Prebivalstvo celjskega okrošja pošilja svojemu ljubljenemu maršalu Titu iskrene pozdrave in čestitke k rojstnemu dnevu
V letih okupacije, letih preizkušenj in trpljenja ste nam bili voditelj in učitelj, z vašim imenom na ustnicah so padali in umirali najboljši sinovi in hčere slovenskega naroda — borci za svobodo; z vašim vzorom v srcih so slovenske matere vlivale našim otrokom ljubezen do domovine in svobode. Danes pa smo srečni, da pod vašim modrim vodstvom gradimo v plemenitem tekmovanju delavci, kmetje, delovna inteligenca, žene in mladina boljšo bodočnost. Vendar naša sreča ne more biti popolna, dokler se tudi naši izmučeni bratje in sestre Primorja, Julijske krajine in Trsta ne zedinijo z nami. Zato
se obvezujemo, da bomo po vašem svetlem vzoru, po vzoru največjih herojev naše osvobodilne borbe, čuvali in utrjevali velike pridobitve naše osvobodilne borbe. Zato obljubljamo, da bomo po vzgledu najboljših udarnikov sirom naše domovine tudi mi z neumornim poletom in ljubeznijo delali na njeni izgradnji in obnovi.
»Naj živi in se razvija naša domovina FLRJ pod vašim modrim vodstvom!«
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrožni odbor OF
Okrožni komitet KPS
KMS — AFŽ — ZMS
Prebivalci Pefrovč so obiskali rojstno vas maršala Tita
Za prvomajsko tekmovanje so si prebivalci KLO Petrovče pri Celju zadali nalog počastiti rojstno hišo našega največjega sina maršala Tita in kraje kjer so se rodili naši prvi puntarji in borci za pravico tlačenega naroda Matija Gu-bec in Ilija Gregorič. Radi bi spoznali ljudi v tej dolini ob Sotli ter prijazne vinske gorice in bele hišice katere so razvrščene ob Sotli.
Vsa vas je bila še okrašena, saj je bil nedavno na obisku sam maršal Tito. Prebivalci so izletnike takoj spoznali po slovenskih pesmih in jih prisrčno pozdravljali. Pred rojstno hišo, belo pobeljeno in čisto, je sprejel izletnike nečak našega maršala Tita Jože Broz in njegova žena, katera sta bila oba radostno vzhičena nad nepričakovanim obiskom Slovencev.
Povabil nas je v sobo s tipično krušno pečjo in javorjevo mizo v kotu, v sobo, kjer se je rodil naš maršal Tito in preživel svoja prva otroška leta in spoznal bedo in trpljenje tlačenega naroda. Prebivalstvo v Kumrovcu se je takoj zbralo in se pogovarjalo z izletniki in vzklikalo maršalu Titu in Slovencem. Pri odhodu so prebivalci zahvalili izletnikom za obisk, jih obsuli s cvetjem in se poslovili od njih z veselo željo, da bi naj Slovenci še večkrat prišli na obisk v rojstno vas našega maršala Tita ter tako spoznali lepoto teh krajev in poštenost tega ljudstva. Naj ne bo nobenega zavednega Slovenca, ki ne bi poznal rojstne vasi našega največjega heroja maršala Tita.
Prebivalstvo vasi Petrovče.
; naš narod in vsak poedinec v nevarnosti,, da ga bo okupator neusmiljeno uničil. In če se takrat ne bi našli po-■ šteni in požrtvovalni borci, ki so tvegali vse trpljenje in grozote borbe ter ge-stapovskih zaporov in koncentracijskih taborišč, bi bila danes usoda slovenskega in jugoslovanskih narodov povsem drugačna. Na tej zemlji bi ostali samo izdajalci in oni, ki so se udinjali okupatorju iz svojih umazanih, sebičnih namenov.
Prav tako pa obstoja tudi danes potreba po prostovoljnem delu, ko je naša domovina porušena in izropana. Vsakdo pa, ki govori, naj država plača, ta še vedno ne ve, da smo mi vsi država in bomo morali to plačevati sami. Če pa lažja dela opravimo s prostovoljnim delom, prihranimo s tem sebi in državi ogromno denarja, ki bo bolj koristno naložen, predvsem v gradnjo industrije, bolnic in drugih neobhodno potrebnih naprav. Nismo sami krivi, da imamo ruševine, uničene mostove in druge naprave, kajti vse to nam je uničil okupator. Zato se vprašajmo, ali je bolje, da te ruševine takoj sami odstranimo, popravimo tovarne in ceste, ali pa naj še leta in leta čakamo prekrižanih rok, kdaj nam bo okupator povrnil vojno škodo. Čim preje bomo zacelili rane, katere nam je prizadejala vojna, tem
O prostovoljnem delu
Dolžnost naših aktivistov je,
da s prepričevanjem ne pa s pretnjami zajamejo množice v prostovoljnem delu
preje si bomo ustvarili pogoje za boljše življenje!
Pri prostovoljnem delu naj nam bodo za zgled predvsem naši delavci, ki v okviru prvomajskega tekmovanja dvigajo produkcijo in že leto dni vršijo prostovoljno delo na obnovi tovarn, porušenih vasi itd. Nadalje naj nam bodo za zgled naši kmetje, ki se dobro zavedajo, da je ravno od njih odvisno, če bosta delavec in meščan imela dovolj hrane in so zato posejali in obdelali vsak košček zemlje. Najsvetlejši zgled naj nam pa bodo naši borci in aktivisti, ki so v štiriletni borbi največ žrtvovali in doprinesli k naši svobodi in se danes kljub dvanajst- in večurnemu delu v uradih ne branijo vzeti v roke kramp in lopato ter v redkih prostih urah pomagati pri obnovi naše domovine. Danes stojijo ob strani le še oni, ki jim že za časa okupacije ni bilo mar žrtev in trpljenja stotisočev in jim tudi danes ni mar obnova porušene domovine.
Prostovoljno delo naj zajame vse naše ljudske množice in vsak naj po svojih močeh in sredstvih prispeva svoj delež, kajti le v skupnem delu nam je zajamčen uspeh. Vse napake pa, ki so bile glede prostovoljnega dela do sedaj storjene, moramo takoj odstraniti in pravilno vsakemu tolmačiti pomen tega dela.
Mladinski teden
Prenos zaključkov in obvez IIS. kongresa USAOJ-a vsej mladini Jugoslavije
Našim ljudskim množicam, pa tudi našim aktivistom, še vedno ni jasen pojem prostovoljnega dela. Posebno v zadnjem času se ta pojem grdo izrablja in se v tem pogledu delajo velike napake. Kako daleč so te napake in napačno pojmovanje prostovoljnega dela privedle, naj nam pokažejo sledeči primeri, ki so se v zadnjih dneh primerili v mestu samem, oziroma v njegovi bližnji okolici. Tako je neka žena, ki je že dalje časa bolehala, vstala iz bolniške postelje in odšla delat na cesto, češ, da jo je strah pred posledicami, če se splošnemu pozivu ne bi odzvala! V neki četrti pa je na množičnem sestanku nek invalid sprožil vprašanje, kaj mu je storiti, ko ne more iti delat, pa tudi sredstev nima, da bi prispeval namesto manuelnega dela v fond za obnovo; toda tudi sekretar mu ni vedel dati pravega odgovora, češ, da mora preje »vprašati«! Danes vlada svoboda, ki si jo je ljudstvo samo priborilo in beseda
»morati«, ki jo je štiri leta uvajal ge-stapovski režim, je izginila iz našega besednjaka, zato so take nepravilnosti našim skupnim naporom pri obnovi domovine v veliko oviro in je zato potrebno, da spregovorimo nekaj besedi o dejanju, za katero se odloči vsak sam po lastnem preudarku.
Prostovoljno delo pojmujemo kot ono plemenito dejanje posameznika, ki ga vrši za skupnost, državo in s tem tudi zase. Zato je povsem jasno, da mora to prostovoljno delo sloneti popolnoma na svobodni volji in preudarku tako po-edinca kakor širokih ljudskih množic, če hočemo, da se to plemenito dejanje ne bo izrodilo v nekak kuluk ali prisilno delo. Vsak poedinec pa se bo za prostovoljno delo odločil le takrat, kadar je prepričan o potrebi svojega sodelovanja, od katerega bo imel tudi sam neprecenljive koristi. Ta potreba sodelovanja je obstojala predvsem za časa štiriletne okupacije, ko je bil ves
Od 1. do 8. junija 1946 se vrši jugoslovanski mladinski teden. Ta teden se vrši po veličastnem III. Kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, ki je pokazal vso silo strnjenosti in pripravljenosti mladine na še večje žrtve pri obnovi in izgradnji porušene domovine.
Namen mladinskega tedna od 1. do 8. junija je predvsem ta, da seznani mladino s statutom (pravila) organizacije Ljudske mladine, da seznani z delom Kongresa in prenese vse zaključke in obveze, ki so jih dali delegati na Kongresu vsem organizacijam in vsej mladini Jugoslavije. Zato bomo v tem tednu organizirali v vsaki vasi predavanja o Kongresu, na katerih naj prisostvujejo tudi delegati, ki so bili na Kongresu, da bodo na teh sestankih govorili o svojih vtisih in opisali veličasten Kongres mladine Jugoslavije. Na teh sestankih, ki naj ne bodo samo mladinski, ampak naj pridejo na nje vsi prebivalci, se bo tudi govorilo o tem, kakšne obveze si bo zadala mladina posameznega kraja za po-kongresno dobo za leto 1946. Na teh sestankih naj bodo prisotni člani ljudskih in OF odborov, tako da bodo mladinske organizacije vzele za svoje obveze res tiste naloge, ki so najvažnejše in največjega pomena za dotični kraj. To je tiste, ki jih mora v prvi vrsti rešiti naša ljudska oblast. Če bodo obveze aktivov Ljudske mladine take, da bodo res odgovarjale navodilom, ki jih je dal maršal Tito.
Delegati celjskega okrožja so se obvezali na Kongresu, da bo dala mladina v letu 1946 150.000 delovnih dni na obnovi in izgradnji porušenih domov, šol,
mostov itd. Da bo te obveze lahko izvesti, je potreba posebno po krajih, ki so razrušeni in po ostalih vaseh, ki so potrebne obnove formirati delovne skupine, grupe, desetine, čete in bataljone, ki bodo takoj pristopile k rešitvi te obveze. Istočasno se že sedaj pripravljamo na formiranje druge delovne brigade za graditev proge Brčko-Banoviči, ki bo zamenjala čez dober mesec sedanjo delovno brigado. Po možnosti naj posamezni okraji že v tem mladinskem tednu formirajo delovne čete, ki jih bodo poslali v sestav druge brigade celjskega okrožja za graditev proge Brčko-Banoviči. Tudi pri tem naj organizacijam Ljudske mladine najaktivneje pomagajo organizacije OF, AFŽ in ljudska oblast.
Nadalje bo mladina v tem tednu pokazala svoje udejstvovanje in znanje na kulturnem polju. Ne sme biti niti enega mladinskega pevskega zbora, niti ene diletantske skupine, niti enega recita-cijskega zbora, orkestra itd., ki ne bi nastopil v mladinskem tednu. Vsak aktiv Ljudske mladine naj skrbi zato, da bo dal v okviru mladinskega tedna vsaj eno kulturno prireditev. Ta teden mora tudi gospodarsko in finančno dvigniti mladinsko organizacijo, da bo lahko sprovajala svoje obveze, da bo lahko organizirala logorovanja delovnih brigad in pristopila še k večjim obvezam, da bo njen delež pri izgradnji in obnovi še večji. Uspeh mladinskega tedna bo v povečanem delovnem — ustvarjalnem poletu naše mladine, v njeni strnjenosti okrog organizacije Ljudske mladine in okrog OF, ki je vodilna sila, kakor prej v borbi tako sedaj pri obnovi.
Prostovoljno delo je tisti čini-telj, ki bo ustvaril nov odnos posameznika do dela za skupnost, ono bo osnova hitre obnove naše države.
Leto I. - Štev. 7
Glasilo Okrožnega odbora OF Celje, izhaja vsako soboto
Kmetijstvo Mozirskega okraja
Predlog k izmenjavi osnutka lovskega zakona
Na seji tukajšnjega Okrajnega kmetijskega odbora za okraj Celje-okolica, ki se je vršila 21. maja 1946 v Celju, se je med ostalim pretresel tudi osnutek novega lovskega zakona.
K osnutku so bili stavljeni sledeči predlogi:
K čl. 5. in 11. V komisijo za določitev lovske zakupnine naj se pritegne tudi zastopnik okrajnega kmetijskega odbora.
K čl. 16. Ker lovci nimajo pušk risank in jih v doglednem času ne bo mogoče dobiti ter naši lovci tudi niso sposobni z njimi streljati, se naj dovoli streljanje srnjadi z lovsko puško s šibrami razen državnih lovišč in strnjenih gozdov.
Tudi škoda srn naj se omeji na ta način, da se dovoli odstrel srnjadi tudi na barikadah, kajti vsakemu lovcu je znano, da lovski pes kakor hitro pride na sled srne ne bo iste izpustil in prepodil zajca. Iz tega stališča je lov na zajce v letoviščih, kjer se nahajajo tudi srne nemogoč. To radi tega, ker se je srnjad po naših loviščih tako razmnožila, da prihaja iz gozdov na dolinske njive in v vasi in to celo po dnevi.
K čl. 17. Pri odškodninski komisiji naj poleg okrajnega gozdarskega in lovskega referenta ter zastopnika lovske družine, bo tudi zastopnik ali njegov pooblaščenec Krajevnega kmetijskega odbora.
Naš okraj meri 73.809 ha. Obsega ves J bivši gornjegrajski okraj in šaleški del bivšega slovenjgraškega okraja. Ni to enoten svet, v njem se združujejo številne ozke doline, med katerimi so najvažnejše tri: Zgornje Savinjska ob reki Savinji, Zadrečka ob reki Dreti in Šaleška dolina ob potoku Paki. Na severozahodu obkrožajo mozirski okraj Savinjske alpe, s sivim skalovjem in belimi snežišči, opasane na dnu z zelenimi gozdovi, pod njimi žubori bistra Savinja. Ta alpski svet polagomli prehaja vzdolž dveh dolin v visoko hribovit potem v gričevnat in potem v nižinski pas.
V	našem okraju so zastopane sledeče panoge kmetijstva: živinoreja v alpskem in hribovitem delu, poljedelstvo v gričevnatem in nižinskem delu, sadjarstvo in vinogradništvo pa v glavnem v nizko gričevnatem in nižinskem predelu.
Položaj kmeta našega okraja je gotovo danes težak in posledice vojne se še občutno poznajo.
Dediščina po okupatorju je bila dokaj žalostna. Živina našega okraja je danes zdesetkana, poleg tega pa so se pojavile še razne živinske bolezni. V več krajih našega okraja je primanjkovalo živine za obdelovanje zemlje, kot nujna posledica je primanjkovalo tudi hlevskega gnoja. Temu smo nekoliko odpomogli na ta način, da smo dali v lastništvo čez 1200 konj vojnega plena. Za obnovo naše govedoreje pa smo razdelili 132 plemenskih krav v skupni vrednosti nad 800.000 din, h nakupu 25 plemenskih bikov pa je prispevalo okrožje in tudi okraj nad 70.000 din. Vso to podporo je dala naša ljudska oblast.
V	bližnji bodočnosti se bo ustanovila tudi veterinarska ambulanta in pleme-niina postaja na Brcah pri Mozirju. Od agrarne komisije je že dodeljeno odgovarjajoče zemljišče.
Ker je bilo precejšnje pomanjkanje krme, smo razdelili,letošnjo zimo 22 vagonov krepkih krmil (krmilnega ovsa, oljnih pogač in repnih rezancev).
Za jesensko setev smo razdelili 45.000 kg ozimne pšenice, za spomladansko setev pa 26.000 kg semenskega ovsa, 18.000 kg jarega ječmena, 5000 kg koruze heterozis, 40.000 kg semensega krompirja, 2 vagona superfosfata, 10.000 kg kalijeve soli, 1000 kg semena italijanske ljulke, 100 kg francoske pahovke, 420 kg semena krmilne pese, 350 kg semena lucerne in 200 kg bele detelje ter 200 kg švedske detelje.
Ustanovili smo dve strojnotraktorski postaji v Velenju in Šoštanju, v bližnji bodočnosti pa jo bomo ustanovili tudi v Mozirju.
Setveni načrt je izveden stoodstotno, v industrijskih rastlinah pa celo prekoračen.
Pa tudi letošnji spomladanski načrt smo uspešno izvedli. Izdelali smo okrajni setveni načrt in tega razdelili na posamezne KLO potom setvenih odborov, setveni odbori pa so ga razdelili potom vaških setvenih zaupnikov na posamezne vasi. Najvažnejše je bilo pri izvedbi setvenega načrta, da se vsa zemlja obdela in poseje, ker od tega bo odvisna prehrana našega ljudstva.
Spomladanska setev je končana. — Kmetje našega okraja so se zavedali, da je edina pot, izkopati se iz gospodarskih težav ta, da obdelajo vsak košček zemlje, da pridelajo dovolj zase in presežek prodajo.
Posejali smo sledeče površine obdelovalne zemlje: pšenica 1984 ha, ječmen 900 ha, rž 908 ha, oves 726 ha, krompir 1635 ha, pri vseh kulturah smo dosegli predvojno stanje, pri nekaterih pa celo prekoračili. Lanu smo posejali 67 ha, predvojno ga je bilo na isti površini njiv našega okraja posejanega 32 ha. Sončnic smo posejali 44 ha, predvojno je bilo le 5 ha. Da je bil setveni načrt do popolnosti izveden, je to plod požrtvovalnega
dela kmečkega ljudstva našega okraja in pa delo setvenih odborov pri posameznih KLO. Jeseni smo izpolnili naš setveni načrt 94 %, to se pravi skoraj v celoti, spomladi pa smo ga celo prekoračili pri nekaterih kulturah celo za 100%, kot lan in sončnica.
Prvenstveno vlogo pri izvedbi setvenega načrta so igrale industrijske rastline lan in sončnice. Lan bo služil za izdelovanje platna, a sončnice pa za olje.
Precejšnje so bile težave glede semen in delovne moči ter vprežne živine, zlasti v Zg. Savinjski dolini, ki je bila v vsej Štajerski poleg Kozjanskega najbolj prizadeta. Zato smo takoj v zgodnji spomladi pristopili k organizaciji setvenih odborov v pasameznih KLO, ti pa so postavili po pristojnih vaseh na področju svojega KLO še vaške setvene zaupnike. Ti setveni odbori so imeli dolžnost in težko odgovornost ukreniti vse potrebno, kar se tiče spomladanske obdelave zemlje in setve. Poklicali so lahko vsakogar in vsako vprežno živino na zemljo, ki jo je bilo treba obdelati, pomagali so drug drugemu, kdor je mogel je pomagal sosedu, ki dela ni zmogel.
Pomagali so si pa tudi setveni odbori posameznih KLO med seboj z izmenjavo semen n. pr. na področju enega KLO je bilo več semena ene vrste, a primanjkovalo je semena druge vrste, pa so pristopili KLO k medsebojni zamenjavi. Okrajni LO pa je pristopil na pomoč z razdelitvijo vagonskih količin raznih semen, ki jih je preskrbela ljudska oblast.
Pri izvedbi setvenega načrta so delali naši kmetovalci v novem duhu in organizirano. Uspeh je bil lep, ker so se lotili dela z navdušenjem. Uplahnila je tista zavist in brezčutnost za soljudi, nov duh dobre požrtvovalnosti je dvigal našega savinjskega kmeta in delo je postalo našim kmetovalcem lažje. Vse težave, ki so se pojavile, so kmetovalci našega okraja v sodelovanju z našo mladino, ki je pomagala pri delu s svojo mladostno vedrino premagali. Obdelali in posejali so vse, vsak košček zemlje.
Kvari Studence na delu
Pred nedavnim je kvart Studence napovedal kvartu kemične tovarne tekmovanje in sicer v številu prostovoljnih ur, v obnovi in udarniškem deliu. V smislu tekmovanja so si zadali naloge, popraviti kolovozno cesto, ki pelje v vas i Studence in je sedaj neuporabna. S tem j delom si bodo Studenčani prihranili I mnogo dela in truda, pa tudi časa, kajti ta pot je veliko krajša od ceste, ki jo sedaj uporabljajo.
V preteklem tednu so izdelali večjo količino poljskega orodja (motik, lopat, vil), katere so poslali na Planino, ki je bila od okupatorja močno prizadeta. Zahvalno pismo KLO Planine je bilo pre-čitano na sestanku.
Obvestilo
Federalni zavod za socialno zavarovanje, filiala v Celju vljudno opozarja svoje zavarovance in delodajalce, da so vse pismene vloge v smislu obstoječih predpisov o socialnem zavarovanju kolka proste. Zato delodajalci svojih ugovorov proti plačilnim nalogom ne kol-kujejo; zavarovanci dobe kolka prosti smrtni list, izpisek iz rojstnih knjig, v kolikor so ti potrebni za uveljavljanje zavarovalnih pravic pri našem zavodu. Ravno tako ni potrebno prilagati znamk za odgovor.
Zavarovanci naj bodo v svojih pismenih vlogah kratki in jasni, ter naj se vedno obračajo, bodisi pismeno, bodisi ustmeno na našo filialo v Celju, Vodnikova ulica 1, pri tem naj ne pozabijo navesti svoj točen naslov.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Zdravstven« služb
S povečanjem šievila lastnih bo delo v ordinacijah še
V razpredelnicah, ki kažejo delo Fe- J deralnega zavoda za soc. zavarovanje od ustanovitve do danes, objavljenih na deski na pročelju stavbe v Vodnikovi ulici, se vidi, da je naraslo število zavarovancev, število bolnikov, predvsem pa tudi, da je zaposlenih v ambulatoriju že znatno več zdravnikov, kot pa v prvem polletju. Predvsem so zaposleni v ambulatoriju zdravniki s splošno prakos in pa zdravniki-specialisti za skoro vse stroke. S tem skušamo doseči, da bodo imeli naši zavarovanci na razpolago večjo izbiro zdravnikov, da jim ne bo treba predolgo čakati v čakalnicah, in pa, da bo vsak zdravnik razbremenjen in se bo lahko dovolj temeljito posvetil posameznim bolnikom. Kljub temu pa je naval bolnikov še vedno prevelik, predvsem v dopoldanskih urah; to pa zaradi tega, ker se vrši takrat le ena ordinacija za splošno prakso. Večina naših zdravnikov je namreč zaposlena ta čas v drugih službah, predvsem v bolnici in so nam ti zdravniki na razpolago le v zgodnjih jutranjih ali opoldanskih urah. Socialno zavarovanje ima do sedaj le šele prav majhno število lastnih zdravnikov, lei bi bili popolnoma, ali pa vsaj pretežno zaposleni v socialnem zavarovanju. Najbolje bi seveda bilo, če bi socialno zavarovanje imelo zadostno število lastnih socializiranih zdravnikov, ki bi se — zadostno plačani in oskrbljeni — lahko popolnoma posvetili zdravniškemu poklicu v socialnem zavarovanju, bodisi na polju kurativne (lečeče) ali pa preventivne (bolezen preprečujoče) medicine. Primanjkuje pa zdravnikov pri nas v Sloveniji, še bolj pa jih primanjkuje v drugih federalnih enotah, predvsem v južnih pokrajinah. Vendar opažamo že sedaj, da so v socialnem zavarovanju zaposleni — vsaj tu v Celju — že skoro vsi zdravniki, dočim jih je bilo zaposlenih pred vojno komaj ena četrtina. V kratkem pa bodo zaposleni v ambulatoriju še novi zdravniki in bo posameznim zdravnikom tudi še podaljšan delovni čas, tako da bo zdravniško delo v ordinacijah še bolj poglobljeno in izboljšano.
Zdravnik higienik in zdravstveni aktivi
Osnovali bomo na sedežu filiale tudi mesto zdravnika-higienika, ki bo imel nalogo, da bo v stalnih stikih z industrijskimi, obrtnimi in rudniškimi obrati na tertoriju filiale, ki zavzema ozemlje celjskega okrožja in še znatne dele novomeškega in mariborskega okrožja. Nadziral bo zdravstveno stanje v obratih, higieno v delavskih naseljih, vodil bo poseben ambulatorij za poklicne bolezni itd. Tesno povezan z zdravnikom-higienikom bo tudi poseben oddelek za higieno dela. Ta oddelek bo oskrboval vso zdravstveno propagando, zdravstve-
socializiranih zdravnikov se poglobilo in izboljšalo
ni pouk, predvsem, v kolikor tiče splošno higieno ter naprave za zdravstveno zaščito v obratih. Ta oddelek bo skrbel obenem za čim tesnejšo povezavo med zdravstvenimi ustanovami socialnega zavarovanja in obrati, oziroma delavstvom ■— potom tako imenovanih zdravstvenih aktivov- Zdravstveni aktivi so posebni odbori, ki bodo osnovani v vseh podjetjih, ki štejejo nad 20 nameščencev. Zdravstveni aktivi so pomožni organi sindikatov, nadzirajo zdravstveno-higiensko stanje v podjetjih in zdravstveno službo socialnega zavarovanja. Zdravstveni aktiv obravnava vsa vprašanja, ki se kakor koli tičejo zdravstvenih vprašanj, ki so v zvezi z nameščenci, z zdravstvom v obratu, z zdravstveno službo socialnega zavarovanja itd. V zdravstvenih aktivih bo dana vsa možnost, da se bodo s posredovanjem stvarne diskusije, konstruktivne kirtike, z nasveti, izkušnjami in predlogi izpopolnjeval zdravstvene razmere v obratih, izboljševala zdravstvena služba v ambu-latorijih itd. Člani zdravstvenega aktiva so: obratni zdravnik, zastopnik sindikata, po en ali več delavskih zaupnikov, obratni delovodja ali inženir, ki mu je poverjena skrb za tehnično zaščito, zdravstveni pomočnik, ki skrbi za prvo pomoč ter upravlja ambulanto ali pa mu je zaupana skrb za omarico za prvo pomoč, zastopnik delodajalca ali delegata.
Serijski rentgenski pregledi
Zdravstveno vodstvo bo, če bo mogoče, še v tem mesecu, organiziralo skupinske, serijske rentgenske preglede vseh vajencev, ki so že po svoji starosti ni dobi in po okoliščinah dela ter življenja najbolj izpostavljeni infekciji s tuber-pregledi pljuč prav pogostoma odkri-pregledi ključ prav pogostoma odkrijejo začetne, nevarne oblike pljučne je-tike, ki se jih bolnik pogostoma hiti ne zaveda ali pa jih vedoma skriva, ker se boji, da bi izgubil eksistenco; ne zaveda pa se dovolj, v kakšno nevarnost spravlja s tem svoje delovne tovariše in svoje sostanovalce. Tudi bo potrebno misliti na skupinske preglede z ozirom na spolne bolezni, predvsem na kapavico (go-norejo), ki se je v zadnjem letu zelo razpasla in jo neozdravljeni okuženci razširjajo deloma ker so lahkomiselni, deloma pa, ker se ne zavedajo nevarnih posledic te bolezni za okuženca samega ali pa za zdravje bodočega rodu. Izvedba prepotrebnih serijskih pregledov bo seveda zelo težka, ker manjka zadostno število zdravnikov, in ker so vsi zdravniki že itak prezaposleni s svojim rednim delom. Zdravstveno vodstvo in uprava filiale pa bosta poskušala vse, da bo tudi ta načrt uresničen.
Titova štafeta v
Štafetni tek se je pričel točno ob 15,45 v Rogatcu. Na startu se je zbralo nad dve sto ljudi, ki so z navdušenjem pozdravili tekače, člane FD Borec. Vso pot do Rogaške Slatine je kmetsko prebivalstvo z navdušenjem spremljalo tekače, ki so bili razporejeni vsakih 300 do 500 m in si naglo predajali štafetno palico. V Rogaški Slatini, kamor je prispela ob 16,10, je pričakovalo prvega tekača nad 500 ljudi, ki so med prepevanjem narodnih in partizanskih pesmi dali izraz veselju in ljubezni do maršala Tita. Sekretar OF tov. Žurman je izročil tekaču spomenico in stekleno palico, ki so jo mojstrsko izdelali delavci steklarne v Rogaški Slatini z željo, da jo srečno poneso našemu Titu v Beograd.
Že ob 16.30 je predal zadnji tekač FD Edinosti štafetno palico prvemu tekaču FD Šmarja pri Jelšah, ki jo je prevzel v
šmarskem okraja
Mestinju in jo ponesel naprej. Predaje so se vršile tako naglo, da so tovariši in tovarišice, člani FD Šmarja, ki os spremljali tekače na okrašenih kolesih, komaj sledili. V Šmarju pri Jelšah je pričakovala štafeto vsa šolska mladina, ki je ob-sula tekače s cvetjem. Ob igranju harmonik in petju je izročil tov. predsednik okrajnega LO Kovačič tekačem spomenico in častitke maršalu Titu, ki so jo podpisale vse okrajne in krajevne množične organizacije. Že ob 16.50 je bila štafeta v Št. Vidu pri Grobelnem, kjer je šolska maldina obsula tekače s cvetje min jih navdušeno spremljala in vzklikala Titu in republiki.. V Grobelnem je oddal zadnji član FD Šmarja prvemu Članu FD Št. Jurij pri Celju štafetno palico, ki jo je naglo ponesel naprej proti Celju.
Delo na cestah v
S ponosom lahko ugotovimo, da smo v Konjiškem okraju v pravem pomenu razumeli teden prostovoljnega dela na cestah, kar nam kažejo naslednji doseženi uspehi: Skupaj je delalo 1626 oseb, ki so napravile 12.257 ur. Voznikov je vozilo 362, ki so vozili 2724 ur. Tovornih avtomobilov je vozilo 20 in sicer 138 ur. Napravljeno je bilo 621,5 m' gramoza in razvoženega 997,75 m'. Od-kopanih je bilo tudi nekaj banketov in odstranjenih bunkerjev. Vrednost vseh opravljenih del znaša 251.660 din. Od tega je stvarnih stroškov 3.717 din.
Dela so se udeležili prav vsi stanovi in poklici. Znatno sta sodelovala tudi pedagoški tečaj in vojska. Lep vzgled so dale vsem ženam tov. iz okrajnega od-
konjiškem okraju
bora AFŽ. Tako je tajnica istega tov. Pirčeva Gelca delala tri dni na cesti in se pri delu pokazala res prava udarnica.
Krajevni odbor ZMS Slov. Konjice je dva jutra od 4. do 7. ure očistil jarek sk{>zi trg in trg sam vse nesnage.
Poleg teh zgoraj navedenih donosov za skupno stvar je prav to prostovoljno delo tudi znatno dvignilo moralno zavest naših delavcev na cestah. Cestar, ki se že vsa leta prebija na cestah je tokrat videl, da znamo prav vsi, če gre za dobrobit skupnosti, prijeti za kramp in lopato. Star cestar se kar ni mogel načuditi, da si danes upajo prijeti za kramp tudi ljudje, ki so vajeni le peresa. S svobodo so nam naši partizani priborili tudi spoštovanje do dela.
Ivan Cankar:
Hlapci
Okrožno ljudsko gledališče je uprizorilo po dolgih letih zopet Cankarjeve »Hlapce«, eno izmed najboljših del našega največjega pripovednika in dramatika. »Hlapci« so dokument svoje dobe in če boš nekoliko globlje opazoval osebe, ki nastopajo v drami, boš našel še danes kje njegove verne naslednike. Carkar je pred nami neusmiljeno razgalil takratne gnile politične in kulturne prilike. Delo je izšlo leta 1900 in je vzbudilo mnogo vznemirjenja pri uči-teljstvu, duhovščini in malomeščanski gospodi. Preveč je bilo za nje resnice, ki je niso mogli prenesti. Na odru so gledali sami sebe v vsej goloti in to jih je bolelo. Zastavili so vse svoje sile, da bi preprečili uprizoritev tega dela in moralo je preteči nekaj let, da so »Hlapci« doživeli svoj krst na odru.
Delo samo je trd oreh vsakemu režiserju in zahteva močne osebnosti. Baš zaradi tega se loti skoro vsak režiser te uprizoritve, da preizkusi svoje moči in sposobnosti igralcev. Snov je hvaležna za obdelavo in nudi režiserju široko polje za uveljavljanje svojih zamisli.
»Hlapce« je postavil na oder tovariš Gradišnik. V letošnji dramski sezoni nam je postavil poleg te uprizoritve še eno Cankarjevo delo: »Kralj na Betaj-novi«. Obe deli sta bili na dostojni višini, še posebno »Hlapci« in lahko rečemo, da je bila to najboljša uprizoritev v letošnji sezoni. Režiser je vložil v delo mnogo truda in je sam igral glavno vlogo. Premiera in prva repriza sta bili v gledališki dvorani Ljudske posojilnice, kjer je oder širok, globok in moderno urejen. Drama je bila dobro naštudirana in razdelitev vlog posrečena. Režiser in igralci so se s spoštovanjem do našega največjega pisatelja lotili dela in lahko rečemo, da so ga dobro opravili. Četrto dejanje (shod v gostilni), ki dela precejšnje težave pri uprizoritvah, je bilo prav dobro izvedeno.
Izmed igralcev so s svojo igro posebno stopili v ospredje: Gradišnik (Jerman), ki je ustvaril močan lik, ki bo ostal v spominu, Pere (Komar), Rakuševa (Lojzka) in Velušček (nadučitelj). Inscenacija je bila dobra, le odmori so bili predolgi. Druga repriza je bila za dijake v dvorani Doma ljudske prosvete (Narodni dom). Ta uprizoritev je bila nekoliko slabša kakor prejšnja; temu je bil kriv predvsem oder, ki je za uprizarjanje takih del mnogo premajhen.
Kakor slišimo, bo okrožno ljudsko gledališče uprizorilo gledališke predstave tudi na letnem gledališču v mestnem parku. Radi bi gledali na prostem Kref-tove »Celjske grofe« ali Zupančičevo »Veroniko Deseniško«.
V „tednu cest" je izvršeno v našem okrožju 60 odst. najnujnejših det
V tednu cest, ki je tako množično zajel vse ljudstvo našega okrožja, je delalo skupno 13.776 prostovoljnih delavcev, ki so opravili 85.554 ur pri popravilu cest. 1518 voznikov je vozilo 10.242 ur, 290 avtomobilov pa 1745 ur. Prostovoljni delavci so v kamnolomih napravili ročno 2562 m3 gramoza in 354 m1 kamenja, strojno pa 909 m3. Vozniki in avtomobili pa so razvozili 6174 m3 gramoza in 221 m3 kamenja.
Program valjanja cest je bil izvršen 100%, to je 9300 m2 tako, da je sedaj treba izvršiti samo še fina dela. Razen tega je bilo v tednu cest očiščeno 1347 m3 jarkov in 555 banketov.
fhrituMitÈtò
Slovensko nogomelno prvenstvo
V prvem kolu slovenskega nogometnega prvenstva sta se srečala dva para. V Dolnji Lendavi je domače moštvo porazilo FD Železničarja iz Ljubljane 2 : 1, v Trbovljah pa je FD Rudar na domačih tleh izgubil proti FD Železničarju iz Maribora 1:3. Omeniti bi bilo treba, da je moštvo FD Rudarja nastopilo brez treh svojih najboljših igralcev, ki so poškodovani, in je tako moštvo, kljub temu, da je takoj v začetku vodilo z 1 : 0, prikazalo zelo slabo igro in tekmo izgubilo Tako vodita po prvem kolu FD Železničar iz Maribora in FD Dolnja Lendava z dvema točkama.
Kakor je znano, je bila nedeljska tekma med FD Olimpom iz Celja in FD Mariborom, ki jo je moštvo FD Olimpa odločilo v svojo korist, razveljavljena in se je zato v nedeljo vršila ponovna tekma med obema moštvoma. Umljivo je, da je za to srečanje vladalo v Celju in tudi povsod drugod, precejšnje zanimanje, tako da je srečanju prisostvovalo nad 1000 gledalcev, med njimi veliko Mariborčanov, ki so se prav zato pripeljali na avtomobilih v Celje, Prvi polčas je potekel v nervozni igri obeh moštev, vendar je moštvo FD Maribora imelo več od igre, toda nesmiselna kombinacija v kazenskem prostoru in pa nekoliko smole v streljanju, sta bili vzrok, da. je polčas minil brez zgoditkov 0 : 0.
Takoj v začetku drugega polčasa se je moštvo FD Olimpa znašlo in izvedlo nekaj silovitih napadov na nasprotnikovo svetišče. V šesti minuti je branilec FD Maribora zrušil Olimpovega napadalca in upravičeno prisojeno enajstmetrovko je Trnovšek pretvoril v prvi zgoditek za svoje društvo. Od tega trenutka dalje, je bilo moštvo FD Olimpa
absolutni gospodar na igrišču ter doseglo v dvanajsti minuti drugi, v osemnajsti pa tretji zgoditek, s katerim je bil postavljen končni izid srečanja s 3 : 0 v korist FD Olimpa.
S to zmago si je FD Olimp priboril pravico udeležbe v slovenskem nogometnem prvenstvu. Svojo prvo tekmo igra v nedeljo 26. maja ob 5. uri popoldne na svojem stadionu v Celju, ko bo imel v gosteh odlično moštvo FD Železničarja iz Maribora.
Izbirne tekme v orodni telovadbi v Ljubljani
V Ljubljani se je na Stadionu vršilo izbirno tekmovanje v orodni telovadbi za sestavo vrste, ki bo zastopala Slovenijo na izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance, katera bo nastopila na Balkanijadi v Sofiji. Teh tekem sta se udeležila iz našega okrožja obe celjski fizkulturni društvi, in sicer FD Celje s štirimi tekmovalci in tekmovalkami, FD Olimp pa z dvanajstimi tekmovalci in tekmovalkami. Pri članih, kjer se je tekmovalo v vajah poljubne sestave na drogu, bradlji, krogih, konju in preskokih čez konja na šir, je zmagal Jože Vadnav (Udarnik, Ljubljana), ki je dosegel 55.44 od 60 možnih točk. Četrti je bil Konrad Grilec (FD Celje) in sedmi Kokot Slavko (FD Celje). Vrsta, ki bo zastopala Slovenijo bo štela 15 tekmovalcev. Pri članicah je zmagala Lidija Rupnikova (FD Udarnik) s 69.60 točkami od 75 dosegljivih. Članice so tekmovale na gredi, na dvovišinski bradlji, na krogih in v preskokih čez konja na šir, povsod v vajah poljubne sestave. Od Celjank je dosegla Klezin Marjanca (FD Celje) peto, Kovačič Milka šesto, Teršek Marija sedmo, Mahkovec Ruža osmo, Lešek Slava trinajsto (vse FD Olimp) in Keršič Milena (FD Celje) petnajsto mesto. Slovenijo bo zastopalo petnajst tekmovalk. Dosežena mesta so zopet velik uspeh naših fizkulturnikov in fizkulturnic.
Lahkoatletski nastop v Slov. Gradcu
Agilno fizkulturno društvo v Slovenj-gradcu je v nedeljo priredilo uspeli lahkoatletski nastop s sodelovanjem FD Železničarja iz Ljubljane, FD Guštanja, FD Mežice, FD Pece in FD Olimpa iz Celja. Ta nastop je dokazal, da se lahko tudi s primitivnimi sredstvi, toda z veliko dobre volje dosežejo pomembni uspehi na fizkulturnem polju in agilni FD Slovenjgradec naj bo zgled vsem društvom v tem pogledu.
V teku na 100 metrov je zmagal Lojze Črepinšek (FD Olimp, Celje) v času 11,8, dočim je v predteku potreboval za to progo 11,5 sekund. Drugi je bil vse-strani Kočan (FD Mežica), ki kaže, da bo odličen desetobojec. Za progo je potreboval 12 sekund. V metanju krogle je zmagal Kajfež (FD Železničar, Ljubljana) z metom 11,55 metrov. V teku na 1500 m je zmagal Štajner (FD Olimp) v času 4:31,5 pred Cesarjem iz Slovenjgradca 4:35,4 in svojim društvenim tovarišem Grabarjem, ki je za progo potreboval 4:39,6 sek. Skok v višino je prinesel zmago Stavbetu (FD Olimp) z izidom 155, kolikor je dosegel tudi vsestranski Skud-nik (Mežica), ki ima prav tako kot Kočan vse pogoje za odličnega desetoboj-ca. V skoku v daljino je zmagal Črepinšek (FD Olimp) s 595 pred Kočanom 555 in Stavbetom 535. V teku na800 m je zmagal Skudnik (FD Mežica) s časom 2:15,2 pred Grabarjem (FD Olimp) 2:16,0. V troskoku je zopet odnesel zmago Črepinšek (FD Olimp) z 11,45 m pred Kočanom (FD Mežica) 11,40. Met diska je prinesel zmago Kajfežu (FD Železničar, Ljubljana) z izidom 32,55 m pred Golcem (FD Olimp) 31,16 in Stavbetom (FD Olimp). V metanju kopja je dosegel prvo mesto Metelko (FD Mežica) s prav dobrim metom 43,75 m. Štiri sto metrov je z lahkoto zmagal Črepinšek (FD Olimp) v 56 sek in štafeto 4x100 m je odločilo moštvo FD Olimpa v svojo korist.
PRECIZNA MEHANIČNA DELAVNICA
ZA POPRAVILO PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH, KNJIGOVODSKIH IN REGISTRIRNIH
STROJEV
THE REX & Co - CELJE, Stanetova ul. 19 - Teiefo n št. 203	3—3
Vsem članom in referentom prosvetnih aktivov! (Godbenikom, igralcem, knjižničarjem in pevcem)
V nedeljo 16. junija 1946 bo ob 9. dopoldne v risalnici mestne osnovne šole posvetovanje z okrajnimi prosvetnimi aktivi. (V prosvetnih aktivih so zapopa-deni godbeniki, igralci, knjižničarji in pevci). Na ta način bomo dobili popolnejši pregled nad delom in se natančneje spoznali s težavami, ki se javljajo pri organizaciji kulturno-prosvetnega dela. Posvetovanja se bosta poleg članov okrajne ljudske prosvete udeležila tudi dva člana okrožne ljudske prosvete. Posvetovanja naj se udeleže vsi knjižničarji, ki so že pričeli s poslovanjem knjiž nie in tisti, ki pripravljajo otvoritev knjižnic. Knjižničarji prinesejo s seboj poimenski seznam knjig, da se bo ugotovilo, s- kakšnim materialom knjižnica razpolaga. Prav tako je potrebno, da ima knjižničar pregled nad številom članov,, iz kakšnih slojev so člani (delavci, kmetje, izobraženci), ter njihova starostna doba.
Opozarjamo krajevne in sindikalne odbore, da nemudoma obveste vse prosvetne aktive na področju svojega delovanja, da bo udeležba polnoštevilna. Kulturno-prosvetno delo je eno najvažnejših problemov pri izboljševanju življenja našega ljudstva in utrjevanju pridobitev narodno osvobodilne borbe.
Prosvetni odsek za Celje-mesto
Okrajni mladinski pevski festival
v Žalcu
30. maja se bo vršil v okviru mladinskega festivala v celjskem okrožju prvi letošnji mladinski koncert. Mladina se z vso vnemo in ljubeznijo pripravlja na ta dan naše pesmi. Mladinski pevski zbori vseh šol spodnje Savinjske doline nastopijo na tem koncertu, vsak zbor s svojo pesmijo. Vsi zbori skupno pa bodo za zaključek peli pet pesmi. Skupne pesmi bo pelo 600 mladih grl. Obvestilo
Iz odseka za notranjojupravo Celje-mesto
Vse civilne osebe, katere prebivajo na področju okraja Celje-mesto, ki posedujejo začasno dovolilnico za nošenje orožja, pozivamo, da jih oddajo najkasneje do 31. maja 1946 na okrajnem odboru Celje-mesto, odsek za notranje zadeve. S tem dnem se razveljavljajo vse začasne dovolilnice za nošenje orožja in se bo po tem datumu onega, v katerega posesti se bo našlo orožje brez dovolilnice ali z začasno dovolilnico, smatralo za neupravičnega za nošenje orožja, razen če se bo izkazalo, da je pravilno oddal začasno dovolilnico.
Opozarjajo se ponovno vsi oni, kateri še vedno posedujejo kakršno koli orožje brez začasno izdane dovolilnice za nošenje orožja, da ga takoj oddajo na odseku za notranje zadeve okraj Celje-mesto, sicer bodo kaznovani po naredbi ministrstva za notranje zadeve FLRJ z dne 12. 4. 1946.
Sejem plemenske živine
Zveza živinorejskih zadrug v Celju priredi v ponedeljek 27. t. m. v Sv. Juriju pri Celju prvi sejem plemenske živine.
Sejem se bo vršil po sledečem redu: ob 8. uri zaključek prigona, nato ocenjevanje, ob 10. uri pričetek prodaje.
Sejem plemenske živine je zelo važna prireditev za vse živinorejce. Prignanih bo 25 do 30 plemenskih bikov. Tu bomo videli kakovost razpoložljivih plemenja-kov, ki nam bodo istočasno tudi slika kakovosti naše govedoreje, kajti dobri ple-menjaki so znak, da imamo še dobre krave, od katerih ti izhajajo in so istočasno temelj ne samo številčnega ampak tudi kakovostnega napredka živinoreje. V primerjavi letos na sejem postavljenih bikov s kvaliteto bikov na predvojnih sejmih bomo ugotovili, v koliko je vsled posledic težke osvobodilne vojne kvaliteta naše živine padla in v koliko se je še ohranil dober plemenski materijal, s katerim obnavljamo in zboljšujemo živinorejo. Istočasno bodo ob tej priliki posamezne zadruge pomerile svoje moči, koliko imajo dobre živine in dobrih rejcev, ki so očuvali živino tudi v najtežjih časih na višini. Zadruge oziroma zadrugarji iz težje prizadetih krajev, v katerih je živinoreja i številčno i kakovostno utrpela velike izgube, si bodo z denarno pomočjo naše ljudske oblasti nabavile nove dobre plemenjake, da si bodo istočasno s številčnim porastom živine vzgojili tudi že kakovostno dobro živino.
Na sejem bo prignanih tudi več plemenskih krav in telic z rodovniškim poreklom.
Živinorejci, ki rabijo dobre plemenjake in plemenske krave oziroma te-lice, naj ne zamudijo te ugodne prilike za nakup.
Živinorejske zadruge Saleško-savinj-skega okraja priredijo sejem vse goveje živine 28. t. m. v Šmartnem ob Paki.
Živinorejska zadruga v Laškem bo pa priredila sejem goveje živine 29. t. m. v Laškem.
Odkup živine na vseh teh sejmih je zagotovljen, ker bodo zadruge iz iz-seljeniških predelov, kjer je še veliko pomanjkanje živine, s pomočjo kreditov naše ljudske oblasti kupovale živino za svoje potrebe.
OPOZORILO
Finančni oddelek okrožnega LO Celje opozarja vse pravne osebe na člen 38, zakona o neposrednih davkih, po katerem so dolžne vložiti davčno prijavo v 60 dneh po zaključku poslovnega leta. Ker je večinoma ta rok že potekel, naj pravne osebe vlože čimprej prijave.
Vsak davčni zavezanec — fizična ali pravna oseba — mora po čl. 4 zakona o neposrednih davkih najpozneje v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti vložiti prijavo pristojnemu davčnemu organu in plačati po predpisih čl. 47 zakona akontacijo, ki mu jo določi pristojni finančni odsek, da se izogne plačilu kazni 50 do 5000 din po čl. 58 zakona o neposrednih davkih.
Na gornje predpise opozarjamo vse davkoplačevalce, da se izognjeo plačilu kazni in store svojo državljansko dolžnost.
Nedeljska zdravniška dežurna služba za zavarovance Fed. zav. za soc. zav. pri filiali v Celju
Dne 26. maja 1946: tov. dr. Stare France, Ipavčeva ulica 10 (bolnica). Tel. 12.
Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom, ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo filiale
POZIV
Filiala Zav. zavoda za socialno zav. v Celju je razposlala vsem vajencem, zaposlenim pri podjetjih in obrtih na območju mesta Celja in bližnje okolice poziv, da se zglase zaradi rentgenskega pregleda pljuč ob določeni uri, določenega dne v ambulanti filiale socialnega zavarovanja v Celju, Vodnikova ulica 1 v I. nadstropju.
Zaradi velike važnosti skupinskih rentgenskih pregledov, je udeležba obvezna in je delodajalec odgovoren, da se poklicani vajenci pregleda v resnici udeleže. Da bo kontrola o izvršenem pregledu čim boljša, bo prejel vsak pregledani vajenec še posebno potrdilo o izvršenem pregledu.
Filiale FZSZ v Celju Zdravstveno vodstvo
ŽIVILSKE NAKAZNICE za mesec junij naj potrošniki dvignejo do 31.5. 1946 pri svojih četrtnih in krajevnih odborih. Tudi dodatne živilske nakaznice za težke delavce se odslej prejemajo istotam.
UPRAVIČENCI DO DODATNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC za težke delavce morajo odslej predpisana potrdila svojih poslodajalcev oddajati najkasneje do vsakega 20. v mesecu pri svojih četrtnih in krajevnih odborih.
NAROČILNICE ZA KRUH se od 1.
junija dalje ne oddajajo več v pekarnah, ampak samo v zadrugah in trgovinah.
OZNAČEVANJE CEN. Kljub okrožnicam, ki so bile že nekajkrat razposlane, mnogi trgovci in obrtniki še vedno ne označujejo cen predmetom, ki jih izpostavljajo v izložbenih oknih.
Opozarjamo s tem vse prizadete, da bodo strogo kaznovani, ako ne bodo takoj zadostili zadevnim predpisom. O-značba cen je obvezna za vse blago, pa naj si bo racijonirano ali neracijoni-rano.
(Gospodarski odsek OLO Celje-mesto)
OBJAVA Naknadna zamenjava mark repatriirancem
Obveščamo vse repatriirance iz Nemčije, da je dovoljena naknadna zamenjava nemških mark, katere je treba položiti pri Denarnem zavodu Slovenije, podružnica Celje, najkasneje do 31. maja 1946, istočasno z objavo o repatriaciji ali potrdilom carinarnice.
Denarni zavod Slovenije Podružnica Celje
VINKO KUKOVEC - nasi.
mestni tesarski mojster
žaga in lesna trgovina
CELJE - LAVA Tel. 242
_t—3
R. Salitile I
URE — ZLATNINA Celje, Ljubljanska e. 6
A. ORLČNIK
trgovina z zlatnino in srebrnino ter zlatarska in srebrarska popravila
Celje, Zidonškova 7 1—2
Izdelovalnica usnjenih izdelkov
Jaklič & Oblak
Celje - Stanetova ulica št. 15
5—5
Hedviha Sumer
manufakturna trgovina
C e 1 j e - Prešernova ulica št. 15
5-5
kemična čistilnica Celje — Ipavčeva ulica št. 14	1-2
ALOJZ BUCAR
ZLATAR
DRAGULJAR
CELJE - TRG SVOBODE	1-2
KAMN0SESK0 IN CEMENTARSKO PODJETJE
CELJE, RAZLAGOVA UL. 7
ZA NAROČILA SE PRIPOROČA ANTON SUMEČNIK
3—5
MANU FA KT URA IN MODA
Sentjure Gabrijel
Celje, Kidričeva ul. št. 1
5-5
Franjo Dolžan
galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesionirani vodovodni instalater
CELJE	5~5