10 DIN
Naše ljudstvo se to otreslo
»italianissimih« lažnih' apostolov
Pred štirimi leti je bil v Kopru pred vojaškim sodiščem proces proti skupini teroristov in atentatorjev pod vodstvom znanega agenta tako imenovanega Istrskega CLN Driolija. Dokumenti iz procesa o terorističnem delovanju skupine so popolnoma razgalili namene ireden-tistične organizacije CLN, katere delovanje se istoveti z navadnim kriminalom. V tržaški centrali si dolgo niso upali na dan, kajti izpovedi inkriminiranih plačancev na procesu so bile tako tenke narave za CLNt da niso mogli iz zagate.
Toda italijanskim vladnim krogom ni šlo v račun, da bi se odpravila za vzdrževanje stalne napetosti in ■ sovraštva do Jugoslavije tako važna institucija. Zato je CLN v njegovi zadregi tudi podprla,ž znatnimi sredstvi z namenom, da $e spravi iz zagate kompromitiranc, organizacija in da se ohrabrijo šo-.vinistični in iredentistični elementi v Trstu in v Istrskem okrožju. Bili bi preveč naivni, če bi dajali tržaški organizaciji iredente nek samo-rastniški, samostojen značaj. To je organizacija, ki je popolnoma kontrolirana, financirana in vodena direktno iz Rima in zato rimska ustanova. In vse, kar dela, dela po direktivah iz Rima, za njeno delovanje so odgovorne rimske oblasti.
Ko so mislili, da je čas izbrisal sledove omenjenega procesa, so agenti te rimske institucije začeli s ■ podkupovanjem pridobivati sorodne duše v našem okrožju. Rimska vlada je preko CLN trošila milijarde zatot da bi oteževala povsem naravno pot zbliževanja in bratenja med tukajšnjim prebivalstvom slovanske in italijanske narodnosti. To naj bi bilo potrebno, da bi dosegla poravnavo nepoštenih računov z Jugoslavijo. Kako smešna, kako podla in umazana je inscenirana gonja proti ljudski oblasti o nekem preganjanju Italijanov v luči poznane in že razkrinkane korupcionaške politike v našem okrožju! Poglejmo, zakaj in za kakšen program je Italija dajala milijarde istrskemu CLN. Učitelj-stvo naj v šolah čim manj uči zato, da bo število neuspešnih dijakov tako veliko, da bo CLN v Trstu lahko protestiral »in razkrinkovalu ljudsko oblast kot nesposobno. Nadalje je prepovedano vsako sodelovanje v kulturnih krožkih in sindikatih, Jcot tudi vsaka udeležba na predstavah zato, da se dokaže preganjanje in neenakopravnost Italijanov. To še ni vse: zbira naj se razen material, ki bi služil za stalne proteste. To se pravi, vršiti pravo pravcato špijonažo. Kdor ne bo tako delal, ne dobi... plačila in bo slabo zapisan.
Bralci vedo, da so bili aretirani v zadnjem mesecu trije ,učitelji zaradi nezakonitega delovanja v škodo ljudstva našega okrožja, a zlasti italijanskega dela prebivalstva. Teroristi in špijoni so zdaj pod ključem in z njimi ima opravka še ljudsko sodišče. S kakim užitkom spremlja, naš bralec stokanje reakcije v reakcionarnem italijanskem tisku. Zacvilil je pes, ki se je ujel za rep in ne ve, kako bi se izvlekel. Toda neobičajno mili so glasovi ptičkov okrog tako imenovanega CLN. Priporočljiva je previdnost v izrazih, izjavah, ker se ne vet kako stvari pravzaprav stojijo. Izmotavajo se iz kaše, pa ne vedo kako in spet si mislijo: čas je najboljši zdravnik!
Toda najhuje pri vsem tem je to, da se »ovčice« oddaljujejo, da ..so>se oddahnile, ko ni več stalnega očesa plačanega agenta za vogalom, da se 'z velikim navdušenjem zav-. \zem',ajo za delo in da skušajo na najpravilnejši način, to je z delom dbkazati, da se je začelo na pravem koncu. Najlepši odgovor na vse to nam dajejo volitve v S1AU, ki se pravkar vršijo v najboljšem razpoloženju s skoro 100% udeležbo na vsaki osnovni frontovski organizaciji. To je brez dvoma edino pravilna pot, ki so jo začeli hoditi še preostali v obalnih mestih, pot vsakega poštenega demokrata) da svoje sile da na razpolago skupnosti. In prav na novo razkrinkano sovražno delo-vanje nam mora služiti zato, da po-jačamo budnost nad sovražnikom, da ne nasedamo in da ne dopustimo, da bi jim uspelo, bodisi tudi z denarjem, ustrahovati in podkupovati nikogar. Interesi vsega prebivalstvat ne glede na narodnost, se lahko očuvajo samo v borbi za utrjevanje ljudske oblasti in ljudske demokracije proti vsem njenim sovražnikom, pa naj se skrivajo za katero koli etiketo obrambe italijan-stva in podobno. V kratkem bo tudi ta fraza o obrambi italijanstva s konkretnimi dokazi tako razkrita, kot je raztrgal proces Drioli sleherno krinko Istrskemu CLN, kriv-ko neke političnosti, ker se je izkazalo, da je vodstvo navadna kriminalna tolpat iz Rima plačanih a-gentov. To spoznavajo v veliki večini tudi italijanski prosvetni delavci in upravičeno pričakujemo, da bodo tnali sami izgnati iz svoje srede vse tiste, ki jim je umazano jyridob-Ijeni denar vse, interesi skupnosti in svojega nauroda pa nič. Naša dolžnost je, da jim pomagamo premagovati težave> da se očistijo Avgijevi hlevi vseh plačanih lažibranilcev italijanstva in italijanske kulture, ki je ni treba braniti, ker je zaščitena kot še nikoli, z neomejenimi možnostmi napredovanja in razvoja.
ffoper, petek 29. februarja 1952
posamezna
LETO L ŠTEV. 9
Velika elementarna nesreča, ki je zadela severne predele Primorske, je vzbudila v vsem našem ljudstvu globoko sočustvovanje. Spontana akcija za pomoč ponesrečencem je najlepši dokaz, kako smo
jugoslovanski narodi eno, ker »v nesreči spoznaš prijatelja". Naši ljudje so darovali in darujejo v veliki množini živila, obleko in denar. Nabiralna akcija Se vedno traja, zato ima vsak možnost, da pomaga materialno ter tako tudi moralno.
V tržaški konopljami vlada veliko razburjenje; krožijo namreč vesti, da (namerava vodstvo tovarne odpustili preceijšnje število svojih uslužbencev. Kar se v konop-ljarni zaposlene večinoma delavke, ki vzdržujejo s svojo plačo družino, je ukrep, ¡ki ga namerava vodstvo izvesti, še bolj (krivičen in nesprejemljiv.
2ene, članice ASIZZA z Opčin so zelo aktivne. Na sestanku, ki so ga imele pretekli čeilrteik, iso med drugim sklenile napraviti pcipis vseh slovenskih otrok iz cikraja, ki hodijo v ¡italijansko zavetišče »Vililag-gio del icncluUio« in vseh socialno najbolj potrebnih, za katere bi morale tržaške oblasti preskrbeti slovenska zavetišča, da bi zaradi težkega gmotnega položaja ne bili primorani bili v italijanskih zavetiščih. Zene so tudi sklenile, da bodo poživile med ljudmi akcijo, naj si vsi, ki jim je fašizem nasilno po-italijanil imena in priimke, pni-skrbe vse potrebno, da bodo zopet dobili priznana prejšnja slovenska imena. Na tem sestanku so žene predlagale, da bi priskočili na pomoč ponesrečenim krajem v Sloveniji, ki so toliko itrpelii zaradi velike množine zapadlega snega. Prispevke naj bi nabirali v denarju, hrani in obleki.
Po dvatedensiksm presledku je začel s ponovnimi zasedanji tržaški občinski svet. Pričakovali smo, da bo takoj na prvih zasedanjih prišel na dnevni red proračun za 1. 1952, toda vse kaže, da se demoikristja.n-skim seslavljalcem proračuna nikakor ne mudi, čeprav je vsa zadeva že močno v zaostanku. Namesto tega stvarnega vprašanja, ki zanima vse tržaške občane, pa so demokristjani v družbi s kominfor-mističniimi in fašističnimi zavezniki privlekli na dan že običajne politične polemike, ki so jih složno usmerili proti jugoslovanskemu področju STO v zvezi z znanim napadom fašističnega Škofa Santina in v zvezi z inovimi valutnimi odločbami Vojaške uprave jugoslovanske ljudske airmade. Ce bi Trža-čani lahko živeli od političnega strupa, bi morali biitii demolkristjan-skim, fašističnim in kominform¡stičnim občinskim svetnikom zelo hvaležni za njihovo tovrstno produktivnost. Ker pa je veliikii večini Tržačenav več do dela in kruha, obsojajo tako početje, ki prinaša namaslo strpnosti in miru le zmedo in sovraštvo, v katerem se potem uveljavljajo oni, ki radi .ribarijo v kalnem.
Enotna zahteva Sloveinieev, ne glede na njihovo politično pripadnost, je bila kronana z uspehom. Slovenski starši, ki imajo nedorasle otroke, so zahteva'!, da se v mestu odpreta otrošlka vrtca, kamor bi pošiljali svoje otroke v času, ko sami ne morejo zanje skrbeti. Po prošnjah, javnih zahtevah, intervencijah delegacij in posameznikov je končno vendarle g. polkovnik Marshall v razgovoru z dr. Dekle-vom obljubil, da bodo v mestu odprli otroški vrtec. Z otvoritvijo otroškega vrtca bo vsaj delno končane več kot triletna borba slovenskih staršev, ki so z enotnim nastopom preprečili, da bi slovenski otroci prišli pod vpliv šovinističnih učiteljev v italijanskih otroških vrtcih.
*
V Trstu, ki šteje 270.000 prebivalcev -je registriranih 13.573 revežev. Mesečna (revija »Eiiv.iista mensile del-la citta di Trieste«, ki jo izdaja statistični .urad .tržaške občine, objavlja razne statistične podatke iz življenja v Trstu. Med drugim objavlja podatke o številu movoregistri-ranih .revežev v občinskem seznamu. Število, ki ga navajajo, je nad vse pričakovanje visoko in znaša nič manj kot 13,000 vpisanih revežev. Pri tem je inajjibolj žalostno dejstvo, da .število registriranih revežev z neverjeitno naglico narašča, Tako se je samo v teku enega meseca zvišalo za 587 oseib. Nedvomno je to posledica gospodarskih razmer, ki vladajo v našem mestu. Na eni strani razkošje parazitske gospode, na drugi pa brezposelnost, pomanjkanje in najhujša beda,-
Za žrtve snežnih razmer v Sloveniji so samo v koprskem okraju zbrali nad štiri milijone dinarjev
Akcija za pomoč prebivalstvu, ki je pretrpelo .največjo gospodarsko škodo ob zadnjih snetžnih zametih, se .je začela v istrskem okrožju spontano. Slovenski in italijanski, prebivalci so .začeli samoiniciativno in ibrez .nekih posebnih navodil zbirati denarne (i.n druge prispevke in jih pošlljjaiti prizadetemu prebivalstvu. Posebej je treba poudariti iniciativo dijakov slovenske gimnazije v Kopru in Pomorskega tehnifcuma v Piranu, .ki iso zbirali meid ljudmi razne prispevke v denarju in blagu. Posebna ekipa koprskih dijakov je takoj odšla z .zbranimi prispevki
prebivalstvo, talko Slovence kot tudi Italijane koprskega okraja. V znak globokega sočustvovanja so na pobudo okrajnega komiteja KP — Koper organizirale vse partijske, frontne in druge organizacije akcijo .za zMranje materialne pomoči prizade t emu prebivale tviu «.
Med prvimi, ki se je odzval pomoči prizadetim krajem, je bil Iizvj-šilni odbor okrajnega odbora, ki je nakana! .1 milijon dinarjev. Istrska banka je prispevala pol m Milijona, podjetje Omnia 230.000, Splošna trgovska družba 100.000 din, Mestno trgovsko podjetje E^ida 50.000, po-
Vas Gabrovica leži v Slovenski ,Istri in pripada KLO Črni kal v iežanskem okraju.
KDZ so kmetje ustanovili že junija 1944, takoj po požigu vasi. Za-arugo je organiziral domačin kmet Franc lvančič-Lukat ki je istega leta padel. K prvim uspehom so mnogo pripomogle gabrovške žene, ki so same obdelovale polja in vinograde. Mnogo moških je odšlo v partizane, 25 od teh je dalo življenje za svobodo.
Po osvoboditvi so Gabrovčani imeli mnogo dela. V dolini so zgradili novo vas in tudi zadrugo so gospodarsko in organizacijsko uredili. Gabrovico so obiskali mnogi predstavniki oblasti, med njimi tudi nedavno umrli ameriški pisatelj, slovenski rojak Luis Adamič.
na Tolminsko, kjer se je hkrati u-deležila dela pri čiščenju cest.
Da bi se delo pri zbiranju prispevkov bolje koordiniralo, so (ustanovili posebno komisijo pri okrajnem odboru SIAU, v katero so se vključili predsavniki ljudske Oblasti in množičnih organizacij. Komisija je odredila zbiralne cenitire in izdala potrebna navodila za zbiranje.
Okrajni komite KP Koper je poslal okrajnemu komiteju KPS v Tolminu pismo, v katerem pravi med .drugim: »Vest o hudih elementarni nesreči, ki je prizadela prebivalstvo nekaterih krajev tolminskega clk/raja zaradi izrednih snežnih padavin, je močno pretresla vse
djotje Stil 60.000, podjetje Bor 50.000 dinarjev itd. Skupaj so v prvem tednu zbrali v koprskem okraju v denarju in .raiznem materialu za več kc/t 4 milijone diin vrednositi.
Tudi v drugih mestih se' je slovensko in italijansko prebivailslvo z navdušenjem odzvalo akciji za pomoč prizadetim. V Brtonlgli je organizacija SIAU zbrala 25 stotov moke. maščobe lin drugih hranil, v Umagu 4 kamione živil, v Novem-rvradu 40 stolov bele moke, 150 1 olja, 550 1 vina in drugih hranil, v Matoradi nad 200 kg krompirja, 200 kg pšenice lin nad 200 kig drugih živil itd, V Piranu so v prvem tednu zbrali nad 300.000 din, zavezali pa
mmmmtm
KORISTEN PREDLOG
Bovške vasice Cezsoški Log, Zaga In Srpenilca so sicer majhne, vse tri Gku.paj pa imajo le precej prebivalcev. Vsi ti nosijo popravljat svojo obutev v Srpenico k čevljarskemu mojstru Antonu Trebšetu, iki je znan po svojem vestnem ¡n solidnem delu. Toda to še nI vse K Trebšetu nosijo čevlje tudi prebivalci drugih vasi, zlasti| .¡z Trnovega. Mož je tako založen z delom, ida .ne bo mogel do konca leta ničesar več sprejeti v popravilo.
Do zdaj še ni nihče pomislil, kako bi rešili situacijo, čeprav so dani vsi pogojj za ustanovitev čevljarske zadruge. Zadruga naj bi Imela svoj sedež na Zagl. ki je od vseh prizadetih vasi največja in leži tudi nekako v centru med njimi. V zadrugi bi zaposlil.; več delavcev, hkrati pa hI sprejeli vajence, saj imajo mnogi tukajšnji mladinci vesolje do te obrti. Ustanovitev zadruge .bi verjetno pripomogla tudi k razširitvi dejavnosti drugih panog usnjarske stroke, kakor torbarstva, sedlarstva itd.
Treba je najti človeka, ki bi se za to resno zavzel In morda bi bil to
prav Anton Trebše. Pod njegovim vodstvom bi bilo popravljanje čevljev nedvomno kvalitetno, postrežba ,pa neprimerno hitrejša. Ljudska oblast bi mu seveda dala primerno pomoč in podprla vsako iniciativo v tem smislu.	Janko Rot
so se, da bodo do kanca akcije zbrali 1 milijon din. Tudi v Izoli so delovni kolelktlvi in vse prebivalstvo z navdušenjem zbirali denar 'in hrano za prizadene, Ze v nekaj dneh aikciije iso izbrali nad 90 sitatov živil in večjo vsoto denarja.
Akcija za pomoč prizadetim v Sloveniji je aaje.la vse kraje naše države. Od vseh strani prihajajo poročila o nesebični pomoči bratskih republik. Največjo vsoto je da.ro-viatlo 5000 rudarjev .tiuzlanslkega bazena v Bosni in sicer svoj enodnevni zaslužek, kar znaša okrog 5 milijonov dinarjev. Svoj enodnevni zaslužek so prispevali tudi. železniški delavci v Smederevu in sicer 100.000 din, tovarna vagonov v Rankoviče-veni, centralna uprava kmečkih delavcev v Beogradu 500.000 din itd, Kmeitje v Vojvodini zbirajo hrano, krmo in deinar, Večje denarne zneske so .poslati tudi (uslužbenci naših poslaništev v inozemstvu.
OBSODBA SPIJONOV V KOPRU
V ponedeljek in torek je bila pred vojašikim sodiščem VUJLA razprava proti Dimitriju Macarolu, Albinu Zabricu, Oitonu Vičiču in Franki Macarolovi. Prva dva sta bila obložena vohunskega delovanja v korist emigrantskega obveščevalnega cenltira, kii ga vodi v Trstu major Slavko Andrej po direktivi vojnega zločinca Mihe Kreka, druga dva pa, da sta kršila uradno /tajnost.
Obtoženi Macairol je začel s svojim vohunskim delovanjem proti ljudski oblasti in naši družbeni .ureditvi že- marca 1950. Zbira! in oddajal je važne politične in gospodarske podatke. Kasneje je pridobil za to službo tudi Albina Za-brica.
Macarol je vso .krivdo priznal, Zaboric pa le ledaj, ko so ga na to prisilili z neovrgljivimi dc/kazi. V.ičič je vso krivdo zavrnil, Maca-rolova pa jo je delno priznala. V dclkazneim postopku so prečitali vso korespondenco med vodjo O, C. v Trstu in Miho Krekom ter polkovnikom čeitniške obveščevalne službe Stenclom. Prav tako so pregledali fotografske posnetke časopisa, na katerem je Macarol dobival direktive, pisane s sintetičnim svinčnikom, in drugi material.
Po govoru vojaškega tožilca in obrambe je bila razprava zaključena. V torek so razglasili naslednjo scldbo: Dimitrij Macarol je bil obsojen na 16 let strogega zapora in 4 leita izgube d.ržav.ljamsikih in civilnih pravic, Albin Zabric na 12 let zapora, Franika Macarol na 8 mesecev zapora, Oton Vičič pa je bil oproščen vsake krivde in ¡kazni.
PIRAN. — Dobro uspeli občni zbori in volitve SIAU. V Piranu so imeli v petek člani SIAU v vseh treh osnovnih organizacijah letne občne zbore in volitve. Volili so vsi člani SIAU, razen onih, ki so bili opra- _ vičeno odsotni. Občnega zbora v prvi osnovni organizaciji se je udeležilo 775 članov SIAU ali nad 95%. Vsi so glasovali za novii odbor. Veliki udeležba je bila tudi na občnem zboru in volitvah v drugi in tretji osnovni organizaciji. Na vseh treh zborih so člani SIAU iz Pirana ob zaključku poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu.
OBLETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA V TOVARNI LESOV INSKIH PLOSC
Pred kratkim so gasliilci Tovarne lesovinskih ploič v Ilirski Bistrici proslavili petletnico obstoja svojega društva. Od ustanovitve v letu 1947 do danes je društvo precej napredovalo, saj je lizvežbalo vrsto novincev in požrtvovalno opravljalo svoje naloge. M.ed tekmovanjem na čast de-desettetnlce JLA so prejeli častno .pri-
znanje In pohvalo od okrajnega odbora- ZB Ilirska Bistrica in od okrajne gasilske zveze.
Ob petletnici so gasilci Tovarne lesov.inakih plošč izvedli uspešne vaje. Znak za začetek je dala tovarniška sirena, ki je opozorila na »nevarnost». Moška in ženska desetina sta z motornimi brizgalnami takoj prihiteli gasit imitiran požar. V treh minutah je bit »požar« zadušen. V-aja je uspela, saj so praktično preizkusili vsa sredstva, ki pridejo v poštev za čim bolj efektno gašenje v primeru nesreče.
Letos v januarju so ustanovita tz prejšnjega driuštva .prosnovoljpo .gasilsko četo, ki šteje sedaj 48 članov, pripravljenih vsak trenutek ščititi naše ljudsko premoženje in domove.
Tone Kodelja
ČIPKARSKA SOL A V ILIRSKI BISTRICI
Svet za prosveto in kulturo pri OLO je organiziral Čipkarsko šolo v Ilirski Bistrici, za katero je veliko zanimanje med dekleti in iej nami. Sola se je začela med zimskimi počitnicami. Tečajnice pridno sledijo pouku in lahko upamo, da bodo hitro postale vešče te obrti. Pri premagovanju začetnih težav so mnogo pomagali: Čipkarska šola v Idriji, Sola za umetno obrt v Ljubljani in Kmeljijiska zaMruga Trnovo, ki je odstopila svojo sejno dvorano za pouk,
Z upnik iz Ajdovščine je pisal v nebesa. V Ajdovščini se je pripravljal misijon. Župnika je zelo skrbelo, aiii mm bo uspelo organizirati polno številni obisk. Da bi si izprosil dobeir uspeh misijona, je šel k belimi vaš čari k i I. F. in jo prosil, naj takoj po svoji smrti prosi v njeigoveim imenu MalteT božjo za le.p uspeh misijona v Ajdovščini. I. 'F. ni bila preveč vesela teh nairočil, ker je hotela še živeti. Kljub temu pa je kmalu um-i^Ja. Fanatični župnik je napisal pismo in ga dal v krsto umrle. Na prižniici pa je povedal, da je pisal v .nebesa.
Njegova prošnja je bila uslišana tako, da se mu je vsa Ajdovščina smejala nekaj dni.
Okrajni komite L MS v Postojni bo
v maju organiziral .mladinsko kulturno .revijo. Revija bo zaključena 25. maja, na rojstni dan maršala Tita, ko bodo najboljše skbpine -nastopile v Postojni. Tekmovanje bo med dramat-skimii družinami ter pevskimi in re-cltatorSkiimi] zbori.
Odbor za pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadeli snežni zameti, je pozval vse sindikalne -organizacije, delavske svete in upravne odbore, splošne kme_ tijske zadruge in KDZ in vse vaške odbore OF v postojnskem, okraju, naj nadaljujejo z zbiranjem denarnih in materialnih sredstev za pomoč težko prizadetemu prebivalstvu tolminskega in idrijskega okraja. Vsa zbrana denarna sredstva je treba nakazati na tekočI načun žt. 650-95322^, pri podružnici NB v Postojni z označbo »Za pomoč prizadel emu. prebivalstvu.«
Letošnja zima tudi dolinskim predelom Primorske ni prizanesla. Namesto pomladnega brstenja se na vejah blestijo ledeni kristali . ....
• i o v t n s l 11
O postopku pri likvidaciji državnih gospodarskih podjetij
Ce državno gospodarsko podjetje preneha, ise cidredi in uvede njegova likvidacija na podlagi odločbe o prenehanju podjcitja, ki jo izda organ gospodarske uprave v spo-I razumu s pristojnim finančnim organom. Z odločbo o prenehanj« podjetja se odredi likvidacijska komisija in rok, v katerem je treba likvidacijo izvesti.
Nalaga likvidacijske komisije je, da ugotovi finančno stanje podjetja, da izterja njegove terjatve, poravna iz razpoložljivih sredstev podjetja- dolgove, izpolni druge njegove obveznosti in dokonča tekače in nedovršene posle podjetja
Likvidacijsko komisijo sestavljajo predsednik in dva ali štirje člani, ki jih običajno izberejo iz vrst /uslužbencev podjetja, ki je v likvidacija. Bivši člani .upravnega odboja podjetja, ki je v likvidaciji, njegov gospodarski direktor m glavni knjigovodja ter osebe, ki so v tem podjetju manipulirale z denarjem in materialom, ne morejo biiti člani likvidacijske komisije. Za veljavnost sklepov likvidacijske komisije se zahteva navzočnost vseh njenih članov, a sklepa se z večino .glasov.
Poslovanje likvidacijske komisije ye pod nadzorstvom organa gospodarske uprave in finančnega organa, ki ¡pregledujeta med likvidacijskim postopkom delo likvidacijske komisije, ji dajeta navodila in odločata v mejah svoje pristojnosti.
Prenehanje podjetja, odreditev njegove likvidacije in imena članov likvidacijske komisije se vpišejo v register državnih gospodarskih podjetij. Te vpise priglasi likvidacijska komisija. Do vpisa .likvidacijske komisije v register državnih gospodarskih podjetij vodijo podjetje, za kotero je odločeno, da preneha, njegovi dotedanji organi. Dotedanji organi podjetja in njihovi posamezni člani marajo dati likvidacijski komisiji na njeno zahtevo podatke glede prejšnjega poslovanja podjetja in glade svojega dela kot organov podjetja.
Ko se izda odločba o likvidaciji podjetja, s firmi podjetja dodaja na koncu pristavek »v likvidaciji«. Po izdaji odločbe o prenehanj« podjetja-smejo organi podjetja oziroma likvidacijska komisija sklepati noive posle v imenu podjetja samo toiliko, kolikor je to potrebno, da se nedckočani posli končajo.
Z oglašam v pristojnem »Uradnem listu« pozove likvidacijska komisija upnike in dolžnike podjetja, ki je v likvidaciji, naj v 30 dneh po objavi oglasa javijo komisiji svoje terjatve oziroma svoje dolgove, ki jih -imajo pri podjetju. Iz sredstev podjetja v likvidaciji, ki so namenjena za plače delavcev in uslužbencev, izplača1 podjetje predvsem prejemke deilav-cem :in nameščencem podjetja, kil jim po obstoječih predpisih pripadajo.
Osnovna sredstva podjetja, ki j.e v likvidaciji, se ne prodajo, nego! jih likvidacijska komisija izroči tistim organizacijam; ustanovam ali! organom, ki so določeni v odločbi o prenehanju podjet-a oziroma v odločbi dnugega cigana, ki je za to- pooblaščen v odločbi o prenehanju .podjetja, sicer pa o tem odloči pristojni organ gospodarske uprave. Material, droben inventar, surovine, proizvode in polproizvcde proda likvidacijska komisija po tržnih cenah.
Po končani likvidaciji sestavi likvidacijska komisija zaključno likvidacijsko bilanco, i jo najpozneje v osmih dneh po preteku roka za izvedbo likvidacije pošlje v pclirditev finančnemu organu.
Ko finančni organ potrdi zaključno likvidacijsko bilanco, izbriše firmo podjetja iz registra državnih gospodarskih pcdjetijj in da raz-■rešnico članom likvidacijske komisije, kakor tudi direktorju in upravnemu odboru podjetja. Vendar pa s- to razrešnico nista direktor in upravni odbor oproščena odgovornost! za nepravilno delo v podjetju, ki bi ise ugotovilo po potrditvi zaključne likvidacijske bilance.
■Arhiv podjetja v likvidaciji izroči likvidacijska komisija v varstvo organu, ki je izdal odločbo o likvidaciji podjetja.
¿©1 S
Najstarejši ljudje ipr; nas ne pomnijo, da bi bilo kdaj tciliko snega kot letos. Mnogo ga je zapadilo V severni Primorski, v idrijskem In tolminskem okraju, pa tudi po goriškem ga ¡ljudje še ne pomnijo v taki množini. Najteže je sneg prizadel tolminsko stran, zlasti bovški kot z vso zgornjo Soško dolino. 'Krajina Notranjskem niso utrpeli večje škode, V šolah niso prekinili pouka. Šolarji so limel; svoje veselje, saj so šolo obiskovali kar na sm.učeh, Tudji za hrano tu ni -bilo zadrege.
Hudo je sneg prizadel sežanski okraj, Nf. toliko posameznikov, kot našo skupnost, naše celotno gospodarstvo. Huda burja in led, ki se je nabiral po telefonskih in električnih napeljavah, sta napravila večmilljonsiko škodo. Prav tako so trpeli borovi gozdovi ¡in nasadj po vsem Krasu. Iz sežanskega okraja nam pišejo, da pomeni sneg pravo katastrofo za pogozdovanje Krasa. Električno in telefonsko napeljavo so sicer v sedmih dneh napornega dela vsaj v glavnem vzpostavili, zato Pa gozdovi še dolgo ne bodo: očiščeni. Polomljenih je na .tisoče sadiniih dreves v Rodiku, Kozini, Divači, Povirju, Storjah, Vrabčah, Av-trerju, Sfajaku. Štanjelu, Komnu, Diu-tovljah, Sežani !m drugod. Nekateri gozdova Okoli Divače, .Sežane. Vrem-skega britofa in okolice Komna so uničeni; od 40 do 80 odstotkov.
Po ocenah gozdarskih izvedencev je uničeno nad 28.000 kubičnim metrov lesa, od tega 18.000 borovega in okoli 10.000 ¡listavcev. S to več stomiiiiijoniako škodo so -uničeni plodovi polstoletne-ga pogozdovanja. Skoda je tem večja, kep so trpeli; najlepši primBnki borov, prelep tehnični lds, ki iga bodo sedaj lahko uporabi-])! le kot jamski les ali pa celo samo za kurjavo. OLO Sežana skrbi, da bo uničeni les čimprej spravila iz gozdov in prodala, izkupiček pa bo uporabila za nova pogozdovanja.
Z Vipavskega nam sporočajo, da ljudje še ne pomnijo takeaime. Ni se še zgod-ilo, da bi bil zaradi snega prekinjen promet na cestah in na že-lezniial v Vipavski dolini, kot se je to zgcfiilo iletos. Zelo je trpela električna i-n telefonska napeljava in le požrtvovEilnemu delu uslužbencev DES in PTT službe se mora-mo zahvaliti, da tni bilo še večje škode.
Na Goriškem sicer ni bilo vel-likiih žametov, vendar je zapadlo za tamkajšnje -razmere vel-iko snega. Severno -cd Gorice .po Soški dolini in Banjški planoti, preko G-rgarja skozi Capovan in Vrata proti Slapu, ves idrijski ekraj, zlasti pa del ickcOi iVoj-skega, je. sneg popolnc-ma zagrnil. Pni velik; množini snega niso -mogli očistili poti in ker je ljudem že primanjkovalo hrane, so jo morali pripeljati z letal-i. Naši dopisniki iz Idrije nam javljajo, da je sneg tudi posameznikom povzročil veliko škodo. Le požrtvovalnosti ljudske oblasti in pomoči vsega -prebivalstva 'še mora-mo zahvaliti, -da so bile posledice tako hitro odstranjene.

V sami Idriji se je -porušilo ostrešje rudniške uprave, ni pa bilo večjih nesreč. Prebivalstvo je bilo zelo disciplinirano. Z veliko vnemo se je lotilo borbe s snegom in tako preprečilo večje nezgode dn gmotno škodo. Zlasti so se izkazali gasilci, kij so b-jl; vedno na mestu, kjer je bilo treba pomagati. Prav tako so bili požrtvovalni nekateri uradi, med šolami pa zlasti obrtna in rudarska šola.
Izkazale so se -tudli športne organizacije, Sestavile so smučarske ekipe, k,; so poiskaile zvezo z zasutimi vasmi «n oddaljenimi kraji, odrezanimi zaradi snega od večjih središč.
Tudi v idrijskem okraju je bilo nekaj nesreč. Na Vojskem je plaz zasul tamkajšnjo učiteljico. Pri Zaikojcl je med potjo omagal Bevk Jože -in zmrznil v snegu, Tudi ljudski poslanec Josip Ca-rjec ;z Spodlnje Konomlje se je teže ponesrečil. Doma je talko nesrečno -padel na poledenelih stopnicah, da se je udaril na tidnlk in so ga prepeljali v bolnico. V Mrzlem vrhu pri Ledinah se je pri kidanju snega s strehe s-mitno ponesrečil Anton Albreht. Srečno jo je odnesel Rupnik Drago, ki ga je plaz zagrabil na poti med Idrijo in Spodnjo Idrijo in ga ■odnesel prav na sredo Idrijce, od koder so ga rešil; bližnji sosedje. To in. pa nekaj podrtih ostrešij pri hlevih in kmečkih hišah j-e v glavnem poročilo o škodi, ki jo je sneg prizadel idrijskemu okraju.
iCjsnctm.no škodo pa je sneg povzroči!,1 rmcsUm krajem Tolminske, gornje Soške doline in bovškega kota. V dolin,; Soče od Kobarida do Bovca in proti Tren-ti so naselja 'izgubila mnogo svojih poslopij, nekatera so bila popolnoma izbrisana s površja. Imena krajev, ki jih večina ljudi v Jugoslaviji ni poznala, so postala znana vsem ljudem naše domovine. Trpeči ljudje v teh krajih pa so imeli zavest, da vsa Jugoslavija do poslednje vasice na bolgarski in albanski meji čuti- z njimi in jim hoče pomagati.
Vasica Borjane ni bila označena na nobenem večjem zemljevidu, vendar
m
V Litostroju so izdelali prve turbine za vaše hidrocenrale v letošnjem letu. Turbina za hi-drcce.ntralo Zvornik ima ja.kost 30.400 KS, turbina za Medvode pa 12.600 KS, Do konca -leta bodo v Litostroju izdelali še 12 velikih in 6 manjčih turbin za razne hidirocentrale v naši državi.
Nov parnik Jadranske svobodne plovbe. Jadranska svobodna plovba bo te dni povečala število svojega brcdc-vja še s pariulkom, ki bo i-meil 320 ton nosilnosti. Ta parnik je Jugoslavija dobila na račun .reparacij od Nemčije. Pa-r-| nik je v Amversi natovc-ril prvo i blago za našo državo. Parnik je jj dobil ime »Pe-lagruž«.
jo danes povinajo vsi naši ljudje. Kjer so nekoč st.ale hiše, štrli kvišku le še nekaj zidov, vse ostalo je snežni plaz odnesel in -pokopal pod seboj. Plazovi, k; pridir-či.jo po pobočjih hribov navzdol z višine do 300 m in so po cel kilometer široki, pokopljejo pod seboj vse, na kar naletijo In .odnesejo s seboj v dolino.
Ni vasi v zgornji Soški dolini, ki ije ne bi prizadela letošnja zima. Materialna škoda je velika, sa;j so ljudje ostali brez strehe. Se hujše pa so izgube, ki so jih pretrpeli na svoji živi sili, na ljudeh. Pri tej velikti nesreči je izgubilo življenje nad 50 ljudi, materialno škodo pa cenijo na več milijard dinarjev.
Poročilo bi ne bilo ipopcimo, če ne bi omenili ogromnih na-porov, ki jih je ljudska oblast vložila za preprečevanje škode. Splošna mobilizacija delovne moči, ki so se ji disciplinirano odzvai-i vsi vojni obvezniki, je bila del teh naporov, kj jih je vsa naša delovna skupnost pravilno razumela. Velike zasluge pri odstranjevanju snežnih ovir je imela JLA, pa tudi Ljudska Milica za njo ni zaostajala. P-cgumna -dejanja so storili naši letalci? ki so iskal; zasnežena naselja in jim metali pomoč v hrani in drugem materialu, Vsa naša skupnost je v teh težkih dneh ponovno dokazala, da smo vsli eno in da hočemo tudi svojo nesrečo nositi sku-pn-o. B. R.
Tovariš Miha Marinko
je obiskal tolminske vasi
V	ponedeljek -je predsednik viade LR Slovenije Miha Marilnko obiskal v spremstvu podpredsednika vlade dr. Mirijana Breclja kraje, ki jih' je prižadela velika naravna kata-i strofa. V zgornji Soški dolini si je predsednik vlade ogledal več velikih plazov, ki is o pr-igimeli s strmih pobočij -in prinesli s seboj v dolino dr-eveisa, senike in seno, V Za-g.i si je tov. Marinko ogledal mesto, kjer je nekcič stala Zagarjeva hiša, sedaj pa ije ostalo od nje le še nekaj razbitin pohištva pomešanega z cslarjkli razcefraiuh oblek. Vse drugo ije odnese.! plae.
V	Bovcu se je tov. Marinko zanimali, kako ¡je s prehrano prebivalstva, zlslabi pa še za želje prebivalcev, ki so bili več dni odrezani od ■svata. Nsijlepšii sprejem je doživel v najbolj prizadeti vasici Borjan.i. Vaščani so -mu ,stiskali roko in se mu zahvaljevali za pomoč, ki so jo že prejeli, kakor tudi za obljubo, da jih bo ob priliki še obiskal.
■Po pav.ratlku je tov. Marinko poudaril, da je bilo zadržanje prebivalstva nad v,se hvalevredno. Pohvalil je napore železničarjev, vojske, milice in reševalnih skupin. Niso bili potrebni prisilni ukrepi in tudi ne mobilizacija. Položaj se normalizira -in pomoč smučarskih in planinskih ■skupin iz ostalih republik ni več ■potrebna.
V	minulih dneh je v Beogradu zasedal plenum Glav.ne zadružne zveze FLRJ, ki je temeljito obdelal razvoj zadružnega gibanja pni nas. Temeljna ugotovitev te obravnave je bila, da je troba splošno kmetijsko zadrugo razvijati kot enotno zadružno organizacijo na vasi. ki jo je tireba gospodarsko osamosvojiti in utrditi.
V	tem smislu so bile postavljene predvsem naslednje naloge:
ll. V splošnih kmetijskih zadrugah, k; so temeljna in po vlogi v socialistični preobrazbi vasi najpomembnejša oblika zadružništva, je potrebno, da se povečujejo sredstva za kme-ti.LIco proizvodnjo, predvsem s pridobivanjem posesti, bodisi s prostovoljnim vnašanjem zemlje s strani zadružnikov, s prevzemanjem zemlje od državnega sklada, z darili, z zakupi, nakupi, bodisi z ustanavljanjem živinorejskih farm, raznih nasadov in podobno, bodis; z organiziranjem in razvijanjem obratov za predelovanje kmetijskih pridelkov, kot so: mlekarne, sadne sušilnice, kleti in podobno.
2. Lastna sredstva splošnih kmetijskih zadrug je treba povečati, da se omogoči njihovo normalno in redno gospodarsko poslovanje. Zadružni delež ne sme biti le nekak navidezen
f m
l r >y,.
-h/:- - v
......m.-,
A* '«f ¿i'' *



Zasnežene poljane na Komni so že od nekdaj privabljale številne si rtu čarje, letos pa jim je narava še posebno bogato postregla s snegom. V endar — njihove smuči se niso naj prej obrnile proti smučarskim terenom temveč proti krajem, k'i so pod globokim snegom čakali na kakršnekoli zveze s svetom.
prispevek v zadružno gospodarstvo, marveč mora ustrezati znesku, ki je v zadružnem poslovanju potreben gfe-de na vrsto in obseg zadružnega gospodarjenja. Zato naj bo zadružni delež po gospodarstvu najmanj 1000 dinarjev. Za člane posameznega gospodarstva pa naj bo zadružni delež najmanj četrtina zadružnega deleža, ki ga plača glavar posameznega gospodarstva.
3. Splošne kmetijske zadruge' morajo doseči napredek tudi v zadružni trgovini ;n v odkupu kmetijskih pridelkov od zadružnikov. Zadružna trgovina niora poslati sestavni del bla-.govne proizvodnje svojih zadružnikov, in sicer da odkupuje kmetijske pridelke od zadružnikov na odprt račun. S tem bodo zadružnik; povezani z zadružno trgovino glede odkupa njihovih kmetijskih pridelkov ne le do trenutka prevzema teh pridelkov s strani zadružne trgovine, marveč d0 njihove končne prodaje preko za> družne trgovine,
i. Krepiti zadružno gospodarstvo je v našem novem finančnem sistemu mogoče le na podlagi gospodarskega računa. Gospodarski račun v zadružnem gospodarstvu predstavlja tisti način gospodarjenja, v katerem se uspeh gospodarjenja izraža v določeni vsoti denarja, primerjajoč celotne dohodke in izdatke nasproti doseženi vrednosti.
5.	V okviru splošne kmetijske zadruge je treba pospeševati po posebnih odsekih posamezne panoge kmetijske proizvodnje. V teh odsekih je treba zbirati zadružnike, ki se zanimajo za tisto panogo. Posebnih vinogradniških, čebelarskih in drugih kmetijskih zadrug izven okvira splošne kmetijske zadruge naj se praviloma ne ustanavlja.
6.	Splošni kmetijski zadrugi je naložena tudi naloga, per-peševati varčevanje. V ta narnen je treba ustanavljati zadružne hranilnice za varčeva-rje i n kredit na vasi. Obstoječi hra-nilno-Jcrrtfitnj odseki pri splošnih kmetijskih z-tfrugah se nr.j reorganizirajo v zadružne hranilnice.
Iz navedenih nekaj glavnih nalog splešnih kmetijskih zadrug je razvidno. da pestaja splošna kmetijska zadruga kol enotna zadružna organizacija na vasi temeljni nosilec socialistične preobrazbe vasi. Zato se predvidevajo tudi spremembe v organizaciji višjih zadružnih organov in ustanov. Sklepi plenuma Glavne zadružne zveze FLRJ predlagajo, da se ukine uredba o ustanovitvi fondov za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva. Ukinejo se naj tudi glavne direkcije zadružnega kmetijstva pri ljudskih republikah. Njihovo delo naj preide na republiške glavne zveze kmetijskih zadrug, Primerno reorganizirati bi bilo treba okrajne zveze kmetijskih zadrug. Zadružno kontrolno službo je treba organizirati trko, da se pri glavnih zvezah kme-tijskih zadrug ustanovi mlačna revizorska služba.	,;
OMIV '
V ,zvezi z upravnimi volitvami v ffim-u in .Južni Italiji ter s parlamentarnimi volitvami, ki bi morale biti ict^ker potecejio 14. IV. 4 leta od zadnjih volitev, se je začola v sosednja 'državi v zadnjem času razvijati zi^jkhina predvolilna polemika med raznima političnimi strankami in skupinami.
Glavno vprašanje. o katerem je zaenkrat največ govora, je problem volilnega sistema. Stranke se bodo morale '.sporazumeti slede izbire med p rop orc i onal ni m sistemom, ki je v veljav;. pri političnih volitvah in siste-jtrujm vezanja list. ki je v veljavi za upravne volitve. To pa ni samo vprašanje tehničnega značaja, temveč predvsem političnega. Sistem ve:anja Irst prsdvitfiva na pr., da se ena ali več manjših -snank pridruži pri volitvah neki večji stranki, ne glede na njlho. vblc^ečje aili manjše sodelovanje v bodoči vladi. Tak sistem torej že vna-£/e| onemogoča dejavnost majhnih sirihk in prinaša prednost demokri-stijancm. V sami Italiji imamo tak primer pri liberalcih in sooia!demokra.
Brez krinke
Sovinsti vseh vrst, ki so podedovali vse lepe lastnosti fašizma, se še tie&no ne morejo dovolj načuditi, ■iakafitalija danes ne sloji v sredi mednarodnega dogajanja in zakaj se sedaj svet ne suče tako okrog nje, Mkor se je svoje čase. Bilo je v trnih idiličnih dneh, ko se je italijanski šovinistični imperializem naduto tolkel na prsa, češ da je nosilec civilizacije, ki bo prerodila svet ter •fozljal z orožjem,'ako je nekdo dvomil v njegovo, ^mesijansko poslanstvo. Bila je še zgodnja povojna doba in svet je.hotel imeti mir, pa je zaradi lega dotfdlU' napihnjenemu pritlikavcu, da se izživlja v ¡svojem veselju. To popuščanje pa tmu je stopilo v glavo, da je postal prepričan, da je res taka sila, pred 'katero se mora vse tresti. Se potem, ko se je pojavil na severu neprimerno močnejši tekmec v širjenju fa-fiistovske vere, je še vedno naduti fašistični mogočnež pomilovalno gledal na njega, češ kaj bo ta barvarska reva, ki polomi vse kamor stopi, medtem ko je samo fašistični ;imperializem oni, ki je prinesel novo luč v svet, ki bo svetila v kaosu in ki bo edina znala tudi uveljaviti moč novega evangelija. Nemški gospodar pa se je na tihem smehljal ter klical rimskega slugo na odgovor, kadar se mu je zdelo, da postajajo njegovi domišljavi podvigi le pretirani. Slednjič se je oholi sluga •uprl. Tedaj se je šele v pravi luči pokazala njegova sila. V nekaj urah je bilo po njem in nič ne kaže, da bi mogel še kdaj priti do prave sape.
Ve,ndar mu je osatlo še petelinje perje, s katerim se je dičil, ki je bilo pravzaprav tudi vse, kar je imel, ter skrivnost njegovega vpliva. Zato ga je bilo treba dobro skriti, da bo služilo znova ob pravi uri. Šovinisti mislijo, da je ta ura sedaj prišla. Znova so si nataknili na glavo sleparsko lepotičjei se obnašajo kakor veliki junaki, ki so poklicani, da v težki uri rešijo svet. Vendar danes njihov čudodelni nakit ni več prav preprečljiv. Preveč so se svoj čas hvalili, kako jim bo pomagal z eno samo brco vreči iz Sredozemlja škrbastega britanskega leva in napraviti iz »gnile« Francije skromno deklo imenitne latinske sestre. Ko je pa potem padla po njih že samo prva palica, so že sedli in poskušali rešiti čudodelno perje za boljše čase.
'Šovinizem misli, da bi mu danes znova mogel pomagati ta nakit junaka. Pisavi, da manjka veliki domovini še samo orožje, da bi mogla priti do one prave veljave, ki ji gre. Orožje pa imajo sedaj samo Američani, ti pa ga dajejo namesti junaški in tako zaslužni Italiji — pc-polnoma razumljivo Jugoslaviji. Kako pride do tega, tožijo zaskrbljeno tri zvezdice, ki služijo za psevdonim nekemu ilalianissimu v Mes-saggern Venetu, po katerem prežvekuje/isto suho slamo njegov bratec z manjšo fantazijo »Giornale«, tla odmerjajo Američani Italiji orožje po kapljicah, kakor se d/ajejo ) zdravila v lekarni, medtem ko ga I sipajo iz polnih vreč v Jugoslavijo, S celo več kakor ga sama zahteva. ,1
Patelinje perje nepomembnega šovinističnega iredentista ne uspe1 vec napraviti iz liritlikavca junaka. Maškerade je konec.
tih, kater.h 'opozicija De Gasparijev: demokrist.janski vladi je sko.-aj brezpomembna
Ni torej čudno, če se tudi danes de-m«kristjani, potegujejo za tak volilni sistem, s.aj so prav s pomočjo njega zmagali na zadnjih .upravnih volitvah. Ni pa še. jasno, kakšno stališče bodo zavzele ostale stranke. Pa tudi v sami desmeknistjanski stranki obstajajo moč_ ne nasprotujoče si struje, od katerih nekatere nasprotujejo vezatnemu volilnemu sistemu. To in stališče ostalih strank je privedlo do pojava močnih monopolističnih tendenc italijanske klerikalne stranke, ki so se v zadnjem času tako potencirale, da se spreminjajo že v salazanske tendence. Predvsem moramo tu omeniti poseg v italijansko politično življenje poleg demo-kristjanslke stranke še Vatikana in drugih kleriikallniihr-struij, ki so se po vsej verjetnosti zbale, da ne bi na1-sprotstva v demokristjanski stranki povzročila poraz pri volitvah.
Najagltoejša .in jiajna.sri.nejša stroja v tej zvezi je vatikanska Katpligka akcija, ikii jo vodi jezuit Gedda in ki ima za cilj izvedbo znane papežke en-cilklike »Q.uadragesim'o anno«. Ta enoi-klika, ki jo katoiiiSka aikcija Kini R praznlc in spovednic in ki ima največjega zagovornika v jezuitu Lombatv dijtu, se bori za kleriik^tno-fašistlčnl ideal konporatl-vhe države, ki je naperjen na splošno proti .¡italijanskemu političnemu sistemu in proti ljudstvu sploh.
Rastoča klerikalna yisiljlivotst je pO* vročila seveda m;očno. reakcijo pri večjem delu .italijanskih, strank. Ta vsiljivost je zbližala zaenkrat tri manjše italijanske stranke, ki. so laično usmerjene: . liberalce, socialdemokrate
in republikance, politične razlike med tem,): Lrenui strankami, od katerih sta socialdemokratska in liberalna v opoziciji, so sicer znatne, saj zastopajo razine socialne struje — od visoke finance ¡n liberalno usmerjene inteligence do levo orientiranega meščanstva in segajo, čeprav ne globoko, tudi v delavske vrste. Toda družijo jih skupni interesi pred demiolkristijansko-vatikansklm navalom.
Rastoča vsiljivost italijanskih klerikalnih strank povzroča celo težave v sami demokristjanski stirankil. Predvsem se j,i upirajo kriščansko-socialii-stlčnil sindikati,
■Spričo tega je jasino, da De Gasperi, pa tudi Vatikan sam sta prisiljena
na pogosta manevriranja. K temu spa-, dajo tudi razni .pozivi vatikanskega glasila k pomiritvi duhov, češ da je vatikanski poseg v italijansko politično življenje- izključno veitskega značaja ter da je Vatikan neomiajen branik človeških svoboščin. Kakšen branik pa je bil ¡n je Vajikan, ve zgodovina povedati svoje,
V splošnem lovu za zavezniki pred volitvami ne zaostaja niti Togjiatii. Potem ko je povsod porušil mostove, se je začel kratiti z neofašisti in mo-narlilsti predvsem z " revolucionarno mladino, Pni tem seveda nI važno, če bo tako revolucionarno bratstvo pripeljalo v faSizem. Glavno je, da si kom-lnformistilčni prvak pridobi nekaj zaslug za svoje kii-emeljske gospodarje.
Tako torej postajajo obrisi predvolilne konfiguracije italijanskega političnega ipozorišča vse bolj jasni. Kako pa se bo vse to razvito, bomo videli v prihodnjih tednih.
Sporazum o organizaciji evropske voiske
V Liisboni že precej dni zaseda Atlantski svet. ki je imial nalogo vskla-diti cilje in namene Atlantskega pakta z evropsko obrambno skupnostjo. Pravzaprav je toii-1 glaivnl cilj vključiti Zapadino Nemčijo v evropsko vojsko. To si je predvsem prizadevala PrEin-cija.
Morali bi se poglobiti v to vprašanje, če bil hoteli ugotoviti, zakaj je prav Pramdlja sestavila .načrt o e-vropakij, obrambni vojski. Omeniti moramo, da je glavni vzrok francoskega predloga v tem, ker se ta država, ki ima že stoletne izkušnje z Nemčijo kot njena soseda, boji nemiSke samostojne remilltaniza.oije, k; bi njej, pretila, v bližnji ali daljinji bodočnosti. Zato se je( F.randlja zelo zavtzemala, da., -bi bila Zapadna Nemčija vključena v Zapadno avriapako obraimbç pod po-'
finí
Ali .ga biješ zato, ker iti -je r,cikel fašist? Ne, jaiz s-:im penasen, da sena fašiot, toda mislim ga ker mi je rekel to po slovenisfco !
ve/ljstvom tujih poveljnikov. Boji se, da bi oživela nemiška samostojna vojska, iz katere bi se lahko razvil močan vojaški organizem, k( bi pretil Franciji na enak način, kakor se je to dogajalo večkrat v zadnjem sto-1 tetju.
V	Lisboni so se zunanji ministri držav, članic Atlantskega sveta, sporazumeli o organizaciji evropske vojske ter odobrili sploKna načela za sodelovanje Zapadne Nemčije pni evropski 'obrambi, ka.r je eden največjih uspehov lisbomskega zasedanja.
Seveda so razpravljali tudi o finančnih, vojaških in gospodarskih ukrepih, ki jfth zahteva talkina organizacija, toda to vprašanje se .razume samo po sebi in ml naletelo .pri razpravljanju na velike težave.-.- Samo Francija se je preživita svojemu deležu,, ki • ga .mora 'prispevati za evropsko, vojsko,, češ da je preveč obremenjena.rz ,y.ojno v Inidolkini. . .. tj.	«>
V	poročilu, ki so ga iždalii1 Tpor,'k'cin-čanem zasedanju, 'jfe^TMla predvsem pc-uda.rjana .izjava o "namenih Atlantske skupnosti, da je .bila ustanovljena zato, da bi služila kot jez proti napadu in da je njen. prvi cilj ohranitev mir;u.
Pripomniti moramo, da je Atlantski svet odobril načrt., da zahodnoevropske dirža.ve pripravijo letos petdeset divizij in štiri tiisoč letal kot prvi korak k organizaciji evropske vojske.
Po sestanku ' Atlantskega sveta v Lisroon.i so se sestali zunanji ministri i.reh zapadinih velesil, ki so obravnavali vprašanje mirovne ^pogodbe z Avstrijo. Francoski zunanji minister Schuman je po sestanku dejal, da je sporazum o avstrijski mirovni pogodbi obtičal na molvii točki, ker je Sovjetska zveza postavljala vprašanja, ki nimajo nobene zveze z avstrijsko mirovno pogodbo. Kot primer je navedel tržaško vprašanje. Dejal je, da bodo trije zapadli zunanji ministri postavili vprašanje Avstrije pred Organizacijo združenih narodov, če bi se izjalovili poskusi rešitve avstrij-
Firancoski republiški svet je v torek 26. t. m, izglasoval zakonski na-čni o gospodarski nemoči F.ranoije Jugoslaviji v višini 5 in pol milijard frankov. '	-
V francosk.i narodni skupščini se je te dni vodila estra debata o premični mezdni lestvici, ki jo ocenjujejd nekateri celo kot poved, da bo sedanja francoska vlada zaprosila za vprašanje zau.pniice. Vlada se namreč boji, da bi sprejetje premične lesilv.ice preveč obranuemiilo proračun, 'kil je že tako obremenjen z drugimi, potrebami, zla-sUi pa z vojno v I.nd'ckinl, ki požre dnevno 1 milijardo frankov.
Med Anglijo in Irakom je prišlo do pogodbe, da bo Anglija dobavljala za gradnjo reakcijskih letaj, letalski material. Irak bo poslal v Anglijo večje Število letalcev, da bi Lam izpopolnili svoje znanje v letalski stroki,
ÉT"
V	Iftljč^tiihi se še vedno vodijo ogorčene ^ftib^e; med francoskimi kolonialnimi četami in Vietmi.nhovirni četami. Zadnje čase so francoske čete doživele precejšen poraz 'in so se morale umakniti i>z važnih postojank .blizu največjega indokit.ajEke.ga mesta IIa-noia. Dobro obveščeni krogli pravijPt da zalagata Vletiminhove čete z orožjem in vojaškimi siinckovnjaki Sovjetska izveza in Kitajska.
V	Pan Mun Jonu na Koreji se pogajanja za premirje zelo počasi razvijajo in ni sledu, da bi se v kratkem času ugodno rešila. Trenutno so se sporazumele delegacije q nevtralnih' nadzorstvenih skupinah,''-v katerih naj b.i bili zastopnik; Norveške" ln Švice ter Poljske in "težkoslova-ške. Velike tež-ave imajo o sporazumu gnede repai-triacije"- vojnih ujetnikov, : o čemer razpravljajo že ves mesec, ' ■
' Razgovori med Britanijo in Iranom o rešitvi petrcCejskega spora se sedaj vodijo nekako v zatišju. Predstavnih britanskega poslanstva v Teheranu je odpotoval v London na razgovore, istočasno se pa pe.gaja.ta s predsednikom perzijska vlade Mcsadekom dva člana delegacije Mednarodne banke, kj igra -vaênq^lo.go poisradpišiva med obema državama..
V	Tuniziji se položaj še ni popolnoma pomiril. Tu in tam' javiljajo o raznih sabotažnih dejanjih, -zlasti na transformatorjih visoke napetosti, — Kljub temu obstaja želja tako na francoeki, k:ker na iumlzijteki strani, da bi;, prišlo do sporazuma, zlasti kar zadeva .razne reforme ustavnega značaja in suveren ¡tete Tunizije. V tem pogledu so zdaj pogajanja med francoskim generalnim prezidentom. in tu-nlš-kem bejem,
.Mookva je zavrw'.la ttellijainsko noto od 8, t. m., (Kil- se nanaša na revizijo mirovne pogodbe i':n na sprejem Italije v OZN. Moskovska vlada je oznai-čila italijanske neto kot neutemeljeno.
skega vprašanja.	j j
..................................................................................................................................................................t.......it......nt.....nt....................................................t...................................................................................................dihih
»Istočasno izjavlja vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije, da se narodi Jugoslavije s podpisom mirovne pagedbe ne odrekajo teh oze5 melj, kj so etnično njihovi In ki .bodo zaradi te mirovne pogodbe ostali
Italijanski ilredentisti. aneksionistii. in — enostavno povedano — imperia-listi, uradni in neuradni, govorijo o mirovni pogodbi ;ko.t o nekakšnem »d.ktatu«. Poslužujejo se fraze, katere se je posluževal tudi Hitler, ko je imel .navado govoriti o versallleskl mlnovnl pogodbi. S to parolo je začel besno gonjo proti tej pogodbi, kar je končno pripeljalo do dru.ge svetovne vojne. Analogija — kakor vidimo — nii samo v frazi, temveč tudi v načinu, n.iso pa izvzete tudi analogne posledice, če se že v začetku ta pojav no zavre in ne -pobije.
Nobenega dlfeita ni bilo proti Ita-Jiijji, ker so z njo postopali z ve-ifjtirn in celo prevelikim obzirom na mirovni konferenci, čeprav je kriva za vojno, ki jo je izgubila, Zal, moramo ugotoviti, da je bilo z .raznih strnni proti Italiji veliko več obzira kot pa proti Jugoslaviji, ki je bila ZEiveznlk, zelo akviven in zaslužen sodelavec v vojni proti nacifašističnilm silam. Itairj.a je izkoriSčala opcrlunl-zem raznih držav, ki so se zavzemale, da bj z razlilinimi! uslugami pridobile Italijo ali pa da bi demago-iko vplivale na politične struje v Italiji!. Čeprav je bilo že na mirovni konferenci opaziti dve nasprotni sili v svetu, sta vendar obe iz vzrokov, ki smo jih prej omenili;, postopale z Italijo zelo obzirno. V takšnih razmerah je Italija lahko podpisala mi-
Po knjigi Ive Mihoviloviča "Trst problem dana«
rovmo pogodbo, ki je bila za njo ugodnejša, ko,t je smela in mogla pričakovati, zlasti v zvezi z njeno zgodovinsko odgovornostjo za drugo svetovno vojno, posebno pa še zaradi krivice in odgovornosti pnoti Jugoslaviji in njenim narodom. Ce danes govori Italija ,o dikiatu, je to popolnoma krivično.	"	' ■ . '
Ce pogledamo na jiuridii.no stran mi-inovne pogodbe, je Italija to pogodbo pod/pisala tako, da ni zavzela nobenega formalnega .pridržka glede njene vsebine in njenih posledic.
Italija torej nima niti moralnega n.it.l pravnega opra.vjičila; če danes zahileva revizijo mirovne pogodbe in če to pogodbo imenuje dikta-t, ki bi se jo moralo tudi delno spremeniti v njeno korist, Prav posebno je pa to neopravičljivo v odnosu do Jugoslavije, kadar Italija zahteva, da se ji izroči Trst z njegovim ozemljem.
Nasprotno, če se že mora mirovna pogodba z Italijo s katerih koli ob-z.lrov redivlrati (v ozemeljskih klavzulah), tedaj je Jugoslavija -tista, Ki lahko in lq mc.ra pr/a govoriti. Ona
ima na to pravico tudi iz formalnih razlogov.
Pri podpisu mirovne pogodbe z Italijo je Jugoslavija napravila zalo jasne in dalebosežne rezerve ter ima pravico, 'da se na te rezerve sklicuje, če smatra, .da je za to ug.oden moment. Te rezcpve so prav za prav bile napravljene zaradi tega, da bi prišle v veljavo v primeri, da dozorijo vzr.eki in cilji, ki so obstajali in so bili odločujoči, ko je Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo z Italijo.
Jugoslavija je ob podpisu mirovne pogodbe izdala svojo »deklsiraaijo«. V -tej deklaraciji je bilo rečeno, da Juig.oDlaviija podpisuje to pogodbo »samo zaradi tega«, da prispeva k vzpostavitvi miru v svetu. Poudarjeno je bilo, da je odstopanje od nekih ju-goslovnnokf.h etničnih ozemelj za Jugoslavijo velika žrtev, ker se s tem kršijo osnovni: nacionalni interesi, in žalijo norodna čustva. To se nanaša tudj na czeirjlja, ki so pripadla Italiji, kakor ..tudj na ozemlju Trsta, ki je ločen cd Jugoslavije kot Svobodno ibr-žafko ozemlje. V tej deklaraciji je najvažnejša točka naslednja;
izven meja Jugoslavije, Pridržujejo si' še naprej pravico do teh ozemelj ne glede na eventualne etnične spremembe, ki bi lahko v bodoče nastale kol posledica tuje vladavine nad nji. ml.«
Ta deklaracija predstavlja dokument mednarodnega prava, na katerega se mora Jugoslavija sklicevati tudi sedaj, ko Italija jaeno in ostentativno dokazuje, da se ne zadovoljuje z onim, kar je neopravičeno dcbi-la z mirovno pogodbo, ter teži za tem, da bi dobila tudi ona ozemlja, ki so ostala izven .njenih meja, a to je Svobodno tria;ko czemlje.
Svobodno tržaško czemlje je bilo zato ustanovljeno, ker niso bile odobrene itsP.-ijan,:ke namere, da bi dobila 'o czemlje. To pomeni, da te zahteve niso niti danes opravičene. Z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja se je hctelo v neki meri za:-daetMu t.udi jugoslovanskim argumentom v Trstu in vsaj kolikor toliko računati na nacionalne An gospodarske korist; Jugoslovanov. To je bila največja žrtev, kar jih je mogla prispevati Jugoslavija, toda le pogojno.
(Nadaljevanje sledi)

t
	Drobni	kmetijs	či nasveti 3
Kmetovalec pride večkrat v zadrego, ker -ne dobi pravočasno odgovarjajočih sadik, ki jih potrebuje na svojem vrtu. Zlasti' ise ito rado zgodi spomladi, ko prvih sadik ni mogoče vzgojiti na prostom. V takem primeru mora vzeti sadike, ki mai me odgovarjajo ali pa se odpovedati sajenju. Zato priporočam vsakemu, Id redno vsako lolo potrebuje sadike, zgraditi (toplo .gredo.
Razni obrati, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom, gradijo tople grede, (ki so precej drage. Toda tudi z majhnimi StroSki si lahko sami zgradimo primerno gredo, ki bo dobro služila svojemu namenu, Ce se odločimo za grad. njo, moramo najprej ugotoviti velikost. Odvisno je od potrebne količine sadik. Povprečno lahko dobimo iz enega kr.adlratnega metra pod oknom v gredi:

Izetnlja
500 sadik taapusnic. .(zalja, phrovta, r| i - kariii jjollei, ko4 er abe), .3 -.-o .-. 400 sadik paradižnika,! -"sy.600'sadik ;zeiene,- čebule ali ,-maja-
.1000 sadik giavnate solate,- endivije in poio,-	(.-"js :
Cesto zadostuje za lastno potrebo Že grada s štirimi okni, to je štiri metre dolžine, širina ipa se ravna PO višini -dken. Ce si ¡damo narediti nova clkna. bomo vzeli imere, ki so preizkušeno najboljše: 100 x 150 icm in imajo dve pnaCfiQi. Oe je le mogoče, izberimo za napravo z2>prte girede trpežen suh borov les, da se pozneje ne ukrivi, kar je zelo nerodno. Ker je les 'drag, ga morsfmtf tudi zavarovati pred gnilobo. Najboljša je raztopina micflire galice v močni koncentraciji. Nikoli pa ne smemo prema-eaii z lesnim katranom ali kar-boline-jem, kar škoduje rastlinam, Za štiri metri dolgo gredo bomo potrebovali dve štiri metre dolgi 'deski, štiri cm debeline ena. Na začetni severni strani naj ima ideska 35 cm širine in 4 cm debeline, drugia na južni strani pa maj ima le 20 cm širine. Nagib mora biti 15 cm proti južni strani, da voda hitireje odteka ter dobijo rastline čim več sonca. Pročelno in načelno okvir.nico zvežamo z dvema stranicama enake debeline, ki sta p:lžagani na 1,41 m dolžine. Okna so sicer po 1,50 m dolga ,toda odbijemo debelino dveh desk (2x4) in še 1 cm, ker morajo toilitl ckna nekoliko daljša od ši-
rine ctovirja, da <sa.tf.ca voda. Da ne prodirata dež in mraz skozi špranje med okni, je treba pod- vsakim stikom na okvirju .grade ali pa na oknu videiat! še primerne prečice. Na spodnji pročelni okviirnici pritrdimo še za vsako clkno Po dve 20 cm dolgi zastavki, da okno ne zdrsne z okvirja. Okvir mora imeti tudi noge, da ga lahko trdno postavimo v zemljo. Za noge potrebujemo 4 stebri-če 8x10 cm; dva sta dolga Po 70 cm dva po 55 cm.
Greda naj 'bo globoka 70—80 cm, da naložimo vanjo približno 40 om debelo plast gnoja in še 20 om kompostne zemlje. Ko postavimo okvlir, iakopljemo v igjredi 40 cm zemlje, da znaša skupna igloblna grede od gornjega -roba cikivirja do dna približno 70 cm. Izkopano zemljo posujemo zunaj ob stranicah okvirja. Globina grede se ravna po vrsti kulture, ki jo bomo sejali. Ci-m bolj zgodaj sejemo, tem več gnoja moramo dati in tem globlja mora biti greda. Oboje daje namreč toploto.
'P-ri (postavljanju tople grede moramo paziti zflasti na to, da jo postavimo v zavetje, po imožosli na južno stran, Ce to ni mogote, postavimo pred vetrom zavetje iz desk aLi tr-stike. Greda r maj bo na ravnem terenu, da lahko idovažamo gnoj in zem-
ljo. Tudi talna voda ne sme prodreti v gredo, ker se .nam sicer gnoj ne bi. Ogrel. Clkna naj bodo v dimenziji 1x1,5 m z dvema prečkama, med katere vložimo po pet šip v obliki strešnikov;.
Opisana topla greda je zelo praktična, ker se po potrebi lahko prenese na dir.ug prostor ali .pa razdere, Ce rabimo gredo samo za eno Joto in nam primanjkuje lesa, si lahko pomagamo na drug naSln,- (Na površini
Sj začrtamo velikost ■ in smer • grede, zemljo zložimo ob straneh v obliki nasipa, v višini okna položimo po nasipu ravne tračnice, igredo napolnimo kot običajno, zasejemo in pokrijemo z okn.i. Take srede uporabljajo zlasti holamdSLki vrtnarji, ki jih vsako leto premeščajo na drug. kraj.. B, J.
Sadno drevje ne daje kvalitetnega sadu samo zato, ker je slabo oskrbovano fin gnojeno, ampak pradivsem'zato, keir je mnogo dreves nerodnih, sia-r bdrolimih ter slabo kvalitetnih sort. Posledica- tega je, da ne moremo doseči "zaželenega1 pridelka. Pcilag tega sadne sorte niso zastopane v pravem sorazmerju,uda bi lahko od ^najzgodnejšega do pozinega sadja zalagali trg. ■Vsak napreden sadjar se mora truditi, da bo imel sorte razvrščane po zrelosti in kvaliteti. Da bomo pri sadnem drevju dvignili, kvaliteto, je važno načrtno prscepljevanje vseh nerodnih in slaborodnih dreves,
Sedaj je najprimernejši čas, da pripravimo drevesa, ki jih nameravamo preicapiti. Drevesom odžagamo veje, kalkcir da bi jih hoteli pomladiti. Prit tem se moramo ozirati na bodočo 0-bHiiiko krone. Za precepljevainje so primerna samo drevesa v starosti do 40 let. P.roeeipljevanje dobro prenaša pečlkasto eaidje. predvsem hruške in jabolka; koš&ičasto nekoliko slabše, ker teže prenaša rez. Taka drevesa so zato podvržena smodiki. Nekaj spodnjih vej moramo pustiti za asimilacijo (dihanje), da bo drevo kljub zmanjšanju listne površine imelo dovolj listov za dihanje, sicer povzročimo motnje v rasti. Te veje naslednjo pomlad po potrebi za spopolnitev krone precapimo z isto sorto. Ce jih za spopolnitev krone ne potrebujemo, jih odžagamo.
Breceipljevanje je za sadno drevo težka operacija, zato je potrebno ta
dreVesa 'predhodno dobro pognojitii, Tako se laže zacelijo zadane rane in cepiči' se bolje' obraštejo.
' Pcil-eg 'lega je treba, da si -že sedaj preskrb'irnó1' potrebne cepiče, 'ki jih mo'ramo rezati le o.d rodnih in kvalitetnih dreves z vsemi zahtevanimi dobrimi lastnostmi, Le če bomo pre-oepljevanje izvršili s cepiči kvalitetnih in rodnih dreves, bomo vse te lastnosti prenesli na precepljemo drevo in tako dosegli zaželeni uspeh. Cepiče moramo pravilno shraniti. Najbolje je, da jlih zakopljemo v zamljo 40 do 50 cm globoko, na senčnem prostoru, da ne vpliva nanje pomladansko sonce. Prav tako je dobro, če jih zakopljemo v pešale ter jih shranimo v ne preteplo klet. Zakopati jih moramo v manjših snopičih, ali. pa razgrnemo cepič do cepiča, da ne splesnijo. Cim prej so narejeni cepiči, tem popolnejši je uspeh cepljenja.
Gorše Tone
KAKO UPORABLJAMO APNENI
DUŠIK (KALCIJEV CIANAMID)
■Neoljnati apneni dušik, (ki ga dobimo iz Jugoslavije), moramo trositi vsaj teden dni pred satvijo, da se v zemlji že pred setvijo dobro prekroji in pretvori v tako obliko, da ga rastline lahko asimilirajo. Ce IiočeS uporabiti apneni dušik za takojšnjo uporabo (gnojenje na zeleno), ga moraš nekaj mesecev pred uporabo primešati kompostu. Pri tem opravilu moraš paziti, da se gnojilo potrosi po komipostu tako, da se ne sirdi,
Neoljnati apneni dušik vsebuje jed ko snov, kj ožge očesne in nosne sluznice ali roke, če so ranjene. Pred u-porabo si moraš roke in obraz namazati s kakšno maščobo. Trosi to gnojilo VedVfo le v suhem in tihem vremenu! .:. .. : V
KAKO SHRANIMO KOSCICE 1« SADNEGA DREVJA
K 056: c e sadnega drevja (breskve, slive, črešnje itd.) shranimo do časa'-1 uporabe tak6>'da jih zakopljemo v^pesčk; dokler-id--Se sveže, če ostanejo na zraku, še-preveč posušijo in nišo več uporabne za- setev.
NE ZAMETUJTE JAJČNIH LUPIN
Nsše gospodinje 'imajo grdo navado, da cdv.ržejo jajčne lupine na dvorišče ali le v izjemnih primerih na gnojišče. Jajčne 'lupine vsebujejo veliko količino apna in fosforne kisline, ki jih lahko izkoristimo v prehrani perutnine. Tie lupine moramo drobno zmleti "in ;ji'h primešat; dnevnemu obroku hVane. Sami dobro vemo, da"kokoši iščejo pesek in apnenčeve odpadke/7 (kai"uporabijo veliko količino 'c?'pna '""''za' Izdelavo lupine. Nikdar ne smeimo "pckladatj perutnini cele lupine, ker lahko kekoš, ko ji primanjkuje apna, uniči jajce, ki. ga je pravkar 'znesla.
KOLIKO LET LAHKO UPORABIMO KOKOS NESNICO	y
Ifdaufjnjie do ddkazale, da kakoi znese največ jajc do tretjega leta1'starosti. Od tretjega leta naprej prične nesnost padati. Jajca starih kdž&lt imajo še to slabo lastnost, da so .iie(-oplojena in jih ne smemo uporabljati za valenje.	j
NEKAJ O REZANJU VRTNICO
Nekateri vrtnarji imajo slabo ni^a-j do, da pustijo vrtnice na deblu, dokler se ne posušijo., To je slaba iha^ vada, ker je dokazano, da porabi 'Vrti niča prav v času od cvetenja dafj^ največ hranilnih snovi. Zato mordftib vrtnice (rože) takoj odrezati, činrl še razovetejo.	't-než
uoev
KDAJ JE NAJBOLJŠI CAS 'ZAni REZANJE CEPICEV OLJK, nori • bfarr
Cepiče oljk režemo od d;uge polovice 'februarja do polovice marca. rezane cepiče povežemo v snopiče^ jih namočene v vrečo, ali cunje sM nimo v peeku do časa uporabe.
Branajmo in gnojimo
»Konjski pot, 1,ženski jok in pomladanski grom naglo minejo.«
—o—
»Ni dežja brez črnega oblaka.« —o—
»Vreme je enkrat mati, drugič mačeha.«-,. J - '
'—o—
»Ni medu brez pika (čebele).a
—o—
Kakršna li, je njiva, takšna ti je pšenica,	'.. | , * ' :■••"'
Ni treba poudarjati, kakšnb vidijo' igra pri nas umetno travništvo. Izsilimo predvsem na njive, posejane.,z lucerno (erba medica). Tem posev-
'	v. ^ i,..-,'	i.,
kom naš kmet ne posveča dovolj £«r-
Siu
bi.' Navadno so ti posevki prestali. Dokler ostane iucerna njivi (dokler
se ne podorje), .je ne gnojimo- In
i.iojt .	ifl.
ne oskrbujemo^ .Res je, -da spada iucerna med stročnice, torej med -tiste rastline," ki asimilirajo (vsrkavajo) duž/ik iz zraka, zat-o ipa potrebujejo
tem več ostalih hranilnih snovi i-n to
. 1
predvsem kalija in fosforne kisline.
Ko se zemljišče ma-lo posuli, moramo vsa stara deteijišča preorati ati jih vsaj -dobro pabrain-alii s travniško brano in jih ipogmojit-i z umetnimi gnojili. Na vsak ha -površine potrosimo 4—5 stotov suparfesfata in 1—1,5 stota kalijeve soli. Tudi gnojenje s pepeiom se dobro obnese.
Potreba naših kmetovalcev in kreditni odseki pri zadrugah
Po raznih zadrugah so se začeli oglašati kmetovalci s -prošnjo za posojilo, ali da se jim da blago na upanje. Rekli bi, da so to sezonski primeri, ki se stalno pojavljajo.
Res je, da je sedaj doba. ko kmet nima kaj predali. Ima pa potrebo za nabavo raznih kmetijskih potrebščin, predvsem gnojil, semen in škropil.
Talci primeri se ne bi smeli pojavljati, če bi kreditni odseki pri zadrugah pravilno pcslovaOii in če bi se člani teh odsekov pravilno posluževali. ■Prav zato, ker se ti primeri pojavljajo vsako lc-to v tej dobi, bi morali kmetje v dobi odkupa skrbeti za ♦o, da se na to dobo 'primerno pri-o.ravljo in štedijo takrat, ko imajo za •o možnost.
Kreditni odseki morajo skrbeti za redno poslovanje, ne toliko za dajanje posojil, -kolikor za zbiranje prihrankov, zlasti v dobj odkupa. Ce bi tedaj Slani -odvajali v kreditni odsek pri zadrugah, bi -danes imeli potreben kapital za nabavo kmetijskih potrebščin. Tedaj bi niti ne občutili tega odva-janja, a danes jli-m ne b,i bilo treba presiti za posojilo.
Ko bi n-a primer pri Kmetijski zadrugi Strunjan, V-an-sanel In Šmarje ¡zbirali prihnamike, bi danes člani teh
zadruig brez skrbi dvignili umetna gnojila. Zadruge so sicer že pred tremi leti dobile navodila za upeljavo teh odsekov in so ponekod ti odseki že začeli s poslovanjem, vendar se prav zaradi pasivnosti članstva niso mogli razviti.
•Celo pri Kreditni zadrugi v Pobegih, ki iposluje že nekaj desetletij in kjer je že dana osnova za štedjn-jo, se tega ne poslužujejo v zadostnem številu.
Boljši je položaj' pri Hranilnici In posojilnici Koipetv kjer so delavcj in nam-e:čenci bolje razumeli položaj in kjer hranilne vloge naraščajo,
Ce bi se tudi kmetje zavedali te potrebe in bi se posluževali kreditnih odsekov pr.j Kmetijskih zadrugah, b'i jim danes ine bilo treba prositi posojila, za katera morajo plačevati obresti, ampak bi .prejemali 5e obresti za svoje vloge. Laže bi bilo vlagati de. nar za vloge, kakor ga bo za vračanje posojila.
Treba je (pristopit! k reševanju tega problema, Kreditni odseki morajo začeti takoj g poslovanjem i-n priskočiti kmetovalcem na .pomoč, da si bodo pravočasno nabavili .potrebna gnojila m semena za setev.
Znatno povečanje ribiškega ladjevja na koprski obali
V 1952. letu se bo ribiško ladij-evje na koprski obali znatno povečalo. Dejstvo, da obnavlja ribja konzervna 'industrija svoje ribiško ladjevje, pomeni odločen prelom v razvoju našega iribištva. V tem lotu bo ribja konzervna industrija dogradila in opremila dve večji ribiški ladji, ki bosta sposobni za ribolov tudi na odprtem morju in to v poletnem i-n zimskem času. Za prevoz ulovljenih rib bo skrbela -posebna h-itrobrzna hladilna ladja,
■Navedeno povečanje ribiškega ladjevja bo v ve.liko korist naši ribji kcuizervmi industriji, ki si bo s tem povečala reden dotok osnovne surovine: sveže 'ribe, bistveno zmanjšala proizvodne stroilke in povečala količino ter izboljšala kakovost in v.rsto svojih proizvodov.
GIBANJE CEN OSNOVNIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV PRI NAS
IN V TRSTU V JANUARJU 1952
Cone osnovnih prehrambenih artiklov v Ljubljani in v Istrskem okrožju kažejo mnogo večjo stalnost kot pa v Trstu, kjer so se cene osnovnih prehrambenih artiklov v januarju tega leta močno spreminjane, alastij za meso in ostale mesne izdelke. Poleg tega so bile cene cenovnih prehrambenih antikolv; v Trstu v povprečju mrnogo višje Oot -pa v -Ljubljani in v Istrskem ekrož/ju, upoštevajoč sedanjo pariteto dliinanja.
Pšenična (molka 70-icidstoitne meljave je stala v. Ljubljani 36 dinalrjev, v, Istrskem" ckiijžtju 32 dinarjev, a v Tr-
stu 125 lir za kilogram. Goveje meso je štelo v Ljubljani 150 dinarjev, v Istrskem okrožju 1S0 dinarjev, a v Trstu od 640 lir dalje. Cena mleku je bila' v Ljuibljan.i 24 dinarjev, v Istiokem okrožju 24—30 dinarjev, a v Trstu 70 lir in več. Kilogram belega -kruha je stal v Ljubljani 48 dinarjev, v Istrskem okt-ožju 34 dinar-. je-v, a v Trstu 140 lir. Cena za kilogram masla je bii-la;. v Ljubljani 460 dinarjev, v Istrskem cikrcžju 550 dinarjev,- a v Trstu 1150 lir. Jajca so bila v Ljubljan-i po 14 dinarjev, v Istrskem ekrožju .po 18—22 dinarjev, a v Trotu .po 38 lir in več za komad. Kilogram krompirja je bil v Ljubljani po 1—18 dinarjev, v Istrskem okrožju .po 20—25 dinarjev, a v Trstu po -60 lir in več. Cena vinu je bila v Ljubljani 80 dinarjev, v Istrskem ■cik.rožju 70—80 dinarjev, a v Trstu 140 lir in več.
Iz najvedenega je razvidno, da je meso najdražji prehrambeni artikel na tržailkam tr.gu. Od posameznih vrst masa je najcenejše ovčje meso, nato sledi goveje meso, naio svinjsko meso; med najdražjimi je telečje meso, kateremu je bila cena t-udi znatno preko 1000 lir za kilogram,
JUGOSLOVANSKI IZVOZ V ZDA NARAŠČA
Jugoslovanski izvoz v Z. D. A, je v 1951 lotu dosegal 1.336 milijonov dinarjev, ikar je okrog 30° milijonov dinarjev več, kot je znašal jugoslovanski! izvoz v ZDA v 1950, letu. V primerjavi z 1937, letom pa je bil izvoz v 1951, letu skoraj petkrat večji.
Poleg povečanja vnee^nosti izvoza eaznanuujetmo tudi povečanje števila
nzvozni-h -artiklov. Pred vojno smo v ZDA izva-ža-Il le okrog 17 vrst "izvoznih artiklov, v minulem letu' je število izvoznih artiklov v ZDA znašalo okrog 30 vrst (na primer: tobak, razni izdelk; lesne 'industrije, .natrijev karbonat, razne rude in kovine).
V 1952. letu ugotavljam^ nadaljnji porast izvoza v ZDA. Samo izvoz v januarju tega leta znaša 455,3 milijone denarjev. Obstojajo usodni izgledi za nadaljnje povečevanje bia-go-vne izmenjave z ZDA, kair je za naše gospodarstvo lin mašo zunanjo trgovinsko bilanco zelo velikega pomena.
NOVA UREDITEV TRGOVSKIH PODJETIJ
Trgovina v notranjem blagovnem prometu, ki jo opravljajo državna trgovska podjetja, -produkcijska podjetja, državni obrati, kmetijske in druge produkcijske zadruge in pa druga Lrgovska ^odjetjsj zadružnih i-n družbenih 'organizacij, so po novih predpisih o^ ustanavljanju In delu trgovskih podjetij specializirana po strokah. Zaenkrat je določenih 50 trgovskih stirok.
Glede na obseg ln način trgovanja se trgovinska podjetja delijo v trgovska podjetja na drc-bno in v trgovska podjetja na debelo.
Trgovsko podjetje sme kupovati in prodajati samo tisto blago, ki je predmet njegovega poslovanja. O-pravljati sme tudi cjruge posle, ki so v zvezi z njegovim trgovanj-em, Trgovsko podjetje lahko trguje po vsej državi.
Dast je na-čelo specializacije trgovine -po trgovskih strokah, vendar je poslovni predmet trgovskega podjetja Inhko ena ali pa več trgovskih strok.
11 »v t «1
j
Janko Liška:
IN #4 \f
■Zdravega Vcranca pravzaprav nisem por-nol. Samo na videz in iz bežnih srebrn j, Biti s sen ga spoznal, ko je že težko bolehal. Poleti 1949. leta sem ga obiskal s tovariši Izvršnega odbora Ljudske p.rcsvete v novi bolnišnici na Jesenicah, pozimi, pa sem se zglasil pri njem na njegovem začasnem domu v Mariboru, v družbi s pisateljem Ingoličem. Obakrat je bil Voranc ob našem prihodu zelo utrujen, Nič čudnega!
»Dczdaj so mi vzel, že 110 litrov vode,« se je v jeseniški bolnišnici skoraj nekako postavil, češ, če sem to prenesel, bom vzdržal, bom ozdravel, da bom lahko še pisal, kajti napisal bi še marsikaj. Svojemu zdravniku dr. Bra.rodBtaedlerju je zaupal kakor dete materi. Zdravnik se mu jc smehljal, mu ljubeznivo, da bolj 'ne bi mogel, odrejal in ukazoval, Voranc pa ga je gledal z razprtimi, radovednimi i« posluunimi očrnil. Ko Je zdravnik odšel, ga Vcranc nI mogel prehvaliti.
Na Jesenice emo ga šli obiskat z diolcčenlni namernem, da ga vpraša-
fer 0 0
....................i........umni......mi......i........i.....mi......................................................i............mi...................................iiiiiiiiiiiiiiiiimnii
TuTiTTTTiTTTTti nuiniinTTuTiTTd;!! .........................................t......i........................................................................................
mo, če jc pripravljen, da ga Božidar nlh In površnih aktivistov, ki misli-Jakac portretira. Coligo smo se pri- jo, kot je dejal, »da so se na enem
pra.i.jali in se med pogovorom spraševati z očmi. kako ga naj vprašamo, da ga ,ne bi -prizadelo. Končno se nam je le nekako posrečilo.
»Jiika pa naj 'kar pride! Le naj pr.de!« je po svoji navadi ponovil. Jakac ga je zares kmalu nato narisal, Narisan ga je ■/ očitno pozornostjo. Ta risba bo ostala priča težko bolnega Voranca, podobnega silnemu drevesu, ki so ga lomile In. trle mnoge burje An ga je tudi zavratna bolezen le počasi strla.
Pogovarjali smo se vsevprek, Voranc, shujšan in skoraj snežnobelega čela, se je razživel. V lice mu je .prišla rahla rdečica, Kakor nečesa neprijetnega, kakor more se je otpe-sal spomina na Opatijo, kjer ga je hotelo zadušiti, pripovedoval je o zdravljenju, se zanimal za Ljudsko prosveto, za književnost, za kulturno življenje sploh, za .ustanavljanje zadrug, za politično življenje na vasi in se obregnil obakrat, v Mariboru i,n in a Jesenicah, ob napake neizkuše-
VERSEN
Versen je nov, uspešen preparat v zaščito proti škodljivim padijacijarn atomske energije. Gre za kompliciran slaičkor, kj omogoča izločitev radioaktivnih strupov, ki se vdihujejo. Versen se lahko izdeluje v velikih množinah in je uspešno nadomestilo za vso dosedanjo zaščito proti posledicam radioaktivnosti.
ZNANSTVENA EKSPEDICIJA INDIJE ZA RAZISKOVANJE KOZMICNIH ŽARKOV NA HIMALAJI
Ekapedicija se bo odpravila letos v maju na Badirlnat—Mano in bo ustanovila v višin i 5.300 m staniico za znanstveno raziskovanje. Na staruici bodo astronomski observatorij in električna centrala ter naprave za raziskovanje kozir.iičilih žarkov. Slanica bo delala važne usluge meteorologom vsega sveta.
EKSPEDICIJA ŠVICARJEV NA MONT-EVEREST
Ze 20 let se trudijo angleški alpinisti za osvojitev najvišje gore na svetu. Od leta 1949 se pripravljajo Švicarski tekmeci na temgljilt način, da jih preitečejo. Angleški plezalci so naskakovali goro 20 let brez uspeha s severne strani. Na severni strani so bili velika oviira vetrovi. Švicarji so sklenili naskočiti vrh z južne strani. Upajo, da jih bo vrh Mont-Evere-sta ščitil proti vetrovom. Taborišče baze bo 5 600 m visoko. Fiziološki institut v Ženevi je skonstruiral nov, idealen aparat za preskrbo s kisikom. Enako važnost pelagajo tudi primerni obrambi proti mrazu. Švicarji so samozavestni. Odklenili so sodelovanje z neko angleško skupino. Morda bodo uspeli.
15.596 novih stanovanj. V laiu 1950 so jih zgradilj 13.334. V letih 1910— • 1913 je bilo povprečje novo zgrajenih stanovanj 6.0S9 na leto. Sedaj se že čuti zadrževanje prebujne gradbene dejavnosti. Boje se neugodnih posledic preobilja stanovanj.
HIGIENA PRI AMERIŠKIH CRNCIH JE ZELO NAPREDOVALA
V Združenih državah Amerike živi okoli 16 roillcnov črncev, torej okoli 10 odstotkov vsega prebivalstva. Se pred nekaj desetletji je bila umrljivost med njimi znatno višja kot pri belem prehivailstvu. Tuberkuloza, sifi« .lis in malarija so neusmiljeno pustošile v centrih in na ozemljih črncev. Povprečno je živelo belo. prebivalstvo 20 let dlje kot črnci.
Iniciativo za izboljšanje higiene so dale zavarovalnice. Socialne in higienske ustanove so začele delovati tudi za črnce. Od 1937 do 1947 se je njihova umrljivost znižala za 30 cfl-stoikov, prij otrooih celo za 42 odstotkov. Tuberkuloza, sifiMs in malarija so zelo padilie. Malarija je padla za celih 94 odstolkov, za 62 odstotkov se je zmanjšala umrljivost nosečih žensk. Zboljšanje življenjskih prilik in higiene je pokazalo, da so čmoi 'za mnoge bolezni odpornejši od belih. Zboljšanje stanovanjskih razmer je znatno pripomoglo k izboljšanju zdravst.1 •' Črnci še niiso dosegli zdravstvenih razmer belega prebivalstva, vendar z veseljem sodelujejo pri akcijah v tej smeri in se vedno bolj uveljavljajo tuCii zdravniki iz njihovih vrst.	, ' i Ifj
MEDNARODNI PATENTNI INSTITUT V HAAGU
ZIDANJE STANOVANJ V ŠVICI V letu 1951 je zidanje stanovanj v mestih Švice doseglo vrhunec. V 41 švicarskih mestih je tilo zgrajenih

- r f^bf i
Leta 1947 so podpisale štiri države: Bc-lgija, Rrancija, Luksemiourg in Nizozemska pogodbo za ustanovitev mednarodnega pailcntnega in-CiViluita v Haagu. Iraiilu! so slavnostno odprli leta 1950 v Haagu z imenom Institut International des , Brevetis (Mednarodni patentni za-i vod). Funkcija lega zavoda, ki se - -_J je razvil v zelo veliko podjetje, je ; izdajati strokovna mnenja, ali so v j posameznem primeru dani pogoji j za patentiranje takega izuma. Pa-1 tenle same pa izdaja vsaka posa-! mezna država. Is.Titr.Uit v Ilr.agu je pravzaprav predhodnik pravega Me dnarO'dn=.ga p at en1,neg a instituta z vsemi ikompatencami. To je želja ! vsega poslovnega sveta.
IZJAVA GLAVNEGA STANA GENERALA HANDYJA O ATOMSKEM OROŽJU
EDEN NAJNOVEJŠIH TIPOV REAKCIJSKEGA LETALA
Na postavljeno vprašanje je štab | generala Handyja 16. I. t. 1. izja-j vil, da Sovjetska zveza more upo-jrabljati taktično atomsko orožje prati ameriškim kopnim silam. General Haradv je komandant ameriških čet v Evropi.
tečaju z veliko žlico najedli pameti,« ki »ničesar pošteno ne premislijo.«
Na Jesenicah ga je isto popoldne, isto u>ro obiskal tudi njegov stani prijatelj Tomo Brejc. Razgovcrila sta se o pariških časih. Voranc se je marsičesa spominjal presenetljivo točno in kljub težki bolezni je bil izredno dobro poučen tudjj o novostih, čeprav mu zdravnik ni .puščal brati. Seveda tudi pisati ne. Na Jesenicah tudi ne bi bil .mogel, bil je preslab. V Mariboru pa se je bolje počutil. Hvalil je podnebje. Zdaj pa zdaj je hčerk! tudi kaj narekovaj, kaka krajša sporočila.
Ko smo se pogovarjali o infermbi-rojevski blokadi, je na J.esenicah po premclku nevoljino dejal, da je t.o, kap delajo Sovjeli in njihovi pomočniki, pravzaprav podložnilki, mrk socializma. Tudi na Stalina smo prišli. »Tr-dciglav je. trdoglav; krivico nam dela, To bom tudi napisal in se podpisal — sam -bom podpisal,« je še dodal. In za II. kongres Ljudske prpsve-te, zadlnje dni januarja, je Vcranc res narekoval in poslal pismo, da je prepričan, da bo ta kongres »manifestacija. naše enotnosti in obsodbe vseh klevet lin laži, k,i jih danes trosijo o •naši državi in o našem partijskem vodstvu«.
Voranc je bil nenavaden človek, to je nenavadno bister in izredno razburkanega in bogatega življenja. V pogovoru z .njim smo imeli občutek, da je doma po vsej Evropi, Nič manj na Dunaju, v Moskvii, v Romuniji — kakor v Mariboru, Ljubljani in v Kot-ljah, O voditeljih komunističnih partij ,i« v drugih po svetu znanih ljudeh je pripovedoval prav tako kakor o slovenskih književnikih in o svojih sosedih ped Uršljo . . .
Voranc je že kot otrok kruto občutil trdo borbo za kruh z rodno zemljo, .borbo, ki jo je tako pretresljivo opisal v Samorastnikih. Globoko je občutil krivico izkoriščanja, . Ko je nekoč vsa premrla .babica žela ajdo. -malt Voranc ni mogel vzdržati. Skušal ji je izviti srp iz rok in jo pripraviti, da bi odšla do-rnčv. Pa se mu n.j .posrečilo. Babičlne izmučene o,čl so se hvaležno u.prle vanj, njena usta pa so rekla: »Oh, pu-stj me, Voranc, saj žanjem letos ajdo zadnjobart. . .« Dečka Voranca je takrat pretreslo bridko spoznanje, ki se ga je bolj bal, ikako.p pripoveduje v zadnji črtici Solzic '»Ajdovo str.ni-šče«, kakor njegova predraga babica. To je napisano na zadnji strani Vo-irančeve zadnje knjige ,. .
Kalkor si je njegova babica še že-lala žeti, si je Voranc želel Se pisati — in to seveda doma v Kotljah. »Naj mi nogo odrežejo, vse lahko storijo, samo srce ml naj pustijo!« je rekel, k0 smo se pogovarjali o njegovi bolezni.
Zdaj bj imel Voranc čas in mir. Razburkano življenje, ki ga je doživljal po Evropi v nemirnih letih vojn in revolucij, se je oblikovalo v P.psžihu v velike .podobe; spomini iz nV.adcstij so se strnili v pretresljive Solzlce, ki jih je nameraval napisati še več. Mnogo .nenapisanih načrtov, vsa nenapisana dela, .ki jih je še snoval, ko ga je že mučila težka bolezen, je pokrila njegova rodna zemlja.
Počiva sredi svojih samorastnikov, nekje blizu Petruh iz Požganice, blizu svojih ljudi, preprostih in do nedavnega zapostavljenih, ki pa jim je pc,stavil spomenike, kakor jih je tako vernih in iskrenih v naši književnosti malo, spomenike, ki so dragocena pričevanja o boju Vorančevih .rojakov za obsianelkj (povesti: Samorastniki), o koroškem plebiscitu (roman: Pcžga-nica), o pot,i slovenskega naroda v prvi svetovni vojni do judenburške-ga upora (Doberdob) — in še marsikaj.
Vcirančeve povesti so zrastle iz opažanj, spomina in spoznanj človeka, ki Ima redek dar, da sprejema in prikazuje življenje .polno in neskaljeno, so zrastle iz toplega srca, ki je od mladega pa do zadnjega .dne, po koroških .rebrih in gozdovih in nič manj po raznih .mestih in frontah, po zaporih, ječah, taboriščih in drugod, doma iii križem, ipo Evroni utripalo z neznanimi ljudmi neznanega, tepta-nega naroda.
Marsikdo še ni videl živega jelena, svobodnega jelena, ne v muzeju, ne v živalskem vrtu. Celo takih je dokaj, ki ga svoj" živ dan niso videli.
Do.bcc je vasica z 19 hišami. Nobena prometna žila ne vodi skozi in zbadljivi sosedje trdijo, da žive Dobčanii v gozdu. Pa vendar še skoraj nobeden Dobčan ni videl živega jelena od blizu,
Včeraj, na vsem lepem, sc je pa kar pe.t jelenov približalo vasi. O-■troci svojim očem niso verjeli: v soncu se je razločno videla globoka gaz in sredi te gazi se velika temna gmota zaman poskuša prebiti skozi globok zrmel. Razločno ise vidi košata rožena krona,- utrujeno niha na izmučenem vratu. Pa vendar otroci, ne morejo verjeti: »Resničen, živ jelen, tik nad vasjo! To ni mogoče.«
Nemara bi sploh nihče ne bil več za to poirajtal, tedaj pa je Podlič Erancelj koncil z neodločnostjo: »Pogledat grem! Na smučkah grem pogledat!« Kalkor da se je utrgal plaz, se vsa vaška mladež požene na smučke in iz vasi v breg. Ni minilo pet minut, že je krik in vik otrok potegnil tudi ostale prebivalce iz koč. Najprej so si upali gledati le od daleč, adaj se gnetejo stopinjo za stopinjo v debeli sneg in si delajo gaz. Kmalu so naljrodcvednejši- pri jelenu. Pri resničnem, živem jelenu, Vklenjenem v lastno .utrujenost in igloboki isneg. Pod smreko je do vratu obtičal v zametu, prešerna krona mu krasi lepo ozko glavo, krotko volovsiko ciko plaho in nezaupljivo motri to kričečo in pisano družbo.
To je šele prvi val. »Sena, sena!« kričijo prvi, »Saj ga bo volk!« ugovarjajo drugi. »V vas ga dajmo!« zahteva večina. Poskušajo ga dvigniti, a jelen jezno zaniha 9 krono. Nosnici se mu lahno razširila.
»Zvežimo ga!« Brž je vrv pni roki. Okoli rogovja jo navežejo, dvignejo ga .pri zadnjih nogah in kmalu je na raekidani vaški poti: krasen, lenkono.g, vitek, a prav nič ponosen, preveč je lačen in izmučen,
A zdaj? Kam z njim? V hlevu je prevroče. »Denimo ga pod kozolec.« »Pod kozolec,« zaori vsa mladina, pod Podlipčev kozolec ga dajmo!«
Lepa, brezbrižna študentovska, leta, pclna vihravosti in domišljije, so za nami. Študent je bil pred leti v tej deželi nekaj, posebnega. Kaj ne bi, ko si pred desetimi leti lahko .naštel na prste ene reke dijake, ki so obiskovali srednje ali. celo visoke šole. Študent je bil nekaj posebnega. Govedi! je lahko z. vaškim učiteljem ali z domačim župnikom brez vsake zadrege. Njegova beseda se je upoštevala. Nastopal je z uspehom proti raznim copmijam, vražam in praznovernostim. To je bil precejšen povod, da se je mlajša generacija otresla vseh zastarelih nazorov. Danes ne slišiš več zgodbic o strahovih, pošastih In »štri-gah« (cciprnicah).
Ene vrste .praznovernest pa je ostala še do danes, zlasti pri starejši generaciji. To je strah pred pokopališči. Redike so bile osebe, ki so se upale v vječernih urah prestopiti prag pokopališča.
Bilo je .na Siivestrovo, 'ko smo peli fantje na vasi. Sneg je .naletaval in sprct.i -zmrzoval, Znano je, da je čič-fea mladina odporna proti mrazu. zla.
sti če jo ogreva dobra istrska kapljica, .kakor se je zgodilo tistega Silve-strovega dne. Pogovor je zašel na praznoverja, vraže, »štrigenije«. Teh zgodbic je bilo nešteto, Nek mladenič je povedal, kako je nekoč »strah« .l.u-čal kamenje za »gorinskim« ovčarjem, ko je pozno v noči prihajal domov s čredo, drugli je_ pričal, kako je neki starec videl »belo ženo«, tretji zopet, kako je neko ženico »tlačila mora« ■itd. Končno je povedal starejši fant, da je pred leti šla neka žena za stavo ponoči na pokopališče in se ji je siučajno pripel površnik za žebelj, da je od strahu umrla. »Zelo nevarno je iti ponoči na pokopališče. — Človeku, ki bi šel na ta kraj celo za stavo, b.j se prav gotovo moralo nekaj hudega zgoditi,«
Omeniti moram:, da so tudi mene v otroških letih strašili z vsemogočimi pravljicami. Ker sem hotel dokazati svoj pogum, sem na veliko začudenje mladine stavil za dva »dopja« vina, da grem na .pokopališče,
Ura je odbila polnoč na vaškem zvoniku. Silvestrovanje se je bližalo koncu. Globok zimski sen je zajel vasico. Zmenili smo se. da bom v dekaz prinesel Iz cerkvice .rožni venec, ki je visol na vratu nekega kipa.
Pokopališče je bilo oddaljeno od vasi! približno četrt ure, Vrmi sem se srečno. Mladeniči so me pričakali že v strahu, da se nui nj kaj pripetilo. Stavo sem dobil pod pogojem, da moj »trofej« in še iste noči povrnem ubogemu svetniku. Takoj sem se vrnil na pokopališče, Z menoj sta šla še dva tovariša. Vzel sem, iz žepa rožni venec im ga v temi obesil kipcu na vrat.
Na novega leta dan sem zaman iskal kij.učke omare, kjer sem imel shranjeno perilo 'in praznično obleko. Prepričan sem bil, da sem jih med potjo izgubib
Vest o našem -pohodu ¡na pokopališče se je takoj razširila po vasi. Zgražanja od strani mater in ženic ni bilo konca. Se stari vaški župnik, kj je vso svojo mladost preživel .med svojimi revnimi ovčicam.i in poznal njihove dobre in slabe lastnosti, .nam ni prlizanesel.
.Istega dne je umrla stara vaška že-
SLOVENSKO DEKLE V NARODNI NOSI
Podlipčev ata pritrdi prijazno- in jelen se znajde pred kupom ota-v.e pod dobro zapaženim kozolcem. Urne mlade roke naglo zagradijo vhode in špranje, da .bo jelen čez noč varen pred volkom.
In zdaj, kaj pa z ostalimi jeleni? »Najprej, kdo pojde v Begunje?« vprašuje previdni lovec. »Počemu?« nejevoljno vprašuje soseska. »Treba izvedeti, ali ostane, a.li ga izpustimo.« »Kaj izpustiti, da ga bo volk!« protestira soseska. »Pa vendar,« prigovarjajo previdnejši. »Najprej naj sneg skopni!« »Vprašati .moramo, pa je, potem pa., kakor bodo rekli,«	.	-
Soseska .se razhaja. Otroci drhte od mraza, zobje jim škkpečejo. Najraje bi kar vso noč ostali pri jelenu.
»Pa drugi jeleni!« »Nesimo jim sena!« Vse, kar premore smučke, vse se zgnete, vssk svojo culo sena in karavana si Utira pot proti lomu v breg: pri Oglarjev! ogradi tiči do vratu v snegu mogočen jelen, okrog .drevja pa že zmrzuje. Otroci mu'odlože pred gobec dišečega sena. In"še naprej gredo po gazi in odlože pod drugimi drevesi senat. Ga bodo že našli jeleni, da ne bodo poginili, kakor pred 60 leti), ... "T .. jyp..Kranje-Franio
Ona Gorenjskem)
1. Pred sto leti: Zimsko sonce se čez poldan nagiba .in jo urno proti zatonu spe; v prostorni kmečki veži skrbna gospodinja semtertja teka, ne ustavi •nbg, da bi z očmi skup trenila, ne opešajo ji reke, vedno jih giblje, sedaj mrpnino v razbeljeni) peč pristavlja, ali okusne klobase prevrača, sedaj zarumsnelo pečenko vrti ali praži.
Med večernimi holmi že zadnje sonce v tankih hlapovih miglja, še' enkrat se ozre .na veseli dan, ter zdrkne za hribe, da bi jutrišnjega dne spet tiho puščobo obsijalo!.-Bolj in. bolj preganja svetlobo mrak iz dolinte; le še .ledene kopice zračnih planin se zilato Icske-čejo in okroglo nebo spremlnja-vastih barv igra.
Tihota, vedna spremljevalka mirne noči, se po vasi raateg.uje, tolčenje in ropotanje neha, vpitje in krik obmolkne; že se tudi nad hišami visoko v cerkvenem stolpu veliki zvon svečano oglasi on po večernem zraku done vse prebivalce k molitvi spodbada. Z gorečimi željami se vsak zahvali za odrešenje sveta, kar velik hrup po občinski ledini zaženo. Kaj mora neki to biti? Ali je nas Bog s hudo nsisračo ognja obiskal, ali se je kaka druga nesreča pripetila? Od-vračuj Bog cd nas vselej požare: nobeaa nesreča naj se nam ne na-fcljuči, sedaj le vesela mladina pust .zažiga, Pustni večer je mlsdsži,
kair mi je znano vsaj med Mengšem, Kamnikom, Ce.rklj.ami in Kranjem, čsls neEnane radosti. Hlap-čiči in dečlle vsake vasi okle.pane metle, na dragih nate.knjene šfcop-■nlke, oteipe, brinove butare s pe-r.iščem tfečih šibin zanete, slama se ko blisk oblizne, brinje prasketa, vrše ga plamte.č zubelj zagrne •in očem prikrije. Lahkonožni otroci se z gorečimi baklami na široki pašnik v teku spuste, ondi po trati skakljajo in cincajo, vrte se in plesaje bakle kvišku lučajo m stikajo. Kakor zvarjeno goreče železo pod kladivom sviltel ourek brezbrojnih isker odsiplje, da po .tleh pa.daje cv.nketajo, ravno tako se od bakel po zraku plavajoči oblačič žarniih ogorkov utninja, se guglje in ziblje po nemirni sapi, da vso dolino v ognjeno morje spreobrne. Tudi dečki vpijejo in vriskajo, da šunder do nebes rine. V ckolnih brežinah, planinskih brdih hočejo tudi prebiva.vci pokazati, da pri njih živo vkoreninje-nih šeg čislanih preddsdov tuje navade še niso spodrinile. Nakopičenim vejam podtaknejo žerjavice, dim s-uklja, cgnjen steber se veselo 'kvišku zaganja; vsa dolina je tako z rdečim vencem gorečih •grmad obdana. Mnogoteri cbčutlja-j.i dušo gledavca spreminjajo, ko blišč in svetloba noč premagata, ko krvava zarja po oblakih stopi, da se po drevju in po ljudeh rdeča luč razlije.
Nevedoma sa misel lujcu vrine, kaj bi to žganje neki pomenilo. Radovedno se obrne h kakemu domačemu, spomin (— pomeni) tega otroškega praznika zvedeti. Pa malo -se še ve od pomembe; le stara navada pravijo, je to. Domač sem,
pa meni se je do letos ravno taka godila, dokler mi ni sivobrad mož povedal, da so naši predniki vsako leto obsorej povesmo .prediva zažgali, ga po zraku naravnost zagnali ajdovski Boginji v čast. Dalje ko je po zraku predivo drknilo, večji lan. je druge pomladi zrasel. Odto.d ita navada izvira; le mesto predi.va sedaj metle, slamo in brinove veje zažigajo. Včasi si tudi več vasi le ¿no ledino zbere; semkaj prihrume vsi dečki pust žgal; velike .burke uganjajo, nekateri se naslednje (nazadnje) še celo 'kaj spullijo in skavsajo. In tako preteče veseli pustni večer.
Ta živahni opis pustnega veselja na Gorenjskem je izšel natanko pred sto leti — 11, marca 1852 — v 11. štev. 30. letnika »Slovenske ločele«, .ki jo je urejal Anton Janežič v Celovcu. Čeprav ni podpisan, se mi zdi zelo verjetno, da pisec ni nihče drug kot slavni Mengšan -— Janez Trdina. Za tukajšnji ponatis je bilo potrebno izv.jniik približati današnjemu pravopisu.
ZMAGOVITA .POT MpDERNE KE M.IJE
Krvna plazma iz plastične mase
ko pridobivamo v neomejenih količinah. To čudo moderne kemije so odkrili v Nemčiji med zadnjo vojno. V obliki razstopine so ga uporabili v Evropi na stotisočih ljudeh (skoraj en milijon).
Krvna plazma-t. j. krvna tekočina, ki ne vsebuje krvnih telesc, je idealno sredstvo proti šoku, uravnava krvni obtok ter usposablja organizem, da lažje prenaša transfuzijo •krvi ali pa kak drug -poseg.
Ob izbruhu vojne na Koreji je nastopilo veliko povpraševanje po nadomestku krvne plazme. .PVP in podobne spojine so se izktzale kot najboljša sredstva. .
Zgodovina tega izuma se»a v leto 1940, ko je Nemčija rabila ogromlne količine krvne plazme in ni bilo na razpolago dovolj krvodajalcev. Odkritje se je posrečilo nekemu nemškemu znanstveniku znane tvrdke I. G. Farbenindustrie Ludwigshafenu. Težava je obstajala predvsem v tem, kako podvreči eksplozivni acetilen močnemu pritisku. Prvi poizkusi so zahtevali mnogo žrtev. Po večkratnih poizkusih se je končno posrečilo dobiti večje število novih proizvodov iz konipriniranega acetilena s pomočjo bakra kot ¡katalizatorja. Tako so odkrili PVP. To odkritje utegne povzročiti pravo revolucijo v celotnem zdravilstvu,
Da pojenjajočemu življenju vlivamo nove moči v obliki krvne transfuzije, je v današnjem zdravilstvu popolnoma običajen postopek. Novost je pa v tem, da ne oživlja oslabela srca človeška kri, temveč plastična masa, ki je podobna oni snovi, iz katere so izdelani kaj navadni in prozaični izdelki vsakdanje rabe n. pr. glavniki, zobne ščetke, nogavice, plašči itd.
Ta čudovita plastična masa, ki vsebuje neverjetno uporabljivost v medicini je polivlnil pirolidon, znan pod okrajšavo PVP. Kemično je to derivat scetilena v obliki prahu, ki neomejeno prenaša temperaturne spremembe. Prednost pred naravno krvno plazmo ima V' tem, da ga lah-
Toda cb branu gornjeiga (Trdinovega) sestavka se bo marsikdo vpr.-šal, kako »žgejo pusta« po Gorenjskem danes. O.d.grveir na to je naslednji sestavek, ki ga je za »Slov. Jad'ranct napisala M. J,, stud. etnografije v Ljubljani.
Milko Matičetov
2. In danes:
»Žganje pusta«, o katerem poroča pisec iz lata 1852, je še danes v istih krajih — to je v vaseh okoli Mengša, Kamnika, Cerkelj .in Kranja — v veliko veselje otrokom. Poročilo iiz leta 1852 se lopo sklada s tem, kar pripoveduje v pred-puatu 1952 Boštjančkova leta iz Ve-lesovega. Le poslušajmo:
»Bred 40 leti smo se otroci najbolj veselili pustnega večera, saj takrat smo žgali pusta, Ze čez teden smo nanesili na nas travnik suhega dračja in smrečja. Po vasi .smo naprosili gospodinje: »Ali boste pripravile kakšno brinovo butaro .ali staro metlo za pusta, da ga bcimo zvečer do.bro žgali?« Seveda smo še sami dobro primaknili t. j. ukradli, kjer se je dalo, kakšno brezovo nie.l'lo, stisnili pod roko kak škopnik, samo da bi se naše žganje pusta čim dalje videlo. Do večera smo znosili pusta in komaj čakali, da .so nas ata pustili .na travnik, kjer so se že zbirali otroci iz vasi. Pusta je po navadi zažgal kdo od starejših, nato pa je brž vzel v roke vsak svojo brezovo metlo ali poleno, ki ga je še ovil s slamo, da se je hitreje vnelo, in 'smo začeli skakati in plesati okoli kresa in po travniku, da je bilo veselje. Metle in polena smo metali po t ravniku visoko v zrak, da bi otroci iz drugih vasi videli, da tudi pri na.s že žgemo pusta. Ko je bil pust požgan, smo šli po hišah plesal. Gospodinje in gospodarji so se nam dobrohotno smejali in nam govorili: Le plašite, le plešite, da se bosta reipa in korcinje bolj redila! Bolj smo plesali, več bobov. (— krofov) smo dobili. Ko smo zaplesali pri vseh hišah, smo šli domov k večerji,«
Marija Jagodic
r.lca. Pokopali so jo naslednjega dne .na vaškem -pokopališču. Med pogrebci sta bilii dve moj.i sorodnici, ki sta po vaški navadi ob tej priložnosti ob-iskal|i cerkvico. Ob pogledu na oltar so se jima o6i ustavile na ki.pou svetnika. Na* prsih je visel že omenjeni rožni venec in na njem 'kot okrasek moji iključki. Zenici sta vedeli, da sem prejšnjega dne iskal ključke in sta si takoj mislili, da se ključki moji.
Kako so prišli kijufiki na vrat svetnika, lahko razume vsak. V temi so se pritaknili na križec rožnega venca .in tam obviseli. Naše ženice pa so si seveda na svoj način tolmačile, kako je prišel svetnik do mojih ključev.
F. J.
Volitve 'novih odborov SIAU, volitve po naših sindikalnih organizacijah so pred nami. Pred nedavnim mi je eden izmed odbornikov naše baze dejal: »Nam očitate, da ne znamo prav pisati, po-učiti pa nas .nočete, kaj je dobro in kaj ni!«
Potem sem mislii.l sam zase: ali je c&itek resničen, utemeljen? Pa sem si odgovoril: .res, Zaldnjih deset let in več so slovenski jezikoslovci premalo skrbeli za vsakdanjo, besed,o, previsoko so bili postavljeni cilji naše slavislike. In če danes marsikdaj tožimo, da se utapljamb v tujkah, da nihče več ne niše po domače, da mnogi celo pravopisa no poznajo, meramo priznati, da smo tega vsi krivi: tisti, ki so zadesti ue trudijo,
DOBRO
Volite tovariša A. B.l
Toda: voliti tovariši: za', 'predsednika volivec, volivka volilen, predvolilen volilna (¡¿g. -u-) pravica volitve bodo dne. .. seznam, ¡menik
overovatelji, povcrilna komisija
pregledniki, nadzornik;
tajnik
razno, raznoterosti član sindikata odbori SIAU
učijo, pa tudj tisti, ki bi morali učiti. Ljuidje. Iki da včeraj niso i.meli nikoli opravka s knjigo, so po revoluciji postali oblikovalci novega jezika. Naš sodobni jezik se poraja v tovarnah, po organizacijah In društvih, na kmetih, raste kot drevo v pomladni] burji . ..
Marsikaj smo že zamudili, veliko stvari (čeprav so jezikovno slabe) ne bo mogoče več izkoreniniti; od-pravtjajmo pa vsaj tisto, kar bi se še dalo izriniti iz našega pisanja in iz naše govorice! Nič dlakocepstva in .ciikosrčnostii v našo slovnico, pač pa več smisla za lepoto, enotnost in slovensko izročilo!
Poglejmo v zvezi z bližnjimi volitvami nekatere pogosto rabljene besede in zapomnimo si, kaj je
t	SLABO
Volite za tovariša A. B.l
volilec, volilka voliven, prcdvclivcu volivna pravica volitve se vršijb dne . . . lista
verifikacijska komisija kcntrolna komisija sekretar slučajnosti
sindikalni čUn, sindikalist S. I. A. U, odbori
Victor Hugo (1S02—1SS5), sin Napoleonovega, častnika, je eden najvažnejših in najplodovitejših. pisateljev in pesnikov v francoski književnosti v XIX. stoletj u. Pripadal je romantiki in je bil eden njenih najbolj slavnih zastopnikov.
V noči 17. marca 1870 je kapitan Harvey plovil kot navadno Iz Southamptona v Guemesey. Meigla je pokrivala morje. Kapitan Harvey je stal na poveljniškem mesitičku in je zaradi megle i.n teme z največjo previdnostjo upravljal pannik. Potniki so spali.
»Normandija« je bila zelo velika ladja, morda najlepša poštna ladja v Rckavskem prelivu; bila je dolga čez sedemdeset metrov, široka okoli osem metrov, pro-islorniine pa je imela 600 tc.n, Imela, je samo sedem le'.-torej je bila »mlada«, kakor pravijo mornarji. Zgrajena j& bila leta 1863. Megla, se je zgoščevaila; bili so izplovili iz Soiuthamptonske reke ter so se nahajali na odprtem, morju, približno peltnajst milj od Igličastega otočja.
Parniik je napredoval počasi, Bilo je ob štirih zjutraj..
•Nenadoma se je pojavila iz megle nelka črna gmota, prikazen in gora obenem, ogromna senca, drseča na valovih in prebijajoča se skozi temo. Bila je »Nary«, velik parniik na vijak, ki je s pet sto tonami pšenice prihaja1 iz Odese in s pospešeno brzino plul v Grimsby. »Mary«: jo drvela naravnost na »Normandijo«.
Trčenja ni bilo mogoče preprečiti, kajti v meglii bd ladje kot prividi pojavljajo hi.pc.ma iz -morja. Ta srečanja, so tako nenadna, da je smrt že tukaj, preden se človek tega pošteno zave.
»Mary«, ginana z vso pa.ro, je treščila v bcik »Normandijo« in jo razparala. Od silnega udarca se je »Mary« sama zaradi cikvare ustavila.
Na »Normandiji.« je bilo osemindvajset mež posadke., čistilka. sobarica in enaintrideset potnikov, med katerimi je bilo dvanaijat žensk,
UdEiree je bil silovit. V trenutku so bili vsi na palubi: moškii, ženske In otroci, naipo.l goli. Tekali so sem. in tja, kričali in jokali. Voda je divje šumeč vdirala v notranjost ladje. Ogenj v strojarni je ugašal.
Ladja ini imela nepropustnih .predeilov niti rešilnih: pasov.
Kapitan Harvey, stoječ na poveljniškem -mosličku, jo-zakričal:
»Tiho in posluh vsi! Vsi čolni v morje. Najprej ženske, potem ostali potniki iin na- koncu -posadka. Treba je-rešiti šestdeset ose.b.«
Bilo jih je pa pa enainšestdeset. Ali on je na sebc-pozabil.
Odvezali so rešilne čolne, Vsi so planoti k njim. V gneči bi se čolni lahko prevrnili. Ocikloford. prvi častnik in trije .mornariški podčastniki, Goodwin. Bennet in West., so to od strahu brezumno množico potiskali nažaj. Kajti' strašno je, preseliti se iz sna v smrt, kar tako na lepem-in .naenkrat.
Medtem se je pa, iznad krikov in hrupa, slišal globoki glas kapitana v itemle kratkem dvogovoru v temir
»Strojnik Locks? — Kapitan? —• Kako je s pečjo? — Pod vodo. — in ogenj? — Ugašen. — Stroj? — Mrtev.«
Kapitan je zaklical: »Prvi častnik Ockleford?<( Prvi častnik je odgovoril: »Tukaj!« Kapitan je povzel: »Koliko imamo še minut časa? — Dvaljiset, — To bo dovolj,, je rekel kapitan. Naj se vsiak vkrca v redu. Prvi častnik. Ockeford, ali imale svoja samokresa? — La. kapitan. — Poženite kroglo skozi možgane vsakemu moškemu, ki. bi se hotel vkrcati pred žensko.«
Vsi so obmolknili. Nihče se nt upiral; kajti množica je občutila nad seboj veličino tega človeka.
»Mary« je tudi spustila svoje rešilne čolne v morje.-ki so hiteli .na pomoč brcdolcmcem.
Reševanje se ¡je izvršilo v redu in skoraj brez boja.. Bilo je pač, ¡kakor -vedno, nekoliko .poskusov klavrne sebičnosti; bilo jc pa tudi ginljivih prizorov požrtvovalnosti*
'A
Harvey, hladen .na svojem kapiUmskcni mes'u, je ukazoval, gospodoval, se briga! za vse in vsakega, je mirno-upravlja! v .tej nesreči in izgledalo je. fester da" ukazuje katastrofi, Človek bi bil refits!,.da mu je bil sam brodolom» pokoren.
V	nekem .trenutku je zaklic&l;
»Rašiite Klementa!«
Krfement je bil vajenec-mornarček, skoraj et rok.
Ladja je počasi tonila v -globino,
Hiteli so na vso moč s prevažanjem ljudi m:d »No.r-f-man'dijo.« in »Mary«.
»Pohitite!« jo kriiknil kapitnn.
V	dvajseti minuti je parniik začel naglo toniti.
Najprej je izginil ped vodo predaji del ladje, nato-
pa šei .krma.
Kapitan Harvey je, vzravnam im nagiben na poveljniškem imostičku, brez vsake kretnje in. ¿¡rez besede toniil v 'brezno. Videli so skozi zloveščo meglo, kako je njegovr temni kip izginjal v morju.
Tako je končal kapitan Harvey.
010011081109050906050203040506010101000001000009040610000009040806100705100906100607080905050608080904040509041003100405070905106600000004041003060606080507051006100610040830050809051006040806050508091004050307050909080909080506090411
(Nadaljevanje . in konec J
Življenjski optimizem .in vera v človeka in svet predstavljala drugo značilno odliko Borove poezije. Ta optimizem poibliskava iz vseli Borovih pesmi, zlasti iz pesmi Sonce in jaz, kakor t.udi iz pesmi Trenutek za vse, iki cd daleč spominja na Lermonlova, slednjič pa se umirjeno in jasno uveljavlja v pesmi Vse je pred nama, A Borov optimizem ni izumetničen, vstavljen ad hoc, konstruiran, temveč prepričljiv, življenjsko pristen in sočen.
Ta optimizem in •¡življenjska radost, ki jo Bor občuti kot nujno in prirodno posledico vé'like borbe in nastanka nove družbe, prehajata zdaj pa zdaj v razigrano pesniško ve setos t in šaijivost, ki se izraža- -zlasti v njegovih satirah, kjer predstavlja Bor v satiričnem duhu najprej samega, seibe v'pesmi Priznanje, ali v Dve govorici, ki tako po duhu kot po obliki spominjala na>. Prešernovo Novo pisarijo. V njih biča nekatere anomalije v književnih vprašanjih iz naše nedavne- preteklosti. Njegova satira pa nikoli -ni žolčna, uničujoča, zajedljiva, celo tedaj ne, kadar se obrača do ljudi, ki se zapirajo sami vase ¡'in ocenjujejo svet samo s svojega ozkega ohzcrja. Njegova satira je blaga, opominja in je vzpcd,budna. T.udi tedaj, ko napada obrclkovnlce naše «oeiačfsil.lčne domovine z Zapada in z Vzhoda, ko zavre v njem bes užaljenega .bor* ca in domoljuba, ostane Bor na dostojni višini i v izrazu i v besedah, s čimer pridobi njegov od-igovo.r na vtrodmoiati-in učtcilkovitcBti.
Sicer pa pesnik sam prepri.čijivo_; označuje svoje pojmovanje poezije. svoji.ptsniški poklic in nazor v zaključni pesmi zbirke Bršljan nad jezom, ko~pravi:
»In sam bom čaral — pel bom, ko
pradavni
so pevci peli: v senci žlahtni trt slavil življenja čutiež zmagoslavni in tudi tebe, zadnji čudež — smrt. In tudi tebe. In zato zahtevam,
Ljudska prosveta
Nestor slavistov umrl
da mi ne godeš več teh mračnih viž, kot si to noč jih — če te jaz
opevam, zakaj sovražno vame se režiš?«
Zbirka Bršljan nad jezom se deli na Balade, Pesmi, Venec (sonetni venec z akiroEtihom kakor pri Prešernu), , Intima, Terc.Lne in Satire in epigrami. Za balade si je na
Dr. Milan Rakočevic
v Piranu
Drugj občnj zbor Slovenskega prčh svetnega društva Simon Gregorčič v, Piranu je zbran 19. februarja -1952 ob 20. .usti V dvorani Ljudskega doma lepa število Slovencev .in Hrvatov, da se pomenijo o svojem izvršenem IU bodočem ljudako-prosvetnem delu.
Dosedanji odbor je podal obračun svojega uspešnega dela, lil je bilq yi prvem letu svojega razvoja zelo težavno. Moralj so si najprej priboriti društvene prostore, .in res ima danes društvo dve lepi sobi -na Dantejevem obrežju.
Drul/ivo je priredilo zelo uspešno razstavo »400-.letnice slovenske 'knjige«. Za ureditev imata precej zaslug tovariš profesor Cesnik in akademski slikar tovariš Pečarič, Razstavo sci počastili s svojim obiskom komandant ViUJLA tovariš Stamatoviič, predsednik podzveze tovariš Vilhar in delegat GLO Koper tovariš Udier.
Tovariš Pero je podal .poročilo, iz .katerega je razvidno njegovo vestno Iti skrbno blagajniško poslovanje.
Glasbeni in dramski odsek -nista imela večjih uspehov, ker je Imelo društvo v prvem letu začetne organizacijske in gospodarske težave.
Knjižnica je -imela okoli 70 knjig, k!i lamo jih prejeli 'brezplačno; od podzveze SHPZ iz Kopra, vendar so knjige v prejanjem letu precej počivale.	:
Tudi izletniški. odsek ,je bil manj uspešen, ker ni bl.lo dovolj zanimanja za vočje skupne izlete.
Najaktivnejši je bil odsek -ljudske univerze, ki je imel 7 aktualnih predavanj z 255 slušatelji. Vodil jih je tovariš Lenarčič. Predavali so domači .predavatelji - profesorji.
Udeležba pri predavanjih in pri vsem delu društva bi bila vsekakor Številnejša, če bi imeli kurjene pr-o-stcee. Naloga novega odbora je, da u.redi. društvene prostore: prikupne, udobne ¡in tople. Nu.jna je t,udii povezava -tega odseka s -centralno ljudsko univerzo v Kopru in po možnosti tudi z Ljubljano.
DUkusija ' je nakazala -tesnejše sodelovanje vseh Slovencev in Hrvatov v cfcjžitvu,, kakor ituidi povezavo S .kulturnim društvom »Ta-rtini«. To bo še -povečalo bratstvo in enotnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov ter se bo tako popravilo delo faŽlstJičnegai •raznarodovanja iin . tPc/litičnaefO eati-! ranj-a delovnega ljudstva.
splošno vzel snov iz partizanske bo-nbe in dosegel v nekaterih izmed njih moč. klasičnih umotvorov s tega področja. Tako more njegova Roška balada, v kateri slika s psihološko prefinjenostjo globoko bolečino matere, ki išče svojega sina partizana, po svoji pretres-ljivbšti^h lepoti zdržati primerjavo ¿'•««tajJSjpäÜnic. klasičnimi baladami. PraLVriiliako. prepričljiva in nepozab-¡na.^e.^al.ada-Križ, v kateri s skopimi besedami riše grozote bratomornega obračunavanja med okupacijo. Neizbrisno se ti vtisne v dušo kitica iz 'te balade, kjer polaga Bor v usta priletne matere ubitega partizana 'tele enostavne, a tako zelo pomembne besede:
»Mah zelem naj poslej bo na tej gomili, s križem, sinek moj, poglej, so te župnik ubili.«
Tema dvema se po moči in prodornosti -¡pridružujeta balada Vrnitev s svojim programatskim koncem, kakor tudi v duhu naših ljudskih balad spesnjena Istiranka Nina, ki pričakuje svojega dragega, da bi .se z nuinvporcčila, medtem ko dru-,gi;1 vedo,, da.počiva ta že teden dni 'pod i;ušo~, i
V	razdelku Pesmi je zbral Bor nekaj' pesmi različne vsebine, začenši s pesmijo T-erna, kjer po pre-šernovsko' obračunava z .ljudmi, ki ves svpt i ocenjujejo iz svojega ozkega kroga, in jim prav tako po prešernovsko kliče:
»Kdor okna svoje duše pozapre, sveta, ki ga ne vidi, naj ne sodi, tema, ki žre jo, sama ga požre, še preden jo do kraja vso
prebrodi.«
do žalostinke za umrlim pesnikom Otonom 2upančli.čem, Iz tega cikla se odlikujeyo zlasti Nocoj me ne bo, ki je najeklatantnejši izraz Borove človečnostli .in njegovega optimizma in katere zaključni verzi predstavljajo resnični duh vse Borove poezije:
»Kadar greš med ljudi, vsaka beseda , naj bo ko čaša vina, kaj bi s seboj jemal, kaj bi ljudem dajal žalosti in pelina.«
dalje uspela .in mojstrska slika Po-žgana vas, kakor tudi Kljuse, ki -ima. nekaj sorodnosti z Rakičevo pesmijo DcJ-ap (breiz Rakiceve resi-gnaoije na kcinc.u) in slednjič lap:-dar.na Eli\ja, le lijl, kjer s psihološko spretnostjo slika mržinjo dveh čevljarjev.
Venec je po Prešernovem zgledu sestavljen iz 14 sonetov, ki jih medsebojno veže petnajsti sonet Magistrale za alWrcistiihom »P-artizanki Nini,« kjer do,k£(j uspelo slika razvoj, borbenost, smrt .in grob ljubljenega dekleta, trdeč, da je »... val, ki tebe je po.gubil, izpral je prah iz mene in norčije«. Treba pa je priznati, da s-e Boru ni v vsem posrečil in da -daleč zaostaja za svojim velikim vzorom, kar lahko sklepamo iz megle.nosti .in nekakšne smiselne medlosti prvih dveh .kvartetov Magistrat a, medtem ko so njegove lercine mnogo bolj jasne i-n močnejše.
V	Intimi prinaša pesnik šopelc pesmi, v katerih se izraža njegova ljubezen do padle Nine, katere, smrt je prebolel, ker mu j-e postal njen grob vir duhovnega napoju, in ljubezen do drugih deklet, ki mu je morala znova vzklili, ker:
»...mi glas je rekel:
Kdor kliče mir v srce, ta kliče
smrt.
In znova sem pijan se opotekel za sončno deklico v cvetoči vrt.«
Bcir v ljubezni ne pozna- solzavosti, ker je tudi v srčnih zadevah človek seda j,nost i, pristen in ne-peitvorjein, in ljubi kol človek, ne
pa kot mesečnik. To jasno izpričuje v pesmi Za 'vise, kjer se izpoveduje svoji ljubi, ki ji je za vse hvaležen, takole: »Od tebe sem pijan, a ne tako,
da ne bi mogel več vzravnan hodili, od tebe sem bolan, a ne tako,
da ne bi mogel bolečine skriti.«
Ves ciklus je prepričljivo optimistična himna življenju, ljubezni, človeku in svetu, prepletena z zdravimi in humanimi pogledi sodobnega pesniškega ustvarjalca.
Ostala dva cikla, cikel Tercine, ki ga sestavljajo v celoti le tri peslii, in cikel Satire in epigrami, smo omenili že poprej in ni treba da se k njima, vračamo. Med satirami je pomembna zlasti Dve govorici, sodobni pendar.t .k Prešerno,v.i No.vi pisari.;», v kateri biča na mil način, a duhovito različne ■anomalije v naši književnosti in se odločno zavzema za svobodo književnega ustvarjanja. Manj duhovite so njegove druge satire in obračuni s kritiki, čeprav kdaj pa kdaj zadencijo v živo. Njegovi epigrami so dokaj spretni, le škoda, da se je pesnik omejil le na trenutne in preveč lokalizirane dogodke in vprašanja, zaradi česar so ti epigrami premalo razumljivi in nimajo ¡pravega učinka.
Sumarni vtis Bršljan a nad jezom je nesporno več kakor pozitiven, tako za pesnika kakor tudi 'za slovstveno liit.erat.uro na splošno. To je resničen dokument izrazite ustvairjalne vrednosti, .ki se vedno bolj ustaljuje 'in poglobi j.a.{ "in v kateri se pretakajo žlahtni sokovi za nov.o,- še bohotnejšo -Tast. 'V zbirki najdemo sicer tudi slabe verze, ki bi se jim bil Bor*-lahko izognil. Toda njihovo število ni tolikšno, da bi mogli šRodovati prodornosti in nadčasni vrednosti Borove poezije. B.ršljan nad jezom je dokumentirano opravičil ugled, ki ga užiiv-a Matej Bor ne samo pri Slovencih, temveč tudi pri vseh jugoslovanskih narodih, čeprav predstavlja ta zbirka po vsej verjetnosti šele prvo tretjino Borovega u-stvarjalnega vzpona.
i^pct smo izgubili enegia velikih mo2, patiriiarha atavisMke. nestonja slovenskih znanstvenikov — dr. Matijo Murka.
Rodil se je 10. februarja 1862 na Dristelji pri ' Ptuju. Študiral je v Slabih gmotnih razmerah gllmnazijo v Ptuju iln Mariboru, germanistiko in Lilavllstiko pa na dunajski univerzi. Z vztrajnim delom se je povzpel do odličnih sfjužb. .Znanstvena pot ga je vadila z Dunaja v Gradec, odtod v Leipzig i.n končno na Karlovo univerzo v Prago. Tam je 13. februarja t. 1. tudi umrl.
Murko je y sedemdesetih iletih znanstvenega delovanja ustvaril vrsto del ki imajo trajino vrsdnost: Nemški vpliv na začetke slovanske romantike, Zgodovina starejših južno-slovansklh književnost«. Pomen reformacije .in .protireformacije za duhovno življenje južnih Slovanov itd, Predvsem pa je znan kot narcdopisec in raziskovalec srbsko-hrvaških narodnih pesmi. Murko je bil zadnji velike trojice naših slavistov (Ko-pitar-M;iktošičJMu.r(ko), ki so v poldrugem- stoletju utemeljili, uredili' in. tako izpopolnili. Studii j., slovanskih jezikov in literatur, da se bo vsak, kdorkoli in kjerkoli se bo s. tem,; vprašanji ukvarjal, moral ustaviti pri njih, iskati nasvetov in gradiva v njihovih knjigah. Murko je zato o svojem življenju in delu upravičeno zapisali: '»Ko se .oziram po svojem dolgoletnem znanstvenem in družabnem delovanju, smem. reči, da sem doživel izpolnitev svojih življenjskih idealov v. večji meri. kakor sem sam pričakoval.«
. Zal pa je bil Mudko deležen ne samo Slave svojih znamenitih prednikov, temv,eč -'tudi grenkob i.n :l)g-lečin: kruih mu . je vedno, rezala,, (tu-
tlUlIlMIlllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllll.......................
GLEDALIŠČE ZA :laf> nl SLOVENSKO PRIMORJE' '|,ot? POSTOJNA
V	soboto, dne 1. marca 1952:.\," Ob 20. uri v dvorani gledališča:
Premiera Finžgarjeve drame:
»NASA KRI«.
V	nedeljoj dne 2. marca 1952:
Ob 15. uri istotam
Re.priiza »NASA KRI«'.
Cisti dobiček te predstave" j s nt- • ■menjen v sklad za severno Primorsko, prizadeto po snegu.
jima. Živel je daleč od domovine, čeprav je delal zanjo, in miti želja, tja bi prebil večer svojega življenja do-= ma, se miu ni izpolnila.
■Za velike zasluge ga je lansko leto ljubljanska univerza imenovala za častnega idlcikitiorja in Akademija znanosti in umetnosti za dopisnega člana. Letos je izdala zagrebška Akademija njegovo knijiiso »Po sledovih jugoslovanske epike«, v Ljubljani -pa so izšli pri Slovenski Matici njegovi »Spomini«, v. katerih je trezno pre-giledaa prehojeno ipot, Z njimi se ni samo končalo njegovo znanstveno delovanje, z njimi se je zaključila tudi življenjska zgodba velikega moža. In zato b0 slovenski bralec najlepše počastil njegov spomin, če bo pregledal vsaj nekaj odlomkov te zanimive knjige.	, ; !
BROBTBNE
V	ljubljanski Drami je bila pred kratkim premiera .kitajske drame »Gospa biserna reka«, ki jo je napisal sodobni .kitajski dramatik Hsi-ung. Predstava -,je vzbudila zaradi originalne in na bcigali fantaziji
osnovane režije iziredno zanimanje, *
Širok krog bralcev bo našla knjiga Riahaiida Hea^sha »Vohuni in skrivnost atomske bombe«, ki so jo izdali mariborski novinarji. V njej poikav-nik kanadske protiobveščevalne službe odkriva ozadje tajno-isiti atomske borrfbe in zakulisno borbo tmed sovjetsko vohunsko
službo iin Inteligence Sarvicem. *
Švedski film isi zelo počasi utira pot v .svat, kljub temu, da izhajajo iz Švedske največje filmske igralke',, Greta GaVbo, Žarah Leander, Kr&tiiria Soederbau-m W danes posebno slavna Jngirid Bergrnan. Rre-d krasim so posnel^iite^jKes-elj^«, ki . je -Insiplriralp Beeilhb.ynova Deveta Simfonija. Film je doživel velik uspeh., !	t
V	Moskvi so ponovno »kritizirali« delo Zveze sovjetskih skladateljev. Tokrat -so skladateljem postavili za vizgled Dimitrija Soštakoviča, ki se je po zadnji .kritiki spekorU in napisal »ideološko pravilno opero« o »pozitivnem herojatvu ■ sovjetskega kolhoznika«.
Prav tako so kritiziral i sovjetske znanlstivenike, ki baje sabotirajo velika gradbena dela na Volgi in Dnjepru.
*
Na pobudo Unesco je nemško-balgijska rfilmska diružba posnela film »Banket tihotapcev«, v katerem sodelujejo Agiralci dvanajstih evropskih držav.
Uvnttteiki a uir.etnas.ii
Umetnik .ni tujec med svojimi, marveč je kakor znamenje na obzorju, križ ma goni, koprneč do neba, simbol trpljenja, a tudi rešitve m poveiičanija.
I. Ca tik s,r Namen umeilnlkov je bil od nekdaj, je .ter ostane, da naturi takore-koč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave čr.te, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njegove prave podobe.
W. Shakespeare Umetnik je ljubimec narave, zato je njen rob in gospodar.
R. Tagore Nekatere umetnine morejo razumeti le redki, četudi na;bo'j izbrani duhovi. In čeisito bi se radi vprašali, če .te poenavalce ci:rcčuje umetnina .sama, ali bolj ponos na to. da jo razumejo.
Schnitzler
Tinca Stegovec: MOSCENICE
RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
bo začel oddajati dne 5. marca ob 19. uri za radio prirejeno povest slovenskega pisatelja Frana Sal. Finžgarja
POD SVOBODNIM- SONCEM
V nadaljevanjih, ki jili boste po-slušaSii cb Si odah in sobotah ob 19. uri, vam bonib predstavili prvo slovensko povest iz zgodovine Sio-venov v času velikega bizantinskega oesarst.val Igrali bodo člani Radijske igralske družine. Režija D. Kralj
■ UMIIIM
Si MLADI LOVEC
Nekoč je bil farit-junak, preizkušen lovec, Pa je šel nekega dne na •lov. Le j — in je srečal volka. Fant ©a je hotel koj ubili, o volk ga je •zaprosil s človcttcim glasom: »Nikar me ne ubij, fant! Prišel bo. čas, ko iti bom steni,1 veliko uslugo.« Fant ga ni ubil m je šel svojo pot.
Mladi lovec je zagledal planinskega orla in ga je seveda hotel ustreliti, a ituldi orel je spregovoril s človeškim ©lasom: »Nilkair me ne 'ubij, še potreboval me boš!« Mladi lovec je šel naprej. Pa je v vodici zagledal zlato ribico in jo je hotel ujeti, pa je zlata ribica prav tako •zeprcsila. s človeškim glasom: »O, (fant maj, pusti me! Povsod, kamor koli boš prišel, povsed ti bom v pomoč!« Fant se ni dotaknil ribice ■in je šel naprej. Tskirajt je v dalji zatgledal kožico, kjer se je kadilo Iz dimnika. Mladi lovec je slepil h kočici. V .njej je bivata hudobna, prealobna staatka.. Sprejela je fanta in ga iapraš ovala od kod je in kam gre. »Delovimarn zate. V gozdu se pasejo moji trije konji. Ujemi jih in jih privedi k meni. Ce jih pri-vedeš, ti dam eno svojih ljubih hčera, katero koli si boš izbral. Ce •jih pa ne privedeš — te poižrem —« je ¡refkla starkam
Mladi lovec se je napotil v gozd, ¡3 konji se mu ruiso dali prijeti. iVes izmučen je sedel na skalo ini Izajoikal. In glej, prišel je volk. in ga vipraša: »Zakaj jokaš, fant?«
In Uiko se je zgodilo. Lovec bi jih bil že skoraj ujel, pa so se spremenile v iplice in vzletele. Bridko se je razjokal mladi lovec. In že se je oglasil orel in mu pomagal ujeti ptice.
Stanka se je še bolj razjezila in •Ukaiza.la hčeram: »Ce vas- bo pa izdaj lovil, spremenite se v nibe in se dkrijte na. dino morja!« Lovcu ipa je volela, naj ji ujame konje. Fant je stekel za konji in. bi jih bil že skoraj imel, pa so se spremenili v ribe, ki so odplavale na
»Kaj bi .ne jokal!« je odvrnil lovec. »Stanka mi je velela, naj uja-memi trojico «jenih kenj, pa jih ne morem prijeti. In zdaj me bo po-fžtrila.«
»Nikar ne vzdihuj,« je rekel volk lin, kot bi trenil, je prignal starki ne konje k fantu. Ti konji pa so bile z očara,ne sitcirlkine hčere. In lovec je privedel konje k starki.
»Zakaj ste se mu dale ujeti?« je Eavpila starka na hčere in jih je spet nagnila v gozd. »Ce vas bo spet lovil, se spremenite v ptice rn se dvignite v zrak,« je velela hčeram.
Veselje pozimi
Sneg pobelil je doline, gore, travnike in log. Sladko vsa narava sniva, zemlja trda je kot rog. Deca se na sankali vozi, če kdo pade — kaj to de? Hitro vsakdo je pokonci — sanke zopet v dol drve.
ZA BffSTfäE €!L/l lf£
dno motnja. Ves obupan je lovec sedel na obalo in se razjokal. Pa je priplavala na breg zlata ribica in irelkila: »N.ilkar ne bodi žalosten, fant tooj, saj ti bom pomatgala.« In obrnila se 'je k svojilm sestricam, ribicam: »Trije konji tega lovca so c-e spremenili v ribe, ki so odplavale na dno morja. Poiščite jih in jih pni,vedite semkaj!«
Ribe so jih (koj poiskale in jih privedle k .fantu. I.n ta jih je takoj odpeljal domov. Hudobna starka se 'je strašno rraztoigotila, toda nič ji ni pomagalo. Morala je dati najmlajšo hčealko milni emu lovcu za Iženo, prav'talko,' ktit mu je obljubila. Mladi ilovee i.n" rije^rva žena sta živela srečno in pravijo, da še idainos ta dan živita,' se Veselita lin delita dobrote vsem,..-ki so jih potrebni, . ,• i.' • .<.
Nacek - Pacek
Noeek-.pacek pisal pismo: »Očka moj! To Ti piše iz daljave sinko Tvoj.
Zadnje čase strašno priden sem pestal: — kakšno mi zato darilo ' 'boš ppslol?«
Očka pismo čital, brundal: »Lej ga, lej — tale da je vzor učenca? Fuj in fe.j!
Same packe, same čačke
v pismu so---
Nacek-.pacek, v dar ti pošljem — figico!«
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1 ost, 4. Istra, 6. merim, 8. lik, 10. in. 11. ni. 14. lomim,, 16. mir, 18. ne, 20. ki, 21, mlaka, 24. ii, 25. RK, 26. radio,
'Navpično: 1. osel, 2. stric Miha, 3. trik, 4. I. M., 7. Rim, 9. tir, 12. dom, 13. vir. 15. on, 17. mi, 19. e-mir, 20. kako, 22. Lia, 23. kri.
11

12
I"
18
19
24
27
16
17
25
iiniüi 7
10
IS
23
13
20
91
56
29
V o d ic t a v n o : 1, časovna enota, 4. del pohištva, 6. začetnici slovenskega p.-satelja Frana Levstika, 7. ofckka glagola biti, 9, domača žival, za katero pravimo, da je prijatelj človeka, 11. žuželka, ki ima mnogo nog. 14. del kolesa, 15. dve črki iz besede kad, 16. starejši izraz za vezni.k in. 18. priljubljena mladinska pravljica, 22. števnik, 23. oblika glagola imeti, 24. 'kazalni za-imiek, 26. samoglasnika besede Eva, 27, tuja beseda za zvezdo repatlco, 30. vezniilc. tudi prislov.
Navpično: 1. druga beseda za pamet, 2, ni kriv, 3. ploskovna mera, 4. stacoslovanska pijača, 5. igralna karta, 6. turško moško pokrivalo, 8. nadležna žuželka. 9. oblika glagola posipati, 10. planinske ptice, 12. kazalki! zaimek, 13. osebni zaimek, 17. r.ikalnlca, 18. števnik, 19. prav tak, 20, obdelovalec zemlje, 21. trije enaki samoglasniki, 25. žensko ime. 28. glej 14 vodoravno. 29. vzklik.
Dragi stric Miha!
Tudi jaz sem se spomnil na Tebe. Pošiljam Ti zimsko sliko in pesmico. Vabim tudi Tebe na »Zajcev klanec«, sanke pa bom že jaz priskrbel! Lepo Te pozdravlja
Sergij Turk, uč. 11. b razr. osn. šole, Postojna.
Pozdravljeni stric Miha!
Tudi jaz sem se namenil■ da Ti bom pisal pismo. Danes ,iTi pošiljam pesmico. Veš stric '¿Milva, to je moja prva pesmica in he smeš mi zameriti, če ni ravno najboljša.
Upam, da moje pismo ne bo vrženo med staro šaro. Pozdravlja Te
Vadnjal Mirot II. razr. gimn., St. Peter na Krasu.
Dragi stric Miha!
Ravno danes sem brala »Slovenski Jadran«. Ko sem prebrala našo stran, sem skočila na noge in se lotila dela. Veš, dragi stric Miha, do danes se Ti še nisem oglasila, ker sploh nisem vedela za ta naš kotiček. No, stric Miha, od zdaj naprej se Ti bom vedno oglašala. Miha! Slišala sem, da si bistre glavice in da vse uganke uganeš. Ce si res tak junak, Ti bom jaz danes poslala štiri. Stric Miha, prosim Te, da ne boš moje pismo vrgel na smetišče! Pozdravlja Te
Kavrečič Gracjela, I. b. irafozr. gimn. Koper
Ljubi Sergij!
Res je, kakor praviš'-v; svoji pesmici. veliko veselje 'pripravi sneg otrokom, Ce pa ga je preveč, pa zna pripraviti tudi veliko žalosti. No, upam, da si jo Ti srečno odnesel in da Te ni zamedel sneg. Tvoja pesmica, kakor 'vidiš, je natisnjena, za slikico, ki je tudi -bila zelo lepa, pa je na žalost zmanjkalo prostora! Pa kdaj drugič! Na »Zajcev klanec«, veš, Sergij, pa jo prav gotovo kdaj pirimaham!
Ljubi Miro!
Veš, Tvoji pesmici .se pač res vidi, da je prva. Pa to naj Te nikar ne žalosti! Nihče ni padel učen z neba! Le priden bodi in ve.KJko se uči, pa bo morda nelkoč iz Tebe še velik pesnik! Le nekaj mi ni bilo všeč v Tvojem ipismu. Veš kaj? Pisava! Poševne črte, packe, brrrr! Pa praviš, da hodiš v drugi razred gimnazije! Ko boš drugič pisal stricu Mihi, veš, se moraš bolj potruditi! Z dobro voljo se vse doseže. Velja, Miro?
Ljuba Gracjela!
si Prav je in zelo me veseli, da si sklerjila postati naš stalni bralec! Tudi .to mi je všeč, da si mi poslala uganke. Rešil sam jih, rešitev pa Ti bom po;la.l posebej v pismu. Veš zakaj? Zato. ker jih bom v prihodnji številki objavil, da si bodo z njimi 'trii .glavice tudi naši mali bralci. Tako boš tudi Ti zadovoljna, kajne, Gracjela? Pa še kaj se oglasi!
*
Križanko iz sedme številke so pravilno rešili: Nemec Orlando iz St. Patra, Mihar Joži iz Nove vasi, Petrič Vojko iz Semsdele, Celigoj Sonja ie Trnovega, Herkov Maja iz Kopra, Tomaž Šalamun iz Kopra, Novak Nevij iz Izole, Vidmar Vida •iz I<ciF:a, Pavle Jevnikar iz Kopra in Vidali Rafael iz Pirana. Izžreba-boni pa so bili: Herkov Maja, Koper, Pavle Jevnikar, Koper, Novak Nevij, Izola. No ljubi malčki, tudi danes je na vrsti križanka! Zdaj pa le napniite možgane in vzemite svinčnike v roke! Prav lepo vas vse skupaj pozdravlja
stiric Miha.
Branko Šalamun:
Iz Kopra v Švico
Ko je bil moj dedek mobiliziran za okupacijo Besne in Hercegovine, je preživljala Švica junaSko dobo svoje prve petletke. V tastih časih preteklega stoletja je obljubljalo italijansko gradbeno podjetje, da bo zgradilo 15 km dolg predor skozi Alpe v devet lih letih. Louis Faver, inženir iz Ženeve, se je zavezal, da bo opravil delo v osmih letih alli pa izplgčal državi cdikcdnino v znesku 8 milijonov frankov. Takrat je bil švicarski frank stcbllna valuta, kakršna je danes. Lomiš Faver ni opravil svojega dela v predpisanem roku — in ni plačal državi denarne odškodnine. Ko so prebijali zadnjo granitno a'.ene, ga je sredi tunela zadela krp. Prinesli so ga mrtvega iz predora, ki je zahteval dve petletki — cd 1872 do 1882 — zelo trdega dela. To zgodbo mii je povedal profesor zr.ane ETII* v Zuerichu, sin prijatelja naših zidarjev iz Itenč, — Njegov oče je delal štiri le:a v tunelu po prvi svetovni vojni, ko je
* ET H — Eidgenössische technische Hochschule — Tehnična visoka šola.
elekit'r:fi:c0r;('a Švica s.vojla gothfeird-ska vrata v žUmnli svet.
Ko smo zdrveli v desetih minutah skozi 15 km dolg predor, še nisem vedel, da so švicarska kamnita tla revna in da v švicarskih gorah ni surovin, razen leden.lkcv, pod katerimi so zgradili iin še gradijo čudovite elektrarne, Švica uvaža premog in železo, ¡zvaža pa ure, precizijske siiroje, instrumente. Švicarji živijo od drobnega dela svojih spretnih rok. Do velikega vojaškega poraza v XVI. stoletju so se tolkle najemniške vojske Švicarjev po vsej Evropi. Žilavo gorsko Ijud.stvo je prodajalo svojo kri, kc.r se ni moglo preživljati na ekoip.ih tleh, kjer se je rodilo. Polovico države zavzemajo Alpe, 2000 km-pekrivata večni; led in sneg. Švicarji so morali v svet, s trebuhom za kruhom Dines se preživljajo doma bolje in laže kot večina narodov v Evropi. Njihova pot do solidnega preciznega dela, do Švicarske kvalitete in do 'blagostanja, njihova zgodovina do strpnosti in do donaSnje oborožene nevtralnosti nii bila k|ratka ¡n ne vedno preprosta,
V	tistih dese'iih minutah pod prelazom St. Coiharda o vsem tem nisem razmišljal. Namuznil sem se sprevodniku, ki je postal sredj tunela dvojezičen in mi je vljudno napovedal: »Goschenen. tire i Minutti di formata«
V	šviceir.ski vasici Gr.eschene.n, 1109 m nod morjem, smo zagledali na ncr/esrni eors.ni A'p beli dan. Pred komaj 175 leti je prišel anrioški miineralog G.reville čez prelaz pri Sv. GotlhardiHi v kočiji, kar so smolrali njegovi s.":lcbi:i'lki za senzacijo pvve vrste. Takrat so hodili tirgovni in irctnarji čez Alpe peš. Od Luzeirnu do Milana- so potrebovali 10 dni — .in ne ure 20 minut, kot. vozi brzovlak danes. Pil: vzaprav ni čudno, če stopicajo naše mioli s čustvi vred za letali, 'radijem, raidairjem in za vsemi možnostmi sodobne .tehnike sorazmerno dkorno in počasi.
V	Ge-osohenenu so prodajale na peronu belo kavo in južno sa-tl.lc tri •dccnačinike. Bile ?> nemško skrbno rt.prcv.ljene, švicarsko dostojne in vljudne. Najmlajša je imela ljubek •:ibr;..zcik, orne oči in pniirojeno prijaznost — 'z juga. Kaive kljub (emu nisem kupil. Pol franka v Švici res
.ni dosti denarja, volja pa vendar 78 italijanskih lir. Za pol franka dobite liter odličnega pasteriziranega mleka, ali malo manj kot kilogram kruha, ali dve razglednici, pravi fotografiji.
V	Schwyzu, glavnem mestu enega od notranjih kantonov, ki so sklenili prvo zvezo v lotu 1291, stoji spomenik mcibi.lizirancem iz leta 1941. Dvigalo za smučarje (Škili f.t) vas dvigne v 13 minutah od '1290 na 1740 metrov višine, nad
' prekrasne smučarske terene, kair sem si ogledal v kiosku na postaji, na razglednicah, brez posebnih izdatkov. Videl sem starejšega gospoda. ki je razpel svojevrstno palico s podstavkom na kolesih, naložil nanj kcvčeg in ga odpeljal po tlaku, brez .posebnih izdatkov. Sodeč po tarifi za nosača, objavljeni v nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini v železniških vozovih, sem prišle d i! na postaji Sch\vyzu več kri; je pri šle d.11 starejši švicarski gospod. S švicarskimi franki ni .težko varčevati, če jih nimalle.
V	Luzeinnu je čakal vlak za Rern, kljub dvaijseilminuitni zamudi ¿z Milana. V Bornu je po voznem redu le pet minut presledka med vla-
kom. »Prispeli bomo točno, ali z ena do dvominutno zamudo,« je odgovoril sprevodnik, prijazen kot dedek Mraz, z veliko rdečo torbo iz časov svetega Miklavža. In že je potegnila električna lokomotiva in drseli smo lahkotno kakor na peresih rešilnega avtomobila najnovejšega tipa. Sonce je božalo Em-mentalsko dolino in gozdove in hišice, ki so takšne, kakor da bi jih vzeli ct.roci iz škatlice. Pred čuvajnicami ob progi, podobnimi hišicam iz leda, so pozdravljale mlade matere v železničarski službi in! v živih, .neuniformiranih opekah iz švicarske volne. Vlak in vse okrog njega je bilo triko pristno švicarsko, da je lezel človeku obraz sam na smeh, P.rete.gnil sem noge po podu iiz prvovrstnega, odlično vloženega, kot za bolnico naročenega — linoloja.
V zvezno glavno mesto Bern smo prispeli na minuto tečno. Potniki, •ki so vso,pili, so čitali večinemai »Journal de Lauisainine« ini govorili! odlično Cracosfki. Skozi Fribolirg, ki .ima' unlivanzo, in Lausanne, ki ima' •univerzo, sem v poznem popoldnevu dosogel prvi.cilj svoje poti, najbolj francosko in najbolj svetovljansko švicarsko mesto: Ze.nevd.
**()%( %))('+)*&*$**(&%&)+)#((%$'+($+*'(+$#))%*)*))*(&(%!"+#&'$%*!($((l))#+&$%)%(&(&+%(&%&*$'*%%#%%)%(&%%')'%&&%%$%&+%$*%%++'% "))*+++)$+*%**%)%$$'*+&''$+
/
C 3


O
n

ETH3
r. "1
Pripravljeni na vse krepko .siličtkajo sulice v dlaneh. »Misij puide. lloar hoče. ne vdaimo se!« Teda,j stopi prednje vladar Al.bain vesel in razigran,- Oči he mu iskrijo,. Z-apioaka. Strežaji -prineso- mehov s starim vinom. Vsakemu naločijo črnine do- vrha. Duke se spoaledajo. Se .zmerom ne razumcijo. , »Ali nas misli zastrupili. -in pokončati kskcr (golazen?«
Nezaupljivo pogled ujel jo žametasto tcikeičino, drhtečo v ¡prostornih ¡kozarcih.
»Čemu trepetate, roke? Oči, kaj se meglite? Ke'j ne vidite vladanja, (kako je vesel, ikclko jenVje v desr.ico posodo, .izrezljano iz orepinje Rosmundinega očeta Kunimonda? To-čaji mu .nalivajo iz istega mehu .kakor vsem.«
Alboin dvigne (kozarec in tudi njemu se rahlo trese (roka. ko spregovori:
»Duike, po larngoibardski državi pojo /rogovi veselja in Ereče. Rodil se je vladar, rodil ise mi je sin. Naj živi Vallar, sin Alboina! Nao živil« »Naj živil«
Omev nii vesel. Teman in zemolkel je glas presenečenih dufc, votel, kakor bi prihajal -iz grobo. Dvignejo ko-■zarce viiscko pred oči, da. se zateiifceče pijača, nagnejo in .izpraznijo. Sele potem si opomorejo. Kri jim šine-v lica., plamen smolni-c jim zapleše v očeh, glave se jim dvisne.jo. telesa se vzravnajo-.
»Naj žimi Vallar, sin .mogočnega A'iboiina!« pon ..ve. »S.V,'i duke,« nadaljuje vladar. »Rc-di'.o se -ml je pomladno scnce. Jutri bomo praznovali to rojstvo. Napočila pa je tudi pomlad .našega ljudstva. Silni duke-, posluša;.te in maj vam roko ne drhte .preiveč od veselja! Grcisulf, govori!«
Motori Qrosulí stopi pred duke, dvigne glavo in pogleda po potnajsterih. Siva brada mu zamahne naprej, a se umiri na prsih, ko spregovori:
»Sin moj Gisulf se je Vlinil od bizantinskega c.ksarha ¡N.arzesa. Zeim'.ja na tisto štren je redov i toa. Sonce samo p'odi zverjsd po gozdovih. Plemonila vina zore po goricah. Kakc.r balačč dežela za nas!«
»Kcftor gcipicoka!« se zahohoče ornobredi Gnimoald iz Pelcvija. »Presnelo jo še pomnimo!«
Duke se .sp-este in zamomljajo. Grimcialdova beseda jim je všeč. Toda Grosulf se ne zmede. Pc.migne strežajem in ti prineso pozdravov iz rodovitne Italije; povesmo težkega (klasja, meh vina ter košaro grozdja in južne,ga isadja. Duke .se željno zagledajo v darove, pa se oglairii Elmiki:
»Kaj nam mar Italija! Ne maramo prelivati krvi za tuje žene!«
Duke molče čeikajo, kaj iporeče vladar. Pogledujejo zdaj Elmikija. ki .našeeiperjeno .izziva iz srede gruče, zdaj Alboina, "ki se mirno, komaj malo v .zadregi smehlja prod njimi. Sivi .Grcsulf pa že .nadaljuje:
»Nič se ne bomo 'bojevali. Nimamo ,se s kc/m. Bizantinskega zahodnega cesarstva-ni v«č. Eksarh Narzes je pobegnil iz Ravene. Justin Drugi ,ga ne meca. Italija cd Alp do Si-oilije, od Pa.non.ije do fradkovskih nižin je brez boja naša, ilangoba.rdska!»
Duke strme, o -se že ciglasi sam Alboin:
»Pravi čas sem zasadil 'zobe v Italijo. Nihče nii je ne bo več izruval! Dosegel sem premirje z Obri. .Ne bodo nas vec namadali. Za plačilo .sem jim prepusil Norik in vzhodne kraje laíi'oo.bardske zemlje. Razpotegnjeni po ščrnem ozc-mlju ne bodo imeli več udarne mdči. Pred njihovimi krdeli se bomo um-knHi v Italijo. Sli bemo čez utrjene gore .in zasedli stare rimske trdnjave, da nas bodo varovale vzhodnih sosedov. Naj živi pomladno sonce! Naj živi znanilec sreone'jsih dni!« »Naj živi Vallar! Naj živi mogočni Alboin!« To pol -glas cluik nii več m:ik in teman. Sproščen je in
navdušen.	•	.
Potem duke odidejo iz vladarjevega šotora m se pridružijo veselemu 'ljudstvu. Elmiki pa se tiho .izgubi. A v samoti se vnovič domisli dražljive prerokbe:
»Ko bo v največji slavi, naj mrkne ta&ar. í-sfceéfco sonce in tvoj sijaj maj ga izatemnl!«
Gostija je bila tri dni -in tri nciji. Nojprelj za Valtarja. .žlahtno mladiko lamacbardske krvi, potem za .pr.mladno sonce, iker .je razklenilo zemlji vezi in napodilo divijedl v gozdove, še za novico o isellščih, kjer je neki žila in mesa na pretek.
Četrti dan so duke s spremstvom adfanzeii v svoja sensca. »Za veliko noč .bomo z ljudstvom in pratežem krenili V novo deželo,« jim je naročil Alboin. Treba (je bilo hiteti.
Po Panonuji lin dalje proti severovzhodu po Neriku je zamrgolelo. Zaškripali so vozovi. Splahneli so o-ri. Spraznila so se selišča. Rimsike ceste, ki že po! stoletja n'>;.:> videle in čutile konjskih kepil selečih sc tj.uidsiteiv-. so spe' votlo
JT
fl
S , A
-S m
35f V-'-,-.--
rUari

Tudi krščanski praznik pomladi, veliko noč. so praznovali. Popotniki so se ustavili, .kjer jih je zateklo vstajenje. Odpočili, so si in se pripravili «a daljno pol.
V Karanju rja Aiboinovem dvoru -je imel Ha dan škof Fa-tro.ald veliko opravilo. Streglo mu je pet diakono.v. Duke, iki so bili že prišli, so biii v največjem sijaju navzočni pri' svetem obredu. Ves čeg so premišljevali, kakšna zemlja in kakšne prigode j'h r.:ki čakajo v novih pokrajinah. Nabralo se je tudi ljudstva, zakaj tslkega niso videli še pri nobenem vražarju. Le redki so razumeli .praznik in .sveto opravilo, večina pa je počitek in obred .spoštovala iz praznoverja in iviražarsiiva.
Na veliki ponedeljek so prišli zadnji zamudniki.
Drugi dan — v torek po veliki noči dne drugega malega travna v ledu Gospodovem pelstccseminšestdesetem po Kri-
stusovem rojstvu — so Lciragobandi za zmerom odrinili iz Panonije. Reka P.dstva — do iiSini liiscê mciškiih — se je pod iGrosulifovim vodstveni potcčila po savski dolini do izvirov, cd ondcd pa čez prelaze in soteske — posebno čez Predel — V .doline rek, izvVa ječih .na zahodni atrar.ii gora.
Drugi del Largeibaidetv je šel pod Grimoaldcvim poveljstvom iz ravnih dežel onstran Petovlja proti jugozahodu, proti morju in Istri. Bizantinsko in romamrko prebivalstvo istrskih krajev se je ustrašilo ncrvih baifcarov. Zbežalo je ina otoke, med njimi zlaoti na koprskega. Ko pa šiba novih Hunov ni ponehala, so sklenili na tem olckiu ustainov.ill novo inesto. V upanju, da bedo pridobili na svojo stran caria,rajskega poglavarja, so ga imenovali JuiPtmopeilj. A na bizantinsko pcmnč so morali navzlic temu še dcl.go čakati.
Tretji, največji del langobardikilh množic — bilo jih je do štirideset tisoč z družinami vred — je vodil Albcin po starih cestah proti jugozahodu čeiz Emono in Longaticum do inekdan.je rimske utirelbe Ad pinim. Tc.d se je svet prevalil.
Pred Langobardi so se odprle .gričevnate planote. Oči so se napi le krascit, llco sta jih dva dni mrtvi'a gezd in kamen kraškega sve.ta.
Celo Alboina je razgled cmr.mil Takega si po prehodu leez Kras .ni sanjal. Zlezel je na visoko goro, da bi si ogledal novo deželo. Na lovi je v sivkasli modrini pobliskavalo morje, oblivajoče bizantinsko Istiro. Na desni .je v dalji stražila
siema ismežnikov v Kemijskih Alpah, vrneš pa nepregledna pieanest .ravnin.
»Vse to je .naiše!« je vzkliknil Albciin.
»Naše, vladar!«
Spremstvo ije .radostno zasadilo sulice v tla.
Potem so odšli v dolino, si odpočili in se pripravili za nadaljnjo pol. Ogledniki so jim sporočili, da so se tribuni poza-prii v -utrjena mesta .in «brali okrog sebe zvestih vojakov.
Langobardom je zaigralo srce.
»Naše sulice žeija .po krvi!«
Vojska jim je bila peseim in zmaiga vriskanje.
Toda bdj je bil dolg in trd. Zavzeli je bilo treba vsako mesto, sleherni-(kastrum posebej.
Severna langobards.ka vojska je najprej trčila ob stene •Irbiških utrdb, a Grcsulfu se je posrečilo, da je pridobil na Isvnjo štren ikofa Feliksa, z njim pa (tudi ključ do -trdnjave. Langoterdi so brez Izgub zasedli postojanko.
Hu-jši so ¡biti boji za Forum I-ulil, Tu je bila največja (Utrdba v rimsksim trdn.javske.m pasu, .zgrajenem zoper vzhodne mejaše. Tribun Flaviij ;se je .krčevito oklepali oblasti in sanjal o eiksarhatu, ko bi se mu posrečilo odbiti barbarski vpad lin prehiteti- Longiima, ki je počasi- plul proti Raveni.
Toda Gn-osulfoiva vojska ni odnehala. Mesece in mesece je naskaikov-al-a stare zidove. Rimljani pa so se čvrsto držali •za sivimi utrdbami. Rimski orel je kljubovalno zviška gledal na gomazečo množico barbarov, nad katero je v vetru opletal rep napihnljeneig-a. zmaja.
Na jesen je že šlo, ko je meščanom pošla hrana. Tedaj se je ponosna civitas .rimskih voljščekov in romanskih posestnikov ifipreme.n.ila v langobardski Sibidat, kjer je Alboin postavil ea" prveiga duko r.-a Italskih tleh sivorja Grosulla. Prepustil mu -je za velike zasluge .iziključno cblast po deželi, po dotedanjem Forum I-ulil imenovani — Furlanija.
Grcsulf ni krenil z zmagoslavno vojsko, ampak je ostal v novi predelni?! do druge pomladi. Ko je uredil dukat in Iga izročil itiretijerc.jenemu sinu Grasuliu v varstvo, je šele cdšel za vladarjem in za sinom Gisulfom. prvorojencem in očetovim naslednikom ina dukatdkem stolu, ki je bil ves čas ob Alboi-nu.
Laogcbardiska vojslka se je razlivala po zapuščeni Ilaliji. Zaman je prc.ril papež Janez Tretji za pcmc.č in usmiljenje. Zaman so se na svojo pori upirali biizantinski in rcms-nslu vojaki po mestih in posadkah. Novi bizantinski cksžirh Lon-.gin se je s svojiimi kohcirtsmi rajši umaknil v Raveno in čakal.
Alboin je drvel ob Padovem .sore.čju proti zahodu in zavzemal meoto za mestom. Padla je Meintciva, padla Ve-rona. Navzlic upiranju je .padel itireftjega kimavca, leto za Sibidalcm v Furlaniji, tudi Milan. Le Pavija se je ustav-Ijs-la še tri leta.
»To bo moja prestolnica in naj velja, kar hoče!« 5i je ■vtepe 1 v glavo Albcin.
Ni mu bilo mar, da so duke godrnjali. Ni poslušal tožba ljudstva. Kakor šiba božja je šibal vso gornjo Italijo. Ljudje so zbežali v hribe in živeli kakor zveri v skrbeh samo za jutrišnji dan,
»Rodil se je drugi Atila-.« je oznanjal papež. »Spekcrimo se in presimo Boga, da nam odvzame apokaliptične jezdece!«
Povsod so bili upori in neredi: -zdaj vstaja Romanov zoper bizantinske vojske, ko so silili ljudstvo, da se je moralo do zadnjega bojevati z Langobardi; zdaj upori lango-ibardskvh skuldahiscv, naveličanih svojih duk; zdaj spet po-kolji La.ngobardov po zavzetih romanskih trdnjavah.
Longin ni več vzdrževal zvez z bizantinskimi najemniki, Ti so bili brez plače, zala eo še 5 trdnjavami vred predajali Langobardom. Po deželi so se klatile oborožene tolpe voj-žčekov — bizantinskih in langoba-rdskih — ter plenile, podžigale fin pobijale. Hotele so živine in kruha, zlata in dra-gcTiin. Ob cestah in domovih so ležala razpadajoča trupla.
Senože-.ti so bile poteptane in nepekošene; nihče si ni upal mislili na zimo. Debeli grozdi na t.rtii so se posušili ini segnili. kjer jih niso obrali ptiči. Polja, na spomlad še posejana, so ostala neobdelana. Obrodila so pičel sad, a še tega ni prišel nihče žel. Vsakdo je rajši segal v kaščo, na-»mesto da bi se ootil z delom.
(Se nadaljuje)
odmevale ped ropotajočo množico-. Vse vprek so i.' Moški in ženske, otroci in starci, vo.zr.ivii in čirede, k: njen Iki in pešci. Kakor bi se mravlje stekale v gostih potokih.
Le redki -so ostali v Panoniji in Nci.-ik-u. Med njimi Grc-tsulfov sin Aakadij, ki je z v-ladrirjeivim.dovoljenjem prevzel Eelišče Grosulfovo ped Emono in se zavezal, c!a fc > skrbel ea .trgovske stilke -z barbarskim zaledijem. Vsi drugi so morali na pot. Kdor ni hotel, so mu Aliboincv-i ljudje pežge.'! d :m in imotje, da /bi ne bilo nesloge.
• »Vsi gremo, v srečo »bi vsi v nesrečo!« se je glasilo povelje.
•Na cvetno .nedeljo so se piv,i zglao.V. v Alboincvem se-lišču. Potem so dati na dan pritekale množice, -na tiiscče in tisoče ljudi, na tisoče in tisoče živine. Vse so jem; '.i s seboj. iVedeii so, da se v le kraje ne bedo več vrnili.
% š* m
KariuiesSo škarje ¡¡oraz
Beli: Kgl, Dk3, Te3, Tfl, Sb5, a2, b3, 12, g2, h2.
Črni: Kg8, Dc5, Td7, TbG, Sg6, a7, d-i, d5, g7, h7.
Pozicijo, k,j jo vidimo na diagramu, lahko mirne duše ocenimo v korist belega. Orni ima na d liniji dva slaba kmeta in tudi njegov kralj je izposiavljen napadu belili figur. Gre samo za to, da beli odvrne direktno grožnjo, to je, da reži konja na b5 in končnica mu bo prinesla lepe izglede za zmago. Toda v partiji se je zgodilo drugače.	]
1. D¿¡3—b8-r? (Začetek napačne kombinacije. Bell bi mo-ral igrati 1. Te3l-, SfS, 2. Dd3 in za kmeta na d-1 ne bi bilo več rešitve. Na 2. ... Th4 sledi seveda 3. f4. V -primeru, da se črni umakne na 1. Te81-s kraljem na 17, sled-i 2. TbS in nevarna ©•ožilja 3. Df3-t-)
1. . . . SgG—(8, 2. Te3—13 (Veže črno damo za obrambo konja na f8. hkrati pa ipco i 3. S:d4) 2. ... Th6—b61 3, Db8—e8 (PrC.i 4. T:f8+ .lin 5. D:d7) 3. . . TbG— i6l (Na to potezo beli seveda ni računal. Sedaj je konj na b5 neizogibno izgubljen.) 4. Tf3:f6, 27:fG, S, De8—e2, a7—a6 in beli bo moral s figuro manj prej ali slej položiti orožje.
jugoslovanske
Trsta
SPORED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ OD 29, II. DO 7. III. 1952
Sobota 1. marca 14.35 Folklorna glasba v svetu — 17.45 Iz strani slov. književnosti — 13.15 Igramo po vaših željah — 19.00 Jugoslovanska
umc:na glasba — 22.00 Prer.cs plesne glasbe iz hotela Triglav" v Kopru.
Nedelja 2. marca
8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Oddaja za pionirje:' Slamnati voliček — 13.45 Glasba po željah — 17.00 Vesela nedelja v glasbi — 17.50 Reportaža: Tolminska pod snegom — 19.00 Za dober večer — vedre melodije.
Ponedeljek 3. marca
14.35 -Slovenske narodne — 18.00 Jjgcsio-vanske umetne pesmi — 18.15 Jezikovni pogio-vclrii — 21.00 Slušna igra: Pries:ley: Inšpektor na obisku.
Torek 4. marca
14.35 Slovenske narodne pesmi s plošč — 18.00 Drobne solistične skladbe — 18.15 Kulturni pregled — 19.00 Mojstri v glasbi in anekdoti — 20.00 P. I. Caulkovskl »Evge. nij Onjeglin« — opera v 3. dejanjih.
Sreda 5. marca
14.00 Uganite, kaj igramo — 14.33 Pojeta Božo -in Miško — 18.15 Iz tiska zamejskih Slovencev — 19.00 F. S. FinSgror: Ped svobodnim soncem — 21.30 Glasbeni pertreti skozi "svet in čas.
Celrtek 6. marca
14.00 Zvoki Iz narave v glasbi — 14.35 Narodne pesmi pojo slovenski zbori — 17.45 Iz zgodovine naSe narodne revolucije.
Petek 7. marca
14.35 Igra vafiikl kvintet — 18.15 dr. Branko Šalamun: Zdravje in .dom — 19.00 Žena v življenju velikih skladateljev.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: Osp, Klara, tii, ilo, suv, med, Beneš, roj, štedi, rov. uda. ali, nos, astal, tuj. — Navpično: Ts, ra. klub, šola, Oliver Tvlst, sa, Noe, tu, primojdunaj, Aleš, idol, od, as.
Ker objavljamo v tej številki križanko na mladinski s'.rani, odpade na tem mestu običajna nagradna križanka. Med reševalce, ki so nam poslali pravilne neMtve nagradne križanke iz prejšne številke, smo razdelili dve knjižni nagradi. Nagrajenca sta Stanislav Uršič iz Pirana in Elda Cr-Ijen iz Kopra.
ave i k oglasi
Istrska banka d. d. Koper je odprla na dan 25, februarja 1952 ekspozituro v stavbi Ljudskega doma v Izoli. Ekspozitura bo poslovala za komitente dnevno od 7,30 do 11,30. Opravljala bo vse blagajniške po. sle po tekočih in drugih bančnih računih. Za vse -potrebne informacije naj se komitenti obrnejo na sam sedež ekspoziture.
istrska banka d. d. Koper obvešča vse svoje komitente, da upeš:evajo pri klicanju telefonskih številk naslednjo razporeditev bančnih oddelkov: tel. št. 45 — direkcija, sekretariat, it cd. 85 — blagajna, likvidatura, gotovinski plan, proračun, -tel, št. 153 — oddelek za devizna dovoljenja, kl-iring, plačilni promet, kreditni oddelek.
Milan Križman od Sv, Antona preklicu-jem osebno izkaznico št. 21.516/666, izdano pri KLO Cežari leta 1950. Izgubljena je bila 18. II. 1952 pri Sv. Ani pri Trstu.
3
m
Oddamo menzo v zakup. Interesenti -naj se osebno javijo do 8. marea
na upravi AVTOPODJETJA ADRIA - Semedela
L 0 V [ K S K i
11 ^
Kulturni človek se vede doma dostojno. Sider se radi včasih malo sprostimo 'in ne pazimo na razne malenkosti, četudi bi bile na mestu, Ce spregledamo manjše napake doma, tega ne smemo storitii drugje. Osebe, ki živiijo večinoma /izven domačega kroga, so jim nekatere oblike vedenja prišle že v navado, da niti ne ■ čutijo kot žrtev, če se v javnem prostoru vedejo dostojno. 2e ob vstopu v javni lokal spoznamo olikanega
DOM
ogledalo gospodinje
Ko stopamo v stanovanje, takoj ugotovimo, kakšna je gospodinja. Ni .potrebno, da ga prenataipaš s kupi dragocenosti, ker te stvari u-trujajo. Človek ima vtis, da je prišel v bogato :založeno trgovino, ki vsiljivo pon.uja. svoje blago, ali pa v muzej. Prav .talko in še manj smeš natlačitii v .stanovanje cenenega »kiča«, ki bo izkazoval neresni značaj gospodinje.
Dom naj bo domač, .da se bodo vsi, ki bodo vanj stopili, v njem dobrodobro počutili. Ne zahtevaj, da bi ti domači in itujci hodili s .podloženimi krpanhi po parketu, saj ¿i dostopen človek pred vrati temeljito očisti obutev.	\
Ko polagaš vaze, kipce in druge okrasne predmete po pohištvu, pazi, da jih ne more vsak prevrniti. Ce se nekaj takega pripeti go.stiu, se ne smeš jeziti, ker ga (spravljaš s tem v neroden položaj. Po stenah ne nalagaj slik in sličic brez umetniške vrednosti. Izogibaj se nevrednih ponatisov. Ce mimaš sredstev, daj v primeren okvir kako lepo povečavo fotografije ali pa -manjše lesoreze, linoreze ,in .podobno. Slike naj se po možnosti strinjajo s slogom pohištva in naj. .bodo primerno o-svetljene! Slike obešaj v primerni višini, da bodo lepo vidne!
Pohištvo naj bo stanovanju in prilikam .primerno! Mizo pogrni z lepim pntom! Naša domača, umetna obrt. inla bogato zakladnico motivov, ki jih čnpa .iz (pristne in bogate narodne ornamentike.
fflssrefe"
Madeže sveč s svečnikov odpravimo, da jih držimo nekoliko časa v vreli vodi.
*
Pravijo, da kogar v postelji rado zebe v noge, naj položi probi vznožju med rjuho in žimnico nekaj zganjenih pol časopisnega papirja. Noge se
'.baje kmalu ogrejejo.
*
Kako uničujemo razni mrčes v hiši (ščurke, stenice, muhe, mravlje) Zvečer potrosimo po skritih kotičkih |n razpokah desk ter zidov nekaj DDT prahu. Mrčes, ki se s tem prahom okuži, pogine. Prah -ni strupen za domače živali.
Človeka. Talk človek se ob vstopu v kavarno ali gostilno, restavracijo In ■podobno najprej odkrije in se- rahlo prikloni, .n.e glede na to, če vidi kakega znanca ali ne. Površnik in pokrivalo mora odložiti na določeno mesto. Nato si mirno poišče primerni prostor. Beganje od mize do mize dela vtis nerodnega h neuglajenega človeka,	| '
Ko se nam približa natakar, mu povemo jasno in prijazno svoje želje. Ce se slučajno natakar zmoti, ga vljudno prosimo, da nam zamenja jed ali pijačo. Oblastno zadiranje na strežno osebje odkriva človeka brez srčne kulture. Ce nas nihče ne povabi, ne prisedimo k mizi znanih ali celo tujih oseb. Takten človek čuti talko j, kaj sme in kaj ne sme. Čeprav smo žene enakopravne, vendar ne delamo dobrega vtisa, če pridemo zvečer same v javni lokal. Za mlada dekleta je to še .bolj neprimerno.
V kinu in gledališču se še .posebej
loč; kuflturnost od nekulturnosti. V vsakem primeru pmdimo na predstavo pravočasno! »Točnost je najlepša čednost!« Ce iz tehtnih mizlogov zamudimo, ne silim/o na prostor tako, da bi motili navzoče. Večina navzočih hoče uživati nemoteno čar zvokov, besed ali slik. Neslane opazke, nepnimenno kašljanje, šepetanje, šumenje z zavitki bonbonov ali celo žvižganje je vse graje vredno. Take IjuKUl j'| treba brez obair.niOslii odstraniti iz dvorane. Komur predstava jie ugaja, naj mirno vstane in oddide domov!
Otinool ne spadajo na vsako predstavo ali prireditev. Pirav tako ne v lokale kot je kavarna, goslilna in podobno. Odpravimo take napake v našem javnem življenju! Na prireditve, ki niso otrokom .primerne, ne vlačimo otrok! Saj so pogoslo otro-fike predstave, tja naj gredo otroci. Mati, ki se ,n'i zmožna odpovedati ne-kj zabavi v korist zdravja svojega otroka, ne zasluži tega imena,
Zobobol pri o£rocili
Zaradi zobobola izgube otroci veselje do igranja, skakanja in tudi do jedi, postanejo .nemirni, slabo spijo in Jočejo zaradi bolečine. Sele takrat poišče mati zobozdravnika v upanju, da bo malčku pregnal bolečine. Kako težko je zanj to delo, si mati ne more zamisliti. Ce tal se zavedala pomena prvih zob pri otroku, ne bi čakala, da jo šele bolečine opozorijo na zobozdravnika.
S čiščenjem zob bi morali pričeti zgodaj, to je takoj, ko pričenja otrok gristi hrano. S koščkom vate, namočenim v mlačni vodi, Je treba dnevno očistiti .zobke, S tem odstranjujemo preostalo hrano .in tako preprečujemo razkroj hrane .med zobmi. Obrok se bo počutil bolje, bo bolj svež in vesel. S tem ga tudi navajamo, da si bo pozneje čistil zobe sam.
V drugem ali vsaj v tretjem letu starosti bi naj odpeljali otroka prvič na pregled. Majhne gnilobne (razpade je treba takoj zaplombilrati. Tako bi bil otrok rešen poznejših bolečin iin tudi privadil bi se na zobozdravnika, kar je pozneje vedno teže. A.ao ga pripelje mati šele z bolečinami, se bo otrok bal. Ta strah mli samo trenuten, tem.več se njegove posledice odražajo tudi v poznejših letih.
Zmotno je mnenje, da mlečni zobje lahko segntjejo, saj bodo itak zrasli nov.i. Res je, da bodo zraslj stalni zobje, toda na inji.h toodo vidne posledice nepravilnega ravnanja z mleč-niki.
Diruga najpogostejša napaka je zamenjava stalnega šestega zoba z mleč-nikom. V šestem letu starosti zrastejo prvi stalni zobje in to na vsaki s'.rani po eden, v zgornji in spodnji čeljusti. Od teh štirih prvih stalnih zob je odvisna pravilna razmestitev zobovja. Prav ti zobje pa so zelo nagnjeni h gnilobi. Starili. jih puste, da gnijejo, dokler ne občutijo otrool
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
A. K., Postojnar .Radi bi vedeli, kakšna je .razlika med prehladom in med influenco in katero zdravilo najbolj pomaga proti obema.
Dr. M. Cernič, ki piše o medicinskih vprašanjih kratko in jasno, pravi v svojem »Zdravstvenem priročniku«:
Prehlad: okvara zdravja, ki jo povzroči hitri prehod ¡iz toplega okolja v mrzlo iln vlažno, oziroma prepih. Prehlad pravzaprav še ni bolezen, päö pa poveča sprejemljivost za bolezen.
Gripa (influanca): nalezljiva bolezen, k,j se pojavlja navadno ob nastopu hladnega vremena. Leta 1918 se je gripa pojavila pandemflčno pod imenom »španska influenca«, ker so jo najprej opazovali v Španiji. Terjala je več žrtev kol prva svetovna vojna.
Dr. J. Jovanovič, plodovit in priljubljen srbski pesnik iz preteklega stoletja, je bili zdravnik. Pod Imenom Cika Jova — Zmaj je izdajal dvajset let časopis za otroke in jim pisal pes-
»Dober dan, gospod zdravnik! Jaz sem Vas pozvala, ker imii punlčka moja je en oči obležala. Le potiipljtte obraz, tipi jate Ji nosek, glejte lička, kakšna so, bleda kakor vosek.« Doktor sede k postelji, gleda mirno, resno, tiplje, vpraša .in klobuk da iz leve v (desno: »Influenca« huda .je, ali n( nevarna, če bolezen druga se šie jI ne pridruži, Ce pa jo .poljubljate, lahko Vas okuži, Lelc napišem Vam sedaj, prah ob vsaki url; •in potem, še drgne naj jo Vaš bratec Jurij,. Limonado skuhajte na predlanski slani, . če ne mara piti Je, jo popi jem z Vami!«
K temu n.i dosti dodati. Glede zdravljenja influence dn prehladov moder-
mi. Njegov prevajalec Alojz Gradnik . na medicina namreč že vedno ni do-je prevedel pesem o malem zdrav.ni- stj' na boljšem, kot je bila v časih ku takole:	cu<a JOlVe_
močnih bolečin, Končno pridejo v ordinacijo, kjer ni več druge pomoči kot klešče.
Pazite .pravočasno na zdravje zob pri svojih malih in marsikatera nevšečnost vam bo prihranjena!
V vseh modernih državah imamo šolske poliklinike za zobno nego. Tudi v Kopru bomo odprli s 1, marcem 1952 otroško zobno ambulanto, kjer se bodo vršili sistematični pregledi šolske mladine. Prvenstveno bodo prišli v poštev pr.vd razredi osnovnih Sol, zaželeno pa je, da pripeljejo matere čim več otrok v predšolski dobi. Predvidoma bo odprta ambulanta dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih od 8. do 12. ure.
Ivo Bajželj

SpomUadi so najbolj priljubljeni lepi svetlobarvni kostumi, kakršne vidimo na gornji sliki. Prvi je iz lepega svetlorjavega volnenega blaga. Poseben okras je ovratnik, ki je ves pošil, prav tako tudi žepi. Drugi je iz volnenega blaga poljubne barve. Kot pri prvem je poudarek tudi tukaj na vratniku in žepih. I< temu si omislimo še lepo športno bluzo, polno gubic, kar je letos zelo moderno.

OLIMPIJSKI OGENJ JE UGASNIL
NASLEDNJA ZIMSKA OLIMPIAD A BO LETA 1956 V CORTINI
D'AMPEZZO
V ponedeljek so bile v Oslu zaključene VI. zimske olimpijske igre. Z drogov so sneli zastave držav-udeleženk Jžig in .ugasnili olimpijski ^ plamen, ki bo znova zagorel sredi poletja v Helsinkih. Olimpijsko ■zastavo je prevzel predsednik mednarodnega olimpijskega odbora in bo ostala v Oslu vse do leta 1956, ko jo bodo poslali na VII. olimpijske igre v Cortino d'Aimpezzo.
Zaključni svečanosti na stadionu v B-islettu je -prisostvovalo 25.000 oseb, meld njimi .tudi norveški kralj Haakon s člani -rodbine. Zmagovalcem so podelili zlate, srebrne in bronaste kolajne. Številni gledalci so se zbrala tudii na zaključnih svečanostih ,na progi v Jordalu, kjer je predsednik hokejske zveze izročil šivetiskennu kapetanu srebrno plaketo, ki simbolizira evropsko prvarasvo.
Velika revija najboljših smučarjev sveta je dosegla svoj višek v nedeljo, ko so se .na holmenko.llnsCoi skakalnici pomerili najboljši skakalci v borbi za zlato kolajno. Ob skakalnici se 'je nabholo nad 150.000 gledalcev, Iki so burno spremljali vsakega skakalca.. Kljub temu se je poznalo, da znajo gledalci dobro oceniitii klaliteto skoka, predvsem pa ida gojijo velitke simpatije do svojih rojakov. Prvi .Norvežan, ki, je prišel z mosta, je bil Artin Beirgman, ki je že pri prvem skoku prekosil vse dotlej dosežene daljave in sigurno pristal na 60,5 m. Za Bergmainom se je deseititisočglava množica zanimala za drugega norveškega skakalca Falkanigenja, ki je v krasnem stilu skočil 68 m daleč. V drugi seriji skokov so sodniki .priznali višjo oceno Bergmaniu, ka je tako s prednostjo 4,5 točke c.svojil /prvo mesto pred Falkatn.ger-jom
Naša skakalca Polda in Klančnik
sta nekoliiko zaostala, vendar je Poldovo 16. do 17, mesto še vedno uspeh, saj je pustil za seboj Bradla in mnoge znane švedske, nemške, avstrijske, finske in švicarske tekmovalce. Klančnik se je plasiral na 30. do 31. mesto. Po končanem tekmovanju je Polda izjavil, da ga je v preteklem letu bolezen' precej izčrpala, in da zato nima dovolj sigurnosti in .tiste moči pri ods/koku, ki mu je prej prinašala dolge skoke.
Odločilna tekma za c/limpijsfco zlato kolajno v hokeju na ledu med
Janez Polda
reprezentancama Kanade in Švedske se je končala s tesno zmago Kanade s 3:2, s čimer je Kanada osvojila prvo mesto. Kanada je od osmih tekem sedem dobila, eno pa' je igrala neodločeno (z .ZDA). Na tretje -mesto se je plasirala Švedska in s tem- osvojila naslov evropskega .prvaka, Ce.trtto mesto je za nekdanjega svetovnega prvaka CSR .vsekakor neuspeh.
V skupnem plasmanu je na VI. zimskih olimpijskih tlgrah nabrala največ točk Norveška in sicer .125,5, nato pa slede ZDA 89,5, Finska 72, Avstrija- 60, Nemčija- 50,5, Švedska 29,5 Italija 25 itd.
Na mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu je v f.inalu Milan premagal Parriizana in tako osvojil karnevalski pokal Viareg-gla. Tekma se je kočala z rezultatom 3:1 (2:0) -za Milan. Drugo mesto predstavlja za Partizana vsekakor uspeh, saj so na turnirju sodelovale mladinske ekipe najboljših italijanskih iin 'inozemskih klubov.
Olimpijska zmagovalka in evropska prv,alkimija- v umetnem drsanju Jeanette A.!':\vegg je izjavila, da ne bo več eikmovala, ker bo prestopila med profesionalke.
Bivši svetovni boksarski prvak Joe Luis je te dni '¡izjavil, da bo dokončno zapustil ring -in da bo nastopil le še v nekaj ekshiblciijsklh srečanjih. Športni krogi so to njegovo odločitev pričakovali glede na zadnji poraz proti Marcianu.
Nemški plavalec Herbert Klein, svetovni .rekorder na 200 m prsno (metuljček), j.e pred kratkim dosegel nov nemškj rekord na 100 m prosto s časom 1:06.8, kar .kaže, da se mu bo morda kmalu posrečilo doseči nov svetovni rekord .tudi v tej disoiplini.
Lestvico desetih najboljših športnikov na svetu je objavilo 16 različnih svetovnih športnih listov. Ce primerjamo vse te lestvice, bi bila lista desetih najboljših športnikov naslednja: 1. Zatopek (CSR), 2. Koblet (Švica), 3. Cudina (SZ), 4. Marshall (Avstralija), 5, Robidson (USA), 6. Fanglo (Argentina), 7. Duke (Velika Britanija), 8. Sedgman (Avstralija), 9. Schade (Zapadna Nelčija), 10 Ford-Kono (USA).
V Essenu je nemški nogometni klub Ro.t-We:iSiS premagal argentinski kltub Athlet.ieo Lanius iz Bue-nos Airesa z rezultatom 5:1 (2:1).
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna
»Jadran« v ICopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—909—171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici
NB v Postojni št. 650-90322-10. Letna naročnina 500 din, polletna 2S0 In četrtletna 130 din.
iiivimu
IfpS
iS
¡mm
Fantje in dekleta so se sprijeli v krog in .poskakovali v taKtu godbe adaj na desno, zdaj na levo. Fantje so spremljali dude s kratkimi vriski, (pete so Jim udarjale, dekleta so drobila v črnili čeveljčkih in se komaj dotikala tal. Zdaj pa zdaj se je kolo pretrgalo, ivsak iant je prijel svoje dekle čez pas in jo divje zavihtel v zrak, kakor da jo hoče v svoji radosti vreči do neba. Vsa zardela se je zopet dotaknila tal, se sama zavrtela, kakor da se izmika fantovim rokam, ki 50 jo zopei iskale, da jo zgrabijo čez ledja; ujele so jo v besnem vrtincu, roke so se sprijele v novo kolo, ki ge je zavrtinčilo po trati. ..
Toniš je pozabil na komedijante in se zazijal
v ples. Bil je že odrasel, a vendar še ves dešlci, v njem se še ni prebudilo fantovsko čustvo. Ko ga je neko bledolično dekle vprašalo, če ne gre plesat, ja odkimal in pri tem zardel do ušes.
Medtemi sla z naglimi koraki prišla dva biriča, stikala med Kramarji in komedijanti in ljudi vpraševala po Tonišu, a jima ni hotel ali mogel nihče povedati, če ga je videl.
JiTonliš, kaj imajo s teboj biriči?« je fanta vprašal neki Modrejčan, Iti ga je poiskal. »Iščejo te.«
Toniš se je ozrl in zagledal biriča, ki sta šla naravnost proti njemu. Vedel je, da ga iz strahu pred gospiosko nihče ne bo branil, četudi ga ne bo pomagal loviti. Za beg mu je ostajala samo pot čez plesišče in dva trenutka čaSa. Kolo se je bilo pravkar znova razdrlo, zagnal se je mea plešoče pare in se rinil skoznje kot skozi razburkane valove. Metalo ga je zdaj sem, zdaj tja dokler, dokler se onstran Plesišča ni izmotal izmed plesalcev in skočil v grmovje.
Sljišal je še, kako so dude iznenada utihnile in so biriči vreščali naa sejmarji. Nato ni slišal nič več; tekel je, kar so ga nesle noge. Ko je bU visoko v bregu, ga je obšla taka divja radost, da bi bil zavriskal.
Nekaj dni se nj upal domov. Nekega jutra pa se je prikazal na vse zgodaj in ves izstradan pojedel ostanke od večerje. Štefan se je delal, kakor ida se ne zmeni zanj. V resnici pa je bil sklenil, da ga zgrabi, Kadar pride, in ga odtira v Tolmin. Vendar je najprej poskusil z zvijačo.
»Z menoj pojdi!« mu je dejal, kakor da mu ukazuje na delo.
Toniš se je ozrl, kakor da se agleduje, kod bi najlaže uteKel.
»Kam?« je vprašat.
»Kam?« se je Stelan razburil in odlomil velik krajec od razpokanega ječmengvega hlebca. »Ali se boš mar samo Potepal in nič delal? fomlad je že, a še niti mignil nisi na kaki njivi. Senožet Caka trditve. Na tnalu pa sa še treske izginile, že kdaj je zgorelo zadnje poleno. Pojaiva, da nekaterim drevesom, ki jih je nalomila zima, pokaževa sekiro!«
:Q
WMm H
\ §isi
»Lačen sem,« je rekel Toniš.
»Po poti bova jedla.«
Štefan je stlačil krajec ječmenovca v žep, dodal za prglJCe suhin drobnic in vzel sekiro, Toniš je bil nezaupljiv, a se ni upiral zaradi lakote, k; Si jo je komaj za silo potešil. Hkrati je poznal brata, ki se po svetu ni učil šal.
Gd31a ista čez polje in zavila na senožet, kjer so že cvetele vetrnice in teloh in je izpod rjavega listja poganjala trava. Za senožetjo sta padla na ozko stezo kakor v žleb, med grmovje, ki je brstelo, se vila med sKa-lamj in redkim; debli. Prišla sta na široko stezo, Ki se je na eno stran cepila v gozd, a na drugo proti Tolminu.
Štefan ni zavil v gozd, kakor je Toniš pričakoval. Sel je po stezi prot! Tolminu in požvižgaval predse, kakor da gre snubit. Toniš pa se Je ob pogledu na Kozlov rob-zdrznil in obstal.
»(No,« Je dejal. »Kam pa greva?«
Na to vprašanje mu brat hi odgovoril. Vzel je iz žepa Krajec Kruha in mu ga dal.
»Na, jej!« je rekel. »In ti hodi riaprejl«
Toniš je vzel kruh in ga drobil med zobmi, a naprej ni hotel iti. Bos je cepetal, za bratom in se med žvečenjem podrezal v črne misli. Ko je pojedeil kruh, se je znova ustavil.
»Kam greva?«
»Hodi, boš že videl, kam,« je Stelan zarohnel, vzel iz žepa pest drobnic in jih vrgel na stezo.
Toniš jih je pobral in pohrustal. Ko mu je brat v tretje vrgel drobnice, jih ni več pobral, temveč se je znova ustavil, s« naslonil ob sivo skalo in uporno gledal. Tedaj se Je ustavil tudi Štefan in se oziral oKrog, kakor, dla išče Itake stvari, s katero bi brata pristilil, naj gre z njim. A tudi Toniš je bliskal z očmi po okolici, kakor da tuhta, KaK0 bi usei.
Tedaj je Štefan planil na Toniš;* kot zver na plen, da bi ga zgrabit in tiral s [seboj. Toniš pa je bil z enim skokom čez bližnji grm, sKozi srobot in robido. Spretno kot m&sčka je splezal na tenek Jesen in po vejai v vrh, da se je pod njegovo težo globoko upognil in se zibal nad leščevjem.
Ml
S
tir
i
I'
i ki
»šil
Ml
SSlk
¡¡¡¡te Imm
»Poseka! bom jesen, da boš cepnil na tla,« je grozil Stcran. »Nato ti vzamem bregeše, da boš tak tekel pred menoj.a
»Posekaj!« Je dejal Toniš, ki mu ni bilo sladko pri srcn. »Padel bom na grm. Ubegim ti taka in tako. V Tolmin, kamor bi me rad spravil, pa ne pojdem.a
»Gastaldo Feliks pozeleni, če te ne pripeljem. Ali pa te bodo poisKau biriči in ti ustrojili kožo.o
rt w mm , „si ®P«š§iP < - -- :
'4%	J<>~' 11 G» "
B«t