Odškrniti vrata in VREME stran 8 mobitel I I I Pregovor I se Minka Sobota, 2. maica 1995 • Loto XLVII • Št. 9 • Cena 130 SIT u ,, ■------------- .p *^**' ‘ k f HJ »IZ ■ ■-f'' iilbirhrJrrji-, morebili imale ter en- more tudi takih, ki se gibljejo le ^pratanje ie drugaHe: je pokrafino^ po na JO J#* - -..'rvrrv' F U 4,b;»4 |4 r / H JZ F IZ ’ fn/ potokov, ki so jih v or. Mlft fh- Irt ^1 pilil potem vam po- potem vam po'!,, '^^^ttj vei. To je namreč prostor, 'i''flbi7Q rnote^‘^^’^^^^‘ prostor (da ne bom Spet h. y4i, dohodi !U lo 'Ofie “^ini ’''ltirno? IN 1. marec — svetovni dan Civilne zaščite Plaketi in druga odličja 2^. do 12. marca zveze v Murski Soboti, ki so J tudi gobico GLITZk * ZA ČISTO PERILO - JOUV! Murske Sobote, dolgoletni !j' Š, S. Streljal na tasta str. 19 Če smo že o(b)mejenif pa ne bodimo omejeni! podstaviti nogo verj; Ptoti niranje. Med redkimi prejemniki plaket civilne zaščite za življenjsko delo ter izjemne dosežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin je tudi Ernest E6ry iz predsednik Gasilske zveze Slovenije in območne gasilske Ob letošnjem 1. marcu je bila včeraj v Ljubljani osrednja slovesnost, na kateri je govoril minister za obrambo Jelko Kacin, bil je krajši kulturni program, nato pa so podelili priznanja Civilne zaščite Slovenije: plakete, zlate, srebrne in bronaste znake ter znake za razmi- Murska Sobota Mladinska 8 Pogovor z Zoranom Thaleijcm, novim slovenskim zunanjim ' ministrom W9/ll-M3 prostor ločuje in hkrati zdruiuje, z neprimernim intenzivnim pridelovanjem poljiiin, s slabimi prometnimi povezavami s centrom in s svetom ter z zelo obremenjeno in nevarno magistralno cesto, po kateri se valijo kolone tovornjakov, ne da bi vedeli, kakšne koristi ima od lega driava, ie manj tukajinji prebivalci. In ta nai prostor je sedaj poslal vzorec prostorskega planiranja, kajti prav na lem majhnem koičku evropske zemlje se načrtujejo veliki posegi. Med mnogimi predlogi bodo V končni fazi izbrali najpri-tnemefir, tako da danes Se ne moremo trditi. Če bodo fW rrlJ 'Uar.- elektrarne, Če se bo avtocesta nadalje- Ob koncu iedna bo znova nestalno vreme z občasnimi padavinami. Kar sušca zeleni, rado posuši. tako ’ S.. Madiar- CREOrTANSTALT Banka uspešnih_ M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21700 vata do meje z Madiarsko, Teleznica proti Hodoiu, od Lendave do Sellinec in od Murske Sobote do Radenec, če bodo polja namakali z vodo, nad njimi pa bo speljan daljnovod. Kdo bo vse to gradil in zaradi koga? V prihodnjih mesecih naj bi se začele razprave o predlogih posameznih ministrstev, svoje mnenje pa naj bi povedale tudi občine. Osemnajst jih imamo, novi iupani bodo razpeti med razvojem in ohranjanjem. Kljub novim občinskim plotovom bo sodelovanje v korist pokrajine nujno. Tejko se je odtočiti, kaj lahko se zgodi, da nas bodo zaradi nasprotovanja okarakterizirali kol omejene, ker nasprotajento razvoju. Seveda je od vsega najbolj gospodarno Zgradili Široke avtoceste, blagovna skladišča, ploščadi, ielezniške tire, daljnovode, naftovode, plinovode, ker vse so prinaša veČ denarja kot zaščiteni krajinski parki, njive, travniki in gozdovi. Za koga? Kdo bo odločal o usodi našega majhnega prostora, katerega krojijo sedaj le strokovnjaki v Ljubljani, ker da za laldno delo nimamo ustreznih .strokovnjakov Zato pa razmišljajte, kaj naj bi se v prihodnosti Zgodilo s prostorom, kjer iivite! Na kakšne kompromise ste pripravljeni in za kakšno ceno? BERNARDA B. PEČEK r je torej ta naš kmetujemo, izdelujemo, >cm majhen, z reko Muro, ki ta 'b pri Irm jin pnc;ožitjpaor. t/fl l ,fe vedno vozile z vlakom Plaketo civilne zaščite je dobil tudi Ludvik Bratuša iz Ljutomera. Prejemnika zlatih znakov sta Roman Muhič in Stanko Hunjadi, srebrna znaka sta prejela Franc Kupljen in Fr-tanc Muhič, bronaste znake pa so iz pomurskega območja dobili Anton Rožman, Franc Fras in Viktor Slavinec, TAmpftzj in kaj se zgodi z veli-^trupa, s katerim uničujemo plevel Generalna skupščina mednarodne organizacije Civilne zaščite je 1990. leta določila 1. marec za svetovni dan Civilne zaščite. Tudi vlada Republike Slovenije je ta datum razglasila za dan Civilne zaščite v Sloveniji. Namen lega dneva je, da se ob vsakoletnih obletnicah Še bolj okrepi zavest ljudi o virih in stopnjah ogroženosti in vlogi Civilne zaščite pri preventivi in ukrepih, ko je treba rešavati ljudi in premoženje. 2. marec, četrtek, Milena 3, marec, petek, Janija 4. marec, sobota. Kazimir 5. marec, nedelja, Bogoljub 6. marec, ponedeljek. Danica 7. marec, torek, Veselko 8. marec, sreda, dan žena mu priznaje podelili na ljubljanski slovesnosti, Priznanja so podeljevali Se v posameznih regijah. ’ J Prevozite območje dO kilome-''^tirju hnp delovno mesto v Prlekiji ali Prek-t^^gem Ejulomeru, Murski Soboti ah VečJCm _______r. r . ... je nekaj po- ^^epoti vodijo v 'lu jga firiji rtr ii]i 11. '■e ^^bvenske gorice, tu so ^arteu,, , '■' '^‘trsko polje, prekmurska rav- k* prevet .■Ank. . . ' Uir _ ... C r ; . '''i*^i| ” zgodovini nismo bili ntm ^aj res, porečete, da '“mamo.. ir • ' -v tu., —"umo ' “e toun, “ekoliko manj - če ni na kjer fp I... . '' ^'edvsi ž'rMii*f gibanja? Se dnevno vozite I " -" . ■ diaj . 'n J' .Th_._.__ > . I *brotiaiainah **l®traovlne ■"^^Skajohv^^lnega ®'’6 Dobil TLini’?^*’'®® btlid^^^-^ kraju, la razdalja ne ki se gibljejo le ^“Slavimo u?’ dvorišča. ^“t^ri sf P^^ttujc Še drugače: je pokrajina, po na njej njivf ^t^fislna samo zato. Štet-ta Po koi ’ u l1 zmerom lažje najti pri drugih, pri tistih, možno^'‘ ( Slovenci smo res' lahko zadovoljni, ker se nekje tam daleč ali, ki se po lahko z lastno driavo ponašamo šele nekaj let, morejo braniti. ,ri tur trs ibZ mu tr te/ u-r AiC* k vj' ' rv-' rrii/ivjcoiniin«. J ill nam je prihranjena marsikatera preglavica, ki' .Molotovke, ki prižigajo begunske |r jih imajo v bogato politično tradicijo zavite v Nemčiji, m bombe, ki ugašajo '^r države. Izkušnja »jugoslovanske poti« v ko- striji, so posledica teh dolga leta F > munizem nas varuje pred skrajno levico, slo- negovanih »tradicij«. Ideološko venska politična desnica pa je bila še v časih področju fašizma ni prišlo do velikih Habsburžanov bolj »poslovna« kot bojevita, memb: Še zmerom gre ža poveličevan]^ tako da se nam tudi sedaj ni treba bari skraj- nega naroda in netolerantnost ter stig>^ e nega odklona na tej strani. V Sloveniji prikazo- nje drugih narodov. Toda tehnični venska politična desnica pa je bila še v časih področju fa.Šizma ni prišlo do vanje zmerom navzoče nevarnosti iz balkan boj« mladih obritoglavcev prenesel ^‘jt I f' Vflrl/e navzoče nevarnusii paiKCiz?- a*ti07« skega kotla še zdaleč nima takšnega učinka, nalniške ekrane in tako omogočil ust^‘^'i,^\ kot ga ima oživljanje nevarnosti pred Židov- mednarodne mreže borcev za ohranit^} sko, cigansko, slovansko-srbsko, aziatsko in rase. Dandanes je prenašanje infarrntttj^l^ mogoče še kakšno nevarnostjo pri drugih na- močjo elektronske pošte nekaj tzhičt>m^ jf-rodih »razvitega« zahodnega sveta. Veliko- skoraj zastonj; osebni računalnik, nemški rasistični zakoni tretjega rajha so pustili stop do lastne kode, ki u Avstriji v nap J* svoje sledove ne samo pri germanskih slušate- primeru stane mesečno 200 šilingov, • Ijih idej »velikega vodje«, marveč so segli daleč lahko sprehajate recimo po knjižnici ■** 5^4 prek evropskih meja. Bele hiše ali pa izveste, kakšno je vrem Da je treba graditi na izročilu, pravijo rasisti Diegu, in ako vam je dano, da ste te po vsem svetu. In v tem se ne razlikujejo dosti z orožjem braniti svoj narod P''ca'^^‘ od vseh drugih »normalnih« tradicionalistov, cigansko in Židovsko nevarnostjo, , /jif’’ [ ki prisegajo na »vrednote«, kot so Bog, kralj, močjo posebne kode izveste tudi, hakc država, narod ali pa vlada, davki, denar. Pa še goče z nekaj grami TNT-ja in dodatka >.>1 I kako drugače bi bilo mogoče. Imeni kot Hitler viti bombo. ti^' , in Mussolini siu se »prcislavih« u glavnem Vendar pa za sodobno organiZP^ ^,111^ ' v Evropi in severni Afriki, vendar so imeli tudi onacistlčnih gibanj in njihovo ; Japonci svojega starega cesarja Hirohita, Arne- vezanost ne moremo kriviti sodobne . ričani kukluksklan, generala Custerja in šefa Ške tehnike. Tehnika je pač zato f ' FBI MeCarthija, južnoafričani Bure in ža- olajša Življenje, država pa zato, dtt . ' lostno tradicijo, ki jim je sledila. Če navedemo varuje. — p.-. samo predstavnike največjih. In da ne bi bilo teklih treh letih slabo Ščitili ne diskriminacije, tudi »razviti« na vzhodu narodnostne skupnosti znotraj Evrope imajo kaj za pokazati. Nesporazumi marveč tudi nekatere vidnejše med poljskimi oblastmi in Židovsko skupnostjo lastnega naroda. Zgroževanje uradne okrog organizacije proslave v Auschwitzu, nad posledicami, ki so jih pustili vznemirjanje madžarske manjšine i’ Slovaški neonacistični »bombaši«, je mogoče a in Romuniji ter ruske v baltskih državah. To je slepljenje mednarodne javnosti, samo nekaj primerov, ki dajejo prav tistim, ki za ljudi, ki se v teh državah čedalje ;« Mussolini sta se »proslavili« v glavnem d iivljenje, driava pa zato, , piJ je. Avstrijska in Nemška driava trdijo, da se nekateri iz zgodovine pač nočejo tirno kot tujci - kar tudi smo ,, ničesar naučiti. Preganjanje notranjega sovrai- kot nezaieleni tujci. ANDP^^ vestnik, 2. marca 1995 stran 3 aktualno doma I n t pamflet Ustavno pravo v toplicah je torej revolucionarno. Tako, ki se ne da prehiteti razmeram in razmer tudi samo ne prehiteva. Pravo mora biti sinhronizirano z družbenopolitično stvarnostjo, še najbolje je. če ga ta drži za roko in ga vodi. In takoj se pokaže, da ni nikakršne potrebe po nekakšnem meščanskem pravu, po tridelni razdelitvi oblasti in po drugih »razkorakih«. Na nedavni predstavitvi knjige Ustavno pravo,,. drucih ’ ^a v moravskem hotelu Ajd.a, je šlo, po izjav^ Pravne predstavljalcev, za dvoje. Krijigo so napisali trije preduvu fakultete v Mariboru, Maribor pa se ves čas otepa z konplebom. Knjiga je bila napisana, tako eden Dl Ljubljani pokazali, kako tudi oni kaj zmorejo- ro» g - - ■ „ predstavitvijo zunaj zidov fakultete želeli »ustavno praw p dem«. bila v Ustavno pravo, 5pJošrw dri, ki Jr nnd ustavnega flT ' prava ne 'b'. Rupnik. je tekel soavtor Poleg zgo- ______________lurej. ic« laj omenjenega dvojnega---------------------- je šlo še za tretjega, ki je z obema piejšnii*-''- -—' namena dstvu. najintimnejšem soro-Avioiji so napisali knjigo, * 1___■ da hi pokazali konlinuielo svoje ; •snanstventga« delovanja. V njej pripovedujejo, kako njihovo nekdanje pitptUuvanje stuinrtellcv. 'fajEptnovmonon'*''’”''’'’ svojega PraviCni -, monopartijski državi 'C. tu v nasprotju s tem, kar prava ' pričakuje v novem ®'sien)a lega sistemu kot neodvi- Prelom btezi ah revohicqa brez revoloc^e preloma 2a Pravno ^.'’^PmZ;7™’‘tevzposta. v tej tranzi-uneti ■ ' ne prelomnega H o^benik. da bi te zmore, ne Primeru povedati, v - •"»vo in nekaj na Tjc, tisti je neti 'Eia Škode. Za pa je. če se stak- "nioiice, to pa smo že videli. Takemu pravu se reče »revolucionarno pravo množic«. Zavedajoč se te nevarnosti, se sodnike v državah s pravno tradicijo odeva v toge in jih pokriva z lasuljami, da bi se že na zunaj pokazalo njihovo odtujeno vzvišenost nad pomanjkljivim pravnim občutkom mase. Avtorji knjige Ustavno pravo Republike Slovenije so dr. Janko Rupnik, dr. Rafael Cijan in mag. Božo Grafenauer. Knjiga je posvečena »akademiku prof, dr. Maksu Šnuderlu, ki je pri nas po vojni (leta 1956) napisal prvi učbenik ustavnega prava v Sloveniji.« Hic! Kdor ve, kakšni pravi red smo imeli v tistem času, se bo strinjal, da k temu posvetilu nujno sodi citat iz predgovora. »Včasih so dejanski odnosi oziroma razmere v razkoraku s stvarnostjo - bodisi da so izpred nje, tako da družba nima materialnih možnosti, da jih uresniči, ali pa, kar je ravno tako pogost pojav, jih je družbeni razvoj presegel in se pojavbajo samo kot relikt preteklosti ali kot zavestno ohranjanje konzervativne institucije, katerih cilj je preprečiti spremembe vzpostavljenih odnosov. Tako prihaja do razkoraka med ustavno ureditvijo države in njenim dejanskim funkci-onaniranjem oziroma delovanjem.« Govorimo torej v starem resni-coreku. Edino »dinamično« pravo Kateri kupček za razgled Nobeden od predstavljal cev ali avtorjev ni izustil nobene vsaj ironične besede o tem, kako se je s pravom delalo pod prejšnjim režimom. Rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, ki je pripeljal na predstavitev mariborskega naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, nekdaj bolj znanega kot »rdečega škofa«, je govoril o zadovoljstvu, ki ga ima človek, če se lahko delo univerze predstavlja v pokrajini, kjer že vzpon na najmanjši kupček pomeni povečanje razgleda. Toplak že ve, na katere kupčke ni dobro stopati, pa naj te še tako nadleguje želja, da bi se malo razgledal. Na tistega, s katerega se vidi malce nazaj in pa tja, kje in kako se je kdo kobacal na vršace učenosti, gotovo ne. Dva od avtorjev učbenika sta sc šolala v Beogradu, Toplak pa se je menda z doktorsko Častjo okinčal v Novem Sadu. Tisti kraji pa ne slovijo kot evropski. Dekan Pravne fakultete dr. Franc Pernek je sicer nosil okrog vratu verižičasto znamenje dekanske funkcije, zgodovino svoje ustanove predstavlja tako, kakor da bi v tej državi nikdar ne padel neki pobtični režim, njegov pravni sistem pa še najmanj. Edina razlika med prej in zdaj je nemara v tem, da se je dekan fakultetet nekoč imenoval direktor in da si okrog vratu zdaj lahko obesi tisto svetlečo reč. Dr. Miroslava Geč-Korošec se je edina od aktivnih profesorjev fakultete pregrešila zoper bližino množicam. Pozdrav in čestitke avtorjem je iztekla v latinščini. V jeziku, ki množice izključuje. Latinščina spada med tiste kondicio- nalne pogoje neodvisnega prava kot toge in lasulje. In kakor da bi profesorica hotela malce zbadati, ko je spomnila, da »verba volant, seripta manet«, da besede odfrčijo, napisana reči pa ostanejo. Kar bi se lahko razumelo tako, da se tukaj sicer lahko vsemogoče pripoveduje in zamolčuje, tisto, kar so kolegi napisali v službi revolucionarnega prava, pa ostaja. Predstavljalci in avtorji knjig si niso izpraševali pravne vesti, Častni gostje pa. Je že tako, da je vino, ki najboj sili k pripovedovanju resnice, v starih mehovih. Doktor Vanek Šiftar, ki je bil zaslužni slavljenec predstavitve knjige, je vsaj omenil, da se je včasih, ko je bil še predavatelj na predhodnici današnja mariborske Pravne fakuletete, srečal s kom, ki ni zagovarjal enakega koncepta prava kot on, ki je razlagal takrat uradnega. Po tistem, kar se je dalo slišati na predstavitvi knjige, je to komaj lahko bil kateri od kolegov. Doktor Anton Vratuša je šel v raz-mikaipu od prej in poslej še dalje nazaj. Menda na Šiftarja cikajoč je rekel, da si nikoli ni dal zapovedovali, zato ni bil vedno na isti strani z njim. Očitno v tej dtžavi, predvsem pa na njenem vzhodnem koncu, kjer vzgojno delo mariborske Pravne fakultete močneje učinkuje, še dolgo ne bomo imeli konsolidiranega, samozadostnega in samozavestnega pravnega stanu. Mariborski profesorji so svojo enopartijsko pravno vest sklenili nositi še naprej. Ker je uboga revolucionarna pravica od vsestranske uporabe že malce utrujena, so jo prinesli v toplice. Kadarkoli se lahko zgodi, da sejo bo ponovno potrebovalo. »Seveda pa večstrankarski sistem nujno še ne pomeni dejanske demokracije. Tudi pluralizem političnih strank lahko postane samo navidezen, če ni v političnem sistemu danih družbenih pogojev, potrebnih za uresničevanje ustavnosti,« Ustavno pravo, str. 45. Potem pa je že boljši pluralizem samoupravnih interesov, kajne! Š. SMEJ Leto turizma 93/94 je končano zgolj formalno, ideje in smotri akcije se bodo uresničevali tudi v prihodnje Kakovost in podjetništvo v turizmu kot vzor V pomurskih srednjih šolah dovokb mesta za vse, toda programi niso zanimivi za vsakoga V sredo, 22. februarja, sta ministrstvo za gospodarstvo in Hiristič-na zveza Slovenije slovesno sklenila simbolično Leto turizma, ki je trajalo pravzaprav dve leti, in sicer 1993. in 1994. Turizem je prav gotovo najbolj donosna in perspektivna gospodarska panoga, ki si je po veliki krizi v začetku 90. let hitro opomogla in ima tačas največ naložb. K večji kakovosti in podjetništvu je prispevala tudi akcija Leto turizma 1993/94, je poudaril predsednik glavnega odbora in minister za gospodarske dejavnosti dr, Maks Tajnikar. vštevilne dobre vzorčne slovenske podjetnike lahko najdemo prav v turizmu, in to naj bi bil tudi temelj za nadaljnji razvoj. Frav zaradi tega se ne bojim za usodo strategije razvoja slovenskega turizma, saj se na neki način že uresničuje, e je v slovesnem govoru povedal minister Maks Tajnikar. Akcija Leto turizma je bila posvečena predvsem turističnim delavcem menedžerjem. kajti prav od njih je odvisna kakovost turistične ponudbe -takšnih izboljšav ni mogoče doseči z uktepi uradne gospodarske politike. V letu 1994 je bilo v Sloveniji 30 odstotkov več tujih gostov, tudi finančno je slovenski turizem eden najbolj donosnih gospodarskih dejavnosti; v turizmu ni več velikih bolnikov, prav tako se v prihodnje ne bomo mogli več izgovarjati na stičnim delavcem je bilo: narava ni zastonj in ima svojo ceno, ceno varovaitja, in okolju prijazen turi-zem je tisti, ki to ceno varovattja tudi upošteva! Marsikaj je s to problematiko povezano posredno, npr. vprašanje, kam z odpadki, varovanje določenih območij, ki bi bila turistično zelo zanimiva, poznajo pa jih te določeni geografi, bi logi, jamarji. Kakor je poudaril predstavnik Združenja za gostinstvo in turizem pri GZS, je pomembno tudi to, da se je v minulih dveh letih spremenil odnos države in da je tudi Slovenija postala turizmu naklonjena (prijazna) država. Predstavnik Obrtne zbornice Slovenije pa je poudaril pomen županov v prihodnji lokalni samoupravi, saj je prav od njih odvisen razvoj turizma, predvsem naj bi bilo manj ponudba prostih mest v srednjih šolah, na fakultetah in akade- mišjih in visokih šolah ter na ljudskih univerzah Bilo bi lahko, P<>murskih sredniik Vei-- sredinih šolah dovolj mest za P’’ograini niso zanimivi za vse ^^.toda mJa-i sre- T'* dni st ho marsikdo od' ^^»Idkuntujeju osnovne ali --duje šole, znašel pred eno od_ Wez^^Vofcitev v itvljcniu • alt st napvej izobraževati in ta kakšen pokhe sdi pa ostali doma in poskušati dobiti zaposlitev kot ntkvabhcirana delovna sila. Bilo bi dokaj labko, te bi si vsakdo l»^o abtal poklic, za katerega •tei, da ga veseli in v t'"*’* potv"’- ■ • •šli po vniu , te' Zastonj je “Osti . , so vpisne tftot---,»11 ponekod omejene in torej rsittvitane it xa najbo^še. Vo ’^ngi strani pa te iahko čaka ve-Bko taiotatanje, ko os«'**'"' končaš poVn— ‘ le. ko ^Hicno “spešno He ,pa sliiibe. Mi je, denimo, res realno, da se kat S3 deklet iz poktajine ob Muri izobraževalo za frizetke (na Srednji tekstilni šoli Maribor), čeprav si to najbrž vsaka wli postati? Ali lahko računa 118 deklet in 63 fantov, da se jim bo Kakšne so možnosti za izobraževanje in pod katerimi pogoji se bodo lahko kandidati vpisali v začetni letnik sredme ati višje in visoke šole, bo lahko vsakdo zredel 10. in JI. marca, ko bodo imeli povsod informativne dneve. Prijave za vpis pa bo treba oddali že do 24. tega meseca. uspelo vpisati v program eko-nomsko-komercialni tehnik (na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota), ko pa je število razpisanih mest za novince le okrog 120? Omenjene številke smo sicer zasledili v preglednici namer pomurskih osmošolcev, tako da še ne predstavljajo končne poklicne odločitve, vendar jih večina najprej - v prvem krogu -vztraja pri nameri. Preusmerijo se šele takrat, ko ne uspejo na sprejemnih izpitih oziroma ko jim sporočijo, da za vpis niso zbrali dovolj točk pri preverjanju znanja iz slovenskega jezika in matematike v 8. razredu ter s splošnim učnim uspehom v 5,, 6. ce 7,, in 8. razredu osnovne šole. Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport je prejšiui teden razposlalo po vseh osnovnih in srednjih šolah razpisne objave za vpis v srednje šole, na fakulte te in akademije, v višaje in visoke šole ter za vpis v izobraževalne programe ljudskih univerz, obenem pa tudi objavilo izbirne maturitetne predmete, prosta mesta v dijaških domovih in ponudbe učnih mest v obrtniških programih srednjih šol. Zanimivo je, da je pomurska regija v teh objavah vsako leto na prvem mestu. Tii se torej začne Slovenija, konča pa na Obali. To le mimogrede. Vse drugo je namreč pomembnejše. In če pogledamo razpisne možnosti za pomurske osmošolce, lahko ugotovimo, da so skoraj enake kot lani. Vsi programi so namreč enaki kot leto poprej, le tri manjše spremembe so glede števila oddelkov (po eden več kuhar-na- takar v Radencih in pomožna šivilja na SSTKŠ M. Sobota ter eden maiy v programu giinnazya v M. Soboti). Sicer pa je skupno število razpisanih oddelkov 55 in še dva posebej za učence, ki končno OŠ s prilagojenim program, tako da bi se prav vsi lahko vpisali v eno od pomurskih srednjih šol, če bi se lepo porazdelili, Generacga osmošolcev šteje namreč nekaj mapj kot 1.700 učencev. Žal pa moramo tudi tokrat ponavljati že znane ugotovitve, da pomurska srednješolska mreža še zdaleč oe more zadovoljiti vseh poklicnih želja mladih, saj v regyi ni programov za računalničarje, mizarje, zidarje, peke, frizerje, policiste, turistične tehnike, slaščičarje, veterinarske tehnike, mesarje itd. Zato se jih bo od 400 do 600 skušalo vpisati zunaj regije (predvsem v Mariboru in na Ptuju), in to tudi v enake programe. Nekaterim je do tja bliže ali pa imajo druge razloge. In čc še do te objave ni bilo uradno znano, kaj bo z uvedbo novih programov računalniški tehnik, elcktrotehnik-elektronik in elektrikar motornih vozil na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota, je zdaj jasno, da z njimi v tem šolskem letu ne bo nič. Menda so se nekateri zbali, da bi to »ogrozilo« kovinarske programe. Če je res tako, potem je to dokaj čudno gledanje. JOŽE GRAJ Ignac Rajh iz Bakovec je prejel ob koncu Leta turizma 1993/94 iz rok ministra Maksa Tajnikarja priznaje podjetnik leta v turizmu. politične razmere. Turisti bodo prihajali, Čejimbomoimeb kaj ponuditi. pri tem pa je pomembno organizirati promocijo na državni ravni. Ustanovitev Centra za promocijo slovenskega turizma naj bi predstavljala zaokrožitev celotne turistične ponudbe. Novost, povezana z novo lokalno upravo, je, da naj bi se v 58 upravnih enotah določeni ljudje poklicno ukvarjali s turizmom. Minister za okolje in prostor dr, Pavel Gantar je opozoril na premike v turizmu, ki so povezani z okoljem in varstvom narave; prav na tem področju bo potrebno še veliko narediti, saj je bilo vse, kar so počeli v minulih dveh letih, šele začetek. Razvoj turizma je tesno povezan z varstvom narave in čistim okoljem, saj so najbolj izpostavljena in najbolj znana turistična območja povezana z naravnimi vrednotami - morje, gore, vodotoki, naravne zanimivosti, vse to privlači turiste, toda če jih privlačijo preveč, se degradirajo in sc sam vzrok turizma izniči. Zmogljivosti narave in okolja je potrebno kon-cesionirati, poskrbeti tudi za varovanje teh vrednot in za normalno življenje ljudi ob njih. Ministrovo temeljno sporočilo zbranim turi- birokratskih ovir, država pa naj bi več sredstev namenila v sklad za razvoj drobnega gospodarstva. »Slovenija je postala turist it no bolje razgibana in več ljudi je v teh dveh letih poiskalo svojo zaposlitev, prihodnost in varnost v turizmu. Druge dejavnosti so se v tem času intenzivneje povezovale s turizmom: trgovina, kmetijstva, zdravstvo, promet, kultura. Začeli so aktivno turistično delovati na Šolah in v turističnih krajih postaja turizem sestavni del izobraievanja. Ustvarjeno je bilo aktivno turistično razpoloženje v nekaterih drugih društvenih organi-zacijah. V teh dveh letih so tudi zaživela javna dela v turizmu, saj je bilo 517 programov v vseh občinah s 4048 udeleženci, oblikovana je Skupnost slovenskih gradov, prav tako Skupnost stara mestna jedra, izdanih Je bilo nekaj monografij, začele so izhajati tri nove turistične revije, ustanovljenih pa Je bilo čez trideset novih turističnih društev,e je povedal predsednik Zveze turisti-stičnih organizacij Slovenije dr. Marjan Rožič. V prihodnje bi se morala vlada kot celota bolj vključiti v turistična prizadevanja. BERNARDA B.PECEK stran 4 vestnik, 2. marca V Pomurju tri investicijske družbe Vlaganje v donosna podjetja Z lastninskimi certifikati je slovenska država med svoje državljane tako rekoč brezplačno razdelila del družbenega premoženja, ki naj bi v novem gospodarskem in političnem sistemu čim prej dobilo znanega lastnika. Zaposleni, zlasti tisti v dobrih podjetjih, so svoje certifikate namenili za odkup lastnega podjetja, nekateri so se odločili za nakup delnic podjetij, ki so se odločila za javno prodajo delnic, velika večina tistih, ki niso mogli ali niso želeli vlagati v podjetje, kjer so zaposleni, pa izbirajo med investicijsldmi skladi, Id sojih ustanovile posamezne družbe za upravljanje teh skladov. Boj za certifikate je med njimi hud in vsak skuša ponuditi kar največ. Rezultati bodo seveda vidni Šele čez čas, saj se bo resnična privatizacija začele šde takrat. 'ji ko se bodo delnice začele koncentrirati pri določenih lastni- kih in ko bodo seveda dobile ustrezno vrednost na trgu vrednostnih papirjev. Rok za vložitev lastninskih certifikatov je podaljšan do konca leta in tisti, ki se Se niso odločili, imajo Se čas, da I izberejo najboljšo možnost. Tudi nalaganje lastninskih cer-11 tifikatov je lahko tvegan posel, vendar strokovnjaki zattju-I jejo, da je tveganje pri vlaganju v investicijske sklade 11 najmanjše, saj že sama zakonodaja onemogoča, da bi posa-I mezni skladi postali preveliki lastniki v posameznih podjetjih. Lastninske certifikate v Pomuqu zbirajo investicijski I skladi različnih družb za upravljanje, med njimi pa so I v bistvu le trije skladi dveh družb za upravljanje, ki imajo tu I svojo domovinsko pravico. To sta dve investicijski družbi Pomurske družbe za upravljanje, ki je ustanovljena pri I Pomurski banki in pooblaščena investicijska družba Ob h Muri, ki jo je ustanovila družba za upravljanje Zavaroval- j' niče Trigiav iz Ljubljane I V Pomurski banki že nekaj časa posebno skrb namenjajo investicijskemu bančništvu in tako so tudi v procesih privatizacije videli svojo priložnost. Banka je večinski lastnik Pomurske družbe za upravljanje, katere ustanovni kapital znaša 80 mil ionov tolarjev, kar je dovolj za ustanovitev dveh investicijski h-družb. Prvo družbo je Pomurska družba za upravljanje ustanovila v začetku lanskega marca, ta je od agencije za vrednostne papirje med prvimi dobila soglasje oziroma licenco za poslovanje in družba je začela zbirati certifikate 19. julija lani. Razpisani kapital Pomurske investicijske družbe je znašal 4 milijarde tolarjev, rok za zbiranje pa naj bi se iztetel 19. januarja letos. Ker se je sklad napolnil že v začetku decembra, so razpisani kapital povečali za 30 odstotkov (na 5.2 milijarde tolarjev), do 19. 1] januarja pa so napolnili tudi ta povečani sklad.V januarju I so tako opravili ustanovno skupščino prve investicijske I družbe, ta je uradno registrirana in ima vse pogoje za I sodelovanje na dražbi, kjer bo sklad za razvoj prodajal 11 delnice podjetij. Na prvi dražbi sklada pomurska investicijI ska družba ni sodelovala, bo pa sodelovala na dražbi, ki jo I sklad razpisal za 8. marec. Med 169 podjetji, katerih delil niče bodo na dražbi, je tudi sedem pomurskih podjetij, I politika pomurske investicijske družbe pa je predvsem kupovanje dobrih podjetij, ki bodo ustvarjala tudi dobiček. Sicer pa v Pomurski banki pravijo, da so to Sele začetki trgovanja z delnicami podjetij, do pravega prometa z njimi pa bo prišlo Sele čez čas. Po ocenah, ki so jih napravili v Pomurski banki, bi njihove investicijske družbe lahko na območju Pomurja zbrale certifikate v vrednosti od 6 do 7 milijard tolarjev, zato so že ustanovili drugo investicijsko družbo, zbiranje certifikatov pa poteka. Drugo družbo, so ustanovili 20. januarja, takoj za tem, ko je z zbiranjem končala njihova prva investicijska družba, razpisani kapital pa znaša polil, drugo milijardo tolarjev. Tudi ta sklad je skoraj že napolnjen in ga bodo po vsej veijetnosti povečali za 30 odstot-11 kov. II Družba za upravljanje Zavarovalnice Triglav upravlja II v Sloveniji s šestimi investicijskimi družbami in ena od teh je Pooblaščena investicijska družba Ob Muri, ki je zbirala certifikate na območju, ki ga pokriva soboška območna N enota Zavarovalnice Triglav, Ta je dovoljenje za zbiranje I certifikatov dobila lani 18. julija, razpisani kapital pa je 11 znašal 2,1 milijarde tolarjev. Ker so certifikate v tej vrednosti zbrali že do konca avgusta, so kapital povečali za 30 odstotkov na 2,7 milijarde tolarjev in za tem še na 4,4 milijarde tolarjev. Z zbiranjem certifikatov so v tej investicijski družbi zdaj že končali in se pred kratkim tudi registrirali. Glede na območje, ki ga pokrivajo, je Pooblaščena investicijska družba Ob Muri zbrala največ certifikatov. Če ■ ne bi bili kapitalno omejeni, pa bi jih Se več. Triglavova l| družba za upravljanje je tako tudi ena največjih tovrstnih slovenskih družb, saj je z zbranimi certifikati dosegla največjo Se dovoljeno vrednost 30 milijard tolarjev. Investicijska družba Ob Muri bo 8, marca tako prvič sodelovala na javni dražbi sklada za razvoj, skupaj z njo pa bodo na tej dražbi tudi vse preostale Triglavove družbe. Družba ob Muri ima blizu 16 tisoč delničarjev in tem bodo marca tudi poslali obvestila o delnicah. Sicer pa pravijo, da bodo zdaj v prvi vrsti kupovali delnice , ki jih prodaja sklad I za razvoj, poslovna politika pa je naravnana tako, da bo donosnost vseh Tri pavovi h skladov v glavnem enaka. Že pred nakupom delnic se bodo namreč dogovorili, da bodo vsi skladi kupovali povsod, da bi bilo tako tveganje čim ' manjše. Sicer pa Se vedno iščejo možnosti, kako povečati kapital posameznih investicijskih družb, saj se lastniki certifikatov Še vedno zanimajo za nakup njihovih delnic. KOVAČ gospodarstvo Tujemu posojilu nataknjen drag depozit Kje so vajeti za inflacijo Spomnimo se, da je vlada že konec lanskega julija na seji razpravljala o tečaju tolarja, pa takrat in doslej v zvezi s problemom predragega tolarja v primerjavi z marko ati dolarjem ni naredila ničesar. Sredi lanskega poletja so govorili: če bi recimo vlada popustila nasprotujočim si predlogom o revalvaciji ali devalvaciji tolarja in skušala izsiliti administrativno poseganje v tečajno politiko, bi to pomenilo, da so nekomu v pasjih dneh popustili živci. Tudi banka Slovenije je takrat nasprotovala administrativnemu poseganju, saj bi to pomenilo odstopanje od načela gibljivega tečaja pri nas. Ampak za izvoznike bi bilo dobro, da bi že sredi lanskega vročega poletja nekomu popustili živci, če ne v smeri administrativnega poseganja v tečaj, pa predvsem pri zadrževanju inflacije ali rasti cen, še posebno so jih popravljali, tudi s pristankom vlade, nekateri monopolisti. Vlada je vajeti inflacije izpustila iz rok, zato so bili tudi ukepi Banke Slovenije, ki je na primer izdala vrednostne papirje, brez pravega učinka. Razkorak med domačo inflacijo ter rastjo tečaja se nenehno povečuje, izvozniki pa zaradi tega izgubljajo. Nagrajeni so uvozniki in tisti, ki jim je dovolj prostor na domačem trgu. Ža lani poleti smo zapisali, da ni lepšega kot sedaj biti uvoznik, pa četudi slame. Zaslužek vrže namreč že sama razlika v tečaju. skega depozita za najem nekaterih tujih finančnih posojil. Ukrep je namenjen za posojila, ki so namenjena konverziji in so tako dodatna ponudba deviz na domačem trgu. Ukrep velja tudi za tiste, ki so odpisali pogodbo o najemu posojila na zalogo. Tolarski brezobrestni depozit znaša kar 40 odstotkov. Drugi ukrep, ki velja za banke, pa je, da si morajo povečati stopnjo rezerve pri deviznih sredstvih na vpogled z 90 na lOO odstotkov. Povečali so tudi obresti za blagajniške zapise centralne banke v dolarjih in jih tako podražili. Bodo ukrepi učnkoviti? Koliko časa bo spet minilo, da bodo učinki zaznavni in obču- priznana prednost bankam? Nekaj je gotovo, P* čilo tolarskega depozita J® v vrednosti 40 odstotkov p*' jila tuje posojilo zelo podtJ®- Najbrž nihče ne bo izbral po*- Vi J____________ da bi si doma naje! poso)''^ plačilo depozita (saj Če maš posojilo pomeni, da oi^ denarja), da bi potem tuje posojilo. Z uvedbo žita pa je Banka Sloveuij^ prav da bi pomagala kom, posredno udarila njih. Le dobra izvozna po^' imajo možnost dobiti na tujem, ki so bila ugodnejša od O ukrepu so svoje mnenje^ vedali tudi direktorji nek®’ od Banka Slovenija pa sedaj bije plat zvona, saj je ponudba deviz pri nas, ki tišči tečaj marke navzdol in draži tolar, prevelika. Menjalnice, ki jih je v Sloveniji že prek tisoč, so imele lani za 6,8 milijarde tolarjev prometa, odkup deviz pa je bil za 599,9 milijona mark večji od prodaje. Pritisk deviz na domači denarni trg pa je tudi z druge strani, in sicer zaradi najemanja posojil na tujem. Po podatkih, ki jih je novinarjem povedal dr, France Arhar, guverner Banke Slovenije. je znašal dolg države do tujine konec lanskega leta 2 milijardi 241 milijonov dolarjev ali 19,7 odstotka več kot leto prej, Samo lani je bilo sklenjenih za 950 milijonov dolarjev različnih novih posojil (Številna Se niso niti izkoriščena), in to samo takih, ki so registrirana pri Banki Sloveniji, Kar 70 odstotkov posojilojemalcev je iz tako imenovanega zasebnega sektorja ter podjetij, 30 odstotkov posojilnih pogodb pa je sklenila država, Kar 68 odstotkov posojil je najetih z rokom odplačila do petih let, pri dobri četrtini posojil pa gre za tako imenovani vroči denar, kratkoročni denar, ki kroži v tem prostoru in ki po besedah guverneija išče lokacijo za dosego najboljših Uerbert Šefer, generalni direktor Radenske; be so BiavSovesils fes ukrep aa mestu, veadar pa je sam premalo. Brnika Slovenija ali sploh nekdo * dtžavi bi moral sprejeti še nekatere godalne ukr^ie za reto liHD^ na deaiamem tt^. Kadeisika tujem, 1^ dtt£. kM^ pa ukrep rte ve|a. o v^ai^ dvorita aa$ se prizadase, itS ofeBk pošojita na nimamo. - mozi^h poslov na tujem najes^mo posojil, ampak jih, če je potrebno, doma. Domače obresti pa so znane in se gibljejo otu^i 18 odstotkov. Rot ižvo»iiki imamo boniteto pri i«idobivaiqa tujih pc^tl. če bi morali plačati dO-odstotei (tepozrt, bf te ptunemlo. da bi n^pr^ morah pri drugi ba^l trajeti posoja za pokritje tako visokega dq^- žita. Zato menim, da Banka Slovenija ali država v nasprotno smer, saj nas s takšnimi ukrepi preusmerja na domači Mislim, da jBevei! zapleteni in tud* možnosti t^%stc(ju ' direktor Mm«: Naj^»^' ne pride v poštev- baAe Slovenije ps pozdravljam, saj« n®*” t Jttcd mflacijo tn tečajem & nevzdržne, kaf * , Muto pomeni za lani 10 nulijonov marit gotoviasJcihposojil o^otiu^ na hodka rasw^, Ukr^ torej pozdravlja®®- ; / vemo kdaj $ez tri, Štiti ali bo zatSe! učteikovati. rdi : pet mesecev. Problem s® id "gss?š3rdSšSu»s Otanisiav OKanc, oircKior muraicsa-tujem plicno iiujemulJ posojil tudi ne. Sedaj imamo naložbo, vendar bomo P^ ^10 vzeli pri domači banki. Ukrep venije pa se mi zdi nelogičen in kratkoro^^ Trenutno pomaga urejati tečaj, po drugi pa daje moč domačim bankam. Tako « * dtdo znižati obresti. Za fiskalno druge poti, kot da država ustavi smo kot izvozniki zaradi tečajnih izgubili okoli 500 tisoč mark, saj gredo svojo pot, cene na tujem paje ®1 banka smala v togo srnsF in*, spreminjati. Lansko it«o aaK> luli pri te® । M banka morala delovati v togo smer a spreminjati. Lansko leto smo Mli i**j* u ,.*x -A irrftallv več, kot pa je vredn^^^je pa je spet drugo vp” , spada v prihodnost- pgi BERNARDA^ rjti' yestnik^2. marca 1995 stran 5 gospodarstvo Kamenščaku spet vrtajo, občinski svet v Ljutomeru pa je sprejel zahtevo I Zelenih o posebni seji, na kateri bi se seznanili z raziskavami in načrtovanim izkoriščanjem geotermalne energije na širšem območju Ljutomera Ljutomerski razvoj 4.000 Aleksander Podlunšek, prejemnik nagrade GZS za izjemne podjetniške dosežke Z željo za urejeno gospodarstvo metrov pod zemljo? Vrti • . naj bi Prlekijo postavila na noge in ustavila odlivanje prleškega kapitala v prekmursko metropolo, tako Je vsaj pre-Pnčan ljutomerski župan. ce«, s katerimi so v preteklosti mirno soglašali njihovi politiki in gospodarstveniki, (Če je to res, bi kazalo dokumentirati s konkretnimi podatki,) Nadaljnji razvoj pa bo temeljil na globalnem razvojnem projektu Slovenske gorice in v »smislu novonastalih lokalnih skupnosti« pa tudi z enakopravnim vključevanjem in ob dogovornem sodelovanju pri razvojnih programih s sosednjimi prekmurskimi občinami. Gospodarska zbornica Slovenije je podelila nagrade za leto 94 za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Pet nagrad je bilo namenjenih za velika podjetja in pet za mala, in med slednjimi nagrajenci je bU, po predlogu Združenja podjetnikov Pomurja, tudi Aleksander Podlunšek, direktor Medicopa Inženiring, d.o.o., iz Murske Sobote. Kg leta 1987 končali dela na vrtini LJUT 1, skleDal^ dwgi strokovojaki na osnovni ogljikovodikov med drtv-®*>toin»vmi ’ globini nad 4,000 metrov sloji termalne vode ^*pr»v naj k-® temperaturo od 90 do 172 stopinj Celzija, Prav-L^dL* ** bazen, ki se razteza od Ptuja prek Ljutomera *®tejzaae(,t ’ »vroče« pa naj bi bilo pod Ljutomerom, Gre Iti še energijo, ki bi jo laliko s pridom uporab^ati. V tej prizadeva prejšnji predsednik občinske vlade in Ponovn Uutomer Ludvik Bratuša, ki je tudi vodil pripra-* LJUt 2 vitev raziskav in še posebno za aktiviranje nove vrti-"ejavnosti rl *** vkijučili tudi ministrstvi za gospodarske “ergetika) ter za zanost in tehnologijo. ^Skega J» iz ^^^‘n^kovnjakiGeo- Liubi IGG- ^nbliane. upravne organi- ^''sperti' Lj'^toiner i: Planiranje in nekakeiri 8O!!podaVsV P" ^Mpnoni že repi-projekta i^hHi If5»6| ^^ropi. projektov v pa se je I In itcer Lendava (njiho-natečaj ? ° na ja-vrtati “■ Predstavniki ''***'[ pg gospodarske deja-.'S na Ogled vrtine in prc- verjanje celotnega projekta. Njihova ocena je bila dokaj ugodna, zato si bodo prizadevali, da bi v proračunu Republike Slovenije za letos namenili določena sredstva za nadaljnje uresničevanje tega projekta. Aktiviranje vrtin e L JUT 2(prcdvidomavlju- ; tomerski industrijski coni) pa bo ' odvisno od rezultatov že začete- i ga vrtanja na Kamenščaku, torej od sedanjih aplikativnih raziskav in preskušanja vodonosnika TII. ; Če bo prišlo tudi do tega, potem : si lahko Ljutomerčani obetajo j postavitev 3-megavatnega agrega- । ta za prozivodnjo električne ener- ; gije (pogonska sila vodna para), । oskrbo z geotermalno energijo 1 proizvodnih obratov in tudi ogre- ; vanje stanovanj, rastlinjakov idr. ] Na Kamenščaku spet vrtajo, da bi z nadalinjimi raziskavami predvsem ugotovili, ali je v globini nad 4.000 metrov pod Ljutomerom zares velik bazen z geotermalno energijo. Prve raziskave namreč kažejo na to. (Fotografija: J. G.) Ljutomerski župan polaga v ta projekt velike upe. saj daje po njegovem možnosti, da se tok gospodarskega razvoja obrne v prid Prlekije, vendar ne na račun sosednjih občin, tako kot naj bi sc v preteklosti kapital koncentriral predvsem v Murski Soboti. Po njegovem naj bi torej preprečili morebitne »neugodne tenden- Vsekakor gre pri vsem tem za strateške opredelitve. Člani občinskega sveta se niso zadovoljili s predlogom, da bi jih o tem župan le informiral, ampak je večina podprla predlog stranke Zelenih, da mora biti na to temo čez dva tedna posebna seja. JOŽE GRAJ Medicop, kar je skrajšano ime za medicinsko opremo, je nastal leta 81, ko je Aleksander Podlunšek svojo obrtno delavnico za izdelavo orodij in brizgalke plastičnih mas preusmeril v proizvodnja medicinske opreme. Razvoj in izdelava medicinskih aparatov in medicinske opreme sta rezultat njegovega osebnega dela. V družinskem podjetju, kjer je zaposlenih 22 delavcev in je lanskoletna realizacija znašala 3,8 milijona mark, razvijajo in izdelujejo izdelke vrhunske kakovosti, v zadnjih letih tudi opremo reševalnih vozil. S svojimi izdelki so uspeli na domačem tržišču, kar je zelo pomembno, saj je bilo v zdravstvenih krogih zaupanje le v tuje izdelovalce medicinske opreme. Čedalje bolj pa postajajo tudi izvozniki, zato bodo stopili na pot pridobitve certifikata kakovosti ISO. »Priznanja sem vesel, je potrditev dosedanjega dela, pomeni pa tudi obveznost za naprej. Odslej bomo še bolj opazovani, zato ni vseeno, kako delamo In se razvijamo, Sam si pa želim urejeno gospodarstvo in urejeno zakonodajo, da se bomo lahko posvetili razvoju firme, tržišču. Sedaj pa se ukvarjamo z vsem mogočim. Ključ vsega sta neurejen plačilni promet in neurejena zakonodaja za gospodarstvo. V tem času veliko govorimo o priključitvi EU, kar je za našo varnost nujno, hkrati pa se tega s sedanjim našim gospodarstvom lahko bojimo. Res da bo do priključitve morda prišlo čez sedem let, vendar bomo v tem času morali gospodarstvo postaviti na solidne temelje, da bomo kljub uniji ohranili lastno identiteto ter da ne bomo njihovi črnci. Zakonsko neurejeno je tudi področje standardizcije. Saj razumemo, da smo država v transformaciji ter moramo nekoliko potrpeti, človeka pa vendar jezi, da stvari ne gredo v smer, v katero bi morale iti,« je ob prejeti nagradi razmišljal Aleksander Podlunšek, direktor Medicopa Inže-ni-ring. MH Foto NJ ® dovolila spremembe prostorskega plana, ne da bi vedela, kdo bo gradil zdravilišče vredno 100 milijonov mark? ^^vilišče Bukovnica: kdaj, kdo, kako? “Ne ie Udai^ Po^^dati kaj več o tem, dokler ne bomo vedeli, ali r''d razna onfroh«______________»..1. «to£, potrebna ozkmttaa dnoVe^ dl !en rt I P<>neDna ul bčh*« odgovma cuka pBlimsknfi ilndlkaU. j i;'':’' •niterem .'5 zdravilišča T BuloVnlLi pri Dolifnviliku V Pjek-..........................................■ »ti Dl ** "“»ega zdrs fonnulactja, kakor da bi ^Praševal-^vV* osrčju PreLmurja bali, da ne bj kda pre-l^^o, zakaj in še kaj. Kljub vsej skrt- p« telefonu. Hodelf smo namne termalno vodo Ur^k^malnevfli- se Pttkmurskih da ^‘^*™orskih snovalcev in ljubljanskih sodela-^rostn* prve j T*™ PtlMojiri itrakov^jakl l^le t* trden dobili na >^«0 mali, ” predvidenih pnimin^klh pnietlk v ^1 ^®*8ov ne I *** ***^ ^ državnan merilu. Odločili nnl bi o pri- **^*^viden* Sradnje predvidenega zdravilišča, temveč -i pre* snovale l>eltinskega nogometnega veleštadiona. Vse najpomembnejšega Iretnilha: v Bia Pa s J*?*”' odločilna barva stranke ah b^va de- “^rte ‘ Po^ef nobenih zapirtov, kajti g. Knglrr___________ '‘^aio ^^tavili« Pfojektu-anje iz Ljubljane menda že riše čeprav rtakr* LnE v l^nHavcIraTrk nnntitrii^ oziro- i, ’ (tako kni v lendavskem primeru) še ‘^t^abo termalne vode. 'Zenoni 7 posveta Obala, •^bta '>bč?ne^A’^'^^nega sredi "\'^'^rska So 55,’“"» M '-U. -............................. bosti / JO prvn „ bam je ^0 kot ''“^'^ovani jav- ^»^boske vlade. , prevzel ®®kretarja za krno ko je inruu is« sprejel sklep, d* bi prJiiciltšli iiTVEiiitturJc i ponudbo pclmerr« lokKiJe in mofutistio boa trt iimkajHinJih vrihue, u l^kraLncniu Znvodii zn do n omiko in nibanlzefn lumčih, n »J začne t določenimi prtpravij,i/mmt tleti lit ugotovi, kaj sr da (irrtJ narediti. Medtem so se pi)gciw>lt * Izuril t'*rjein nilofbe, objavili natečaj. Id pa ni pavjcm an»l, ulje bilo pb-■eU mh If nekzslpntjekstsf, /nšo ao w za da^tntfev dftvgo, tljd bi/ izbran kol najbolj^ pred/og. In kaj nam je g. Ivan Obal povedal o sedanjih prizadevanjih: Jaz za to nisem več pristojen, pobudo sem prenesel neposredno na župana občine Momvke Toplice Franca Cipota. Ta je opravil že nekaj pogovorov s ponudniki, Sako da zadeva poteka. Osebno mislim, da je to zelo zanimiv projekt, saj Zaokrožujemo turistično ponudbo ter izkoriščamo toplo vodo v najbolj optimalne name- ne. Jb/eg lega se na ra prvje/:i /Ja- vezuje tudi izraba tople vode v kmetijske namene z raznimi rastlinjaki in dopolnilno dejavnostjo, ki v drugih primerih niso predvideni. F tej smeri Je v nekdanji soboški občini potekal tudi razvoj infrastrukture, saj smo do Bukovnice asfaltirali cesto ter tja usmerili tudi vodovod. Imeli smo tudi nekaj stikov s tujimi ponudniki kapitala in udeleženci v tem projektu, zdaj pa Je vse odvisno od lokalne oblasti. Mislim, da se za projekt, vreden 100 milijonov mark, splača potrudili, e V Zdravilišče naj bi bilo zgrajeno obliki prekmurske vasi; arhitekti bi gostom lahko pokazali, kakina je bila prava prekmurska arhitektura. Na zdravilišče bi se navezovali tudi konjereja, vinogradništvo, gobarjenje, ponudba biološko neoporečne hrane in drugo. Tudi če bo Policijski sindikat uporabnik zdravilišča, nam je povedal g. Obal, bo le-to odprtega tipa, namenjeno tudi drugim gostom. Velik del objektov bo pod zemljo, vendar le zato, da ne bi preveč okrnili okolja. Na vprašanje, da je kljub vsemu moteče skrivnostno prikrivanje financerjev, je g. Obal povedal: »Pomembna Je iniciativa, pomembneje to, da imamo zametke projekta, potem pa se išče ponudnik. K končni fazi bo smiselna ustanoviti delniško družbo, kjer bo večinski domači kapital, če pa bomo ili v Evropo, bomo morali uporabljati tudi evrospke standarde.eStni^dl seje, daje kljub vsemu okrog načrtovanega zdravilišča nekaj skrivnosti, ki pa po njegovem mnenju morajo ostali tako dolgo, dokler ne bo projekt v izvedbeni fazi. Enako nepopustljiv je bil g. Melanšek kot uradni predstavnik Policijsega sindikata Slovenije. Zgolj po naključju je zdaj v igri Bukovnica, kajti na voljo so imeli več različic. Zaenkrat daje še vse pri idejah, zamislih in željah, kaj več pa da nam sedaj še ne more povedati. Za naložbo je poleg Policijskega sindikata, ki je samostojna pravna oseba, zainiersiranih več strank, kdo vse, pa nam ne mote povedati, ker ni še nič uradno. Pred začetkom gradnje naj bi se ustanovila gospodarska ali delniška družba. Kaj več bomo lahko izvedeli šele takrat, ko bo že vse dogovorjeno, ko se bo vedelo, da bodo pristojne inštitucije izdale potrebna soglasja. o Bukovnici se v Pomurju govori že nekaj let. Najprej se je njeno ime pojavilo v povezavi z dragocenimi arheološkimi odkritji ga. Irene Šavel iz Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Nato se je o Bukovnici govorilo kot o demografsko ogroženi vasi pa o vasi, ki je najprimernejša za pridelovanje zdrave hrane, ker je naravno zaščitena pred neprimernimi vplivi in posegi. V gasilskem domu v Bukovnici so konec osemdesetih let organizirali tudi javno razpravo, govorili so možnostih razvoja vasi, o dejavnosti, ki bi prinašale dobiček, vendar ne bi preveč spre-miryala vasi, kajti Bukovnica je ena najlepSih in najbolje ohranjenih prekmurskih vasi - čeprav se je ohranila zgolj po zaslugi oddaljenosti in nerazvitosti. Takratni predlogi razvoja so bili; najprej urediti komunalno infrastrukturo, ceste, vodovod in drugo, pridobiti sredstva, s katerimi bi se obnovile tipične prekmurske hiše, in z usta- novitivijo družbe poskrbeti za razvoj turizma na vasi, ki bi pomenil novo vrsto ponudbe v slovenskem turizmu; razvijali bi mehki turizem, zahtevnejši in ekološko osveščeni tuji gostje bi stanovali v pristnem domačem okolju, v obnovljenih vaških hišah, opazovali domačine pri njihovih vsakdanjih opravilih, ti bi se ukvarjali tudi z domačo obrtjo ter prodajo pri- delkov in hrane na domu, se naužili lepot neokrnjenih gozdov, bližnjega jezera, poleg tega pa bi lahko izbirali med kar nekaj zdravilišči. Moravske Toplice so oddaljene dobrih sedem kilometrov, približno enako Terme Lendava ter nekaj kilometrov več Zdravilišče Radenci in Banovske toplice. Toda takšni so bili načrti pred nekaj leti, ko so bili vsi (tudi ekologi in zeleni) še bolj naklonjeni naravi in ljudem. Prav gotovo je veliko lažje postaviti še eno zdravilišče. izkoristiti termalno vodo in ga napolniti z določenimi gosti kakor pa obnoviti in oživiti vas Bukovnica! Pri vsem tem pa je najbolj moteče, da tamkajšnjih ljudi, domačinov, nihče ne vpraša, če si novega soseda želijo oziroma kaj si oni želijo. BERNARDA B PEČEK stran 6 vestnik, 2. marca j sociala, šolstvo, zdravstvo !i| I Zapisano ob robu s posveta vodij poklicnega svetovanja in štipendiranja V šolah tudi »prisiljeni« Na ljutomerski gimnaziji nameravajo vpisati tri oddelke novincev - Zadovoljni 5 predmaturitetnimi rezultati ,1 il I želje niso usklajene z možnostmi Te dni je Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport objavilo razpis za vpis osmošolcev in dijakov v programe nadaljnjega izobraževanja. Kakšne poklicne namere imajo učenci 8. razredov v Pomurju, smo že pisali. Ali se bodo njihove želje skladale z razpisnimi možnostmi? Lahko zapišemo, da ne bo ravno malo takih, ki ne bodo mogli uresničiti svoje poklicne želje, Ali zato, ker v druga šolska središča ne morejo iti, ker bi bilo šolanje predrago, ah pa j se ne bodo mogli vpisati v izbran program na eni od pomurskih srednjih šol, ker bo prjiav preveč in bodo izpadli zaradi omejitve vpisa (manj točk pri preverjanju znanja iz slovenskega jezika in matematike ob koncu šolskega leta ali slabši splošni učni uspeh). In tako se lahko zgodi podobno, kot na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, kjer je ena od učenk ravnateljici Mariji Zadravec dejala, da ne hodi rada k njim v šolo, ker so jo k temu prisilili drugi. Prav gotovo je takšnih »prisiljenih« učenk in učencev Še več. in to na vseh šolah. Resnica je kruta, toda za reševanje tega problema ni ravno veliko možnosti. Prej bi rekli, da jih skoraj ni zaradi prej naštetih razlogov. Poznavalci te problematike pravijo, da to vendar ni tako tragično, saj tudi drugod, v večini evropskih držav, okrog J polovica ljudi ne opravlja dela, za katerega so se naprej poklicno usposabljali, ampak se kasneje preusmerijo, prekvalifi- ' cirajo. S tem se bomo potemtakem morali najbrž sprijazniti tudi pri nas. Druga nenavadna stvar, ki smo jo slišali ob tej priložnosti, pa je nepričakovan sklep sveta Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota, ki je menda z glasovanjem večinsko odločil, da ne podpira uvedbe novih programov računalniški tehnik, clektrotchnik-elektronik in elektrikar motornih vozil v novem šolskem letu, češ da bi to ogrozilo kovinarski program. No, k temu jih je spodbudil tudi pogoj, da bi morali v tem primeru sami zagotoviti sredstva za opremo, kar pa bi bil precejšen izdatek, ki ga ne bi zmogli brez pomoči širše družbene skupnosti (občine, podjetij idr ). Učencem in staršem so ves čas doslej govorili, da bo možen vpis v omenjene programe v Murski Soboti, zdaj pa iz tega ne bo nič. Učenci bi torej bili, programa pa ne nameravajo izvajati. Ponekod drugje je obrat- | no. Denimo Srednja kmetijska šola Rakičan, kjer bi še kako I radi poučevali v vseh programih, pa se je zanimanje za vpis v zadnjem Času zelo zmanjšalo. Ampak če bi lahko omenjene nove prežame izvajala Srednja ekonomska, trgovska in upra-vno-administrativna šola Murska Sobota, bi jim po besedah ravnatelja te šole Štefana Harkaija uspelo zagotoviti tudi denar za opremo in druge potrebne stvari. Vendar temu bi na Srednji strojni in tekstilni šoli najbrž odločno nasprotovali. Zdaj bodo začeli s pripravami, da bi te programe uvedli v prihodnjem šolskem letu. Poklicni svetovalci na osnovnih šolah pa naj učencem o tem ne govorijo tako dolgo, dokler zadeva ne bo jasna kot beti dan. JOŽE GRAJ Za katere poklice kadrovske štipendije? Ne bo jih niti sto Med poklicnim odločanjem Je za marsikoga pomembno tudi, ali lahko računa na štipendijo, saj brez nje ne bi zmogel plačevati stroškov šolanja, Pred leti Je bilo dokaj lahko dobiti štipendijo - če ne kadrovske, pa »socialno« (beri iz združenih sredstev). Zdaj so pterila v obeh primerih strožja, oziroma je ponudb za kadrovsko štipendranje zelo malo. In četudi jih podjetja (in nekaj drugih) razpisujejo, se dogaja, da jih ne podelijo, ker ni kandidatov. Ali zato, ker Jih ne zanimajo poklici, za katere naj bi se izobraževali, ali pa se mladi ne bi radi že vnaprej obvezali, ki« bodo delali po končanem šolanju. Na oddelku za poklicno svetovatyc in štipendiranje pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - Območna enota Murska Sobota so medtem že zbrali večino podatkov o letošnjem razpisu kadrovskih štipendij v Pomurju. Gre za informacijo, ki bo predvidoma konec marca objavljena v skupnem slovenskem razpisu. Najprej je kazalo, da v občini Gornja Radgona sploh ne bo nobene razpisane kadrovske štipendije, na kar so sporočili iz Zdravilišča Radenska, da jih bodo nekaj ponudili, tako da jih bo vseh skupaj blizu 100. Svojčas je bila ta številka večja od 1.000. Kar dve tretjini (75) letošnje ponudbe prihaja iz lendavske občine. Samo podjetje Gradbenik bo razpisalo 31 štipendij, in sicer največ (po 10) za zidarje in tesarje ter žclezokrivce (5), Glede na prakso iz minulih let je vprašanje, ali jih bodo osmošolci zaprosili. V šolo za te poklice je namreč potrebno iti v Maribor ali kam drugam zunaj Pomurja. Najbrž bo podobno tudi glede Štipendij tur niške Planike (razpisala jih bo 23), kajti na šolanje je potrebno v Kranj. Morda bo kaj drugače v primeru Nafte Lendava, ki bo razpisala 10 štipendij za kemijske tehnike (šola je v Rušah), V občini Murska Sobota bo najbolj radodarna Mura, ki pa bo razpisala le 8 štipendij, a nobene za srednje šote. V ljutomerski občini pa je na vrhu lestvice Murales s 3 kadrovskimi štipendijami za lesarje 4. zahtevnostne stopnje. Kako bo z republiškimi štipendijami, pa bo znano konec maja ali v začetku junija. J. G, a Obetajo si boljše delovne razmere Obnova 100-letne stavbe in prizidek z novimi prostori dijaki dokaj dobre rezultate« • Predmataritetni presk»s>*, srednjih šolah so prineslidt^^ s be rezaltate, velja to taditn gimttazgofln kakaseb^f*^^ Lani je bila 30-letnica gimnazije. Tega jubileja jim sicer ni uspelo proslavljati s pomembnejšo delovno zmago, kot so najprej predvidevali in kot bi si želeli (odkrili so spomenik velikemu slovenskemu jezikoslovcu Francu Miklošiču, pripravili razstavo idr.), toda vedeli so, da ni več daleč čas, ko bodo prišli tudi oni na vrsto za nadaljnjo adaptacijo Šole (stavba je letos stara 100 let) in dograditev nekaterih dodatnih prostorov. In medtem je to končno potrjeno, tako da že tečejo priprave za naložbena dela, ki jih bo financiralo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Potem ko so že prekrili streho, zamenjali okna in elekrtično inštalacijo, je sedaj na vrsti obnova podov, zamenjava vodovodne inštalacije in zgraditev prizidka, v katerem bodo imeli večnamenski prostor (to bo tudi jedilnica), kuhinjo in knjižnico s čitalnico, obenem pa bodo preuredili nekatere stare prostore, tako da bodo imeli 13 učilnic. V to naložbo pa je vključena tudi obnova telovadnice, ki je sicer v lasti TVD Partizana Ljutomer (sk-leruena je pogodba za uporabo za 50 let). Gre predvsem za adaptacijo spremljajočih prostorov in zunanjosti te stavbe. Z gradnjo oziroma adaptacijo nameravajo začeti v poletnih počitnicah in jih tedaj v glavnem tudi končati. Naložbena vrednost je ocenjena na okrog 120 milijonov tolarjev. - Kakšno pa je zanimanje za vpis v vašo gimnazijo? Zvedeli smo, da naj bi se zmanjšalo in kaj pravite na to, smo v nadaljevanju pogovora najprej povprašali ravnatelja OZVA-LDA TVCiCa. »Glede letošnjega vpisa lahko govorimo le še o namerah, ki jih je med pomurskimi osmošolci zbral zavod za zaposlovanje. Res je po njihovih podatkih zanimanje nekoliko manjše, vendar to velja tudi za gimnazijski program v Murski Soboti. Nad tem sem nekoliko presenečen. Geje temu vzrok strah pred zahtevnostjo programa in še zlasti pred maturo, si upam trditi, da je to odveč in da bi lahko vsaj 20 odstotkov generacije uspešno nadaljevalo izobraževanje v gimnazijskem programu. Le-ta daje splošno vzgojno-izobra-žcvalno osnovo za nadaljevanje študija. Mi pa kljub vsemu računamo, da bomo tudi v novem šolskem letu vpisali 3 oddelke novincev, saj je potrebno k nameram pomurskih osmošolcev prišteti še Kot tekmovalec na olimpijskih igrah '■H I j Ozvald Ihčič, ramatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: »Lahko rečem, da so naši dijaki pri nadaljnjem študiju dokaj uspešni.« okrog 15 učencev iz sosednje ormoške občine, To je namreč že tradicija. Naš šolski okoliš predstavljajo pretežno občine Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož, imamo pa tudi učence iz lendavske in soboške občine. Zanimivi smo predvsem za tiste, ki nameravajo študirali jezike, pa tudi na naravoslovnem področju dosegajo naši Solar mora delati tudi če je bolan Vsak dan v šoli tretjina bolnih otrok Kar pozabljamo na to da Je tudi Šolar delavec, ki si delovnega mesta ne izbira, da se z opm in okoli Ojega, ko ga prizedene bolezen, dogaja marsikaj. Solar si namreč zelo težko privošči bolniški dopust. O odsotnosti učencev od pouka zaradi bolezni le redko razmišljanio, še redkeje Je o tem tudi kaj zapisano, zato je toliko vrednejši zapis prvi Številki leto-šnjega Zdravstvenega varstva prim. Marjane Šalehar, spec. šol. medicine, ki je navedla nekatera $poznaiya ob svojem delu, kaj se dogaja s šolarjem in okoli njega ter v njegovem okolju, ko zboli. Učenec je vezan na svoje delovno mesto, kjer se lahko počuti dobro ali pa tudi ne, na sodelavce, ki ga imajo radi ali pa ne, na učitelja, ki je lahko pravičen »šeGali pa tudi ne. Šolar torej ne more izstopiti, ugotavlja prim, dr. M. Šale h ar. Učenčev delovnik st raja osem do deset ur, poteka v ergonomsko neprimernih razmerah, ob dejavnikih, ki še povečujejo utrujenost, to pa so slab zra£ hrup, neprimerna relativna vlažnost prostorov, neprimerna osvetliev in senčenje, delo v vsiljenem položaju in mirovanju, pisati mora ob pohištvu, ki ni primerno stopnji njegovega razvoja. Vsak dan hodi v Solo tretjina bolnih otrok, ki si ne upajo priznati, da so bolni, saj bi sicer zamudili pri pouku. Šolar namreč mora delati, da si pridobi čim boljše plačilo, oceno, sni v šoli velja zakon storilnosti in neusmiljeno tekmovanje za boljšo plačilo, oceno. Šolar mora delati tudi, če je bolan, saj mu njegovi delodajalci ne priznajo pravice do bolniškega dopusta in do okrevanja, ugotavlja dr.Marja-na Šalehar ter dodaja, da šolar pogosto pride v šolo brez zajtrka, kosilo pa ima med peto in šesto uro popoldne, ko mama skuha kosilo. Šolar je zato pogosto lačen in žejen, prostega časa pa skoraj nima. Ko zboli, pa ga pogosto muči slaba vest zaradi zamujenega pouka, največkrat je sam doma, saj si starši ne upajo vzeti bolniškega dopusta za nego otroka. Sledi klicanje sošolcev po telefonu, da malemu bolniku prinesejo zvezke, da bo prepisal snov in ne zamudil prav ničesar. Dr. Marjana Šalehar šolarja primerja kar s tekmovalcem na olimpijskih igrah. Takole pravi: »Da bi šolar prenesel vse napore, ki jih od njega terja sistem šolanja, mora imeti psihofizično kondicijo tekmovalca na olimpijskih igrah.« In knj sc dogaja v družini malega bolnika, šolarja? Mati in oče sta dostikrat zmedena in pre- Soli pr^raa/^ti za pravo »Če bi bila to že prava , bi naši dijaki skoraj vsi ■' naredili preskus iz jezikov, merila,bsonambilaznana.i"!? J njih je rezultat nad 7(ho^^ i Thdi pri naravoslovju so bili ■ tati dobri. Kar se tiče matein®* sicer ni tako, vendar, sodeš p"® dih drugje, so se naši dijaki^’^ dobro odrezali. Vse skup") PV nizko. Pričakujem, da bo (rt*’ maturi podoben, kot je bil 4"® pri zaključnih izpitih. Priprt'*^ maturo tečejo vse šolsko sebno intenzivno pa v mesečju, ko bodo dijaki in utrjevali celotno snov ž" ro. Program 4, letnika smo načrtovali tako, da bo snov lana v prvih dveh konfereitcs^^ je do konca marca, potem P* bodo izključno pripravljali"^® turo. V preostalih letnikih končali s poukom S.junjja.P^I-pa bodo imeli učenci še 2 obveznih izbirnih vsebin-* lei^ Kot vse kaže, si je Ijutoio* gimnazija naposled izborila no mesto v pomurski m""® dnjih šol in tudi v nekoliko prostoru, To pa je tudi si lahko obetajo predvseoi ™ izobražence. JOŽE ■ 5 prodira tudi v Igrala-punčka iz cufll IhdS v otroškem I strašena in nemalokrat tarnata: pa ravno sedaj je moral zboleti, ko pišejo kontrolko iz matematike, slovenščine, pa ravno sedaj, ko jemljejo novo snov. Starši komaj najdejo čas za obisk pri zdravniku, saj so zaposleni s prepisovanjem in fotokopiranjem snovi. od zdravnika pa pričakujejo, da najde čudežno zdravilo, ki bi otroka takoj pozdravilo. In kaj se dogaja v šoli? V šoli pa pravijo: ne verjamemo, hočemo zdravniško opravičilo. Tako se zgodi, da mora učenec prinesti kar več zdravniških opravičil, svojemu učitelju, učitelju telovadbe, športnemu trenerju in še komu. Odvisno pač od delovanja in vzgojnega stila ali etosa šole. Vrsta vprašaiy in nedorečenosti pa se pojavla tudi med šolskimi zdravniki. Merila za opravičevanje šolskih izostankov niso enotna, ugotavlja dr.Šaleharjeva, veljavna splošna shema pa je, da zdravnik opravičuje odsotnosti, ki so daljše od sedem dni, in vse odsotnosti, pri katerih je vzrok nalezljiva bolezen. Thdi ugotavljanje dela-zmožnosti šolarja je dostikrat težavno, vprašljiv pa tudi bolniški dopust matere za nego otroka. Zdravniki menijo, daje sedem dni za nego bolnega otroka premalo, poenotiti pa bi morali tudi pristojnosti za pisarije opravičil. Za to naj bi bil le do- ločeni zdravnik. MH ZATE S ZAUPNI TELEFON 061 97 83 Vsak dan od 16. do 22 ure za otroke, ženske, družino. žrtve nasilja in vse nemočne mogoče organizirati in fcoristao projektno ilefc' je res tako, dokazuj« * ...K hlrfS” vrtca v čren$oreili> tl* 9Feij kraJtte » do 4. leUttSi mvskuiBB«'^' ipeSiiolao«*“j^ Igrača - punčka Iz mrti' Ko sta vzgojiteijioa NA KRAMAR in vai^ j MARIJA HANC kako bi otrdre spodj)^ f opazovmiia, razmisv^S^ ustvaijanju, sta se temo, ki jo malčkom" oijdobju MjbližJa. v vrtec prinašali vsak „ igrt^. Bilo jih Je raznovrstnih. SkupW tavljali, iz kakšnih so narejene, kakšne in opisovali Se druge nostl. Te igrače so .s» lih BftBcvaii P^h/ lila o njih prepevali^ c«. Seveda so jih tudi pospravljali, s« ; vttjuji no ueiu, Nato 80 izdelovali Pi*? od vajah «8 delo, •c temo igrača. Otrocr doma prinašati af vij. Pri tem so 'nt4aL'll dvsem Starejši. El^ vid na steni, otroci , dan usiavljajo oh .z opazujejo, se “ Nazadnje so srečanjes starši. paj z otrokom izlMšI* ga, iz katerega so ga, IZ Katerega so loVali igrače-pun5*«^ Otroci 80 pri tem | pomagali, izbirali if' h. Niso šivale < tudi očetje so bili UHiaijalnt Pravvsi ^.-1* tali ponosni na Skupno druženje J® ______ t,.^etnO : praetno in kodstno J. I, vestnik, 2. marcA 1995 stran 7 t i ( I kmetijska panorama ^^posredna prodaja prokyodov s kmetije Kupec pride s pladnjem Zato, kako bo kmet znižal stroške svoje proizvodnje in jo hkrati povečal, iščejo recepte V ^^'^odek na kmetijah se je v zadnjih letih začel znižetiO. To je odkupnih cen večjega dela produ^iik proizvodov (tele na '**'.?** da bi se začele odkupne cene zviševati pom y p pričakovati je, da bodo cene še nekoliko padlt i kIo-.1 k kmetije začeti iskati druge možnosti po- 'renutno E* o* kmetijo. Kmetije, ki imajo moiinMl r^mja v nm:-... * ®ioječi proizvodnji, moraio težiti k zniševiniu stroškov P^sledicM m •■•''■itiMih proizvodnji, morajo težiti k znižerinju sikoškov Poniembn^h’^■ povečevati obseg proizvodnje- Um sl* fli optimalna velikost in organiziranost kmetije. PfOttvodnie ii v stno Obstoječo veliko-'^0. ugotovimo, da ima Optimalni možnost dosc- ‘C velikosti. Tako bo ■ Droi;,; “seganje zadovolji- dfiio (ac. J’*' ttprnuiJo proizvo- ^'anovkm^^*' kmetje, zaposlitev nekaj •^'javnost^ pS? ""“rnativnih ‘”°dnje {s*S, ® »(»Stoječe pro-"^tdleSpH ! dohodka) bodo si K,. L "dodatno delavnost nau Ve 10 dejavnost, naj- va predria- proizvodov. Vendar določeno priložnost (narezani str je primeren za suho malico). Zdravje: Danes nameriJajo ljudje vedno večjo pozornost zdravju in aktivnemu življenju. To se kaže tudi v hrani, ki jo jedo. Kupci kupujejo manj mastne proizvode (rdeče meso, maslo), rajši imajo »zdravo hrano« kot margarino, ribe in piščanca. Pojem »zdrava hrana« si oblikuje kupec sam, čeprav to ni vedno zares zdrava hrana. Videz (imidž): Kupec si ustvari sliko na podlagi pričakovanj, občutkov, mnenj in izkušenj o določenem izdelku. Predstava o izdelku je posledica srečanja z izdelkom ali zgolj rezultat reklame. Mnogo ljudi si ustvari mnenje o določeni jedi in ga skušajo opisati drugim. To postane pomembno, ko so ljudje v družbi. Npr. vegetarjanci ne jedo mesa in pričakujejo, da bodo tudi njihovi prijatelji obsojali zakol živali. Posamezne vrste hrane imajo različno raven pomembnosti, kar je odvisno od tipa proizvoda in priložnosti, kdaj seje. Ker se pogovarjamo o nepo-stredni prodaji proizvodov, je tudi zanimivo, da vemo, zakaj kupci kupujejo pri kmetu.Kupci imajo danes v bližini svojega stanovanja veliko ponudbo klasičnh trgovin s prehranskimi proizvodi. Pa vendar seje začelo vedno več kupcev odločati, da bodo kupovali hrano neposredno od kmeta. Skušali smo najti nekaj odgovorov, čemu takšna odločitev: ker je blago sveže, ker je boljše kakovosti, ker kupec ve, od kod prihaja blago, ker mu je zabavno nakupovati na kmetiji, ker gredo otroci radi na kmetijo, ker je ceneje. Zanimanje za alternativno proizvodnjo na kmetiji, predvsem za neposredno prodajo, postaja vedne večje. Zato sem se odločil, da bom podal nekaj zakonitosti, ki jih moramo poznati, ko se lotevamo neposredne prodaje. V tem Članku sem skušal obdelati smisel neposredne prodaje in kupca, ki je središče naše pozornosti pri taki prodaji. Sledili bodo članki o kmetu prijaznem raziskovanju trga, raznih oblikah neposredne prodaje in drugem. Osnovno gnojenje travinja 7 S pašo in košnjo odnašamo s travniških površin pridelku ustrezne količine hrsuillnih snovi. Če želimo izkoristiti genetski potencial rasti travne ruše, moramo primanjldjaj hranilnih snovi nadomestiti s primerniini gnojili. Trave so nasplošno velike porabnice dušika in kalija, medtem ko porabijo detelje za rast kar precej fosforja, dušik pa si lahko priskrbijo prek simbiotskih bakterij, ki živijo na koreninskem sistemu, same iz zraka. Gnojilni načrt je mogoče natančno izdelati samo na osnovi kemične analize zemlje- Vse drugo je delo na pamet in nemalokrat se zgodi, da je tudi dražje. Najprimernejši Čas za osnovno gnejepje tia¥uya je, ko prične ruša rasti. Takrat bodo izgube hranilnih snovi n*jmaitjše. Kupci so danes z vseh koncev dobesedno bombardirani z reklamami razil o raznih proizvodov. Zato moramo dobro poznati kupce in poznavanje učinkovito uporabiti pri izdelavi in prodaji proizvoda, tako da kupcem vzbudimo zanimanje za naš proizvod. Kmetija se v glavnem ukvarja s proizvodnjo hrane. Zato moramo spoznati, da je odnos kupcev do hrane precej drugačen kot do drugih proizvodov. Zato si najprej poglejmo, kakšne so splošne zahteve kupcev glede hrane. Pogledali bomo šest glavnih lastnosti kupcev: Preglednica 1; Odvzem hranilnih snovi s pridelkom suhe snovi I i pridelek suhe snovi odvzem hranil v kg dejavnost osredotočiti prav na tega končnega porabnika, saj je celoten uspeh prodaje odvisen prav od njega. Tej poti našega proizvoda skozi čas, ko potuje od proizvajalca do končnega porabnika, pravimo prodajna pot. Obstajajo različne prodajne poti od neposredne, kjer ni nobenega posrednika med proizvajalcem in porabnikom, pa do različnih oblik posredne prodaje. kjer je lahko več posrednikov, V prvem primeru proda kmet svoje proizvode neposredno kupcu, ki ta proizvod porabi. V drugem pa sc že pojavi posrednik, ki kmetov proizvod proda kupcu. Ta posrednik je običajno trgovina. Tako prodajno pot imajo proizvodi, ki v prodajni poti ne spreminjajo oblike (vrtnarski in sadjarski proizvodi). V tretjem primeru pa sc pojavi še več posrednikov. TU kaj kmet proda proizvod predelovalni industriji, ki ga predela ali pa ga proda neposredno v trgovino, ta pa kupcu, V vseh treh oblikah prodajnih poti je končno kupec tisti, ki odloča, kaj bo kupil in porabil, Znotraj prodajne poti se pojavljata predelava in trgovina tudi kot kupec, vendar je ta vmesni kupec vedno spet odvisen od končnega porabnika. Če kmet proizvaja, česar kupec ne potrebuje, ni potrebe po predelavi, saj trgovina ne bo mogla prodati, ker kupec ne bo hotel kupiti. Naslednja stopnja po odkrivanju, kdo je kupec, je ugotavljanje potreb in zahtev le-tcga. Pomembno je, da kupec misli v t / ha N P2OS K2O CaO travnik lucerna črna detelja 10 10 10 150-200 50-100 200-300 80-120 250 230 80 60 200 200 (VIR; Gnojila in gnojenje, prof.dr Mirko Leskošek) 270 220 Trave in detelje so velike porabnice kalcija (Ca). Ne le da je kalcij pomembno rastlinsko hranilo, ampak vpliva tudi na reakcijo v tleh. Se zlasti je za nizek pH tal občutljiva lucerna. Optimalni pH za pridelavo lucerne je okoli 6. Pri nižjem pHJetrpežnost lucerne slaba in posevek propade najkasneje v dveh letih. Ker je večina pomurskih kmetijskih površin kisla, bo postalo apnjenje nujen agrotehnični ukrep kot gnojenje. Na tržišču je mogoče dobiti razna apnena gnojila. Priporočam, da se pred nakupom posvetujete z ustreznim strokovnjakom. Travna ruša sicer prenaša nekoliko nižji pH, vendar nikakor pod 5. Travna ruša potrebuje med vegetacijo 100-120 kg/ha fosforja in 150-200 kg/ha kalija. Za vsak odkos pa je potrebno traviru« dognoji-ti s 60 kg dušika. S fosforjevimi in kallievuni hranili gnojimo v enkratnem odmerku ah v dveh delih. Izbira je zelo pomembna, še zlasti če gnojimo tudi z gnojevko in gnojnico, V tem primem moramo dati ob osnovnem gnojenju večji poudarek fosforju, kajti le-tega v omenjenih organskih gnojilih zelo primanjkuje, medtem ko je kalija in dušika* precej. V zadnjih letih je na tržišču mogoče dobiti razna mineralna gnojila, ki vsebujejo veliko fosforja, na primer MAP ali superfosfat ali podobna, ki so kot naročena za gnojenje travinja v kombinaciji z gnojevko in gnojnico. Če uporabljamo za osnovno gnojenje omenjeni organski gnojili, ne smemo pretiravati s količinami, prav tako pa moramo z ustrezno souporabo drugih mineralnih gnojil vzpostaviti normalno razmerje hranil v tleh. V nasprotnem bo prišlo do spremembe botanične sestave travne ruše, v mSo pa spravimo kar precej raznih zeli, kol so ščavje, regrat, rman in še bi lahko naštevali. Če ni možno dobiti specialnih fosforjevih gnojil, uporabimo nitrofoskale v kombinaciji z organskimi gnojili, ki vsebujejo precej fosforja in manj kalija. Kmetijska svetovalna služba je opremljena z aparaturami za določanje branil v gnojevki. Prav bi bilo, da bi jih kmetovalci uporabljali čim več. Po dogovoru s svetovalcem vam le-ta na dan razvoza določi hranila. Le na tak način je možno precej natančno določiti razliko hranil, ki jih moramo dodati travinju iz mineralnih gnojil. Če pa kmetija nima organskih gnojil in nima tudi kemične analize tal, priporočamo standardno količino koncentriranega nitrofoskala, in sicer 600 kg/ha. V poštev bi prišli gnojili NPK 7-20-30 in pa 8-26-26 Ve b ko krat se v praksi pokaže, da kmetovalci ne gledajo na vsebnost hranil v gnojilih, ampak samo na ceno, kar pa ni prav. Med nitrofo-skali so prav gotovo najcenejša gnojila 3 krat 15 in podobna, kar pa še ne pomeni, da jih ne smemo uporabiti pri gnojenju. Da zadostimo vse potrebe po fosforju in kaliju, ga moramo potrositi ob osnovnem gnojenju 400 kg/ha, prav tako pa moramo z njim gnojiti v isti količini ob prvem dognojevanju. Velikokrat kmetije uporabljajo pri gnojenju tudi ureo, ki pa ni najprimernejša za gnojenje travinja, kajti njena hranilna vrednost bo bo^e izkoriščena, če jo zadelamo v tla. Seveda na travinju inkompo-racija odpade. Pod vplivom sončnih žarkov namreč urea hitro izhlapi, intenzivnejše padavine pa jo močno izpirajo. Kakovost: Kupci so vedno natančni glede higienskih standardov, Proizvodi morajo imeti dober videz in morajo biti zelo dobro prikazani. Krompir na primer, mora biti čist, enake velikosti in enake oblike. To ne pomeni, daje krompir dejansko kakovosten, pomembno je, da kupci mislijo, daje tako. Cena: Kupci vedno gled^o na ceno. To ne pomeni, da gledajo vedno na najnižjo ceno. Proizvod mora biti najprej kakovosten. Če je najcenejši znotraj enega kakovostnega standarda, ga kupec kupi. Pri proizvodih, kijih kupec kupuje vsakodnevno, kupci gledajo na ugodno ceno. Hranilna vrednost: Gre za osnovno potrebo po hrani - da kupec nahrani sebe. Kupec misli, da mora biti hrana zdrava, da mora pokriti prehranske potrebe in biti primerna za uživanje. Priložnost: Ko kupec kupuje hrano, jo kupuje za določeno priložnost: zajtrk, suho malico, nedeljsko kosilo in druge priložnosti. Hrana mora biti pripravljena tako, da je primerna za I pride h"®** dejavnosti. ’do zapletov. Naši "'“renti motam, ®*cer kakovostni, Pa jih nc Prodati. Zato Irt ‘t^enie prozornost v “tzvodov. ''ostih pri ’;"jeproi ”unji. I, ihitp.. ' J' iiinJ’‘’**^“21ičnib deja- le katerih skuša-in iihJ.P^^tošnikove po- . Potrošnikove do J? <«ko__________ bn? ‘^“hodek. V tem ^^šali prikazati da dose- ____________ ^"Posredno Proizvodov Vtabn, '^hpcih. kmetje le "^ogo, saj so bili do , -“J le reriVi ! ®®nti Pridelajo proizvo- TU tmeijjL, neposredno ku- Kmetijska svetovalna služba za Prekmurje ie Gačetkoni »sega kupec moramo Damjan Jerič, dipl. inž. kmet. nsiv"8“toviti moramo im* hi J® dejansko 7^®. Oglejmo kdo J'naš kupec. Čebelarjenje pre- , kujj.j Sjproizvod nota n* trgovina Uain‘^'>dpo?^.’"kuP«m,ki prodaj, različnih '^tlo prodamo naše ,P°8>edanio našo samo en/^ '°Poi vid• ^^'."to.daje • P^o-izvod” •*** standarde '^P^oS;''’^jekončm at, _ '.‘tod Doraki •^“Pec., haše porabi. Zato '■^^mišljanje in Ob toplejših dnevih Čebele že nabirajo obnožlno in cvetni prah, to pa pripomore k Intenzivnejši dejavnosti čebel v panju. Zaradi pritoka hrane v panj matica intenzivneje zalega, zato so večje potrebe po vodi. Prav je, da jo namestimo čim bližje čebelnjaku. Vodi je priporočljivo dodati sol, in sicer 1 do 2 g/l, robove napajalnika pa je dobro namazati z medom, da se Čebele nanj navadijo. Za slabše družine so nevarne zlasti nenadne temperaturne spremembe in pomanjkanje brane v panju. Z nenadno ohladitvijo se čebele stisnejo v gručo in ne dosegajo hrane na oddaljenih satih. Čeprav imajo v panju dovolj hrane, stradajo. Ob toplejšem vremenu, ko se temperatu- ra dvigne nad 15 C. pregledamo družine. Pregled naj bo kratek in temeljit, čebele pa vznemirimo le toliko, kolikor je nujno potrebno. Preverimo zalogo hrane, ki ne sme biti manjša od 6 kg. Ce na obrobju gruče ni hrane, dodamo medeni stranski sat. Pri ugotavljanju količine hrane ni treba v celoti povleči satov iz panjev. Priporočljivo je, da jih le razmaknemo in z močno svetilko preverimo stanje. Pri razmiku satov moramo paziti, da JI e poškodujemo čebel. Matice ne smemo iskati. Opaž pri pregledu zamenjamo, če je moker, vlažna vrata pa obrišemo s suho krpo, V nekaterih panjih tudi ugotovimo, da ni matice, V takem primeru brezmatično družino združimo s sosednjo tako, da jo vstavimo v me-dišče. Matično rešetko moramo obvezno prekriti z časopisnim papi- rjem. Če je brezmatična družina bolna, jo uničimo. Z dražilnim krmljenjem pričnemo po 19. marcu, in sicer s sladkorno raztopino ali pogačo. Raztopina naj bo topla, saj imajo tako čebele rajši, priporočljivo p^je, da raztopino vlijemo v pitalnik naenkrat, saj se tako izognemo nepotrebnemu večkratnemu odpiranju panjev. Dodamo ji lahko tudi sol, vitamine in pebn. Če bomo čebele krmili s pogačo, jo namestimo na matično rešetko. Priporočljivo je vlaženje pogače z vodo, tako da čebelam ni potrebno izletavati po vodo. Zdaj je še tudi čas, da si priskrbimo posodo za med, kije odlična hrana, zato je prav, da ga hranimo v nerjaveči pločevini. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl, inž. agr. p O i I <1 ■tn I '(JE več JE L JO bi, Ki &t' KAb! PJFOi^ALi ,,,FVAVME, 3eAš rtfA jH£-fcAWA,C< B( MI) ,MDJE • Ozimna žita na 20 tisoč hektarjih v Pomurju so minulo jesen z ozimnimi žiti zasejali 19.910 hektarjev polj. Največ površin so namenili pšenici, saj bodo morali to pospraviti s 16.176 hektarjev, ječmenu so namenili nekaj manj kot 3 tisoč hektarjev in rži dobrih 700 hektarjev polj. Rž sejejo v glavnem na območju nekdanje občine Murska Sobota, ki ima tudi največ površin, zasejanih z ozimnimi žiti. -^T Po teh podatkih sodeč so kmetijci ozimnim žitom tokrat namenili več površin kot v prejšnjih letih, saj so jih v letu 1993 zasejali le na 17.318 hektarjih, v letu 1992 pa na dobrih 19 tisoč hektarjih. K tako dobri lanski setvi je prav gotovo največ prispevalo lepo jesensko vreme in tudi regresi za semensko pšenico. 2a regresiranje semena so v gornjeradgonski občini namenili 5.3 milijona tolarjev, v ljutomerski 7 milijonov in v soboški občini blizu 15 milijonov tolarjev. Čeprav je letošnja zima v glavnem brez snega, pridelovalci upajo, da bodo žita dobro prezimila in bo pridelek ob žetvi rekorden. F. Klemenčič stran 8 vestnik, 2. marca 1^ intenju Odskrniti vrata in podstaviti nogo slišali. da jim je do avtocestne in železniške povezave s Slovenijo. Moje osebno stališče je, da je prav, če pridemo do madžarske meje čimprej, torej po avtocesti, in kakor mi je u^clo razbrati iz madžarskih stališč, je njim za to, da je, glede na finančne težave, trasa po rijihovi državi čim krajša. Oni to avtocesto vidijo kot navezavo na avtocesto Budimpe-šta-Zagreb. ženskah, glasbi. Izrazito razvite imamo z njimi ekonomske odnose, Italija je naš drugi trgovinski partner, mi pa smo, z dvema milijonoma prebivalcev, italijanski petnajsti partner. Po drugi strani pa si z Italijani nikoli nismo na jasnem, kakšen jc njihov interes do Slovenije. Včasih pritiskajo na nas in nas malo izsiljujejo glede pristopa k Evropski uniji. Tako imamo polcmiziraje v tujini s svojo »l* do, kdo je imel prav glede (W To sklepam tudi po tem, / gospod Mock Se pred kratj® mislil, da jc bil Peteric odsMF zaradi oglejskega spora®*®* Čeprav se spomnimo, dajei®tl Snji zunanji minister pred Oglejem, Nekateri W ® tolmačijo kot podporo strai®* [ skemu tovarišu. jattSi I Zagreb, Budimpešta, Rim, Vatikan, Strasbourg, Bonn, Pesaro, Dunaj, Bruselj. Poti za funkcijo menda mladega Zorana Thale-ija. Doslej v nekaj več kot mesecu dni ministrovanja v resoiju za zunanje zadeve. Naj bo slabo, čespreji.-der vaš predlog o reciftti^* obmmavanja ker je to sprgel Haiderr'’i^^ dnje je ta gospod liberalec. Mislim, da jc ta sprejem prozoren. V isti sapi njegovi strankarski bol®g' ** 3. februarja je na obisku pri hrvaškem zunapjem ministru Mateju Granicu, izjavi, da so tuli pogovori »zanimivi, koristni In prisrčni«, kmalu zatem se začne nekaj premikati v pogajanjih o Piranskem zalivu, a opazno je tudi drezanje Hrvatov na vzhodni meji, v tdtoUci Razkrižja; 6. februarja se sreča z madžarskim znnanpm ministrom Laszlom Kovascem, izjavi, da so tuli pogovori »izčrpni, prijateljski in ambiciozni«, pogovarja se o slovenskem nasledstvu pogodb med Madžarsko in Jugoslavijo, omeni »dober osebni stik«, ožbijo pogo-vmi o avtocesti; 8. februarja ga sprejnte italijanska zuaanja mittistrica Susanna Agnelli, Thaler sproči, da so bili pogovori »uravnoteženi, celostni in informativni«, začne se govoriti o dvotimosti v pogovorih z Italijo; po enem tiru naj se vozijo pogovori o priključevanju Slovenije Evropski uniji, po drugem pogajanja o zahtevah ezulov; med tem obiskom ga sprejme tudi Šef vatikanske diplomacije Tauran, ki mu pore, da Ih IhIo stike dobro okrepiti; 14. februarja je v Nemčiji pri zunattjem ministru Klausu Kinklu, spet se pogovarja o dvotimosti v pogajanj z Italijo in gotovo prosi Kinkla, naj malo krene Italijane, ob Slovenci gre navsezadnje za vprašanje nemške interesne sfere na Mediteranu; 22. februarja ga na Dunaju sprepne zurtanji minister Alois Mock, sreča se tudi $ kancierjem Franzem Vranitzkim, državno sekretarko za evropske integracije Brigitto Ederer in predsednikom parlamenta Heinzom Fischerjem, dilplomatsko ugotovi, da so odnosi z Avstrijo dobri, primakne pa predlog, naj se maitjšinsko vprašanje obravnava paritetno, nakar ga podpre svobodnjak Joerg Haider, Thaler še izjavi, da pričakuje podporo Avstrije pri vključevanje Slovenije v Evropsko unijo - tudi Avstrija, kajpada, hoče biti konkurentka Italije na Sredozemlju; 23. februarja je v Bruslju, sprejmejo ga generalni sekretar Nata Willy daes, belgijski zunaji minister Frank Vanderiuouck, generalni direktor direktorata za zmuutjepolitične odnose na sedeža Evropske komisije in generalni sekretar Zahodnoevropske unije Jose Cutileiro. V po-oedeljek, 27. februtja, popoldne je dal intervju za Vestnik. V enem od salonov ministrstva za zunanje zadeve so medtem že v slapovih besed Čakali Italijani in obračali neke papirje. V teh dneh je zunanji mirtister Zoran Thaler skupaj $ predsednikom republike obiskal Po^ko. ščanja pri vitalnih interesih Slovenije, Vitalen interes Slovenije pa je tudi, da ima s sosedi urejene odnose. Bolj ko bo imela urejene odnose, manj bo prostora za take sive cone in okoliščine, v katerih prihaja do incidentov, ki ste jih omenili. Potrebno pa je zagotoviti, da pristojni organi v Sloveniji izvršujejo svojo funkcijo in da preprečujejo take izlete uniformiranih oseb prek meje. Govoto pa je, dokler nimamo tega sporazuma o meji, več prostora za razlage, češ da stvari kje še niso določene. Dejstvo je, daješestin-devetdeset odstotkov meje določene. rljo o tridesetih tisočih S*®" strijcev, ki da so njihova na brez pravic pri nas. 1X1 pa govorijo, da imamo pr®*^ 600 prebivalcev, ki jc njihov materni jezik nem^ in ki ne živijo na strnjenem lju. Dejstvo je tudi, da to naših ni več stvar vlad Thaicrje med srečanjem s Kink lom resda malo zardel, kakor jc bilo videti po televiziji, medtem ko mu jc ta moral priznati, da je večji od njega. Po telesni višini. Tako bo tudi ostalo. Po zunanjepolitičnem vplivu ga ne bo mogel preseči, ker je Nemčija pač večja in neprimerno vplivnejša država. Drugače pa - zunanji minister Thaler bo nemara prvi slovenski zunanji minister z diplomatskimi kvalitetami. Ustnik: Hrvati začnejo popuščati pri pogajanjih o Piranskem zalivu, istočasno pa pritiskajo na vzhodnih delih, kjer meja še ni določena, okrog Razkrila na primer. Zoran Thaler: Dejstvo je, da se je s Hrvaško v zadnjem mesecu okrepil dialog. Po mojem sestanku v Zagrebu z zunaj im mi- Razkrižani so bili včasih, dokler cerkveno vprašanje tam še ni bilo urejeno, prepričani, da je stališče slovenske politike do m^ s Hrvaško takot pridobimo si izhod na morje in odstopajmo na vzhodnem koncu, To je ostalo kot interpretacijski vzorec, ki postane vedno živ, ko se stvari dogajajo, kakor se sedaj. Katerikoli minister, z mano vključno, lahko ob takem inter-pretacijskem vzorcu sto- ali tisočkrat ponovi, da to ni tako, ljudski glas bo še naprej trdil svoje. Kljub temu majhnemu upanju na Madžari so v zadnjem času prekmurskim mobilizirancem med drugo svetovno vojnovtakrat-no madžarko vojsko prenehali plačevali odškodnino. Ste se morda pogovarjali o tem, je to povezano s prihodom rejbrmiranih komunistov na oblast? O tem sc nismo pogovarjali, čeprav smo se pogovarjali o mno-gočem. Treba pa bi bilo preveriti, kaj se dejansko dogaja. O manjšinah ste gotovo govorili? Seveda smo. Pred odhodom v Budimpešto sem sprejel predstavnike naše manjšine na Madžarskem in madžarske pri nas in sem kolega Kovaesa seznanil z listo vprašanj in problemov, kot jih vidita obe manjšini. Vi menite, da p okravnavanju zmago, torej na to, da bom pre- manjiin, nase na Madžarskem in pričljiv, bom ponovno demantiral take variante zamenjave ozemlja. Stvari imajo pač dimen- madžarske tukaj, obstaja recipro-citeta? Ne verjamem, daje reciproci- zijo govoric, ob izmišljanju imajo teta dejanska v celotnem spektru majhno moč, potem pa jim moč od ust do ust narašča. Tako govorjenje, da smo ogroženi, bi zadev. Vendar mislim, da je sporazumevanje, posebno še če ga primerjamo z drugimi sosedami. lahko pravzaprav razumeli kot dokaj dobro. Imamo pa spo- izraz šibkosti - to pa je neute- nistrom Graničem smo se dogo- meljeno domnevanje. vorili za vrsto sestankov resornih ministrov jn diplomatskih komisij za meje. To je priprava na Tc govorice pa vendar ne plahutajo naokrog samo kot go- Mladi minister ima razvidno sestanek predsednikov vlad. Go- kulturološko znanje, ki ga pri pogajanjih in pogovorih upošteva. Prvi slovenski zunanji minister dr. Rupel je igral na svojo sve- tovo bi bilo škodljivo in nepotrebno, če bi z nepremišljenimi aktivnostmi klimo, ki se je v zadnjem času ustvarila, to je klima odno- tovijansko držo in na politično sov med država, ki izraža voljo, realnost majhnosti slovenske da se pride do rešitev, pokvarili. države. Zdelo se mu je, da je Sicer pa smo zaprosili naše sam v diplomatskih krogih bolj- zunanje ministrstvo, da kontroli- ši zastavek kot država, ki jo zastopa. Po svetu pa je kljub temu uspešno letal samo dotlej, dok- ra položaj, po drugi strani pa smo po diplomatskih poteh zaprosili hrvaško stran, da sc v tem obču- ler ga je obseval itnidž pravkar tljivem trenutku vzdrži dejani, ki rojene države, Peterle je bil po krščansko internacionalen. Vse človeštvo je ena čreda, ki išče svojega edinega pastiija. Slovenski trop naj bi se naposled lahko mimo pasel ob italijanskem, edini pastir pa bo že poskrbel, da v italijanskem tropu ne bo volkov v ovčji preobleki. Snedli so ga bi klimo pokvarila in onemogočila sporazumevanje. Kajti resnično je potrebno, da se v procesu dogovarjanja obe strani zavedata odgovornosti. občutek, daje nekaj zadaj, da to, kar pričakujejo od nas, ni tisto, kar je njihov resnični kasnejši držav, ti državi sta sc začetku devetdesetih let dn^ rili, da to prepustita zna«^ nikom, ki naj problem Zanimivo je, da zadeva ski strani hitreje poteka n® avstrijski. Mordajcrazlog* da rezultati niso v skladu vimi pričakovanji. Zato jc ceni orbi et urbi razlag®^; interes. Taki pač so, morda se cem oroi ei uroi moramo pripraviti na Še hujše tukaj živi nekaj tisoč Avstri čase, kar je odvisno od notranjih razmer v Italiji, ali bo fašizem rehabilitiran. Kot minister skušam biti zato čimbolj previden, obenem pa si prizadevam, da opogumljam tisto plat sodelovanja, kije v skupnem interesu. Mislite, da rpraiaaje ezulov lUJLaj AflTl J«. , Po drugi strani pa je problem slovenje Koroškem, da gre za ki je tako rekoč simbolioi” nek nekdanje večine. JIS jc tragično, da živimo v konec dvajsetega stolelj* pretnjo, da bodo Se M -ssP^ pretpjo, oa ixxio sc za ga življenja na določc*', izgini*' nima evropske teže in da je po- dročjih popolnoma temiakem to vprašanje odškod- narodnostne skupnosti. nin pregnancem zgo^ italganska izsiljevalska poteza? Govoto ima to vprašanje več razsežnosti. Ni problem v tem, F glavnem štev , svt^ih diplomatskih strije, Nemčije do če nekaj petdeset ali sto ljudem za šesti marec, ko naj omogočimo, da umrejo v hišah, z navimni obeti v katerih so se rodili. Človeško pridružene članice Evropu^ jc to čisto razumljiva težnja. Kot Nisem bil koncentriran sem rekel, naSproblemje, dase sti marec. Nisem ujcl‘’^..,,iii .............. težko znebimo vtisa, da jc ta mov in znižujem pnea«--zahteva način, s katerim sc hoče Cisto verjetno je, da l' odškrniti vrata, ki so trenutno marec povsem navaden zaprta, toliko odškrniti, da se bo potem lahko podstavila noga. In da se bo potem s še večjim pritiskom ta vrata še bolj odprlo, z novimi in večjimi zahtevami. se ne bo nič zgodilo. I razum, ki je zgrajen na logiki Zaradi tegar smo pri tem vpra- Kljub temu - skušali j dobiti nemške sogovorš^ kako pritisn^o na v' reciprocitete. šanju toliko previdnejši, Pomem- No, nisem jih prosit zemajo strani, ker n? bno pa je pri tem to, v tem je pač ne reagira najboB druga dimenzija zadeve, da Slo- (se bridko nasmehne). Ne tretje zunanjepolitično po- druga dimenzija zadeve, da Slo- (sc bridko nasmehne). - vorice. Nckatri hrvaški politiki tavanje ste šli v Italijo. Dolgolet- venija po tistem, kar ji jc v tem pa sem jim, naj opogunu*'^ venija po tistem, kar ji je v tem radikalne nacionalne usmeritve so po osamosvojitvi govorili, da knjigi Slovensko bivanje sveta ci- ni diplomat Rudi Čačinovič p svoji stoletju prizadejala Italija, tej državi ne more biti nič dolžna. lijane k tej ideji. Hrvaška potrebuje koridor do svojih Hrvatov na Gradiščanskem in dalje v srednji Evropi. Ampak na to ne pričakujem odgovora. tira angleškega diplomata Nicol- Tretja dimenzija pa je evropska. sona, ki za Italijane pravi, da v zunanji politiki zahtevajo najprej več kot nameravajo izbarantati, da v državi, s katero se pogajajo, motijo notranje razmere, tki vita- Če bi Italiji tukaj uspelo doseči neko precedenčno rešitev, bi to lahko bit razlog za eskalacijo podobnih zahtev drugje, recimo Nemčije do Češke in Poljske, Kinkel je liberalec,« dobni stranki. zuinanji minister tako liberalec, je. primer nemški socialu^^*^^ Na Madžarskem ste podpisali Ihanskem naroda zbujajo občutek Avstrije do svojih sosedov. Za sporazum, da je Slovenj nasled- nezadovoljstva in sovraštva. RaČu- zdaj se s tem problemom ukva- niča vseh pogodb, ki so bile podpisane med Jugoslavijo in Madžarsko. Vse te pogodbe torej še veljajo? nate pri ministrskem opravilu s temi stereotipi? Bral sem Nicolsona. poznam to. Bral sem tudi druge reči o ita- Sestavljen je bil spisek pogo- bjanski diplomaciji, ki je recimo Politika se seveda načeloma sledujemo. ne dela na osnovi ljudskega mnenja in predsodkov. Vendar domači volkovi. Sedanji zunaji Razkrižja in Hotize tako, da smo minister Thaler sc zaveda razlik nasproti Hrvatom premehki. Hr- v tropih. Eno od prihodnjih Thalerjevih potovanj bo tudi potovanje v te db, ki obe strani zanimajo. Mnoge so že take, da so že zgodovinski relikt. Takih pogodb ne na- znana po sposobnosti, da izgubljeno vojno spremeni v zmago s tajnimi sporazumi že med vojno in po njej na mirovnih konferencah. Glede tega o naših prijateljih rjamo predvsem mi, drugi Evropejci ne, Šc največ je v zadnjem času glede tega naredil češki predsednik Havel pretekli teden, ko jc v znanem govoru rekel, da ne velja obujati duhov preteklost in delati z njimi politike, ker se s tem budi tudi demone preteklosti. t^ politiki, podpiralo^ fH tevSIoveniJe. RaČun^> šteje pri pogajanjih ženem članstvu Sloveao^ ski uniji? 1^ Pri Kinklu nisem bd bi bil on liberalec in ralcc, ampak zato, kc* zunanja ministra. B*' pri belgijskem zunaitf O kaki termolelektami blizu Italijanih nimam nikakih iluzij. pa je ljudsko mnenje tam okrog madžarsko-slavenske meje, kjer bi Dejstvopa je, da smo sosedi, in vaški orožniki se, tako ljudstvo, hodijo čez Moro postavljat in izzivat, mi pa nič. Hrvaški mediji so vas označili za jastreba v poli- Kako ravna vaš avstrijski kolega Alois Mock, ki ponavlja, da kuriti z ruski plinom, elektrika iz dejstvo je tudi, da si šosedov ne je oglejski sporazum dobert Hoče nje pa bi po daljnovodih tekla čez izbiraš. To pomeni, da moramo Slovenijo v Ital^, niste govorili? najti možnosti, da bomo v odno- Absolutno ne. Ste morda traso avtoceste pri- kraje, kamor upa, da bo prišel »še tiki. Se boste kljub temo vzdržali lagojali madžarskim zahtevam? pred ozelenitvijo šume«. Njego- ostrejše sodbe o takem početju. va ženo Je Beltinčanka Judita. Zunanji minister pozdravlja svoje tukajšnje prijatelje. ki pa ni ljudska utvara? Moja politika bo še naprej načelna, to pomeni, da ni popu- sih z njimi zadovoljni na obeh straneh. s tem rehabilitirati vašega predhodnika Peterleta, kije ta sporazum z Italijani podpisal? Ali pa tako dejansko misli? Kar pa, kakor ste stru in pri Sefu Nata. celo znižati ta vpliv v mednarodnih odnn®"^ slim, da od tega koristi. Ne trdim P®' zanemarja. V srečal z Gcnschcrjcm (j® Lambsdorfom. (o S)*’*’ ralca, in upam, da Italija se nam kaže v dvojni prej rekli, implicira možne av- luči. Prepričan sem, da ima Ita- Izrazil sem interes, da do avto- lija pri večini Slovencev pozitiven cestne povezave pride in da se resorji čim prej uskladijo o konkretni trasi. Od Madžarov smo imidž. Italijani so znani po svoji hrani, temperamentu, duhovito- strijske zahteve do Slovenije. V tem trenutku ni enostavno špekulirati, kaj je resnično mislil. Delno gre za učinke, ki jih sti, odnosu do žensk, po lepih ima Peterletovo vehementno niji v korist Fotografija: Služba ministrstva za .m vestnik, 2. marca 1995 stran 9 kulturna obzorja Želja po potujoči knjižnici stara natanko 20 let Speljal bo bibliobus, shodil bo bibliobusek Pred približno mesecem dni, ko so sc po dne v nhcrnik začeli sestajati in oblikovati občinski sve , me (ne «b9aio knjižnico, kjer sem zapesten, poklical eden etatov, kot se med sabo napačno nazivajo '’****’^ drugih 'jodi v mojem občinskem svetu - upam, da samo * . gončke »saj «4o, kdo ali kaj so, če so za nekaj ie biti I^v^.inice v niihovem nhčii« in mi po telefonu sporočil take svoje misli- knj •skW, kjer je pa tudi sedež občine, ne potrebuje^ —-1"**'— le za matAmim-nS s**’**' — le za materialnimi dobrinami in za cun J^' '>N'li nihče ne bere. No, lahko bi jih kvečjemu p »aSinic«, saj bi prostor, kjer so knjige zdaj, uporni*'^’ »erje^oA boli ------- ne bere. No, lahko bi jih kvečjemu preselili v šolsko '•njj koristen) namen, {op. 1) . Najprej «in ži bil, naiven, kakr- -'<■ sera že po naravi, neprijetno presenečen, nato, ko sem si nekoliko opomogel, le šc razočaran, dokler nisem zmogel toliko moči, da Sem onemu na drugem koncu žice povedal, da je pač to. kako bodo politiki ravnali s svojo krajevno knjižnico, njihova stvar, '»■endat pa ne sme kar tako na Ptmti govoriti, da ljudje ne bc-knjig, da ne študirajo, da ne Potrebujejo informacij itd., saj statistični podatki za lansko leto "Pt- za Prirajinsk« in študijsko 'uuiitueovM.—• - - zmogel loliko moti. žice na ne bc- ‘■“"UCovK« . J*.'®* 9 Soboti pričajo juoo« pri "9 nasprotnem. Morda ^ivalci njegovega kraja r;; —-j n^rejo, kol so pted leti, toda v osrednji knjižnici v Murski Sobo-1' in še v nekaterih krajevnih '^jiinicah obisk 'm izposoja ž« nekaj tet naraščata, posebno občutno sta porasla v minulem letu. (op.ž) Svetoval sem mu, uaj v njegovem občinskem svetu do-^o premislijo, preden s knjižuico karkoli naptavpo. Ponudil ^9 priti nar.''"- prc- res manj •n izposoja žc ^9toval sem mu, .°9^inskem - ■ naj ” Pogovoi sem se "■* zvezi z njo. na koncu pa sem mu omenil tudi to, da bo najbolje z vsem počakati do takrat, ko bo shodil, speljal bibliobus v krajih nekdanje soboške občine, ki bo obiskoval tudi kraje v njegovi novi občini. Kaže, da se je s tem strinjal, a skupaj z njim tudi njegovi sosvetniki, saj me na pogovor vse do danes šc niso povabili, menda pa tudi knjig svoje knjižnice še ne pospravili in ne preselili, V naslovu tega našega člančiča s čudnimi uvodnimi mislimi smo zapisali »speljal bo bibliobus, shodil bo bibliobusek ...«. Besedo »bibliobus« smo zapisali zato, ker bo to avtobus, ki bo opravljal delo potujoče knjižnice (op. 3), pomanjševalnico »bibliobusek« pa zato, ker je precej manjši od rednega, velikega avtobusa, in -če si dovolim primero - ker sc v knjižnici začetkov njegovega delovanja veselimo skoraj tako prešerno ganjeni, kot se veselijo starši svojega otroka, ko le-ta napravi prve korake, ko shodi. Želja po bibitobusu, torej avto- busu. ki bi po naših krajih, v katerih ni knjižnic, prevažal knjige in jih izposojal, je namreč stara natanko dvajset let. V svoj programski in finančni načrt dela si ga je nekdanje vodstvo Studijske knjižnice v Murski Soboti postavilo žc v letu 1975, a do realizacije projekta ni prišlo vse do današnjega dne. Večina drugih pokrajin na Slovenskem ga je dobila že pred tem letom (ali le nekaj let pozneje), naša ga ni zmogla kupiti in ga tudi zdaj ne bi imela, če nam ga ne bi uspelo dobiti čisto po naključju. Podarilo nam ga je namreč podjetje Kompas, kateremu je rabil za potujočo menjalnico na mejnih prehodih. Ko ga le-to ni več potrebovalo, ker je pač na vseh potrebnih mestih zgradilo poslopja, je vozilo ponudilo eni od ljubljanskih kttjižnic, bogatim torej, ki imajo žc leta in leta bibliobusno izposojo; zadnji dve leti jo opravljajo celo s čisto novim prekrasnim bibliobusom, ki ne prevaža le knjig, temveč tudi drugo knjižnično gradivo. No, ker pa se bogatin včasih le spomni reveža, so nas ljubljanski knjižničarji o možnosti, da lahko pridemo zastonj do manjšega avtobusa, obvestili in tako smo ga dobili mi. Avtobusek znamke Mercedes jc sorazmerno mlad, dobro ohrartien, z malo prevoženimi kilometri, zato bo za prvo silo dober. Svoje poslanstvo bo - tako vsaj mislimo - sposoben opravljati še nekaj let, morda do časa, ko spomnimo še n** N«««, Ikralje v se, še 06 spodobi spo-^“^‘•^čnozahte- * **• John -IJ^^ledanega <** Pod-i.,"’™« Travoba kn -- «/xrtUl -CnmM« j® tid Podtlelškib dtekotrajerjev-‘ »s®!, ki budijo eib sobotah ’čiskoklvfce, sebri^Btiniia^m ''POTakdajo deodorante, kupil®*** v samopostrežnih trgov*’**'*' ^iškolr^rke nosijo razte-kHh® kavbojke m se ob vseh sisbh aesobotnib not«'** *“■“ šund (Ut— ■ '^anih I preo- Se Jfhna •“flhnih.' nekajkrat \ . 9ili in bodili , Kino predvsem tneverjat, če je njegova medenv oa št vedno tako gibljiva, ’ hila konce sedemdesetih. ■ I Videli i v k7; ** *?«<> predvsem gibljiva, kot je ’smo kot Vračali bo tudi naša pokrajina med Muro in Rabo bogatejša, ko bo torej tudi Prekmurje tako bogato v duhovnem in materialnem pogledu, da bo potrebovalo pravi bibliobus in. da si ga bo lahko tudi privoščilo. To drugo, snovno bogastvo, pa je v marsičem odvisno od prvega - duhovnega, zato taki pogledi, da nam ni treba knjižnic, muzejev, galerij ter drugih kulturnih. izobraževalnih in znanstvenih ustanov, vodijo le še v večje siromaštvo, zaostajanje za drugimi ali v capljanje na mestu. Tega bi se morali še kako dobro zavedati naši lokalni politiki, vodilni gospodarstveniki in izobraženci, zato me prav zanima, kdaj bodo vsi ti (skupaj z onimi v državnih organih v prestolnici) končno le začeli bitko za prepotrebno novo knjižnično zgradbo v prekmurski metropoli. Upam, da kmalu! Prepričan sem namreč, da vsi šc zdaleč niso takega ali podobnega mnenja, krt je moj »sogovornik iz uvoda« ali kot je eden od sorazmerno mladih direktorjev bogate soboške firme, ki jc, ko smo iskali pokrovitelje za preureditev dobljenega vozila v bibliobus, najprej odklonil vsakršno pomoč, zaradi našega vztrajnega moledovanja pa končno le odločil: »Nekaj vam bomo dali, 50.000 SIT (to pa je bil najnižji znesek, ki smo ga prosili - op. J.V.) pa vam ne moremo dati!« -S kakšnim milodarom se bo mogočnež usmilil potujoče knjižnice, ne vem, vem samo to, da bo vsota bolj miloščina kot dar. Prave darove pa smo dobili od naslednjih donatorjev in pokroviteljev: od že omenjenega podjetja Kompas - Mejni turistični servisi iz Ljubljane vozilo, od Zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote pol milijona tolarjev, manjše zneske (med sto in petdeset tisoč tolarji) pa so prispevala murskosoboška podjetja in usta- i nove: MURA, IPC Corporation, LB - Pomurska banka, MI Pomurka, Vrtnarstvo, Solidarnost, Agro servis, Avtobusni promet, PL ASTISK in SDK. - V imenu knjižnice, predvsem pa v imenu novih bralcev, članov potujoče knjižnice, se vam za njihove prispevke prisrčno zahvaljujem! Bibliobus bo zmogljivosti 2.500 do 3.000 knjig, voziti bo začel v nekaj naslednjih dneh, najkasneje konec marca ali v začetku aprila. Najprej bo nekaj ■ mesecev vozil poskusno, do takrat namreč, dokler ne bomo ugotovili, kakšno jc zanimanje ljudi zanj, dokler nc določimo njegovih stalnih poti, postajališč oziroma izposojevalnih mest idr., nato pa redno, stalno. Seveda bodo njegove poti in knjige v njem nove občine tudi nekaj stale. Zastonj njegovo delo ne bo. Zastonj bo le lepa, dobra, dragocena knjiga za njegove uporabnike, za bralce. Ta pa nam je v razburkanih in težkih časih poleg denarja tudi potrebna. Mar ni?! Sodobna španskoameriška poezija Cankarjeva založba jc v svoji prestižni zbirki Bela krizantema po antologijah španske, ameriške in ruske poezije dvajsetega stoletja, ki so izšle v zadnjih letih, zdaj izdala še antologijo sodobne španskoameriške poezije. Levji delež zaslug za ; to pomembno založniško dejanje gre pesniku in prevajalcu iz španščine Cirilu Berglesu, kije pesnike in pesmi za antologijo . izbral, vse skupaj uredil, zraven napisal uvod in biografske i tekste o posameznih pesnikih ter tudi prevedel večino pričujoče poezije. V antologiji naletimo na nekaj tudi pri nas že znanih in prevajanih imen, kot so na primer nobelovci Mistralova, Paz in Neruda pa čaščeni Borges in Cčsar VaUejo, velika večina predstavljenih pesnikov pa je slovensko beročim neznana, tako da so pričujoči prevodi njihovih pesmi pomembna obogatitev poznavanja literature zelenega kontinenta, ki jo sicer veliko bolje poznamo po njenih slavnih prozaistih. Založba namerava z izdajanjem pesniških antologij posa- meznili poezij nadaljevati in tako se nam v naslednjih letih obetajo še antologija nemške, angleške in francoske poezije. « D. Štcfancc Novice iz kulture * Krilati naslov ima priložnostno glasilo, ki so ga ob slovenskem kulturnem prazniku, z zapoznitvijo, izdali dijaki soboške gimnazije. Glasilo ni skupno gimnazijsko, ker so ga spisali in izdali samo dijaki l.a razreda. Za »naknaden« izid pa je najbrž krivo to, da so dijaki strojne in tekstilne šole, ki jc v isti stavbi kot gimnazija, svoje glasilo izdali prav v času kulturnega praznika. Na krilih mladosti, kakor jc naslov glasila, sta uredila Matjaž Titan in Jerneja Farkaš, računalniško sta ga obdelala in oblikovala Dejan Beznec in Roky Gjoerek. Mentor izdajateljev jc prof. Matija Žižek. * Profesorica Srednje strojne in tekstilne šole v Soboti Bea Baboš Logar, ki živi v Radencih, je za 23. literarni natečaj Mladike iz Trsta napisala prozno besedilo, ki ga ocenjevalna komisija natečaja priporoča za objavo. Besedilo ima naslov Gospod Šegula in nas vsekakor zanima, če ga bo profesorica ponudila v objavo pričujočemu časopisu. * V torek, 21. feb,, so v Narodni galeriji v Ljubljani podeljevali Steletova priznanja. Podeljuje jih Slovensko konzervatorko dru-tvo, Izšla je prva slovenska št vilka informativnega biltena, ki ga izdaja Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS). Izdal gaje Nacionalni komite Slovenije, ki je vključen v 10 organizacijo. Naslov biltena jc ICOMOS Novice. kulturni koledar šsm RAZSTAVE LENDAVA: V galeriji Lendava je na ogled razstava del pozno romantičnega slikarja Alojza Eberla (1822-1887), GORNJA RADGONA: V gornje radgonskem muzeju jc odprta razstava z naslovom Metamorfoze, razstavlja slikar, Peter Avguštin, ki živi v Švici, Sodeluje tudi slikarka Helena Srebrnjak iz Peterburga, LENDAVA: V grajskih prostorih so na ogled dela udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled prenovljena razstava stalne likovne zbirke Od poznega srednjega veka do modernizma, MURSKA SOBOTA: V galeriji jc na ogled pregledna razstava tapiserij Marike Danč-Roth. filmu Sund (Pulp Ficlion). Johnu se je iskrenost obrestovala. Končno se ob njem vlažijo intelektualke. Tako nemarno zavaljen, tako saj-pravzaprav-ni-tak, izprijen jc in tako odvratno kičast. Tako plehko pameten. Pravi moški je postal. Pulp Fiction ni samo film. Pulp Fiction je film vseh filmov. Lahko bi rekli, daje Pulp Fiction Casablanca devetdesetih - če je slednja sintetizirala vse klišeje, ki jih jc filmska industrija uspela spoducirati do začetka štiridesetih, jc prvemu uspelo vse preostale, sproducirane v naslednjih petdesetih letih povezati in razviti tako, kot smo si jih sami pasivni gledalci pod filmskim platnom zmeraj želeli predelati. Nepomemben gangster dobi nalogo, da en večer zabava šefovo ženo (Urno Thurman)... ta se mu prcnažre mamila ... Boksar (Bruce Willis), ki dobi vnaprej plačan izgubben dvoboj, ga ne izgubi, pobere stave in... ja, med drugim si njegova ljubica še naprej želi borovničeve pite. Kaj menite o človeku, ki da nekoga pohabiti samo zato, ker je njegovo ženo zmasiral po nogah ... Oropati dnevno restavracijo niti ni tako težko, razen čc... Mnogi možje si prav gotovo ne bi želeli, da njihova žena v domači garaži zagleda tuj avto, umazan od človeških možganov... Tudi mafijske Šefe kdaj pa kdaj kdo posili... Črni gangster, ki bi kar nekaj citiral iz biblije... Queniina Tar an ti no je režiser in je nekoč, prej kot je postal režiser in scenarist, delal v videoteki. Tam si je ogledal vse filme. Ali tega ni videti? MS. Jože Vugrinec Nikamor beg Bežijo dremajoči konji, Iroma kri in povetrovanje nemi od pohajkovanja in žejni megle, bežijo po sledeh zasledovanih zajcev. Nabuhle bisage zibaje težijo jim oplečja, da drvijo vedno znova, brez nehanja, po grbasti koži prostora. C^mbe; PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: 9. marca ob 19. uri bo v grajski dvorani gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Uprizorilo bo grozljivo strastno komedijo Alda Nicolaja Ni bila peta, bila je deveta. LENDAVA: V četrtek. 2, marca, ob 18.uri bo v galeriji hotela Elizabeta otvoritev razstave akad, slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj, KINO MURSKA SOBOTA: Intervju z vampirjem jc na sporedu 2., 5. in 4. marca ob 17. uri in S. marca ob 17. in 19. uri. Šund se bo vrtel L, 2., 3. in 4. marca ob 19. uri. GORNJA RADGONA: Varuh Časa bo na sporedu 2., 3. in 5. marca. Grozljivka Oko za oko se prikazuje 2. in 3. marca. I) Bralce teh vrstic in mojega telefonskega sobesednika si dovolim opozoriti na dejstvo, da je bila poleg drugih kriterijev - če me spomin ne vara -tudi knjižnica eden od pogojev za ustanavljanje novih občin. Takrat, ko so nekateri kraji torej hlepeti po sedežih le-teh. so jim prišle knjižnice prav, sedaj, ko občine imajo, jih seveda ne potrebujejo. Zvito, mar ne?! 2) Matično knjižnico, krajevne knjižnice v (zdaj že) nekdanji murskosoboški občini in izposojevaliiča potujoče knjižnice je v letu 1994 obiskalo 95.152 ljudi'ali 7.920 več kot leta 1993 (takiat 87.232). ki so si izposodili 223.248 enot gradiva. 31.939 enot več kot leto poprej (takrat 191.309). 3) Biblio-v različnih sestavljenkah pride od grške besede biblos. ki pomeni knjigo, bus pa v ameriškem in angleškem jezikovnem območju ter vedno bolj tudi pri nas pomeni avtobus. EKOLOŠKA FRIREDJTEV SVET OB MURI: Civilna bu raška Iniciativa iz Ižakovec pripravlja oCiščevalno-čistilno akcijo okolja! Sestanek odbora bo 3, februarja ob 18. uri v ižakovskem vaškem domu, AKCIJA bo 11, februarja in bo segala vsaj od Fe-tanjec do Bistrice. Ura shoda bo objavljena! Spodnašan! s hitrimi zavoji tal, vihrajo s topimi kopiti, pohajajoč v tanko polžjo sled, ko jih zajčja kri sHi v neizpolnjen beg. L*!?«’ John jvnnu - 1 ocvetdesetih drugega priznati, da je zrejen nekdanji sobotni diskofrajer, m zaigrati v dev, u JOŽELLVIJEN 1 stran 10 vestnik, 2. marca 1995 prostor in mi Miran Gajšek z Urada za prostorsko planiranje o pripravah na enega največjih projektov ministrstva za okolje in prostor povezovati tudi s sosednjimi državami in regijami v njih. in smo Se kako povezani? Prlekija je zdaj v okviru nfli^; Upoštevati vse Kaj pa, če bi tudi pri teoretičnem načrtovanju takoj na začetku poudarili pomen sodelovanja s so- ga širšega območja, za katertp mi delamo to, kar sem tukaj ohranjati naravne krogoto- sednjimi državami in pokrajinami ke. cikluse in ritme v okolju. Boste upoštevali tudi to, da je Pomurje omejeno z mejami? Ve- za razvoj te pokrajine? Absolutno je to potrebno! Razumem to vaše vprašanje, vendar nas morate razumeti, da de- rjetno ni enako načrtovati razvoja lujcmo v okviru naših pristojno- Nalogo bomo opravili in s 'tu predlagali neke smerni« urejaitle prostora in varstvo ter dodali planske karte, ki strokovna osnova za spretne^ prostorskih sestavin dolgo^** ga plana države in občin. Mi * I interese ob Muri pokrajine, ki Je v središču države, ali pa tiste, kije obkrožena z mejami? Bomo upoštevali, vsekakor. Probleme rešujemo na različnih pragovih. Prvi takšen je geo-grafsko-gospodarsko-kulturno- in v državi! r Prostorski plani najprej za Pomurje, Posavje in Obalo I Urad za prostorsko planiranje ministrstva za okolje in prostor je že po zakonu odgovoren za usklajevanje različnih interesov v prostoru, da bi bila potem končna predlagana rešitev ali plan dober ne le za posamezne občine, ampak za celotno regijo, državo in posredno tudi za sosednje države. Za vse tri regije, za katere se bodo najprej izdelovale strokovne podlage prostorskih planskih in prostorskih izvedbenih aktov, so predvideni veliki posegi v prostor, hkrati pa naj bi v prihodnje okolje na tak ali drugačen način bolje varovali. V Pomurju (jezikovno Dipl. arb. Miran Gajšek z Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in vodja projekta Prostorski plan Pomurske regije v Prekmurju in Prlekiji) je položaj še posebno težak, kajti na zelo ekipi morajo biti načeloma ur- majhnem območju, obdanem $ tremi mejami, gričevjem in reko, so predvideti veliko novih posegov v prostor. Reko Muro naj bi na razdalji dobrih 30 kilometrov prečkali avtocesta, železnica in daljnovod, elek- ban isti, arhitekti, krajinski arhitekti, geografi, gradbeniki in sociologi. Naročili smo še Študuo trogospodarstvo razmišlja tudi o gradnji elektrarn na Muri, njeno ranljivosti okolja v Pomurju, to vodo bi izkoriščati za kmetijski projekt namakaitia, po njenih vodah bi splavarili in določeno območje ob njej zaščitili kot krajinski park. Poteg tega naj bi v Ljutomeru izkoriščali geotermalno energijo za potrebe celotnega mesta, Goričko pa zaščitili kot naravno in neokrnjeno območje. In kaj še ostane od Prekmurja in Prieklje, če bodo prav vsi je zelo pomembna naloga, narejena na osnovi določb zakona o varstvu okolja, izdeluje pa jo ZUM Maribor, konkretno ga. Mira Vizovšek. Študija bo obse- uveljavili svoje interese? Če bodo rešitve usklajene, tako da bodo na gaja območje celotnega Pommja koncu upoštevani prav vsi interesi in ne le na primer interesi države in sosednjih dežel, bodo prebivalci tega majhnega in obmejenega območja in naj bi pomagala ugotoviti stopnjo ranljivosti okolja v Pomurju, ob Muri lahko zadovoljni. Toda kaj, če bodo na ministrstvu za gospo- kaj je tisto, kar je potrebno varo- darske dejavnosti z zahtevami po elektrarnah glasnejši (močnejši) kot vodni go^rodarstveniki s predlogi za renaturacijo reke, s katero bi ji povrnili mrtvice in upočasnili tok? Miran Gajšek, diplomirani inženir arhitekture in vodja projekta na Uradu za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, je o tem povedal; Več možnosti je, da se v okviru koordinacije dela usakla-jujemo na način, da posmezni izvajalci analizirajo in ovrednotijo več scenarijev razvoja, več scenarijev varovanja okolja in več tipov novih posegov v prostor. Vsi scenariji in tipi posegov v prostor segajo od možnosti, da ne storimo nič, do ekstremnih posegov. Takšne predloge je potem mogoče usklajevati in optimalna rešitev je potem nekje vmes. Kaj se izključuje in kaj ne, bomo vedeli šele takrat, ko bodo posamezni resorji natančno določili svoje interese. Kateri interes je pomembnejši, pa je težko vnaprej določiti. Opozoril bi, da je dolžnost prostorskih planerjev upoštevanje prav vseh interesov, kajti naš interes je skupen v prostoru, to pomeni, da moramo delati za 130 tisoč prebivalcev v 344 mestnih in vaških naseljih na 1340 kvadratnih kilometrih, skratka za vse dejavnosti v prostoru. Interes samo enega resorja absolutno ne more biti prevladujoč! Delo ste si razdelili na tri glavne etape: izdelava predprojektov, ki poseka prav ta čas, nato bo Jeseni planerska delavnica, končali pa bi z izdelavo strokovnih podlag za prostorski plan države in občin v obliki 'priporočil. Kdo vse sodeluje, kakšna Je vaša naloga? Naša naloga je usklajevanje razbčnih interesov, končna reši- Ekipa Urada za prostorsko planiranje, ki sodeluje pri izoelovanju projektov: Miran Gajšek. Jelena Hladnik. Živana Mejač, mag. Bogdan Milavec, Marseila Podboj, mag. Frančiška Po-diesait dr. Franc Potočnik . Ekipa Urada za varstvo narave: mag.Mitja Brioelj, Franc Šmid. vati. Naročili pa smo tudi nalogo o okoljevarstvenem in razvoj, nem vidiku urejanja prostora ob reki Muri, ki jo izdeluje prof. Dušan Ogrin z Inštituta za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Ta naloga ne obsega celotnega Pomurja, ampak določen pas ob reki Muri, ker je pač Mura tisti dejavnik v prostoru, ki je tako pomemben, da smo se odločili že v prvi fazi poiskati smernice za razvoj in pogoje za socialno zaokroženo območje Pomurja, ki ima znotraj različne pragove. Na primer takšen novi administrativni prag je 18 novih občin. Drugi prag v okviru Pomurja so te zaokrožene geografske celote: Goričko, Dolinsko, Ravensko, Prlekija s Slovenskimi goricami, Radensko polje. Mursko polje in tudi Gornja Radgona z Apaškim poljem. Če gledamo na Pomurje v okviru države, je tukaj primarni interes regije v državi, ko se bo projekt začel izdelovati, se bomo začeli sti. Kot prostorski planerji vemo, da je največji skupni imenovalec ta, ki smo ga predlagali in v okviru katerega na osnovi naših pristojnosti delamo, to je pač zaokroženo območje regije. Problemi in projekti, ki jih mi dobivamo vsak dan na mizo, torej avtocesta, železnica, krajinski park, jih povezujejo. Mi najdemo tukaj skupni imenovalec glede varstva narave in urejanja okolja, in to mora biti tudi interes občine. Mi jih v to ne moremo prisiliti. Cijj naše naloge pa je napisati strokovne osnove oziroma smernice za urejanje prostora in varstvo okolja in narisati planske karte, ki bodo potem ena pomembnejših strokovnih osnov za spremembe občinskih in državnega plana. Kajti za prostorsko planiranje so pristojne občine, razen tam, kjer ima svoj interes država in bodo obvezna neka državna izhodišča; na primer avtocesta je obvezno izhodišče in bi ga občina naj upoštevala. Mi se zavedamo problemov koordinacije med eno državo in 18 občinami v Po-muiju in 147 občinami v državi, vendar ga bomo poskušali abstrahirati pri našem delu na osnovi delovno predlaganih prostorskih planov regije. Skupne imenovalce smo odkrili tudi v povezavi z drugimi resorji, kajti tudi ministrstvo za kmetijstvo izdeluje projekt namakanja za območje celotne regije. Sami ste slišali, da Prleki nasprotujejo oblikovanju regije na območju pokrajine ob Muri, čeprav je dejstvo, da vsi živimo tukaj tev ali predlagani plan mora biti sprejemljiv za vse. Tukaj so neposredno vključena ministrstva popolnoma zavedamo, da nt mn remo prejudicirati odločita’ neki administrativni raidelih'' Ministrstvo za okolje in pi^ in Urad za prostorsko plarit^ je pristojno za prostorsko ranje, kar je popolnoma neh^ no. In tukaj bi še posebno poifC* ril naslednje; če razumemo ] darske, socialne in kulturne H rese Pomurja v Sloveniji, s® “ . I iiitnllie I murske povezave med rske povezave men M«"" r I, Mursko Soboto, Leodu’* rom, .....a..-«..._____ - Gornjo Radgono izrednega na. Mi ne moremo varanja okolja le na levem ali Ic snem bregu, na to je gledati celostno. Reka ne sfflt ločnica, ampak dejavnik pc* varjja • z vidika prostora in okolr Osnova za urejanje prostot® varovanje okolja na državni| ni je, da mi razumemo Po® I kot celoto. Poimenovanje n* ” ■■ pa je zgolj tehnični Sami smo predlagali tri d jaiiu diuur Vi Ff imenovanja • Pomurje, Pr® 'J rje in Prlekije, Štiri upravne -te ali 18 novih občin, tega problema zavedali it* I* nam o te težnje. Enako je na primer v vju, Posavju in drugod pu “ niji. Vsi ti zapleti pa nenaravni razdelitvi na . občin od leta 1965 dalj^ * bil razvoj celotnih gospo^ . in gravitacijsko zaokrožen gij popolnoma ustavljen in ponekod občinske mej® ne. Prav tako nam od ____„_________________nfOJ* manjka cela generacija s kih planerjev, ki bi se istrirslfiTTi iirpianiern s prostorskim urejanjem regij. BERNARDA B (f ht* 400 kV preko naših plec Jakost magnetnih polj štoru je odvisna predvs^^ jj razdalje od povzroči idra-z naraščajočo oddaljc” -s............... r________-—J____________-___-__________, r - upada. Če je človeško čemer naj bi del bremena prevzela tudi prekmurska zemlja; v vplivnem območju takc^’^()(! V prejšnji številki Vestnika je bil objavljen članek Bernarde Balažic-PeČek, v katerem nam je predstavila namere italijanskega elektrogospodarstva, ki želi ob podpori slovenskega ministrstva za enei^etiko (in celo nekaterih Članov slovenskega ekološkega gibanja) zgraditi visokonapetostni daljnovod čez našo deželo, pri varovanje okolja. Ti predprOjektj čtmvi uaj v, uc uivm^ua iuu> nuuja, » uLJiiiuvju •— - jfp se sedaj izdelujejo. Prav tako jev Italijani naj bi električno energijo namreč dobivali iz Madžarske. Ija, potem nas le-to nem! Ker je avtorica Članka že omenila možnost, da zadeva sploh ni preseva in inducira v tele tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled (beri neznanje), si naravno napetostno H v nadaljevanju preberite, do kakšnih spoznanj o škodljivih vplivih Kritično pri zadevi je . Uj tehničnih sevanj, med katere sodijo tudi učinki elektrike, so prišli nas taka polja lahko Elektrosmog je izraz, ki je v svetu že dalj Časa znan in v katerem se skriva znanje o vplivih umetno povzročenih sevanj električnih inštalacij, vodov in aparatur na okolje in seveda na človeka. okviru našega ministrstva Uprava za varstvo narave naročila Vodnogospodarsko ureditev reke Mure, kajti ponekod je regulacija Mure stara že več kot sto let, obstaja pa težnja po renaturaciji. preseva in inducira v naravno nas Kritično pri zadevi j® za okolje in prostor, gospodarske da bi upočasnili tok in oživili dejavnosti, kmetijstvo in gozdar- stvo, posredno pa za promet in prehitro. zveze ter ekonomske odnose in razvoj. V okviru celotnega projekta smo na osnovi razpisa izbrali izvajalce posameznih predprojek- mrtve rokave, kajti sedaj teče dli se pri izdelovanju študij upoštevajo nova dognanja, tako sveto- uporabe brez- vna kot tudi lokalna, ali pa se spet žjinega telefona«, »Levkemija tov. Naše ministrstvo je naročilo izdelujejo na osnovi starih, že pod visokonapetostnim daljno- Štiri projekte. Urbanistični inštitut (mag. Andrej Gulič) in Inšti- preživelih kriterijih? Mi smo sprejeli sklep, da se za tut za ekonomska raziskovanja vse te posamične predprojekte. (mag. Stanka Kukar) pripravljata naloge Pomen in položaj pomurske regije v širšem prostoru. Analiza stanja in razvojnih možnosti v prostoru ter omejitve ki se izdelujejo v okviru posameznih resorjev prostorskih planerjev, okoljevarstvenikov, vodnega gospodarstva, kmetijstva ali elek-troenergetikov, naredi več stra- vodom«, »Stres zaradi sevanja« .. .in podobno, so naslovi Člankov v zahodnem časopisju, ko se govori o elektrosmogu. Znanstveniki raziskujejo, medicina se obotavlja, elektroenergetiki mirijo duhove, dr- okolja in Koncept prostorskega tegij, scenarijev, posegov - če sem tudi skozi stene in okna vanjskih hiš in da so * povzročitelji takih vpli^tJ j) sikje v naši bližini U nizko napetostni zemcU* zračni vodi, transform^i > postaje, električna žeiezi”^[j(- V neposredni bližini trične železnice so elektr - , netna polja pogosto celo - Prejšnji odstavek se nanaša nejša od tistih pod visokc' na ZR Nemčijo in gornji stavki tostnimi daljnovodi. so le bežni opis dogodkov, zato * ■ ‘- se nikar ne prestrašite! Elektrosmog, sem spadajo naslednji vplivi, ki so povezani z električno energijo: - od napetosti odvisna niz-kofrekventna električna izmenična polja. žavljanske iniciative protestirajo, politiki modro molčijo in čakajo, zvezni minister za pošto javno izjavi, da nevarnost pred jedrsko energijo predstavlja v primerjavi z nevarnostjo elektrosmoga le rahlo sapico ,.!? rt' tostnimi daljnovodi-Se posebno v primeru _ konapetostnih daljnovoc। j ] bilo narejenih mnogo o bioloških vplivih elek* .^»j _ . .. t; - rrr-. A (O J*,!. i h razvoja.,Drugi projekt je Analiza in vrednoteitie prostorskih sestavin planskih aktov občin in Republike Slovenije, ki ga izdeluje ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring (Janez Ori, Jana Kovač, Stanka Dešnik). Oni imajo tega tudi največ zbranega, največ izkušenj, zato so to nalogo tudi dobili, ker mi sodelujemo s tistimi, ki so v regiji ohranili neko interdisciplinarno ekipo. V skrajen od tega, da ne bo na Muri nič narejeno, do tega, da bo regulirana v celoti. To je povsem študijska faza, tako da bomo lahko potem, ko bomo analizirali in ovrednotili več scenarijev ali tipov posegov v prostorov, rekli, to je primerno z več vidikov, V etapi usklajevanja in koordiniranja bomo izbrali tiste, ki so primerni, ki gredo skupaj v smislu sonaravnega razvoja in bodo Popravek v prejšnji številki Vestnika je na strani 19 v naslovu prispevka o predvideni gradttji daljnovoda prišlo do napake. Pravilni naslov Je 400 ky daljnovod k Madžarske. S kP (kibvoUi) se označuje napetost, z MW ('meguvatljju) moč. bbp netnih polj. V ZDA takih naredili celo P*? elektrogospodarstveni Mnoga poročila priS^J^ k* kih stopnjah korelaciji - od toka odvisna nizko- K'? sjopnjan Kore ‘-‘-‘J ■ frekventna magnetna izme- F nična polja, - visokofrekventni elektromagnetni valovi oddajnikov, - elektrostatika zaslonov in sintetika (električna isto- še posebno z degen«^*' procesi in rakom. • levkemije pri otrocih ’ jaV pod visokonapetostm^^jgiti' novodi je v številnih smerna polja) in - magnetostatika (mag- netna istosmerna polja). In ena od teh zadev ima mnogo opraviti z visokonapetostnimi daljnovodi, izmeničnimi magnetnimi polji. Številnih študijah [1’ lani so hormonske procese, korelacije s Števili sani ■ (Nadaljevanje Stojan H-* dipl m«- in ameriških povečana. Znani so vestnik, 2. marca 1995 stran 11 Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, to-•«ai bo----* • uit bo poročanje o dogajanjih na ) juhljanski boni oi, trgu vrednost* nia paoitjvv vajemalo obdobje med lotkom il. 2. in ponedeljkom 27. 2.199S. tudi v petek in ponedeljek, skupno pa je bilo za 6,3 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj obve^(1ice prometa. t: nasveti Zavest o okolju V petek je enotni tečaj prednostne delnice Rogaška iz 2699 poskočil na 2960, vendar le ob 1 lotu v bnfctjinsijt boru je 13- !• sp«; Jela sklep, da četrtkovih na borznem parketu {tako bo trgovanj ne bo več trgovanje na sami borzi ‘edensko rv«!, veljati - v to- tedhti P® j® S" tem tako da bo že danes nif n«. , .-------- ''•“■'vS treova- potekalo preko borzno infor- Jretemi. j^n ta korak $o K r-ij.jiT —v—. i_u so mani mani iter je veano ■vedno iT?*"’’’ in Pole« t bguvdni,, preko BlS-a. PrekI ‘" i'"'' borzni posredniki nem U bo«, 'rgu (orr? i^venborznem trgovanie ha ie riA njem trgovanje pa je na o--------------------J- r-j 1'',.''“ ujent preglednejše, pa tudi daljše, saj traja od 9.30 do 13.00 ure, medtem ko se borzni sestanek prične ob 10,00, konča pa po dveh krogih 'iklicevaaja (v zadnjem času zelo hitro). V ponedeljek 20. 2. 1995 je bilo začasno zaustavljeno trgovanje (za-tadi več kot trideset odstotnega pato tečaja) s prednostno delnico Ptintofin, naslednjega dne pa 5e a redno delnico NIKA tet s pted-"ostno delnico OBR. ^nbljansk: nbjavih j® s prednostno delnico Pri* RSL 2 iz 103,1 padel na 102,8, ko je bilo za 17,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 102,7 ob 2,8 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa na 102,5 (7 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj poskočil na 103,1, ko je bilo za kar ponedeljek pa je bil z 1 lotom prijavljen aplikacijslti posel po 2665. Enotni tečaj prednostne delnice UBK je v torek ob skromnem prometu 67 tisoč tolarjev padel iz 11645 na 11144. 71,2 mio tolarjev prometa, v pone- kntnriin deljek pa padel na 102,7 (10,9 mio *’®**''» KOiaClja Svetovno dvorišče (1) S čigavega na čigavo dvorišče bomo nasuli svinjar|io ali kako naj vzpostavimo ravnovesje z naravo, ki smo ga zavestno sesuli Vanjem družin. Preveliko število ljudi je eden glavnih ekoloških problemov. Lyiida Draper je gospodiRja. Enkrat proti koncu leta 198B je pri njeni hiši potrkal mehanik podjetja General Electric in jo prosil, naj ga pusti v kuhinjo. Rekel ji je, da je njen hladilnik pokvarjen. Čudilo jo je, ker sama tega ni opazila. Pojasifjeval ji je, da gre za serjjsko napako na kom-presoiju, da zanieiyiqejo dva mi-tijona kompresorjev, ker se bojijo, da bi se kateremu od kupcev njihovega hladilnika pokvarila hrana, če bi prenehal delovati. Ko Je mehanik stopil do hladilnika in ga odprl, je prosil Drape-ijcvo, naj odpre okno. »Nato pa sem nenadoma zaslišala glasen š- na tem vmesnem mestu vera. Krščanstvo. ki z učenjem, daje svet nastal iz nič, dobiva racionalne temelje za navidez, s stališč klasičnega racionalizma, neracionalne trditve. Trditve, ki so bile dotlej dogme. Zdaj, ko sodobna fizika uči, da se jc svet začel s pokom, medtem ko je bil prej nič, pa postajajo znastvene teze. »Za civilizacijo je vera, ki jc zdaj tako pomembna za ponovno vzpostavitev ravnovesja, ki ga pogrešamo v našem odnosu do Zemlje, upanje, da nas čaka prihodnost. V to prihodnost lahko vc-tjamemo in ravnamo tako, da jo bomo doživeli in ohranili, lahko pa tudi slepo divjamo naprej in se obnašamo, kot da nekega dne ne bo nikogar, ki bi podedoval našo zapuščino,« Na poti k ravnovesju, str. 352. »Moja vera,« pravi nekoliko prej, »temelji na neomajnem verovanju v Boga kot Stvarnika in zaščitnika, na globoki osebni interpretaciji odnosa do Kristusa ter zavesti o nenehni in popolni navzožnosti duha v ljudeh, drugih živih bitjih in stvareh.« Gore je očitno panteist, to pa ni v skladu z naukom cerkve. Drugače kot večina interpretov kritikov cerkvenega nauka o vprašanju okolja Gore meni, da za razumevanje, kaj biblija naroča človeku glede narave, ni ključen stavek iz prve Mojzesove knjige, kjer Bog pravi Adamu in Evi, naj si naravo podvržeta. Za ameriškega podpredsednika in baptista sta pomembnejša Noetova zgodba in njen nauk, Noe Je po božjem naročilu vzel na ladjo vse živali in rastline. Torej Je v vseh duh. Po potopu pa je Bog sklenit zavezo med seboj in ljudmi ter vsem stvarstvom. TiikaJ, tako Gore, je potrebno najti izhodišče za odnos krščanstva do narave. Prav to stališče pa je panteistično. Na konceptualni ravni Gorova knjiga ne prinaša novosti. Ugotavlja, kar se za politiko že ve, da Je brez vizij, da Je neodgovorna in neodkrita. Toda tudi sama jc rezultat politične glave. No, nc čisto običajne in povprečne. Gore vsekakor vidi dalje kot večina drugih politikov svetovnega formata. Tako na primer predlaga, da se B - obveznice tolarjev prometa), Z obveznico RSL 11 je bil v petek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 36,4 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je iz 92,4 porasel na 94,0. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 86,1 ob prometu 11,5 mio tolarjev. Za 0,8 odstotne točke na 96,8 je v torek padel enotni tečaj obveznice RSL 1 I izkoriščeno davčno olajšavo, prometa pa je bilo za 182 tisoč tolarjev, v petek pa na 96,2 ob prometu 876 tisoč tolarjev. V ponedeljek je bil v vrednosti 304 tisoč prijavljen aplikacijski posel po tečaju 96,8. Z obveznico SKB 1 Je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 98.0 v vrednosti 36 tisoč tolarjev, v petek je njen enotni tečaj padel na 97,0, ko je bilo za 951 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel, tokrat v vrednosti 287 tisoč tolarjev po tečaju 98,8. fofin v G,------ Semico rri-^®®««iavno't---ob- 8 nov spo- ® prišlo do '' družbi bi liilibuOn,dogodkov, ki EnX “ spremembo te- "i™ Pntiu,'^ ■ ' T’''=‘J''9stiie dci- B - redne delnice dosegel februarja 1995 dOfcro 42,009 tolarjev za i« delnico BTBR kot trideset od- ?: 1,4 mio tolarjev prijav- 'Ofllni ‘«6119 dede na ‘R" aplikacijski posel po tečaju sel. je znaS^^I Novembra 1994 ko tolarjev), naslednjega t« tolarjev spo- k: 1 hi je 20. februarja 1995 ;v za je več Jtot trideset od- 2l 1 '-EKizlife. na novembra 1994, ko delnice Borzna kotacija z obveznico LEK 2 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 34 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 99,0, v petek pa še v vrednosti 8 tisoč tolarjev. Tudi z obveznico Občina i Zagorje je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel in sicer v vrednosti 139 tisoč tolarjev po tečaju 91,0 (-1-1,7 odstotne točke), v petek pa v vrednosti 2 mio tolarjev po tečaju 91,1. "V petek je bil z obveznico PTT Celje v vrednosti 242 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju ^,0, kar predstavlja porast tečaja za 2 odstotni točki, V sredo, petek in ponedeljek so bili z obveznico PTT Ljubljana sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 98.9 (-^0,4 odstotne točke) v skromni skupni vrednosti 33 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice PTT N, Gorica je v sredo iz 93,0 padel na 92,9, ko je bilo za 999 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil v vrednosti 228 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel jjo tečaju 93,5. Enotni .tečaj obveznice Rogaška 1 je ostal v sredo nespremenjen (95.0), ko je bil v vrednosti 50 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski po- >■ ... niso dovoli Gore seveda meni, da taki posamezniki niso dovolj, da je potrebno spremeniti svetovno politiko, Niso dovolj, ker jih je samo za vzorec, vendar so tudi razlog zaupanje. Prepričan je, da bodo ljudje, ki so v vsakdanjih rečeh moralni, taki tudi v zadevah ekologije, Od takšnih je mogoče prej pričakovali, da bodo, če so seveda na dovolj vplivnih mestih, sprejemali odločitve, ki so ekolo- ‘a^7o^n njen eimiii teii; porasel izvcnborzno trgovanjc na 12950 ob 13 mio tolarjev pro- meta. V ponedeljek je bil po tečaju na tl^ll OTC 12980 prijavljen aplikacijski posel Sl 5 'I, iKl 31i 1; OTC - redne delnke Z redno delnico HB Brežice je bil v skromni vrednosti 10 tisoč v** v vrednosti 1,1 mio tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku iz oV eitalnl tečaj delnice porasel na 11500, ko .„ _________ 130887 padel na 129695, ko je bilo tolarjev v torek sklenjen aplikacij- ■■ "ssiciin- Miirpn? prn- za 5,5 mio tolarjev prometa, na- ski posel po tečaju 3399 (-391 to-toli^Z*^**® dne pa je bilo slednjega dne na 126728 ob 30.3 larjev), naslednjega dne je njen Petek^^^'® P° ®oakem te- mio tolarjev prometa, v četrtek pa enotni tečaj padel na 3171 ob pro- R®oel Ha jij.J^ tlpm enotni tečaj porasel na 127319 (14,8 mio tolar- metu 35 tisoč tolarjev, v četrtek pa 'farjev J' bilo za 343 - . . ’ . J . . - ^ - - ^aotni tp^ P''ometa, enotni tečaj padel za 9,51 odstotka ski posel, tokrat v vrednosti 7 tisoč \*'J'tel(izj3'®(Jj'friice Probanka je iia 115207, ko je bilo za 29,7 mio tolarjev po tečaju 3390, ■' "lu za lil P®*^^l rta 13500, ko tolarjev prometa, v ponedeljek pa Enotni tečaj redne delnice Intara ^‘'sledr tolarjev pro- porasel na 120883 ob 46,7 mio to- je v torek rahlo porasel iz 3558 na l'“ ttio toidjjp’^®® dne na 13489 ob larjev prometa. 3560, ko je bilo za kar 14,4 mio boci?’ Ptometa, na Četrt- Z delnico Finmedia je bil v sredo tolarjev prometa, naslednjega dne (2,6 n.asestanku pa na prijavljen aplikacijski po.sel v vred- na 3568 ob prometu 143 tisoč tolar- Pttekjp^j ‘f®rjev prometa). nosti 68 tisoč tolarjev po tečaju jev. v četrtek pa na 3570 (10,7 mio ® '3102, =^lii Icčuj nadel 17000, kar predstavlja padec tečaja tolarjev prometa). V petek je njen prohicr' h™* bOO tolarjev, v petek na 15599 enotni tečaj porasel na 3580 ob ti4 PsJnecltljck. pa ob 1,2 mio tolarjev prometa, v po- skromnem prometu 72 tisoč tolarj- delnice ni.^ It luici 12^ preme™, rncta 9 thiii. ] 1? pni- mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 127319 (14,8 mio tolar- jev prometa). "V petek je njen je bil ponovno prijavljen aplikacij- enotni tečaj padel za 9,51 odstotka na 115207, ko je bilo za 29,7 mio na 13500, ko tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 120883 ob 46,7 mio to* Ž delnico Fiiimedia je bil v sredo m t« pa ■ oo 111,2 mio to- ^7,9 TIH 1!JJ47. )e en ''‘kovem k. R' prometa. «36»$' ‘««aj r^oe”^"; s«s‘anku za 6 i Padel na SKB koiebr lAiliiUHh petek c pa po-* mio tolarjev 1’5 .''l®'* enotni za A^^kotacija RSL 1 je bi. 1*^*8“ dnr prometa, tek ‘farjev ^» '‘ob ist»J . -"- "nojil ** obvi niio je ■ —» V čifttr-. tokrat na nedeljck pa na 15298 (15,5 mio tolarjev prom'^(a). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice MK Založba iz 8648 porasel na 8900, ko je bilo za 223 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 8597 ob prometu 602 tisoč tolarjev ter se v četrtek zadržal takorekoč na istem nivoju (8600 -258 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj neznatno porasel na Jev, v ponedeljek pa na 3582 (287 tisoč tolarjev). 22. 2. Je enotni tečaj redne delnice Razvojne družbe iz 17500 padel na 17000, ko je bilo za 170 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 18400 ob prometu 37 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel za kar 42,93 od-stotko tla 10500, ko je bilo za 63 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 17112 (1.6 mio š-š!« Draperjeva je seveda vedela, za kaj gre. Delala je z različnimi okoljevarstvenimi skupinami, [z starih kompresoijev so spuščali v ozračje CFC-je, ki uničujejo ozonsko plast. Izračunala jc, koliko ton bo tega, če bodo na tak način zamenjali kompresorje v vseh hladilnikih. Najmanj 125, mordacelo3l2ton. Vendarseto ni zgodilo. Odločna gospa je izpuščanje preprečila. Med drugim tudi tako, da je s početjem tovarne seznanila politika Ala Gora, sedartiega podpredsednika ZDA. Ta je jc njeno izkušnjo in aktivizem opisal v knjigi Na poti k ravnovesju, ki je nedavno izšla tudi v Slovenščini. 8612, ko je bilo za 1,3 mio tolarjev tolarjev prometa). prometa, v ponedeljek pa na 9068 ob 3,5 mio tolarjev prometa V torek je enotni tečaj delnice NIKA iz 4622 padel na 4450, pro- meta pa je bilo za 1,5 mio tolarjev. V torek je enotni tečaj redne delnice Rogaške iz 550,0 padel na 520,0, ko je bilo za 104 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na meta pa je bilo za 1,5 mio tolarjev. SIS, I ob prometu 721 tisoč tolar- Enotni tečaj delnice Term Čatež jev, v četrtek pa na 501,6 (125 tisoč Je na torkovem borznem sestanku tolarjev). V petek je njen enotni iz 727,2 rahlo jx>rasel na 730,6, ko Je bilo za 585 tisoč tolarjev pro- tečaj neznatno porasel na 502,0, ko meta, vendar je naslednjega dne zdrsnil na 708,0 ob prometu 588 tisoč tolarjev. "V četrtek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 711,3, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, v petek padel na 702,0 ob 2,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 715,6 (1,4 mio tolarjev prometa). Je bilo za 504 tisoč tolarjev prometa. v ponedeljek pa padel na 480 (33 tisoč tolarjev prometa). 'f stjev’ prometa^ Bftrzna kotacija K nato zadržal B - prcdnostnc dcInicc prometa) OTC - prednostne delnice Z enim lotom prednostne delnice HB Brežice je bil v torek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 3499 (-150 tolarjev), naslednjega dne je njen enotni tečaj ralilo padel na 3496 ob prometu 45 tisoč tolarjev, v petek pa na 3050, ko je bito za 122 tisoč tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj delnice KBTP sicer rahlo porasel iz 39938 na 40.000, ko je bilo za 400 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne zdrsnil na 37650 ob prometu 226 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 37000(111 tisoč tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 37833, ko Je bilo za 2,3 mio tolarjev prometa. S prednostno delnico Primofin se jc v tem tednu trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj je iz 42009 padel na 39385. prometa pa je bilo za 21,1 mio tolarjev. "V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 40756 ob 4,8 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 3057 ob prometu 214 tisoč tolarjev. V Četrtek je enotni tečaj prednostne delnice UBK 3 emisije iz 5000 padel na 3750 (-25 odstotkov), prometa pa je bilo za 240 tisoč tolarjev. OTC - obveznice v Z obveznico Gorenje je bil tako sredo kot v četrtek sklenjen apli- Itacijski posel po tečaju 98,0 (-1,0 odst, točko) v skupni vrednosti 39 tisoč tolarjev, v petek pa v vrednosti 218 tisoč po tečaju 99,0. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 97,7 (13 tisoč tolarjev prometa), TONČKA BOŽINOVIČ Gospodiiiia in drugi... Gospa iz Gorovc knjige sodi med tiste, za zdaj šc bolj redke ljudi, ki so premagali refleks »ne na moje dvorišče« - drugo pa me ne briga. Med ljudmi lega kova, ki dajejo upanje, da se začenja novo mišljenje in čustvovanje, Gore šteje šeTosaBametra,Chi-ca Mendesa in Wangari Matthai. Tos Barnett je bil nekdaj vrhovni sodnik Papue Nove Gvineje. V 6000 strani dolgem poročilu je opisal zlorabe neke japonske gospodarske družbe, ki je neusmiljeno uničevala gozdove v njegovi državi. Čeprav vrhovni sodnik in torej visoko v vrhovni v oblasti, je moral pobegniti. Chica Mendesa pa so ubili, Ubiti ga jc dala skupina bogatih veleposestnikov zato, ker je skušat s svojo skupino Seringuerios ustaviti izsekavanje amazonskega gozda. Predlagal je alternative za koriščenje deževnega pragozda. Na tak način, da bi ga lahko koristili na dolgi rok, s harmoničnim gospodarjenjem z njim. Kenijčanka Wangari Matthai je organizirala ženske, da hodijo sadit drevje, predvsem po pobočjih, s čimer se preprečuje odnašanje zemlje. Med sajenjem jih seznanjajo z načrto- ško ustrezne. Avtor knjige Na poti k ravnovesju je politik demokratske stranke, v času, ko je pisal knjigo, je bil kongresnik. Po politični intenzivnosti bi ga lahko umestili nekam med politike realiste, med tiste, ki ne tvegajo radi. Zato je nekoliko ostrejši v svoji knjigi samo do politike prejšnjega ameriškega predsednika Busha, republikanca. Naposled je prepričan, čeprav skozi vso knjigo opisuje, kako nakopičene in preteče so nevarnosti za okolje, večje kot kadarkoli v zgodovini človeštva, da sc morajo stvari reševati postopoma. Govori jezik zmernosti in njegovo največje upanje je vera. Gore je praktični baptist, ki sicer pripoveduje o potrebi, da sc spremeni vrednostni sistem, vendar za to ne daje nobenega drzne- a s ga in izzivajočega predloga. Nazadnje pristane pri notranji ekologiji posameznika, kar je glede na to, da je dandanes po položaju drugi najmočnejši Človek na svetu, kar skromno. No, res Je sicer, da takrat, ko Je pisal knjigo, to še ni bil. Kaj Je notranja ekologija posameznika? To jc nekaj vmesnega med racionalizmom in emocionalnostjo. V Gorovi filozonji Je spremeni ekonomsko vrednotenje okolja; v bruto družbeni proizvod bi morali šteti tudi naravne vire in pri dodeljevanju posojil to upoštevati. Ljudi Je potrebno prepričati, daje svetovno okolje del njihovega dvorišča, sprejeti jc potrebno nove sporazume in v ekološko osveščanje vključiti velikanske možnosti sodobnih informacijskih sistemov. (Nadaljevanje prihodnjič) stran 12 vestnik, 2. marca 1^ iz naših krajev Biserna poroka v Turnišču Pri Gradu so upravičeno užaljeni opazil skupino izletnikov, ki si J* po ogledu cerkve šla ogledati* Minulo soboto sta slavila 60 let skupnega življenja Ana in i Pavel Bojncc iz Turnišča. Zakonsko zvezo sta sklenila 3. marca 1935. leta v župni cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Turnišču. Kmetovalka Ana in čevljar Pavel sta se spoznala nekaj let prej, v zakonu pa se jima je rodilo osem otrok. Dva sta umrla že v otroštvu, šest pa jih je še danes raztresenih naokrog po Sloveniji in tujini. Bariča živi v Luciji pri Portorožu. Alojz je v Mozirju, Jurij živi v domu počitka v Sežani, Marija v Kranju, Anika pa jc najbližje v Strehovcih, Najdlje je odšla Julka, ki ima družino v Nemčiji. Slavnostna sobota je bila enkratna, saj so se pri staršema zbrali vsi otroci, dvanajst vnukov in pet pravnukov. Uradni del je bil v prostorih novega matičnega urada občine Turnišče, Nekoč pomembno središče 9 f- S. ■ i*! dl JJ zdaj pa privesek? J -'Z I l| Politika je zanetila vojno med nekdanjima krajevnima skupnosti-ma Grad in Kuzma, ljudje se gledajo kot psi in mačke grad. Ta, kot kaže, vendarle a« i* postal razvalina, saj ga ie net* 1 let postopoma prekrivajo z n®*’, opeko. In brž ko ne bo več lj^ makalo, bo veliko bolje. Tudi)™, | grajskih ječ se bo dalo pti" 1 Lahko pa že zdaj prideš H grajske kripte (grobnice). tero opozarja turistični kaiipd ki pa bi mu bilo v nadaljeviiC ? smeri treba dodati Še »kažipotov«, da tujcem ne treba povpraševati. Nekaj H”’’’ v »šumov sem se peljal, potecni". je bilo še kar prevozne ceste l j! nec, zato je bilo treba vzeti P pod noge. V borovem gozdičku na ns™ vzpetini se mi j e nenadoma pri' zala štirioglata stavba; bojaz« da bom stikal le okrog nje" ' zaprta), je bila odveč, saj se vrata na stežaj odprta. j ran sem spoznal, da nimaj® zapirati, saj je notranjost s« »izropana«: ničesar, kar so S »T -* p ____ I I ' nato pa še v cerkvi sv, Marije Vnebovzete. Družabni del je bil v gostišču Lipot v Dobrovniku. Kot sta povedala slavljenca * bisernoporočenca Bojnec - sta vse življenje živela skromno, o ločitvi nikoli nista razmišljala, čeprav ni bilo vedno najbolje. Filip Matko Odprta vrata mojega doma Prodajalna Moj dom in parketarstvo Srša iz Beltinec sta pripravila zadnjo soboto dan odprtih vrat. Kljub mrzlemu in deževnemu vremenu sc je v trgovini in pred njo trlo kupcev. Za obiskovalce jc bilo namreč dobro poskrbljeno z jedačo in pijačo ter zabavo. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Prekmurski instrumentalni kvintet, pela je Manja Šalamun in za šalo je bil pri roki humorist Geza. Popusti od pet do deset odstotkov so pritegnili kupce in bilo je izžrebanih tudi prek petdeset kupcev, ki so dobili praktične nagrade. Glavna nagrada jc bil polet z zračnim balonom nad Prekmurjem, ki pa v soboto zaradi dežja ni bil mogoč. Zatorej je izžrebanec, 60-letni Matija Mlinarič iz Lipovec, poletel z zračnim balonom naslednji dan, v nedeljo. V sončnem popoldnevu je balon poletel ob IS. uri proti Odrancem. Filip Matko V Zitkovcih Žitkovsko amatersko kulturno društvo Gy3ngyvirag sodi med najboljše v lendavski občini. V lanskem letu so bili Sc posebno aktivni. V društvu deluje več skupin, folklorna, recitatorska, pevska in druge. Lani so nastopali na Madžarskem, Slovaškem, udeležili so se vseh prireditev doma, gostovali so v vseh narodnostno mešanih vaseh občine in plesali tudi na ptujskem festivalu. S svojo dejavnostjo so dajali zgled vsem drugim društvom v občini. Pri oblikovanju dela jim pomagajo tudi strokovnjak iz sosednje Madžarske. Prav takrat, ko so se pričele šolske počitnice brez zimskega veselja na snegu, so otrokom v Lipovcih naredili veliko veselje labodi. Sedem jih je namreč pred tednom dni priletelo v gramoznico v Vučji jami, kjer se kar dobro počutjjo. Popoldanski sprehodi staršev pa tudi nedeljski kratki izleti so usmerjeni te dni k Vučji jami, da si ogledajo ptice, ki v teh krajih niso običajne. So pač okrasne ptice v mestnih parkih, za vas pa niso običajne. Ljudje iz Lipovec vedo povedati, da naj bi labodi prileteli z vhodne smeri, nekje z Madžarskega. Otrokom v teh šolskih počitnicah pa labodi pomenijo dodatno veselje in skrb, ker jih hodijo pridno krmit. Filip Matko Dolnji Slaveči, Motovilci, Kruplivnik, Rad ovci, Kovačevci, Vidonci in Grad sestavljajo Krajevno skupnost Grad, v kateri živi 3,100 prebivalcev, Naselje, ki je v tesni zvezi s tamkajšnjim gradom, se kot trg omenja šele 1478. leta, moralo pa je hiti prav gotovo že prej, saj naj bi grad stal že 1208. leta. Tkidi to je vzrok, da seje Gradu naredila velika krivica, ko mu državni zbor ni priznal statusa samostojne občine, ampak je te kraje - mimo volje ljudi - priključil občini Kuzma. Neuradno smo zvedeli, da je tako zato, ker je neki poslanec Kuzemčanom obljubil - občino! Pri Gradu so upravičeno užaljeni in ustanoviti so odbor za odcepitev od občine Kuzma. Halo za 190.000 (in nekaj več) tisočakov Predsednik krajevne skupnosti Grad Jože Štesl je povedal, da izpolnjujejo vse pogoje za samostojno občino. Potem je nanizal vse objekte, kot so pošta, banka, zdravstvena postaja, osnovna šola, trgovine in tako naprej. Pošalil se jc, da tudi gostiln ne manjka. Upam, da mi ne bo zameril, ker zapišem, da sem ga našel v eni od njih (le kje drugje pa naj bi bili moški v prostem času), a uradni del pogovora sva imela v njegovi kuhinji. Pri Gradu so pred kratkim dobili 600-številčno poštno centralo, na katero bodo delavci ljubljanskega podjetja PAP priključili 200 »starih« in 300 novih telefonskih naročnikov, kar pomeni, da ostaja 100 številk nezasedenih. Pričakovati je, da bodo Grad in drugi kraji v prihodnje še hitreje napredovali in da bodo tudi te številke kmalu pošle. Novi naročniki so neučakani, saj niso počakali na morebitno znižanje cene telefonskega priključka in zanj žrtvujejo 190.000 tolarjev. K temu je treba prišteti še nekaj drugih stroškov, tako da bo telefon posameznika dejansko stal čez 200.000 tolarjev, to pa je še vedno manj, kot so (preračunano) pred leti plačali prvi naročniki. Ob sedanjem napeljevanju pazijo, daje kar največ kablov v zemlji in tako manj »pajčevine« po drogovih. nizirali, pa so primaknili od 10.000 do 20.000 tolarjev. To pa seveda še ni zadoščalo, zato je krajevna skupnost iz tako imenovanih skupnih sredstev dodala 4.000.000 tolarjev. Še vedno je bilo premalo, zato je bil tudi na graškem območju dobrodošel 30-odstotni delež občine Murska Sobota. Manj srečno roko pa so imeli pri modernizaciji občinskih cest, saj so v zadnjih letih na tem območju asfaltirali le serpentino (več zaporednih ovinkov) med 1 I I ' & . 'I I fr i Ll » I Jože Štesl, predsednik krajevne skupnosti: »Ustanovili smo odbor za odcepitev od občine Kuzma, saj izpolnjujemo vse pogoje za samostojno občino Grad. Nekoč smo jo že imeli.« Fv: ■ \ ■■ i' ** sej'"’*'* ■ s^s:. L-?- /;a'a A’ A--' i ■■ .r r ah S« 4 5^ ■ dn . .i -- J- A -s '1, ■■-— \ 'Z' ” .i ..U;. t st-s-’ r I I t' ,■4. ;i Tole pa je znamenita graška kripta, na katero opozarja ti" kažipot, a je človek, ki se do nje zapelje in kos poti prepešači, ■ ran: le goli zidovi in »grafiti«. - Fotografija: Š. S. Vaške ceste asfaltirane, občinske pa Čakajo Novinarjem, ki obiskujemo ! krajevne skupnosti, je skorajda že »zoprno« pisati o klasičnih dosežkih in stremljenjih. V mislih imam tudi ceste. V krajih krajevne skupnosti Grad so lani, kar zadeva modernizacijo vaških cest, naredili veliko korakov. Tako so v Motovilcih pridobili kilome-; ter asfalta, v Dolnjih Slavečih 3, j na območju Grada 3,5 kilometre. v Vidoncih pa 0,5 kilometra. Hišni gospodarji (nekdo pač mora biti »gazda«!) so prispevali od 30.000 do 40,000 tolarjev; tisti, katerih domačije pa odmaknjene od cest, ki sojih pravkar moder- spodnjim in zgodnjim delom Grada. Priznati je treba, daje ta naložba še kako pomembna, saj zdaj vzpetine lažje premaga sleherno vozilo. Ta odsek pa tudi povezuje dva graška znamenita objekta: starodavno cerkev Marije Vnebovzete, ki je v spodnjem delu Gradu, imenovanem Purga, in grad, kije kot skoraj sleherno tako poslopje na vzpetini. Na graškem območju je treba asfaltirati Še najmanj 13 kilometrov občinskih cest, in sicer 3 kilometre dolgo cesto med Gradom in Kuzmo, 8-kilometrski odsek med Radovci in Vidonci in 2-kilometrsko cesto Krupliv-nik-Vadarci. Tu naj dodam, da imajo za to posodobitev velike zagovornike tudi v Krajevni skupnosti Bodonci, kjer si žehjo, da bi traso modernizirali vse tja (naprej od Vadarec) do Beznovec, zato gre za 3,4-kilometrsko cesto. Ko bodo pri Gradu imeli svojo občino, za kar se srdito bori že omenjeni odbor za odcepitev od občine Kuzma, je pričakovati, da bodo imele vasi, ki so zdaj združene v krajevno skupnost, še več skupnih interesov, oziroma bodo v občini bolj prisluhnili potrebam v posameznih vaseh. Morda bodo tako reševali tudi težave z vodo. Bodo imeli občinski vodovod? Zdaj imajo v posameznih krajih individualne in skupinske vodovode, kakih 50 odjemalcev v spodnjem delu Grada pa ima od 1978. leta vaški vodovod, ki pa je še kar v redu, saj voda ni velikokrat oporečna, dobro pa je tudi, da je skorajda nikoli ne zmanjka. Od »vretine«jo namreč prečrpavajo v 50.000-litrski betonski rezervoar, kije na grajski vzpetini in ima voda v ceveh tako naravni pritisk. 11 predniki, ni več! Ostalo Upanje, da drhal ni pobral’ kosti. , # Drugače pa je v kripti( no listja, kot gaje sicer gozdu, tako notranje kot stene pa so popisane z pil atJ pupisaii'- *- pV' o tem, da ima ta in ta W *b . Sl Z' n nAlb4j-k Lrii 4 » ■nn O fVI 1 LO h J »Če želite kupiti mamilrT' S w hjf site pri A Ž.« Nad tem. videl, nisem mogel biti šem. Vem, gicpriian tako ne bo ostalo v n« Predlog: kaj ko bi kript°^jji/ nili v kapelo? Bi bilo l’‘J^(fli| be, če bi se kdo v njej I šne ali drugačne zaoblju Naša občasna dopis*"® J« janca Ferko je nedavno dje. K tej trditvi tudi nič dodati. Upam ' MIILLIIIUJ ULUaiVU k** vski zbor in drugi zna'*" jr prireditvi Gračani so v kulturno društvo pa iti' VOEV_1 iiCrVJl lit Ul poroda še naprej tako našli področja zunajpo*^ angažiranja. Hočem reči, da j« ie j/ Kaj je V grajski kripti? v znameniti graški cerkvi sem bil že velikokrat, tudi razpadajoče grajsko poslopje sem si že večkrat ogledal, zato ob tokratnem obisku Gradu nisem šel v ta znamenita objekta. Sem pa vne, zgodovinske in dri* sti kar najbolj izrabljat'- sr tako množično (pretit^ veda), kot sta veliko prf’ jjj* cerkvi in Andrejev seje gornjem delu vasi - P"* ® poslopju. S.SClBfl'*' ■J vestnik, 2. marca 1995 stran 13 N iz naših krajev Hrvaški elektrikarji že določajo mejo pri Razkrila, čeprav spo-' i^dzum o tem še ni sprejet, niti ratificiran v državnih parlamentih S policijo nad uporne Sedaj ko so rešili cerkev, Hrvati stiskajo svoj obroč okrog geta na vse druge možne načine - s tablami, omejevanjem gibanja, odklopi elektrike! Se lahko nadejamo — * ®®otaže plinskih peči na mejnem pasu? Petem ko je mota) novembra lani rukriske župnijo zapustiti hrva^ti duhovnik Stjepan Slaviček • tak je ha namreč dekret iz Va-tlkam • in «• —-aua . in se je dokaj napeto tMpoloženje med ljudmi hitro tačelo umirjati, je napetost zdaj znova porasla. Pa ne zaradi ce-rRvenih ohredov, kajti domačini"" —,, Mju upmacini so zelo ladovoljni i ^kimlupmkoni Rolo. *B>pak iti j? nw'rači's hrvaška s iKtn^njem opozorilnih '»hnejnlh uhri vi «—‘’ iUKjo novim sloven- Y ^zračili hrvaška -'**M,kitudip:c-TZ in pro-.Panekrid nj i* u_21. prepove- po •» bol) hrvaški Dopisniki poročajo Kaj je novega la račune za porabljeno energijo iz podjetja Elektro Maribor, potem pa jima je bilo rečeno (enako sosedom), da je bil dosežen dogovor z Elektrogospodarstvom Čakovec, da bodo od tedaj naprej posijali račune oni. S takšnim predlogom se omenjene družine niso strinjale in tudi niso hotele nič podpisati. O tem so tudi pisno seznanili Elektro Maribor. Kljub temu so jim čez čas začeli pošiljati položnice iz Čakovca, s čimer so se hočeš nočeš morali sprijaznili. Tolažili pa so se s tem, da hrvaški elektrikarji nimajo sta! na poseg, dokler ne bo rešeno vprašanje meje. Pa gaje eden vprašal, kakšno državljanstvo ima. Ko mu je odgovoril, da slovensko. je oni komentiral, češ da so sicer vsi tam okrog Hrvati. Razšli so sc brez dogovora. Pritiski pa so sc nadaljevali, dokler 16. februarja niso betonskega stebra pri domačiji Ivana Mesariča (tik ob cesti) tudi v resnici postavili. Se prej sta najprej poskušala to preprečiti Vlado in njegov oče, tako da sta stopila pred tovorno vozilo, s katerim so se približevali določenemu me- ;s? I . t 'kil V naših krajih? v Zbigovcih se je večina ljudi, zlasti iz okolice gasilskega doma, odločila za organiziran odvoz komunalnih odpadkov. Nedvomno je tudi to prispevek k lepši podobi naselja. Ima pa komunalno podjetje probleme, saj je za mesto priskrbelo posode za ločeno zbiranje odpadkov, a kaj ko pa menda ni kupcev za papir in steklovino, zato v zadnjem času delavci odpadke kar vsepovprek odvažajo na deponijo v Hrastje-Moto. Žalostno, a resnično! - Radgonska tržnica ponoči ne bo več izpostavljena nepridipravom, saj sojo končno osvetlili, - Iz Gornje Radgone pa so Se tele novičke: V najrazličnejših oblikah izobraževanja pri tamkajšnji Ljudski univerzi sc je lani usposabljalo 929 ljudi. - Na območju te občine imajo ta čas le še 14 beguncev iz BiH, ki stanujejo pri sorodnikih in prijateljih, s hrano pa jih v glavnem oskrbuje območna organizacija RK. Ta skrbi tudi za domačine, saj je lani razdelila 42 ton moke, veliko druge hrane in oblačil. - Območna obrtna zbornica ima 547 članov, od tega 415 rednih obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov. Takih, ki zaposlujejo tudi druge (422 delavcev), pa je 188. Lani seje število obrtnikov povečalo za 75. Največ zaradi porasta števila gostišč in trgovin. - Potni list, ki ga lahko dobiš takoj, ima 15.801 občan stare občine Gornja Radgona, v kateri je sicer živelo 21.648 ljudi. Lani so izdali 1.346 novih potnih listov, leta 1993 pa kar 6.500, - Na območju občin Gornja Radgona, Sv. Jurij in Radenci bodo letos posadili 54.000 sadik raznega gozdnega drevja, od tega 18,00 sadik hrasta in 15,500 smrek. Največji bo delež zasebnikov (30,500 sadik), Sadike so zastonj. Upati je, da dreves, ki bodo čez nekaj let zrasla, ne bo uničil lubadar, ki je bil sicer na »pohodu« v lanskem letu in uničil 800 smrek. - Bolje pa sc drže vinogradi, ki jih je na območlju vseh treh občin okrog 900 hektarjev. Še večjih bo, saj so zasebniki letos zasadili 26 hejktarjev novih nasadov, kar je 10 hektarjev več kot lani. - Povečuje se tudi reja krav molznic, KZ Gornja Radgona je predlani odkupila 5,5 milijona litrov, lani pa kar 6,3 milijona litrov mleka. Veliko večji je bil tudi okup pšenice, koruze in grozdja. Manj pa so odkupili govedi, telet in prašičev, - Člani društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric so si letos že ogledali vinske kleti na Gradiščanskem. 14. marca pa bodo imeli ocenjevanje svojih vin. Rezultate bodo razglasili 25. marca ob 10-letnici Turističnega društva Radenci. Društvo je sicer staro komaj dobra dva meseca. - Pa še druga plat našega življenja! Na območju stare občine Gornja Radgona je bilo predlani 10 samomorov, lani pa 15. Prevladujejo moški. Pričakovati je, da bo telefonska številka 33 006, kamor lahko pokličemo v stiski, pripomogla, da bo tega manj. Želimo pa si tudi, da bi bilo manj grafitov, ki se pojavljajo na pročeljih hiš, večina pa je naperjena proti Neslovencem. - Hvala, Franci Klemenčič, za množico teh novic! V krajevni skupnopsti Črešnjevci-Zbigovei že po tradiciji pripravljajo srečanja občanov, starih nad 65 let. Že nekaj let imajo hkrati občni zbor krajevne organizacije društva upokojencev. Tedaj obiščejo tudi bolne in jim izroče simbolična darila. Dogovorijo se tudi o izletih in sploh programu dela. Letos bo srečanje starejših ljudi 19. marca. Nedvomno bo uspelo tudi zato, ker je oživela krajevna organizacija Rdečega križa. - Marjan BanTi, ki je napisal novico, ki ste jo pravkar prebrali, še poroča, da se je sestal odbor za gradnjo vodovoda Črešnjevci-Zbigovei. Ugotovili so, kaj vse so že naredili in zastavili nadaljnje delo. Zgradili so že primarne vode in vodohram, čimprej bodo uredili formalnosti v zvezi z razpisom nadaljnje gradnje osnovnega omrežja (Ivanjševski Vrh, Rodmošci) in skušali pridobiti denar iz sklada za demografsko ogrožena območja. Sklenili so. da bodo hišne priključke naredili strokovnjaki, da ne bi bilo težav pri tehničnem prevzemu vodovoda. In kaj se dogaja na drugem koncu našega ob murskega sveta? Jože Žerdin je sicer napisal daljša poročila, a jih zaradi prostorske stiske ne moremo objaviti, zato pa jih povzemamo v telegrafskem slogu. -V Ljutomeru so ustanovili društvo vinogradnikov in prijateljev vin. Člani imajo kar 600 hektarjev vinogradov. I. u preselili tja po 2. svetovni vojni z Razkrižja. Do leta 1947 je spadal ta predel še k Sloveniji, potem pa so mejo potegnili tako, da so se naenkrat znašli na hrvaški strani. Ampak vse do osamosvojitve to skoraj ni bilo pomembno. Tako je Vlado obiskoval osnovno šolo na Razkrižju, gimnazijo v Ljutomeru in pedagoško akademijo v Mariboru, Postal je predmetni učitelj matematike in poučuje na razkriški osemletki. Tako kot že prej njegovi starši, je bil ves čas navezan le na Slovenijo. Aktivno je sodeloval v mladinski organizaciji in kulturno-umetniškem društvu na Razkrižju ter se vključeval tudi v druge dejavnosti v tamkajšnji krajevni skupnosti. Podobno življenjsko pot je imela Cvetka. Tildi hiša njenih staršev je uradno na hrvaški strani (na mejni črti), vsi pa so jih sicer imeli za del slovenskega kraja Gibina. TLidi ona je končala osemletko na Razkrižju, potem pa še pedagoško gimnazijo v Murski Soboti in pedagoško akademijo v Mariboru. Po poklicu je predmetna učiteljica slovenskega jezika na OS Razkrižje. Glede na vse to jima kajpak ni vseeno, kam bo po novem spadala njuna domačija. Že leta 1991 sta skupaj s sosedi oddala vlogo na občini v Ljutomeru - od tam pa so jo posredovali komisiji Republike Slovenije za določanje meje z Republiko Hrvaško - v kateri so izrazili željo, da bi jih priključili k Sloveniji. Zaenkrat rešitve Še ni, obiskali pa sojih že nekateri visoki predstavniki naše državne uprave in politiki. k' k' l' sJ**' Si O 31 l '' O □i ., 1 iJ *** '>’?, ^'3 ras .a «>>W S-™™-!. , J po vsej domačije svoje otnn-lje. Tako so Ih. I« v IVulb- v. - svoje '••er.-. leK^shn« s» V v b. ■' JWa iv" (uradno „.*ji turaonn - 'Oia iMhkJnt živijo le sloven-•hi d*lml)iČBi^ s pomočjo poticij*^ W*ilfc M eirttrtinl drog, Ijn-W Srej Pa ese uathre (aj*T>* « « tfcnhali prepriča- "i d*ki podpisati soglasje in tako H^'*ll na priključitev svojih do-na hrsaško električno ILmI- - -mil IflE Prti P^učitev svojih do- Et, f®^atorja namreč dobi- Slovenije ((nub . dni "* Razkrižjn). Smo —I »mo K podali v omenjeni zaselek, to je tja. kj« ŽN«® tn Mesaričeve diužine in Bedeko-vihevi. Z avtom olillom se lahko Jntpelješ tjakaj In po cesti, ki vodi Ntk. meintga prehoda ftazkriijt-^nn.iortfitorej občutek, kot da ti nntnealett nekam v lujlno St ^teta, da so se hrvaški ohmejnt t^iuki in policisti pt-o ulUt nko proti Štrigovi. tako da ‘»j omenjene č ne sredini med slovenskim in hi‘ ''eškim mejnim prehodom "Tit dejansko živi • stavou-- Policisti Preselili neko- ga itm . —u so se- domačije nekako ^'''irno kol v pro- ■i‘icra zaporu. Oprostite pn-“'trjavi, toda dejansko je tako, ^‘karaor ne moreš in nihče k tebi, ne da bi se izognil mejni konit-^b. Res je, da se uslužbenci prebodu Razkrižje vedejo do dobre in 4» — n# 'Ptroli nas nobi 'enih ■n da >P nihče k 7’®d nami ni —-un nesoglasij in problemom« toda to ne velja za tiste, ki pti-Wto1(,namahod- ' Sicer t'" - - problemov, „ vedli - -uzeenci na hrvaškem prebodu, ko je bil le-ta — postavljen še med dvema hišama, pa je bolje, da ŠOTori.-. Človek nas mejnem začasno ®ploh ne ji Sl, ?as s „ misli srtio najprej povzeti i ..-»Ota z Vladom Mesai in njegovo ženo Cvetko, ki sta si v tem predelu leta 1988 zgradila novo hišo. Cez cesto p« i« ^ telošjupni In prihodhl** jf; Pr«Uedfiik »w(ta krajev" j noštf je pototIL da J. BkeUa denarja za cefi*® poicfcai In da so 3.000.000 tolHije*) de ranjc WW metrov dolipi' ki tjc wju meirav uant"' ijr potekajo od I_X___n_ z_ J Frančič. 'I i ST L’’ I [ * ŽilBvfevih in dalje piiiiči do Žekševih. močju je asfalt še svež, položili proti koncu Leto prej (1993) pa so * ; cihasfaitirali l.JOO-nte*^ od domačije Vlaj vega brega in mimo Kaj pa druga probl® . ja!* 1 Domači predsednik bi bilo središče Vadarec / bližno tako lepo urejeh^’ Bodoncih. Dejali smo '" p* okolica gasilskega menda glavno vaško lepa, pa je odvrnil, ,1/, središče tam. kjer gostilna in zadružno ■ Če pa je tako, potem P (jr dajamo mi, tista pro^^i 1 Sto Sij no že lahko očedili. Š. 1 I vestnik, 2. marca 199fi stran 15 > odsevi mladosti I Ali veste? V elektrarni J nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DO- v ****&*«« 1.1 vga > RA Knjiga m. sobota) Kot smo pričakovali, ste nas tokrat skoraj zasuli s prav ni mi odgovori na 23. vprašanje. Roman Hiša Marije Pomočnice je seveda napisal Ivan Cankar. Pri žrebanju smo ugotovili, a vsi niste priložili oziroma nalepili kupona, in tako vorov nismo upoštevali. Sreča pa se je nasmehnila BRAN PECKD iz Murske Sobote. Kroška 18. Čestitamo! kupon št. 25 ■ ALI VESTE ** “■ilasMje g. ''kdarje imel vzdevek Lepi/ Odgovore po.šlji- marca. Pravljica o debeli žlici Nekoč je živel Ivo. ki ni hotel ničesar jesti. Mama je prinesla Nho, ni je maral. Nato; sla meso, ni ga hotel. Prinesla je še torto in tudi ni* ' je princ- *ndi nje ni poskusil. Vsa iezn/ ‘'l* poskusil, hi »Oh- ihca pojedla vso hrano!. ,/vjcuia vso hrano!« Ivo je postajal vedno bolj suhljat deček, ker ni hotel jesti. Minevali so dnevi in tedni. Kont-60 je postal Ivo lačen. ni hotel jesti. ^^nčka zalo sc je “blelm^, '•na pisano J« '*'>•* preoblačim. bne ji je Klavdija. Kupila mi jo je mama, ko * bolnici. sem bila v ^^avratdš. ••'»»Ica »A, 1, a OS Cankova ®akda ploščo. že in tiiiaiuii Rijavec zna- pa bomo vi- na te- ni zapustil. Pripravljajo novo «vet prihaja Jj »ks popularoi črna«. Jabuka iz Sarajeva. Tako w bodo zvrstile verjetno '95® ki so nekoč na jugo-^'tivanski glasbeni sceni kaj pO' ®®nile, Le kaj pravijo k tetnn ^iovttiski glasbeniki, ki si težko ^®34tjo prostor pod soncem. prihaja la 12 Sarajeva. Tako Gornji Radgoni so pripravi-nov glasbeni proi*'^ skutoi s 17.6« Gjske kompaktne plošče v živo. ^6stopitatjQ^Q skupine Delegate, The Pat Nuns, C7.D, Wass«-^Kbt, Not Wby Ves in V okovih. Vstopnina je 400 tolarjev. Izvedb ga bodo v soboto, 4. marca, 6b 2\. uri v tamkajšnji dvorani T'VD Pattizans li projekt Držim. 5®'"anjem lO i^ompila- VKmo Cl> .(ucu — Cl)^ flUsnoF I 69000 "burska ...ursKa Sobota, Slomškova 43 TStEFOH, TELEFAKS: 069/32-465 Dogovorili smo se, da bomo šli na ogled elektrarne. Nekega jutra smo se z avtobusom odpeljali na pot, Vodila nas je proti Lenartu in Puju. Ko smo prispeli v Zlatoličje, smo se ustavili. Pri vhodu nas je sprejel vratar. Na ogled elektrarne pa nas je pospremil poseben vodnik Ogledali smo si različne stroje. Elektrarna je zelo zelo velika. V vodi so se delali veliki vrtinci. Gospod nam je rekel, da tistega, ki pade noter, ne morejo več rešiti. Globoko je 10 metrov. Ko smo si vse ogledali, smo sc lepo zahvalili in se zadovoljni vrnili domov. PETRA KRANER, 3. a OŠ Sveta Ana Srnica Srniea, at se me bojiš, ko od mene tako hitiš? Srnica, hitro skoči v gozd, da lovec li ne bo kosi Na levo in desno zavij, pa lovcu se dobro skrij. MATEJA ČURIC, 2. a OS Franceta Prešerna Crenšovci Beli mož Pazi, pazi, beti mož, pazi, pazi, sonce gre. Pazi, da te ne podre. Čas hiti, ura leče, beli mož pa nič ne reče. ANA LUKAC, 1. a DOŠ Lendava odločil, da bo jedel. Vendar, ojoj, žlica mu je prej vse pojedla. Tako je bilo dan za dnem. Žlica je postajala vse debelejša, Ivo pa ni imel več toliko moči, da bi jo treščil na tla. Mama ni vedela, kaj naj stori. Odločila se je, da bo debelo žlico polomila. Komaj ji je to uspelo. Nato je dala Ivu suho žlico. Z njo je najprej pojedel juho, nato krompir in meso, nazadnje pa še sladoled. Malo ga je bolel trebušček, ker ni bil vajen hrane, a je minilo. Odslej naprej je jedel vse. Iz dneva vdan je postajal močnejši fant. Vi v razredu so ga klicali na pomoč. če jim je kdo nagajal. Ivo je postal najmočnejši fant na šoli. Nikoli pa ni tepel pridnih učencev, ampak samo tiste, ki so bili poredni. Pravljico so napisali učenci pri podaljšanem bivanju v 1. a-razre-du OŠ Tišina skupaj z učiteljico NATALIJO KAVAS. ... in tam Širijo se govorice, da ima Rod StewaTt velike težave z alkoholom. Njegove težave pa se kažejo tudi pri sponzoriranju, saj ga pokrovitelji, ki promovirajo brezalkoholno pijačo, vedno bolj izključujejo. Poleg tega Rod ni več na vrhu popularnosti. Glede na to, da je mi- Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Moje otroštvo Ime mi je Suada, moj priimek pa je Jukič. Stara sem 12 let. Rojena sem v Srebrenici, kjer je »ostalo« moje srečno otroštvo. Ko sc je v moji domovini začela vojna, sem morala pobegniti z mamo in bratom, oče pa je ostal tam. Najprej sem prišla v zbirni center v Trbovljah. Tam sem končala 4. razred. Dobro sem se učila in vsak dan sem dobivala boljše ocene. Ko so zaprli tamkajšnji center, sem prišla v Vidonce. Tu sem končala 5., zdaj pa obiskujem 6. razred Šola je v Puconcih. Spoznala sem se s sošolci, ki so me toplo sprejeti in mi radi pomagajo. V Sloveniji sem tri leta. Očka je še vedno doma in se bori za domovino. Tu nam je lepo, toda najlepše je živeti v svoji domovini. Tam sem rojena, tam je moje življenje in vsak dan čakam, kdaj se bo končala vojna, da se bom lahko vrnita domov v Bosno in Hercegovino. SUADA JUKIČ, 6. b OŠ Puconci I Ijarder, pa zaenkrat vse uspešno , sproti rešuje. Italijanski glasbenik Al Bano toži Michaela Jacksona za krajo svoje skladbe lije Swans Of Balaka, ki naj bi jo Michael j preimenoval v Will You Be The-re. Jackson se brani, da je podobnost zgolj naključna. Spor i bodo rešili na rimskem sodišču. i' l i Nekje v daljavi roža zelenela je, odprla svoj je cvet in zagledala je svet. Nekje v puščavi roža ovenela je, zaprta je oči, močno vode si žeti. Nekje v daljavi roža zelenela je, nekje v puščavi roža ovenela je. KATJA REŽONJA, S c OŠ Turnišče Vijolica Vijolica se je prebudila in se sonca razveselila. Jej, kako lepo sije, oh, kako lepo me greje! Listje bo zabrstelo in vse bo zadrhtelo. Kože se bodo razcvetele in ptice bodo spet priletele. BARBARA S RES. 4. a OS Bakovci Glasbena uganka Tokrat je bilo vprašanje nekoliko težje in v uredništvo smo dobili kar nekaj napačnih odgovorov. Oddajo NSTSNMV, Najbojših sedem tujih skladb na Murskem Valu, vodi Ljubo Kralj. Seveda imajo tudi druge glasbene lestvice, te pa vodijo drugi voditelji. Pravilno je odgovorila Olga Idič, Vrtna 9,69IMM) Murska Sobota. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja pokrovitelj te rubrike M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševar^u nove glasbene uganke: Kdo je napisal glasbo za znamenito risanko Levji kralji Kupon š(.5 Odgovor: Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do 25. februarja na naš naslov: Podjetje za informiranje, Arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, S pripisom: za Pop Rock Novice, Rodil seje kot George Guy 30, julija 1936 v Lettsworthu. Prve strune je trgal pri 13 letih na doma narejeni kitari. Pri dvajsetih se je preselil v Chicago in takrat sc je začela njegova uspešna pot. Danes velja za enega najboljših, če ne celo najboljšega še živečega glasbenika blucsa nasploh. V začetku svoje kariere je delal predvsem kot studijski glasbenik in se spoznal z znanimi imeni bluesa, kot so Muk. hitro edeo la drUgglB keo] IdDi ka člavih ne lolga nlrUtti, Zeoh] im obletnica Prode-nvavB inrtl Bkaus daLli tg je rebenik po te ]B pred tuni Osnii bck. iriree«k JEhrbIi, J« l^tag 41ŠČH ^hLVd IviLh pravnlHirir ka Uh rti tHriaka Ld-lka sefelš konferenc pa akupof v evropskem pa v suetovnon merili, na šteri se borijo za svoje pravice. NeŠterne, DrLijge se pa po staroj navadi borijo samo doma s svojimi dedi. pa z decof, pejnezaini za preživetje. Tou se naš zvinešnj i nouvi je od minister pa mnouge prilike tak a kak po Prekmursko "Tanjer", bori zvujna, ka bi se s sousidami kelko se da mirno pogučali o kakši mali sporni zadevaj, znotra države se pa naši čednejši štukajo 5 takšimi nisikimi udarci/ sousidovi državniki znali. li nadaie davlejo pa se z ka či bi za vse nami sploj ne bi ščeli pogučavati, V Šolskon zakoni, namesto ka bi se pogučali o sodobnejšem učnon programi, se štukajo s kelkimi decinskimi lejtami bi se naj začnole neSterne šoule zvati tak ali ovak, kakSa de pa vsebina, pa Sto de jo naklado toj naSoj že napou zmejšanoj deci, se pa ne vejo zgučati, pravi Bela, šteri je že večkrat povedo, pa ka je tildi že dokazano, ka se cejlo živlenje feimo, tš pa na konci li nouri merjemo. Edni se v ton živlenji več nafčijo. eni pa menje. Pa je tou nej največ od šolskega zakona odvisno, zatou, ka so med nešoulanimi tildi mnougi jako Čedni lidje. obratno pa med visiko šolanimi telko teucof obstoja. ka ji niti v njegovo velko Stalo ne bi notri mogli spraviti. Tak un pravi, pa tak je un v svojon dugon živlenji prešaco, zatou se pa čudil je. ka se telko okouli formalnosti gunijo, kak njegova seka gda se guni, bistva pa nega notri. premišlavanje k toj šolskoj modriji. Takše je pač njegovo Džouži IMekatere specia* iitete na Daljnem vzhodu so že take, da vzbujajo odpor, čeprav tisti redki, ki so premagali predsodke in poskusili, denimo tople palmove črve, trdijo, da so nadvse okusni. Burmanci pa so sploh nori nanje, jSrvc, ki so užitni le pozimi, lahko na uticfdi Rangtma kupite že imhane. ■i b’ I ' tif' ii' ■v: '^.x' ■ Wasliing tonsko letališče Je že zdavnaj postalo pre* m^hno za vse, ki se zgri-itjajo v prestolnico prve svetovne velesile. Zato ob dosedanjem pospešeno gradjjo novo letališče, ki naj bo nared šele prihodnje leto. Ta najsodobnejši tehnološki čudež naj bi zadostoval potrebam za vs^ nek^j deset-letij. Letališče bo opremljeno z vsem, kar danes premore ameriška tehnologija. I 1 f •j? J f S :( • t * v ~ L?-' «-W.' . i... Najdražji jel bil Leonardo da Vinci Mednarodno tržišče z m®'®: nami spet kaže več samozs^, Po zaslugi nove generacije cev in investitorjev, ki vlžS^^ podedovanega umetnost, se cene premožno ic že nčtoj spet dvigajo. PovpraŠevaoJfJ'-zlasti po starih mojstrih ? ijstnn v j stoletja, po sodobni —-izdelkih umetne obrti, pohištvu in po bibliofilskih'’^ Ko so pri Christieju na dražbi prodali za 18,8 na mark 3000 let star sten^. lief kralja Asurnasirpal®^ Kristusom) iž 359 pred Kristusom) ri -palače v Nimrodu ob Tigris" ■ najdražjo umetnino antiP''^ obdobja, so bila suha vanja z umetninami ■isu^ pozabljena. Resnično kulminacije jesenske sezone pa ni vala likovna umetnina, risbami opremljeni znan*' i rokopis Leonarda da Christieju v New Yorku so . imenom njegovega zadhJ’*’^ stnika, ameriškeganaftn^^/i gotca in zbiralca manda Hammerja, 47 milijonov mark. kupila ameriška družba i® -lovapje računalniških proK'^’ katere lastnik je Bill gi naj bogatejši Človek v 80 odstotkovjjf Stank trpi zaradi družini. Vedno več jči rov, ko »neubogljive žri'® plačujejo svojo pol'® držo z življenjem. dvaindvajsetletna --Sanin končala v holi"^ s hudimi opeklinami, odklonila nenaravno sp^ občevanje s svojim Tajo je zvlekel na dvoh^ polil z bencinom in Nasilneža so ovadili. ni veliko upanja, da «5 sodišče primerno lo. Sežiganje žensk di je vtem predelu sve mreč še vedno oblika P nalne folklore. Bizoni so specialiteta rv- vua Bizonje meso so cenili že osvajalci ameriškega Divjes danes pa je prava specialiteta ne samo v Ameriki, ampak pi. Farme za vzrejo bizonov rastejo kot gobe po dežju tudi J jozju kjer seje^^ j bizoni sicer nikoli niso živeli. V Ohiu na primer, kjv, -- - p,-. 9 tehmogočnihživaliodloČilpodjetniBobSexten.Kaže,da®®^^ii5f I pravilno. Pred šestimi leti je začel s petimi živalmi, I njegova čreda že več kot 40 glav. Bizoni torej ne bodo izi"" j Imloiiezljshi arhipelag sestavlja kar 15 tisoč otokov. Zato Je povsem razumljivo, da največji del prometa poteka po morjo- TUdi trgovina poteka kar na ladjah in čolnih. Prebivalci enega otoka naložijo na la-4}o svoje presežne pridelke in jih odpeljejo do sosednjega otoka, kjer Jih običajno zamenjajo za kako drugo blago. Če na tem otoku ne dobijo potrebnega, pač odplujejo naprej. Možnosti imajo veliko. Kljub lepim namenom oboroževalne tekme Se ni konec. Japonci pa so očitno tudi na tem podfO^J^ gli in presegli Američane. Enosedežni lovski boinht"^jjl!' ki so ga izdelali pri Mitsublshyu vNagoji, je menda nejši predstavnik svoje vrste. Japonci so za osno*' Lfrckbeedov F-16. dodali pa so mu zadnje dosežke sv® . tronske industrije. I i I ^stnik,2. marca 1995 stran 17 e ii za vsakogar nekaj Zaprte grede Zaprta greda je najstarejša oblika zavarovanega prostora zelenjadarstvu. v katerem umetno uravnavamo klimo. Zaradi v enostavnosti je dostopna vsake-mn pridelovalcu zelenjave. Zaprta greda je vse leto dopolnilo za pridelovanje na prostem. V zaprti gredi lahko gojimo vse niTV* gc»jimo vse nizke rastline. Omogočajo zgodnje pridelke, ki nam obilno poplačajo trud inporavTUoo stroške. Največ st uporabljajo za vzgojo sadik. Po konstrukciji razlikujemo enojne in dvojne Najbo^ zaprte grede, so razšiijene enojne, ki Kol vir oerevania ___________ ogrevanja lahko - ISnKO hbamo toploto biološkega ali tehničnega izvor upora- ‘ra. Glede na stopnjo ‘D hladne. poltople Zaprte grede postavimo na zemljišče z ravnim ali odcedno tahlo nagigenitn reliefom (5 do 51'), ki je ves dan osončen. Lega naj bo južna ali jugovzhodna. Po dolžini naj imajo enojne zaprte TTier vzhod-zahod. Višja »uaiuca grede (10 do 12 cm) je na severu, nagib nm*i til«*« grede ^traniej smer ® ‘'nt^ose^”' sever-jug. 030 enakomerno °«etiitev i Naklon in ogrevanje grede, okna je 10’. Zaprta gre--»n«] bo zaščitena pred vetrom (drevesa, stavbe). Okvirje običaj- ‘‘“naj bo ti TCLJka* ’7EHNA no lesen, betonski ali pa kombinacija obeh. Za toplo gredo izkopljemo 40 do 60 cm globoko jamo. Tla zravnamo in izoliramo (10 do 15 cm pokrijemo z listjem, slamo ali koruznico). Viri ogrevanja so lahko hlevski gnoj, listje, slama, šota. Ob razgradnji pod vplivom mikroorganizmov se sprošča več ali maiij toplote. Bioenergetski material nalagamo v tankih plasteh in enakomerno potlačimo. Če ga preveč potlačimo, iztisnemo zrak in ustavimo razpad organske snovi, če pa premalo, se zaradi delovanja miluo-organizmov hitro razvijejo visoke temperature in deluje le kratek čas. Najboljši je svež hlevski gnoj, ki se hitro segreje in dolgo oddaja toploto (40 do 50 dni). Slama in listje oddajata malo toplote. ki pa se dolgo zadrži. Ko je gnoj potlačen, gredo zapremo za 2 do 3 dni, nato prezračimo. Na plast bioenergetskega materiala damo 15 do 20 cm substrata. Uporabljamo različne mešanice na osnovi dobre strukture zemlje in šote, npr.: • preperel gnoj + strukturna zemlja v razmerju 1:1 ali 2:1, - 70% šote + 20 % vrtne zemlje + 10 % preperelega gnoja, - 50% glinaste prsti + 25 % šote + 25% peska, - 50% dobre prsti + 25% pre- perelega gnoja + 25% peska. Površina mora biti ravna ter razmik med oknom in površino prsti 10 cm. Tople grede so pokrite s steklom ali v zadnjem času s plastično folijo. Polnilo se seseda in po nekaj tednih je razmik med oknom in površino substrata dvakrat večji. Ko doseže substrat temperaturo 15’C, prekopljemo do gnoja in poravnamo. Sejemo na široko ali v brazde. Razmik med vrstami naj bo naj-manj 6 do S cm. Sejemo kakovostno in razkuženo seme ustreznih sort posamezne zelenjave. Za hiter in enakomeren vznik je po setvi potrebna optimalna temperatura. Da sadike utrdimo, moramo zračiti, takoj ko je temperatura v gredi 15°C. Okna odpiramo proti smeri vetra. V oblač- nem vremenu mora biti temperatura zraka v gredi nižja za 4 do 5’C. Zalivamo s kemično in biološko neoporečno vodo, ki je ogreta na 18 do 20*C (10 do 12 l/mO- Nekaj dni pred presajanjem gredo popolnoma odkrijemo, da se rastline navadijo na zunanjo temperaturo. Toploto, ki se podnevi nabere s soncem, ponoči ohranimo s pokrivanjem s slama-ricami. Hladnih pokritih gred ne ogrevamo in jih uporabljamo v tistih mesecih, ko zadostuje sonce kot naraven vir energije in za utrjevanje rastlin. Poltopla greda segreje prstna 15 do 20*Cinjetudi primerna za vzgojo sadik. Simona Potočnik, kmet. inž. rasti, proizv. SKŠ Rakičan d.d. MARIBOR ponudba TEDNA: -------------- I 1=.. Obložena PRODAJNI CENTER MURSKASOBOTA, Cvetkova 2a tel. 31 760 še malo pa bo zimsko sne-ženje zamenjal pomladni dež, ko od vsake naše garderobe najbolj trpi obutev. Takrat je najbolje, da na noge nataknete kar gumijaste škornje. Vseh modelov in barv jih je najti, že dolgo niso več samo klasični črni. Tudi krilo lahko oblečete k njim. Če gre za minico, obujte letos tako zelo modeme vot-nene nogavice, zgoraj pa oblecite dežno Jopo ali vetrovko. Poleg dežnika v pomladnem vetru ne škodi pokrivalo. t' 't I M ■ I ! I I i: F/ I IJ ' iii ■s- f % grahova rižota Potrebujemo: 60 dag svinine brez kosti, 4 žlice olja za pripravo mesa, 3 žlice olja za pripravo graha, polovico čebule, 30 dag graha (zamrznjen ali svež), 40 dag podolgovatega, trdega riža, sol in zelen peteršiii- Svinino narežemo na enkomerne tanke rezine, jih z obeh strani potolčemo in prav na hitro spečemo na vročem olju. Solimo. Na maščobi svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo grah, malo popražimo, nato prilivamo majhne količine vode ali Juhe in pri zmerni temperaturi dobro pokrito dušimo, da se zmehča. Med dušenjem dodamo govejo jušno kocko. Prebran in opran riž zakuhamo v vrelo slano vodo in ga skuhamo. Kuhanega na cedilu odcedimo, splaknemo z vročo vodo, ponovno odcedimo in dodamo k dušenemu grahu. Rahlo premešamo. Pazimo, da riža ne razkuhamo, zrna morajo ostati cela. V sredino servirnega krožnika lično nakopičimo rižoto. Okrog in okrog rižote v obliki venca razvrstimo rezinice opečenega mesa. Maščobo z mesnim sokom, ki nam je ostala od peke mesa, tik pred serviranjem vročo polijemo po rižoti, da izboljšamo okus. Nazadnje potresemo rižoto s sesekljanim zelenim peteršiljem. Zraven ponudimo motovilec ali regrat v solati, sicer pa kakršno koli sezonsko solato. Jed Je primerna tudi za pogrevanje. Cilka Sukič 1'0 it', J .1 I il F' L-Jf'. 1 Rožice, rožice Veliki cvetlični vzorci bodo kraljevali letošnje poletje pri oblekah in pri dodatkih. Z rožicami so posute torbe, potovalke, dežniki in čev]ji. Slednji bodo zato velikokrat iz blaga, torej bodo zračni, mehki in udobni.Mcd barvami vzorcev bo prevladovala rdeča pred zeleno in belo. 5?’ želena TRGOVINA: vse za vrt in kme- ' orodfa. stroji, oprema, gnojila, semena, program GARDENA in še in še ... veseljem vas pričakujemoh Glasbene lestvice shL\»i 3, 4 C.^aT^otina J, ''Ehrn, '^'■^‘'npleMinds '■ ITfcn 'Il ““TrllMei !n n.a.n ZABAVNE GLASBE * ŽF.Na - .AbJttj SiCter i -'QLiž,^?'?:,’^NOČ-KmgsBm •SRTVA-PeterPan 4. - Faraoni * P‘'er Pan fepi;. *r«na In On> ^*‘jyO3NAJj-EPSlDAN- ‘-i 2wnii. j!J:.kto 4 DREVO -F mtje treh dolm - ^^^SPANGALl-An^ SSMtek koketa Burmka -1 Ans.Šibovnik ^L-ATPKSTjs^m - Abs. Bianeti t tin - A*. InnU* Istae TMll A f Itu A'l 1.1 Jlf. A - 5«-“ r*; rtiljUe tlu " * Ans. Borisa Razpotnika .A A S. treh dolin :a Klavžarja jL ^•NHD«inin,™iiilKlansomb«l ^»Pon št 9 Skladbo: Mut^g *■ ["“ria 1995, na naslov: Murski val, "»Ota, za ||last>ena Ivstvice. Popravilo vodovodne pipe Voda večkrat kaplja, čeprav ste pipo tesno zaprli. Potrebno je popravilo. S francoskim ključem odvijte oglato matico na pipi, snemite staro tesnilo in ga nadomestite z novim. Nato matico spet privijte, To je vse. Ce pa voda curlja pri ventilu, navadno zado- stuje, če močneje pritegnete ventil. Ko voda cur^a ob stiku cevi, je treba prevoj na stiku zatesniti s predivom. Seveda pa se taksnih popravil lahko lotite brez težav, če poprej zaprete vodo na priključku glavne cevi. Potnik Pečenka bo dobua lepo skorjico, če v malo vročega mleka razpustite jušno kocko in s to mešanico Sc pred peko premažete meso. Pri obračanju ne upo-rabljajte vilic, da ne bi iztekel mesni sok; pomagate si z dvema kuhalnicama. V pekač dolivajte samo vročo vodo • tato bo pečenka sočna in mehka. Če ste meso pekli predolgo ali Če ni bilo dovolj uležano, prilijte tekočini za oblivanje kozarček virijaka ali žganja in meso še nekaj časa dušite pri znižani temperaturi. MUKI MV - MURSKI Vili - UKV 94,6MHz (UHMUne Ul SV MUb) Ze naše bsbice so poznale zdravilno moč HrnikC cenile pa so jo tudi kot učinkovito lepotilno sredstvo.Arnika ne bi smeta manjkati v nobeni domači lekarni - izvleček iz cvetov in korenin, ki ga narahlo vtrete v kožo, hitreje pozdravi vnetja zaradi stiskanin, odrgnin in zmečkanin, prej izginejo tudi podpludbe. Z razredčeno raztopino lahko premažete površinske rane. I * I * '-'Trnača '•arodi '"^^abavna P'^>ffiek ter ^^lov J Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v Slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,43 Mariborsko zvočno pismo - S.OO Potočila - S, 10 Dopoldne na M V - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Zamuijenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 13.30 Dogodki in odmevi - |fr.30 Poročila - 17,00 Ob koncu tedna - 17,30 »Sipli mi-t - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV -9,15 Predstavljamo vam - 10,00 Poročila - 10.30 Potepajte se i nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Asirosobota - ŽŽ.OO Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.0.5 Horoskop -8.15 Panonski odmevi -8.50 ZamurjeTKi (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9,30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12,15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pošlravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponede^ek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v^lovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 EAopoldne rta M V - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem volu - 13.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krSčakon. cekron pa z marelof- 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.(X) Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.43 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 ETopoldnc na M V - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - I3.(X) Pttpoldnc na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.(» Subjektivno - 15.30 ENjgodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18,00 Na naivKlni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini, nemščini in madžarščini ~ 7,4,5 ZagrebSko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 i3opoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas-10.01) Poročila-10.15 NSTSNMV-11.15 V živo.,. - 12.00 Poročila BBC- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila — 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestilkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-moiski val - 22.00 Vkliučujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžaiščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 9,15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinai v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.23 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza sc zcia - 22.00 Vključujemo Radm Slovenija. SESTAVI UARKO HAPASI DRŽALO AU SrtUALP ZA SVKE PftEPfKISTO SIRANBCE NA PROSTEM GOROVJE V SEVEROZAHODNI INDIJI VIJAK pn SADNI PItSI PLEMENSKI P0GUW v X3UW ua^i M MAROKU razseJ NOSI nOMUKSKA POKRAJINA lAHODNO OD REKI OLT SHERMIOOO ANURSON znak ZA Šahovsko TRDNJAVO UNIVERa TETNO MESTO VANGLUI LftAONO SPOROČILO javnosti DRŽAVNA OevESCEV SLUŽBA V ZDA SlOVEHSKI SKIAOA-TEU (199549(1) SPREMEfl LIVKA V MATE-UAHKI PRISTAŠ ETATGMA DROBNA ŽIVAL OTOK BLZU SUMATRE SOSTA TKANINA I ZA POSTEU-UNO GLAVNO MESTO OB NILU 1 I I f ,,4__ , STEZA ZA PRISTAJA-NJE letal TAJSKA ŠEMA, MAŠKARA (ElE$NA DRŽA BRKATI ANBLEŠK) PISATELJ AMERIŠKA I I flESE-' obStek RICHARD SHERIOAN LAMAN 1 PRERNA. LEO ISTRE vounaj STRANKE 6AAS V SIRU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: epsomit, drenaža, Genova, Amin. NS. rio. ski, VVerther, arare, laterna, L, Prek, Arp, Yma, cian, CN, ekrazit. stran 18 vestnik, 2. marca podlistki 1 Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi v 30. letih ( Prim. dr. Mb Zadravec /3 23. 6. 1993-2. 9. 1993 6.500km s kolesom po Evropi Sergej Kaučevič ■ Hiše so največ grajene na ključ, starejših lesenih je največ, novejše so zidane. Starejše so enosobne z ilovnatimi tlemi. Iz blata jih je okrog 20. Hiše so večinoma v slabem stanju in raztresene na vsaki strani ceste po pobočju. Potok, ki teče po dolini, se izliva v Lendavo. Gospodarska poslopja so slaba, majhna, tudi gospodarsko orodje je še precej primitivno. Ob hudih nalivih voda odnaša zemljo v dolino. Prevladujejo pa suhe letine in na bregu se vse posuši. Če kmet hoče, da mu kaj zraste, mora gnojiti vsako leto. Gnoja seveda primanjkuje. Orat zemlje stane danes 8-000 — din (gozda, orne pa okrog 9.000,- din). Pred vojno je stat 1 oral zemlje 200 do 300 goldinarjev, danes je določil ceno zemlje Kartner. Dvorišča so porasla s travo, na njih so gnojišča. Umetnih ni. Stranišča so zelo primitivna, zbita iz desk in navadno pri svinjaku. So tudi hiše brez vodnjaka. Okrog 50 jih je na vreteno, drugi so vrelci. Globina je zelo različna, voda pa je trša in dobra. Prehrana je slaba. Poleti kuhajo največkrat dvakrat na dan. pozimi navadno trikrat. Mnoge družine gla-dujejo in so prisiljene nakupovati kruh in živila. Obleke in obuval primanjkuje. Otroci imajo le po eno obleko in kadar perejo, ne morejo v Solo. Mnogo se použije alkohola, predvsem žganja, ki ga kuhajo iz sadja, in nekaj vina z brajd. Žganje popijejo doma; zgodi se celo, da si ga otroci prinesejo v šolo. Otroci iz vasi hodijo v šolo v Kuzmo, 2km daleč. So slabo nadarjeni, čemur so vzrok medsebojne poroke v vasi in alkohol. V srednjo Šolo ne gre nihče, tudi obrti se jih uči malo. Otroci radi čitajo, predvsem pravljice. V prvem razredu je pouk otežen, ker znajo otroci te prekmurščino, književni jezik pa jim dela težave. Do tretjega razreda se naučijo dobro slovensko. v 4. razredu se pa že čutijo zavedne in začno zopet govoriti prekmurščino. Šoloobveznih otrok iz Doliča je 120. Pred desetimi teti jih je bilo manj. Obisk ni dober, ker starši otroke zaposlijo doma pri delu. Kraj je pasiven, ne more preživeti vseh ljudi, zato se najboljši delavci zatekajo v tujino. V Franciji jih je okrog 100, v Nemčiji 5, v Ameirki 20. na sezonskem delu v Vojvodini in Slavoniji pa okrog 170, Higiena hiše in sob je slaba. Stanovanja slabo zračijo. Ljudje so verni, a vse to bolj iz navade. Ženske precej abonirajo, a vse tajno. Ljudje so negospodarni zaradi neznanja ali vzgoje, sicer so delavni, gostoljubni, do tujcev nezaupljivi. Radi se tožarijo, največ zaradi dote in meja. Srez, sodišča, davčira uprava je v Murski Soboti, 27 km; žandarmerija. zdravnik, odd. fin. kontrole, pošta, telegraf in telefon v Gornji Lendavi, 3km; občina Gornja Slaveča 4 km; železniška postaja Mačkovci, Ilkm. V vasi je gasilsko društvo. Vas ima 750 prebivalcev in 127 hišnih številk. Motovilci so deloma obcestna deloma razložena vas valovitega in zelo razgibanega Goričkega. Pretežni del vasi leži v dolinici ob občinski cesti km od tod na Velketn bregu, povprečna nadmorska višina je 525 m. Vasje dolga 500 m. Srez, sodišče, davčna uprava, žel. postaja v Murski Soboti. 26 km; žandarmerijska postaja na Cankovi, 7km; zdravnik, oddelek finančne kontrole, pošta, telegraf, telefon in župnija v Gradu, 3 km; občina Pertoča, pol km; šola v Kruplivniku, pol km. Zemlja je slaborodna - rumeni lapor. Zahodno ob vasi teče potok, ki se v bližini Ropoče izliva v Lendavo. Hudourniki ob nalivih poplavijo nizke predele vasi, medtem ko potok le redkokdaj prestopi bregove. Podnebje Je izrazito panonsko, poletja so suha in vroča. Vas ni izpostavljena hudim vetrovom. Favna in vegetacija subpanonska. O zgodovini vasi se ni dalo ničesar točno dognati. Po zadnjem ljudskem štetju Je bilo v vasi 415 prebivalcev, število pa se je od takrat dvignilo približno za 40. Hišnih štev. Je 89; zemlja Je skopa, gostota prebivalstva visoka, zato vas ne prpživi vseh vaščanov, ljudje se morajo izseljevati, V Franciji je 150, Nemčiji 55, v Ameriki 7, v Slavoniji 30 izseljencev. Neki kmet Je dejal; »Če bi naši ne mogli več v tujino, bi, morali drug drugega pojesti.« Tri četrtine prebivalstva Je katolikov, preostali so evangeličani. Evangeličani imajo manj številčne družine in so premožnejši, posestev ne delijo, v ostalem se pa ne točijo mnogo od katoličanov. Ker so mnogo prepotovali in marsikaj videli po svetu, je njihovo duševno obzorje precej široko. Pogosto naletiš na posameznike, ki govorijo več svetovnih jezikov. Med seboj živijo v mirnem sožitju, prepirov in tožarjenja ni in kaj radi se pobahajo, rekoč: »Če bi fiškaliž povsod tako malo zaslužil kot v Motovilcih, bi moral tinto piti-. Do tujcev so ljubeznivi, zelo gostoljubni in malce nezaupljivi. Z Jeftičevo vlado niso bili zadovoljni. O današnjem režimu se bolje izražajo, ker se cene kmečkih pridelkov dvigajo. Za zadrušništvo ne se ne ogrevajo, v vasi je namreč zadruga, ki je bila ustanovljena leta 1936 in ima dosedaj samo enega člana. Imajo prosvetno društvo, vendar zaradi prezaposlenosti ni prevelikega zanimanja. Čitajo radi. Davke, dasi so po njihovem mnenju več kot pretirani, s težavo, a vedno plačujejo. V cerkev radi hodijo. Pridige kritično presojajo (kritizirali so nekega pridigarja, ki Je propagiral, da mora žena roditi 12 otrok). Pekla in vis se manj bojijo. V vasi je nekaj dobrih, zgledno pobožnih že starejših ljudi. Ateistov ni. Pretepov, ubojev, zločinov ni. Zdravnika kličejo v skrajni sili, ker nimajo denarja. Lažje tegobe preganjajo z domačimi zdravili. Zelo redka so obolenja tuberkuloze, akutno nalezljivih bolezni ni, pred 10 leti je bito v vasi nekaj primerov Škrlatinke, spolnih bolezni ne poznajo. Umrljivost dojenčkov in otrok se je v zadnjem času precej zmanjšala. Žene ne abonirajo. Malo je nezakonskih otrok. Babico imajo v vasi, za porod računa 5O.-din. Pijejo radi. Ne kvartajo in so varčni. Sorodstvo in botrinstvo visoko cenijo. Socijalnih ustanov ni. Posestne razmere: dva kmeta imata 15 do 20 oralov zemlje, od 19 do 15 oralov zemlje ima deset družin, od 5 do 15 oralov 30 družin, pod 5 oralov vsi drugi. (Nadaljevanje prihodnjič) Tokrat je odpovedal moj Lojze, tako .sem namreč poimenoval svoje kolo, saj so me pred leti tako krstili. V pičlih dvestotih metrih rni jo je zagodel kar trikrat. Najprej je odpovedal menjalnik, nato so nastopile težave na zadnji osi in za nameček je počila še zračnica. Ker sem bil ves iz sebe in popolnoma brez živcev za popravila, se mu je moral posvetiti Igor. Nisem mogel verjeti, da se mi lahko zgodi kaj takega, saj je bila to prva okvara na tej poti. Svojemu »stroju- sem stoodstotno zaupal, saj sva skupaj že ogromno prevozila in me ni nikoli pustil na cedilu. Nemalokrat me je s svojim brezhibnim delovanjem rešil iz kočljivih situacij, ko sem preizkušal skrajne meje svojih sposobnosti. Imel sem ga za neuničljivega, skoraj božanskega. Takrat me Je postavil na trdna tla in mi dopovedat, da je samo kup železa, ampak zelo dober kup železa. Medtem ko sem se smilil samemu sebi, sem se spomnil, da je Igor doživel že šest »gumi defektov«, vsaj dvestokrat uporabil zračno tlačilko, zlomila sta se mu balansa in prednji prtljažnik, nenehno so se mu drobili ležaji na zadnji osi. poleg vsega tega pa mu je zaradi napačnega navoja odpadala še leva gonilka. Šele tedaj sem spoznal, kako dobre živce ima, saj sam najbrž ne bi zdržat takega pritiska. Po vseh okvarah nama Jo Je spet zagodlo še vreme, tako da sva kot že neštetokrat doslej opravila obvezen ritual oblačenja v vodood-porna oblačila. Naslednji dan se Je vrerne izboljšalo. zato sva se spet posvetila ogledu mest. Obiskala sva Augu-stow, majhno mestece na severovzhodu države, ki naju je še posebno pritegnilo zarridi svojih Jezer. Povedali so nama, da Poljska premore več kot tisoč jezer, ki ležijo pretežno na severu. Po dolgem času sva spet zagledala normalne bencinske črpalke, kjer sva lahko kupila avtomobilske nalepke z okrajšavo države. Motilo pa naju je, da so zaračunavali celo zrak. Na cestah sva srečevala največ polonezov in miniaturnih poljskih fiatov. Čudila sva se, kaj vse so zmožni naložiti nanje. Včasih, ko sva jih gledala od daleč, se Zanimivo srečanje znanih obrazov tovornjakarjev in ki so naju pred dnevi prehiteli nama je zdelo, da je prtljaga celo večja od avta. Poljska se že na prvi pogled zelo razlikuje od baltskih državic, saj imajo dosti boljše ceste in standard. V mestnih trgovinah lahko kupiš vse, razen »kartuš- za kuhanje, ki sva jih potrebovala, med tem ko so na vasi težave s kruhom, saj ga pripeljejo Šele opoldne, domačini pravijo, da inflacije skoraj nimajo, kar naju je pre- prekolesarila že sto trov, Kaj takšnega nisem hO^ predlagati. Pogledal sem je zelo »zagret« za ogloo zato sem mu sledil. To rti nič čudnega, sto v premeru skoraj tride®®' ■ metrov. Center mesta »alnosl^:! senetil s svojo lepoto, .. . p. reklamami in funkcionalnc“’^)i c-A s; skrbi za dobro sb? * ‘'Odo •'f nSi"" ih p ?^"®8radnikov "^'"sl^etrteinkJe- ^cbclar- imeli tc dni v iIa:. 1 zavo-trtev Ul ■'riavi *in, svojo pc&dstaviii v 9 kilogramov težkega krapa. Škoda, ker slika, ki nam jo je poslal dopisnik, tehnično ni primerna za objavo. - Na osnovni šoli na Tišini pa so imeli celotedenski kulturni program: obiskali so lutkovno gledališče v Mariboru, ogledli so si muzej in knjižnico v Murski Soboti, na svoj račun pa so prišli tudi mladi pesniki in pisatelji, saj so se predstavili s svojimi začetniškimi deli. Šolarji so tudi pripravili igrico. Gostili so akademskega slikarja Štefana Hauka in New swing kvartet, ki jimjepe! črnske duhovne pesmi, • Nogometaši so zgradili lani okrog igrišča 2-mctrsko ograjo, postavili pa so tudi stolp za vide-osnemapja. Tudi zabojnik je koristen na igrišču, kajti pričakovati je. da poslej odpadki ne bodo ležali vsenaokoli,- S Tišine je tudi novica, da so za predsednika občinskega sveta izvolili Viktorja Vrečiča (župan je Alojz Flegar), imenovali pa so tudi odbor za romsko problematiko. - V Gri- Š, SOBOČAN Gasilci organizirani kot doslej Iz nekdanje občine Lendava jc po volitvah v novo lokalno samoupravo nastalo pet občin. Po nori zakonod£|ji o organiziranosti hi preoblikOTanju gasilskih druacv v zvezi z lokalno samoupravo bo v Lendavi Se naprej sedež gasilske zveze z go-stldi^i pOVi^Mvi v Čtoi^nvih, Tk^Ščuin Lcndarii Jhko ho prostovoljnih gasilskih društev in dve industrijski društvi še naprej ddovdo v ški^mi gasilski Tb sodt^vapje je bilo tudi doslaj ospe^o. v:qK«tecrii«n je način stisunuratna. nekatem gajska društva pa so bila usposttii^ena gašenje posebnih pt^arov in reševatue ob naravnih aesredah. Gasilska zveza ho tako 1^ doslej organizirala izobr^evapje član-seva in skrbela za varnost ma lohmočju nekdanje eno* rito (rtfčhte. VzaOetktt mama se bodo začdt vnlilnojntiSrB&nki občm žitoti gasilskih dmštov, tui katerih bo^ oceimh do^ danje delo iti izvolili nova vod^. jani V tem času so na območju občinske gasilske zveze Ljutomer občni zbori gasilskih društev, kjer ocenjujejo lanske aktivnosti, sprejemajo pa tudi programe dela za letošnje obdobje. Na gasilskih shodih pa povrh obravnavajo še statute gasilskih društev in gasilske zveze Ljutomer. Beseda leče še o poteku lastninjenja premoženja gasilskih društev. Tako imenovana realna otvoritvena bilanca na dan 14. januarja 1994 je pogoj za izdelavo letne bilance za lansko leto. Delegati občinske gasilske zveze poročajo, da je udeležba na občnih zborih dokaj dobra, kar kaže na veliko pripadnost članov svojemu društvu. V ljutomerski občini je kar nekaj društev, ki imajo dolgoletno tradicijo, zato imajo ob okroglih obletnih Iracionalna slavja. Letos bo gasilsko društvo Stara Nova vas praznovalo 90-letnico, gasilci iz Radomerja bodo slavili 70 let društva, gasilsko društvo Mekotnjak- Stara cesta pa bo zaznamovalo 60 let uspešnega dela. In čemu bodo v Gasilski zvezi Ljutomer dali poudarek v letu 1995? Predvidoma meseca maja bodo običajni letni pregledi društev, »občinski« pregled pa bo 27. maja. Kar zadeva nadaljnje oprem-Ijane društev, pa bo treba poskrbeti za komplctiranje opreme za zaščito in reševanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi; čc pa bo na voljo kaj več denarja, potem bodo tudi skušali sofinancirati programe nabave orodja in vozil posameznih gasilskih društev. D. KOSI 110 let gasilstva v Beltincih vo *^aiia Piše 'dopisnika ^acei iiai ie Im*' Hali ‘^'PtovteH .?®^®Pjskega ribisL^^j Je ** P^ic in y Je •>! IrJ* * h; I ^lioioval tn na 250 •nosen jc I L V zadnjih štirinajstih dnevih je bila na transfuzijskem oddelku soboške bolnice v Rakičanu prava gneča. Krajevna organizacija Rdečega križa Rogašovci je 9. februarja na odvzem pripeljala 117 krvodajalcev, krajani Ižakovec pa so se na poziv svoje organizacije RK odzvali še množični, saj so že ob pol enajtih minuli četrtek pripeljali 120. prostovoljnega darovalca žlahtne živ|jei|jske tekočine. Tako v deželi na obeh bregovih reke Mure krvodajalstvo še ne bo tako hitro uplahnilo. Posebno razveseljivo je namreč, da se akcij udeležuje iz leta v leto več mladih krvodajalcev. Sicer pa to ni nič posebnega tam, kjer Že leta načrtno delajo pri osveščanju ljudi. Filip Matko Na sobotnem občnem zboru Gasilskega društva Beltinci so ugodno ocenili delo treh članskih in še posebno dveh mladinskih gasilskih desetin. Podmladek v društvu je posebno razveseljiv zaradi bližajoče se 110-letnice društva. Zanjo so imenovali pripravljalni odbor, ki naj bi poskrbel tudi za ureditev pročelja gasilskega doma. Sicer pa jc na občnem zboru predsednik območne gasilske zveze Ernest Eory podelil trem članom beltinskega društva gasilska priznanja prve stopnje: Ladislavu Volfu, Jožetu Mesariču in Ignacu Šerugi, F. MATKO vestnik, 2. margi^ stran 20 Šport Šport od tu in tam Rokoborba - V Bratislavi je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi v grsko-rimskem slogu za Veliko nagrado Slovaške. Med 252 tekmovalci je sodelovala tudi slovenska reprezenatnea, ki sojo sestavljali tekmovalci RK Murska Sobota. Najuspešnejši je bil Jože Vrbančič, ki je v tat. do 57 kg zasedel 5. do 6. mesto in za las zgre- Sil veliki finale. Rade Bačič je v kat. do 68 kg zasedel 7. do 9. mesto. Zoran Vukan pa seje v prvem kolu poškodoval in odstopil. V prostem stilu je Mitko Nasevski v kat. do 68 kg zasedel 7. do 9. mesto. (RB) Namizni tenis - Na Ptuju je bilo tekmovanje SVR v namiznem tenisu za dečke posamezno in dvojice. Odbojka ------------------- Vigros in Ljutomer izgubila V devetnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi sta oba pomurska Ugaša izgubila. Vigros Pomurje je v Murski Soboti premagate Olimpija s 3:2 (15:9,14:16,15:12,12:15,15:11). Sobočani so nastopili brez poškodovanega Fujsa. Vigros Pomurje: Vukovič, Prša, Kem-pa, Kerec, Novak, Topovšek, Poredoš, Fujs, Bačvič. Pionir pa je v Novem mestu premagal Ljutomer s 3:0 (15:7,15:8,15:13). Ljutomer: Marič. Kavnik. Škrobar, Berlot, Zidar, Rajnar. Šiftar, Savič. Grut, Šumak. V tekmovanju druge državne ženske odbojkarske lige je bil v Ijntome-ru pomurski derbi med Žibratom in Soboto. Zmagal je Žibrat s 3:2 (6:15, 15:2,13:15,16:14,16:14). Sobočanke sta za zmago oškodovala sodnika. Žibrat Vrbnjak, ljubeč. Kolar, Žibrat, Mlinarič, Šoštarič, Premož, Zidar, Lukienko, Senčar. Sobota; Forjan, Kuhar, Slebinger, Drevenšek, Zver, Cipot Posavec, Časar, Čemela in MOrec. V tre^ držani ženski odbojkarski ligi je Šempeter premagal Žibrat II s 3:0. (NŠ, FM) Namizni tenis Usoden poraz Radgone V šestnajstem kolu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi je Vesna premagala Radgono, kar je lahko že usodno za njen obstanek v Ugi. Radgončani so zamudili priložnosti za zmago v dvojicah in Rihtarič na srečanju s Pavičem, ko je v prvem nizu že vodil s 17:11, v drugem nizu pa imel set žogico pri rezultatu 20:19. Tako Radgončanom ostane Se upanje, da med tednom premagajo Preserje. Igralci Moravskih Toplic Sobote so zaneljivo slavili v Preserju proti mladim domačinom. Unger je premagat oba najboljša domačina, Benkovič prvega igralca Petrovčiča, medtem ko si je Benko privoščil poraz s Kastelicem, Horvat pa je »na razliko« izgubil s tretjim igralcem Ribaljčenkom. Sobočani so st že pred zadnjima tekmama zagotovili prvo mesto v končnici prvenstva. Rezultati - RADGONA : VESNA 2:5 (Rihtarič : Žitek 2:1, Fridrih : Pavič 0:2, Kuzma : Šemrov 0:2, Rihtarič-Kuzma : Pevič-Semrov 0:2, Rihtarič : Pavič 0:2, Kuzma; Žtek 2:0, Fridrih : Šemrov 0:2); PRESERJE : MORAVSKE TOPLiCE-SOBOTA 2:5 (Kastelic : Unger 1;2, Ri-baljčenko : Benko 0:2, Petrovčič : Benkovič 1:2, Kaste!ic-Petrovčič : Benko-Benkovič 0:2, Kastelic : Benko 2:1, Petrovčič : Unger 0:2 in Ribal jčenko : Horvat 2:1). M. U, ŠPORTNA V športni napovedi št, 3 sodeluje Karel GJergek iz Polane,vdiki ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole: Pari Nap. 1, 2. 3, 4, 5. 6, 7, 8. 9, 10. MURA; Jadran Korotan: BELTINCI Olimpija; Rudar (V) Koper: Gorica Vevče: Železničar Primorje: Izola TURNIŠČE: Steklar Rudar (T): BELTRANS Šmartno: NAFTA Dravograd: RENKOVCI 1 2 1 0 1 1 I 1 0 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 3 Tip 1. MURA: Jadran 2. Korotan: BELTINCI 3. Olimpija: Rudar (V) 4, . Koper; Gorica____ £ Vevče: žejeznjčar 6. Primorje: Izola 7. TURNIŠČE: Steklar S. ^dar (T): BELTRANS 9. Šmartno • NAFTA 10. Dravograd: RENKOVCI Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 10. marca 1995. Pri žrebanju bomo upoštev^ $ pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: I I I I I I I I I I I I I i I I I I V konkurenci posameznikov je zmagal Sobočan Gregor Kocuvan, presenetljivo tretje mesto pa Je zasedel Gy6rek. Med osmerico so se uvrstili Puhan, Šbul. Koščak in Zver, med šestnajsterico pa Giderin Bukovec iz Radgone. V dvojicah je Kocuvan skupaj Voduškom iz Velenja zasedel drugo mesto. Med osmerico so se uvrstili Zver-Gyorek in Koščak-SbUl. Kocuvan je bil tudi na pripravah državne reprezentance za dečke v Križah in na sklepnem turnirju zasedel tretje mesto. (MU) Dvoranski hokej - V Murski Soboti je bilo četrto državno prvenstvo v dvoranskem hokeju skupine B in C. Rezultati - skupina B: Triglav: Puconci 6:2, Cepinci : Pomurje 3:1, Puconci: Pomurje 0:1, Triglav : Čcpinci 4:2, Cepinci; Puconci 1:2, Pomurje : Triglav 3:3. Vrstni red; 1. Triglav, 2. Pomurje, 3, Če-pinci, 4, Puconci. Skupina C; Predanovci : Lipovci 2:9, Lek: Predanovci 10:0, Lipovci: Lek 6:3. Vrstni red; 1. Lipovci, 2, Lek, 3, Predanovci. V finale so se uvrstili: Triglav, Pomurje in Lipovci. Na državnem prvenstvu st. dečkov v dvoranskem hokeju je zmagal Lek pred Triglavom. Bakovci in Pomurjem. (LZ) Košarka - V končnici tekmovanja slovenske košarkarske D-Uge za moške je ekipa Parklji v derbi tekmi vodilnih ekip premagala Radence z 91:88 (46:39). Strelci za Radence: Ulaga 20, Bratkovič 20,Cigut 17,Vukotič 16, Banič IX in šebjan 2. (BG) Kegljanje - V Lendavi Je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo v kegljanju Mariborske kegljaške zveze. Med 23 kegljavci je zmagal Hary Steržaj (Konstruktor) s 1871 podrtimi keglji, Kovačič je bil s 1771 tretji, Mundjar (oba Radenska) pa s 1636 podrtimi keglji dvanajsti. Prvih dvanajst tekmovalcev seje uvrstilo na državno prvenstvo. (M. Ž.) Atletika - V Ljubljani je bilo državno dvoransko prvenstvo v atletiki za člane in članice. Med 120 tekmovalci in tekmovalkami so bili tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote. N^bolje se je odrezal Damjan Špur, saj Je v teku na 60 m s časom 6,94^^agal in postal državni prvak. Afiia Hoi* vat Je v skoku v višino s 1185 cm zasedel peto mesto, v tek 4 na 60 m pa izpadel v kvalifikat^ah. V teku na 60 m sta Tomaž Hf»rvat in Melita Hajdinjak prav tako izpadla v kvalifikacijah. (G.G. > Badminlon - V Lendavi je bilo drugo kolo tekmovanja državne lige, kjer sodeluje (udi Mladost iz Lendave. Mladost je premagala Zagreb s 5:4 ter izgubila z Olimpijo 2:7. Mladost je po drugem kolu na četrtem mestu. Za Mladost so tekmo vali: Sekereš, Torok. Vogrinčeva, Kuprivec, Lebar, Nadjeva, Krambergerjeva, Petkovičeva in Sekereševa, (BS) Odbojka - V Ljutomeru Je bilo občinsko tekmovanje v mini odbojki za ml. dečke in ml. deklice. Pri dečkih je zmagala prva ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer pred drugo ekipo in OŠ Križevci 11, med deklicami je peto mesto zasedla prva ekipa OŠ Ivana Cankarja pred Križevci II, Križevci I in IC Ljutomer 11. (TF) Judo - V Budimpešti na Madžarskem je bilo državno prvenstvo kadetov v judu za sodelovanje na olimpiadi v Angliji. Med 250 tekmovalci iz 40 klubov so bili tudi Sobočani in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši Je bil Hašaj, ki je v kat, do 60 kg osvojil bronasto medaljo. Žilavec je bil v kat. do 50 kg peti. Lazar pa v kat. do 71 kg sedmi. (TK) Gabor in Sandra Zver pri deklicah in Boštjan Muršič pri mladincih posamezno. (AZ) Šah - V Kranju je bilo državno prvenstvo v šahu za deklice in dečke. Od pomurskih šahistov je bila najuspešnejša Neda Tompa, ki je pri deklicah do 12 let s 7 točkami zasedla drugo mesto in se uvrstila na evropsko prvenstvo. Drugi so se uvrstili takole: deklice do 10 let 16. M. Hočevar. 18. Karolijeva in 20. Kra-matjeva; do 12 let: 10. Vučkova 5 točk, 16. M. Smej; do 14 let: 10. Seničeva 5 točk, 15, Vučkova; do 16 let: 5, Glavačeva 5 točk, 14, Skrlčeva, 20, P. Smejeva; dečki do 10 let: 9, Vajndorfer 5.5 točke, 23, B. Hočevar; do 12 let: 4. Lazar 6,5 točke. 13. Sajko. 24, Hodošček; do 14 let: 5. Gom-boc 5,5 točke, 11, Kovač 5 točk; do 16 let: 15. M. Lazar 5 točk, 22, Gregorec. (BK) Rokomet Nogomet Zmaga Mure in poraz Beltince V prvem pomladanskem kolu tekmovanja v prvi državni nogometni Ugi sta pomurska Ugaša dosegla polovičen uspeh. Soboška Mura je premagala Hit Gorico s 3:2 {1:1), Gole za Muro sta dosegla Belec 2 in Topič. Pred okrog 1500 gledalci je sodil Vidah iz Kubeda. Zmago so si Sobočani zagotovili v končnici, saj so gostje vodili z 2:1. Z dvema goloma se je izkazal Belec. Mura je igrala v naslednji postavi: Volk, Kokol. Gajser (KardoS), Breznik, Ali-hodžič, Poljšak, Štampfer, Brezič (Baranja). Belec, Bakula. Topič. Pomurka zmagala v Ormožu V nadaljevanju prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi je ekipa Rajh NO 1 iz Bakovec dvakrat izgubila. V zaostali tekmi jo je v Murski Soboti med tednom premagala Olimpija iz Ljubljane s 30:18 (12:9). Strelke za ekipo Rajh No 1: Šantl 5, Hozjan 4. Malek 3. Kolbl 2, Jakšič 2, Panič 2. V šestnajstem kolu pa je Kočevje premagalo ekipo Rajh No I s 26:18 (9:8). Sobočanke so v začetku drugega polčasa vodile z dvema goloma prednosti, Strelke; Šantl 9, Panič 5. Kolbl 2, Jakšič 1 in Buzeti 1. V sedemnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec zmagala v Ormožu z 21:19 (9:5), Strelci za Pomurko: Okreša 7, Škraban 5, Lovenjak 4, Bedekovič 3 in Ritonja 2, Vodeče Krško Strelstv« - V polfinale državne dopisne strelske Uge so se IZ SD Varstroj Lendava uvrstili: dečki, mladinci in člani ekipno ter Vesna Primorje pa je v Ajdovšči® J ? magalo Beltince z 1:0 (0w j ] tinčani bi si zaradi igie « , vsaj točko, toda Hercegj«^ vil nekaj idealnih J-*! iji gol. Treba pa je povedan, Beltinčani nastopili hijeni. Pred okrog 300 gl^ sodil Horvat z Vrhnike. so igrali v naslednji posl^L Godina, Vorobjov, nov, Hartman, Čniko(J4*5 Cirkvenčič, Baranja, H®?* jj per (Osterc), Obe odigrani v nemogočih v blatu in dežju. :i je v Murski Soboti Krog s 23:20 (12:10)-Krog: A. Kolmanko 5, Meolic 4, Kovačič manko 2 in Titan 1. magal Polet iz Murske 29:22 roieuz ivroi"-(16:11). Strelci«J. iak 9. Merica 4, 2. ».J K** Lovenjak 9, Merica 4. Murgelj 2, Horvat Čemela po enega. pa je v Murski Soboti Mladinca s 17:15 (7:6)-Mladinca: M. Gomboc 6. F. Gregorin«* manič in Marič po eneg*- Pred startom nogometnih drugoligašev Nafta za vrh, Turnišče in Beltrans za obstanek Pribodirjo nedeljo začenjajo s pomladnim delom prvenstva tudi v drugi državni ligi. Vsi trijč^ f Ugasi Nafta, Ttimišče in Beltrans so se vestno pripravljali na tekmovalce. O tem, kako so ure*^ r^priprav in kaj si od tekmovanja obetajo, smo se pogovarjali z njihovi trenerji. i t I i t r C' t Vaško Janev • 1 Priprave za por"^' i Stanislav Vogrinec - trener Nafte: »Za pomladni del prvenstva smo se pripravljali doma, kjer nismo imeli najboljših možnosti. Predvsem nismo uspeli v Stanko Maučec - trener Turnišča: »S pripravami za pomladanski del prvenstva smo štartali z novim vodstvom kluba. Nekaj težav smo imeli z odsotnostjo sa:»l celoti uresničiti programa priprav nekaterih igralcev na treningih z žogo. Kljub temu pa mislim, da smo z novimi pridobitvami: Starova-snikom, Slavičem in Kuki čem, dobro pripravljeni za nadaljevanje prvenstva v drugi državni ligi. Mislim, da smo si v jesen- zaradi službenih obveznosti. Moštvo smo kakovostno osvežili s štirimi novimi igralci: Krančičem, Žekšem in Baranjo, ki so priŠU iz Mure, in Puckom ml., Id se je ponovno vrnil v klub. Mislim, da smo kondicijsko dobro pripra- KI - iKljJjij smo v glavnem uresoi^ smo jih načrtovali-kadrovske sprememb^ pustil Posavac, ter iz Ljutomera, bomo nadaljevali z o jp* mi zadnjih kol j prvenstva, ki so venstva ter osvojili p*’ ^^1 vilo točk za obstanol' je naša edina želja. skem delu prvenstva, ko so nam vljeni, morda še nismo dovolj do-nekateri napovedovali izpad iz bro uigrani, kar bomo Se popravi- lige, ustvarili lepo izhodišče za nadaljevanje prvenstva. Želimo si uvrstitev med prvi dve mesti, ki vodita v kvaUfika-cije za vstop v prvo državno ligo. Dosedanje prijateljske tekme so pokazale, da bi la cilj z zavzetim angažiranjem vseh tudi lahko dosegli.« h. Naš cilj je ostati med drugoli-gaši. V prvenstvu nas čaka težka naloga, saj je vsaka tekma kvalifikacija. Zadovoljen sem z obiski in discipUno igralcev, zlasti še, ker so vsi zaposleni ali na šolanju. Vesel sem tudi, da se gledalci vračajo na igrišče. Upam, da jih ne bomo razočaraU.« _ HOM vuiiio J.—J- Ji Letošnje prvenstvo zelo zahtevno, F smo se po jesenskem' r stva znašli v nez’^ j| . odločala vsaka tovo zavedajo ba kot igralci, zato da dosežemo ložaju, saj so riti vse, cilj.« JI Iti* Feri jggnik, 2, marca 1 stran 21 Šport deibijem Beltinci z Mura ___ Oboji si želijo zmage Šport od tod in tam ski Beltincih prekmur- srtčanie Beltinci in Muro. Za nogometa veliko zani-iričakiiia..^ Pričakovati tudi rekorden obisk, Kgj od derbija, ^2^e^beh moštev. o tem smo povprašali bodo lahko na štadionu prav tako ustvarili odlično razpoloženje. Prekmurski derbi ljubitelji nogometa težko pričakujejo, zato mislim, da ne bi smeli iti razočarani z igrišča.« 6 , Si?-' K I Zlatko Tkalčec - tehnični vodja Mure-^Pričakujem, da bo to prava prvenstvena tekma, ki bo pritegnila tudi veliko gledalcev, ki jih ne smemo razočarati. Upam, da si bo trener Kovačič s svojimi sodelavci zamislil takšno I Drago Skaper iz Murske ; Sobote - velik navijač Mute‘. »Srečanje med Beltinci in Muro bo praznik prekmurskega nogometa. Čeprav gre za točke in prestiž, pri- čakujem dober nogomet. taktiko, da bomo zmagali, ilme SevMa ulivalo na moštvo vpriho-— ■ šn skupaj želimo, da bi tekma slin ki ga uživain i« * Gringosi upravičili sloves, o:r pa ieii- skupina v Sloveniji. Si- 9Sm1iov„ ^ttičanom pri tekmovanju veliko potekala v obeh tiavtjali za svoje. Tako mi- zlasti še. ker se bo na tekmi gotovo zbralo veliko gledalcev, ki pa ne bi smeli razočarani odhajati z igrišča. Prav tako pričakujem, da bo zmagala Mura in obdržala visoko uvrstitev na lestvici, Zmaga v prekmurskem derbiju pa bi prav gotovo ugodno vplivala na nadaljrni potek tekmovanja, ki bo zelo naporno in razburljivo,« I 1 1 i n I dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta sc odrezala Lekčevič (32 kg) in Fodor (55 kg), saj sta zmagala in postala državna prvaka. Drugi mesti sta zasedla Perme (27 kg) in Vida (55 kg). Tretja pa sta bila Nedeljko in Sabo (JK) Kegljanje - Kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, sicer članica Ema Etcrne iz Celja, je bila tretjič zapored izbrana za najboljšo športnico Celja. (FB) Strelstvo - V osmem kolu tekmovanja v pomurski strelski ligi so bili doseženi tile rezultati: J. Jurkovič : Crcnšovci 886:945, Dolina : SCT 961:960, Varstroj: Ljutomer 918:874, Elrad : MDSP 957:895 in Tišina ; Gančani 1030:981. Vodi Dolina z 22 točkami. (ŠB) Judo - V Murski Soboti je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v judu. Sodelovalo je 86 tekmovalcev iz 17 osnovnih šol. Zmagala je OŠ Gorišnica, medtem ko je bila OS I Murska Sobota druga. (TK) Strelstvo - V mednarodni strelski ligi je bilo na sporedu 7. kolo. Vodi ekipa Jova Jurkoviča s 114 točkami pred Radgono, 110, in MI Pomurko, 110 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Bukovec (TiS.) z 2895 krogi pred Hubetjem (Gleichenberg), 2895, in Horvatom (Ljutomer), 2851 krogov. (FS) Strelstvo - Na občinskem strelskem tekmovanju lendavske občine, ki je bilo v Ihmišču, so v posameznih kategor^ah zmagali med ml. mladinci: SD ŠKlUmišče 481, Tibaut (Črenšovci); ml. mladinke; SD Črenšovci, M. Žalikova (Črenšovci) 174; mladinci: SD Črenšovci 988, Sobočan (Črenšovci) 335; mladinke: E. Žalikova (Črenšovci) 231; Člani: SD ŠK Turnišče 949, Maučec (Turnišče) 338 krogov. (FK) Strelstvo - Na sporedu je bilo 8. kolo občinske strelske lige Murska Sobota. Pri članih vodno Škorpijoni s 76 točkami pred Gedero vci, 72, in Bakovci, 62 točk, med posamezniki pa vodi Š. Balaško (Sk.) z 2607 krogi pred Kosom (Ged.), 2490, in F, Balaškom (Krog), 2458 krogov. (AN) Jud« - V Murzuschlagu je bil prvi mednarodni turnir v judu za pokal Alpe Panonija. Med 187 tekmovalci iz 13 klubov in 5 držav je sodelovalo 17 soboških judoistov, ki so dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najbolje se je odrezala Maja Perme, ki je v kat. do 44 kg zasedla prvo mesto. Drugi so bili; Mari Zlatar (33 kg), Peter RanČigaj (55 kg) in Danijel Vehab (65 kg). Tretja mesta so zasedli; Boštjan Lesjak, Matjaž Horvat, Goran Ha-šaj, Matjaž Lazar, Peter Horvat in Tadeja Rojko. Peti so bili; Borov-šakova, Vučko in Nemec, sedmi pa: Cipot, Balažič, Pertoci in Ko-blencar. (T. Kos) Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je madžarski prvoligaš ZTE v Čentibi premagal drugoligaša Nafto iz Lendave z 2:1, Gol za Nafto je dosegel Kukič. (FB) Košarka - Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so gostovale v Zalaegerszegu na Madžarskem in odigrale prijateljsko tekmo z domačim prvoligašem Zalavolanom. Po pričakovanju so zmagale domačinke s 77:67, Najboljše strelke pri Pomurju: Zadružnikova 19, Novakova 15, Cerova in Sokolano-va po 12 ter Drožinova 6 točk. (ZT) Kegljanje - V sedmem kolu tekmovanja v drugi mariborski kegljaški ligi je Mura iz Murske Sobote premagala Konstruktor-mladi s 6:2 (3872:3819). Za Muto so zmagali: Smotkovič s 677, Durič, 656, Iskra, 645, in Šebjanič, 640 podrtih kegljev. Tekmovala sta še Borovič, 634, in Babič, 620 podrtih kegljev, (S, Durič) Sgvasli - Na četrtem turnirju za prvenstvo Pomurja v sqvashu je sodelovalo 21 moških in 7 žensk. Pri moških je zmagal Kovač pred Severjem in Štomikom, pri ženskah pa Flisarjeva pred Flegarjevo in Kovačevo. Po štirih turnirjih vodi pri moških Kovač s 120 točkami pred Severjem, 1023, in Štor-nikom, 93 točk. Pri ženskah pa je V vodstvu Flisarjeva s 152 točkami pred Flegarjevo, 136, in Kovačevo, 94 točk. Na državnem mladinskem prvenstvu je sodeloval Feri Štivan in zasedel peto mesto, Judo • Na prvem mednarodnem turnirju v judu za pokal Alpe Pa-nonqa so sodelovali tudi judoisti Lendave, N^boljši med njimi je bil Tomaž Denša, kije v kat, do 60 kg zasedel drugo mesto. Tretji so bili: Ana Lekčevič (33 kg), Milena Mesarič (44 kg), Dezider Sabo (50 kg) , Danijel Perme (30 kg) in Gorazd Recek (nad 60 kg). Peta mesta so zasedli: Kavaš, Robek, Nedeljko, Časar in Fodor, (J, Kovač) Šah - Na odprtem prvenstvu Lendave v šahu, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je sodelovalo 12 šahi-stov iz Slovenije in Hrvaške. Najboljša sta bila hrvaška tekmovalca Tomašič in Resman, ki sta zbrala po 9 točL Lendavčani Str-bad, Vučko in Lovenjak pa si s po 7 točkami delijo 4. do 6. mesto. (FB) Rokoborba - V Lenartu je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke. Sodelovali so tudi tekmovalci RK Murska Sobota in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Časar in S. Miholič, saj sta v svojih kategorijah zasedla drugi mesti. Tretji je bil R. Miholič, četrti Da-vidovski in peti Barač. (RB) Šah - Na mladinskem šahovskem turnirju, ki gaje pripravilo ŠD Radenska Pomgrad, je sodelovalo 41 šahistov. Zmagal je Činč s 7,5 točke pred Mesaričem, 7 točL Karate - Karate klub Mura fcen iz Murske Sobote vpisuje nove člane na dan treningov, to je v torek od 17. do 18,30 in v soboto od 9, do 10,30 v telovadnici OŠ HI v Murski Soboti, Člani kluba se pripravljajo na mednarodno tekmovanje za Donavski pokal, ki bo ta mesec v Ingolstadtu. (RH) Judo - V Kopru je bilo državno prvenstvo v judu za ml, maldince. Sodelovali so tudi Lendavčani in r Marjan KavaŠ - Majek iz I Beltince - velik navijač Belii-' nec: i^MisIim, da bodo zmagali Beltinci, ki so že v jesenskem delu prvenstva pokazali, da sodijo med najboljša moštva v državi. Beltinča-ni so tudi v pripravljalnem obdobju pokazali, da igrajo Janez Breznik - tehnični vodja Beltinec; >Na derbiju M bo gotovo zbralo veliko ljubiteljev nogometa. Želim si, da bi srečanje potekalo v Športnem razpoloženju tako na igrišču kot med gledalci, Čeprav je rezultat na ■ nepredvidljiv, N igro uspeli osvojiti obe gledalce hi nr,^ j 9®ebno zadovoljen tudi s točko. Pa nai nri« ' ’ P^^^rdc pustijo doma, s st ™ Pnnesejo druge rekvizite, s katerimi Nc! Bi Edija «8 Reki* lep nogomet, ki navdušuje gledalce. Čeprav Beltinci na derbiju z Muro ne bodo nastopili v popolni postavi, sem vseeno prepričan, da bomo boljši od Sobočanov in da bosta obe točki ostali doma. Če bomo premagali Muro, bo to gotovo ugodno vplivalo na potek nadaljnjega tekmovanja.« Feri Maučec Nagrado dobi Dejan Tominc V športni napovedi St. 1 je bil izžreban Dejan Tominc, Lendava, Kolodvorska 40. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13. Pravilna napoved: Mura: Gorica 1, Primorje: Beltinci 1, Vevče ; Publikum 2, Koper: Železničar 0, Korotan : Živila Naklo 1, Gaj: Jadran 0, Olimpija; Izola 1 in Rudar: Maribor 1, MOTOCIKLISTIČNE DIRKE V POMURJU l' y A* OdliiSn e''tti*' trad'^^'®*ai975 *^'^tna in v tuji- ^^'‘»aRckf državno <*ekle B^^*^ovalno« • oerden neko doi jc Edi Berden tnoto- Pn na uro J® dekle podrl M in se zaletel med gledalce, pri čemer je dekle umrlo na kraju nesreče, poškodovanih pa je bilo tudi 10 ljudi. Tildi Edi Berden se je v nesreči hudo poškodoval, tako da so nezavestnega prepeljali v bolnišnico na Reki, kjer so mu rešili življenje. Tako se je moral Edi Berden posloviti od atraktivnega športa, s katerim je vrsto let razveseljeval številne gledalce. Nesreča je imela močan vpliv tudi na druge pomurske tekmovalce: Karla Flisarja (50 ccm), Belo KuHča (50 ccm), Jožeta Zaplatiča (175 ccm) ter I Jll ' s T -2 Ž?' - Beno Sčap je bil eden zelo obetavnih tekmovalcev cestnohitrostnih motociklističnih dirk, saj mu je tretje leto tekmovanja smrt preprečila potknaslovu državnega prvaka. so tekmovali v zelo težkih razmerah, saj so si morali zaradi po-maiykanja denarja sami vzdrževati motorje in za lasten denar kupovati rezervne dele in motorje, Če so hoteli tekmovati. Zato so mnogi dokaj hitro prenehali tekmovali in so ostali le tisti najboO vneti. Med njimi je bil vsekakor Karel Gaber, kije tudi v letu 1973 uspešno tekmoval na državnem prvenstvu v razredu 125 ccm in zasedel četrto mesto. Svoj največji uspeh je Karel Gaber dosegel v letu 1974, ko je bil v izvrstni formi, in če ne bi imel smole, bi gotovo stal na naj višji stopnici. Tako pa mu je za las ušel naslov državnega prvaka in seje moral zadovoljiti z drugim mestom. Na dirki za državno prvenstvo v Prnjavorju je moral na-mreč Gaber zaradi okvare motorja odstopiti, kar je vplivalo na njegovo končno uvrstitev. Sicer pa se je izkazal na cestnohitrostnih motociklističnih dirkah za državno prvenstvo v Kraljcvu, kjer je v razredu 125 ccm zasedel prvo mesto. Osvojitev naslova državnega podprvaka v razredu 125 ccm je bit največji uspeh Karla Gaberja vTijegovi športni karieri. Gaber pa se je uveljavil tudi na mednarodnih cestnohitrostnih motociklističnih dirkah, zlasti na Češkoslovaškem, Avstriji in Madžarskem. Sodeloval je tudi na svetovnem prvenstvu v Nurbruringu in zasedel petnaj- Štefana Ružiča in Jožeta Do-monkoSa (prikolice), ki na Reki niso dosegli pričakovanih uvrstitev, Kljub temu pa seje izkazal Karel Gaber, kt je v razredu 125 ccm zasedel odlično drugo mesto, V letu 1972 Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote ni več organiziralo cestnohitrostnih motociklističnih dirk. Najuspešnejši pomurski tekmovalec leta 1972 je bil Karel Gaber (AMD Stefana Kovača Murska Sobota), saj je v razredu 125 ccm na državnem prvenstvu zasedel tretje mesto, v razredu 175 ccm pa je bit Sesti. Sicer pa je Gaber dosegel svoj največji uspeh na cestnohitrostni motociklistični dirki za državno prvenstvu v Arandjclovcu, kjer je v razredu 125 ccm zasedel prvo mesto, v razredu 250 ccm pa je bil tretji. Drugi pomurski tekmovalci pa so v letu 1972 dosegli naslednje uvrstitve: Karel Šoš je bil v razredu 250 ccm na državnem prvenstvu šesti, v razredu 125 ccm pa deseti. Karel Flisarje tekmoval v razredu 50 ccm in na državnem prvenstvu zasedel šesto mesto. Ekipno je Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote na državnem prvenstvu zasedlo četrto mesto, kar Je bil lep uspeh. Karel Gaber drugi v državi sto mesto. Med najboljšimi pomurskimi športniki je bil Gabor enkrat tretji in enkrat četrti. Smrtna nesreča Bena Ščapa naslov republiškega prvaka, tretji pa je bit na državnem prvenstvu. V letu 1987 je sodeloval na svetovnem prvenstvu v Misanu. Na prvih treh dirkah za državno prvenstvo je bil vedno drugi. Zanj pa je bila usodna četrta dirka v Slavonski Požegi, kjer se je avgusta 1987, smrtno ponesrečil, ko je bil zelo blizu državnemu naslovu. Omeniti velja še Janeza Štefa-neca (AMD Štefana Kovača), ki je leta 1986 prvič sodeloval na cestnohitrostnih motociklističnih dirkah za državno prvenstvo med turisti in osvojil naslov državnega prvaka. Po daljšem premoru je imela Murska Sobota še enega junaka cestnohitrostnih motociklističnih dirk. To je bil Beno ŠČap, ki seje v zelo kratkem času prebil prav v vrh jugoslovanskih tekmovalcev. Na dirkališče je prvič stopil leta 1935 na dirki za državno prvenstvo v Grobniku in zasedet peto mesto, na republiškem tekmovanju pa je bil tretji. V letu 1986 je v razredu 750 ccm osvojil , — na cestnih motociklistič- tnu {“^*™**** prvenstvu v razredu 125 ccm je za las ušel naslov državnega prvaka. ih tnsa- “7 “»“ov orzarnega prraaa. ^19vth ^^^skem n **9 , /idetito»'.i niške prikolice, Ta 2,4'j; ni avto z dizelskim rrdiEO^ kampih, saj tja 5 sedežev, jamstvo 3 leta, za pločevino ! cena?Viscrfra,ampak'*® ,ro<)< FRONTERA - Bi se radi vozili z Oplovo Frontero kovinske ali briljantne barve? V redu! Cena za 3-vratna vozila je od 47,000 do 50,475 mark v tolarski protivrednosti. Če pa bi se odločili za frontero TD SE s petimi vrati, tedaj bo treba s hranilne knjižice dvigniti 62.000 mark. RUNNER- Runner 4 je večji Tovotin terenec, ki ga fUV 4_iVam je všeč tale terenec, ki prihaja iz tovarne Toyota? Kot nalašč za dopustniško vožnjo, a tudi doma za na lov, vvinogra-de, ribolov ... bi prišel prav! Stane 279.894 šilingov. Plačate ga seveda lahko v tolarski protivrednosti. Izberete lahko tudi barvo. 3,0 turbo dizel motorjem, lahko pa se odločite za bencinskim motorjem. Je povsem udobno vozilo vožnje, stane pa (odvisno od motorja in opreme) od I ■ tl. I ' 'I I B B I GT'. . lij ' /J ' j V, L'-- } 505,780 šilingov. KORANDO-Izmed bogate ponudbe terencev korejske tovarne Sanyhyon9 smo izbrali tegale. Grezakorando4WD, ki ima 2.238-kubični motor, skupaj z vsemi davki pa stane 230.580 šilingov, a TERRANO H - Le kdo ne bi zavidal mladima, ki takole skozi okno občudujeta svojega ljubimca, ki ga je mogoče kupiti tudi v Murski Soboti? Odločite se lahko za tistega s tremi vrati ali pa za onega, ki ni treba plačati s tujo valuto, ampak z domačimi tolarji po tečaju jih ima pet. Tudi med motorji lahko izbirate. Ima centralno zakle- Bak Austria. če pa želite razkošno opremo, jo je treba doplačati. panje, servo volan, električno gretje stekel in tako naprej. NA KONCU RA ŠE VPRAŠANJE BRALCI^' 2ia avto stasa odto&li vi? I 2. marca 199f^ stran 23 I OKROŽNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI 69000 MURSKA SOBOTA Po sklepu senata z dne 23.2.1995 objavlja JAVNO DRAŽBO V stečajni zadevi št, 50/93 zoper stečajnega dolžnika EIrad, d.d., Gornja Radgona za prodajo naslednjih motornih vozil, strojev in opreme O»ebnl z >zlilicn^r^?;*B* 1500 karavan, leto izdelave 1993. Ž 0wbnla«^Ar„ 71S,00O,OOSIT z izklicno karavan, leto izdelave 1980, 5. Osebniknmi^i . 128.300,00SIT '909 liTte ®TS 2000 ESPACE, leto izdelave 1,052.000,00 SIT ■zttelBVB 1906 I®!'’ Tovorno730.500,00StT 1992 zok^ ’ -lO SH, leto izdelave ''Iliear-eiB^'’^.'^ 2,469.000,00SIT z izklicno carv!*' 'NCOS VAE 4/12, leto izdelave 1985, T- Baktrtii-i^^ , . 247.500,00SIT ■zdoiav^mo primat EHV 1252/50 leto “ ktektrlčni n^^ , 7"'’ 124.200,00 SIT 'Z(lBlavriM7^"7. primat BHV 1251, leto I"*"! Vine., ' ’ 202,000,00 SIT 22. VERTIKALNI PLASTINJEKTOR TEFORMA, lelo izdelave 1970, z izklicno ceno S. Osebni S. e. 3, , 'osilnostB^c/^^™ primat RU 632," ' VlNCar_ 1^.^®'?-^'>crToc«no 32.000,OOSIT '871,1 j^n-n ° BOS VE 602-01. teto izdelave EKScEMTRieN^et,., 99-000.0: c:-: , STISKALNICA EPU - 60, Tip EPU 456.000,00 SIT tfl. Z izklicno ceno 11. 98.000,00 SIT 13. 14, STISKALNICA lirtflu... □. NA STISKAI NIC!A AR 63, teto 538,000,00 SIT EP 55, leto 288.000,00 SIT ,, 19M ^^LNICAER 100, teto ’• 508.O00.00SIT ,, VARJENJE VST 17 VARJENJE BLASTINji^t,izklicno ceno 56,000,00 SIT ,| ^no V'75, Isto izdelave 1971, z izklicno ' ... 317,000,OOSIT teto izdelave 1974, z izklicno -4P,letO 56.000,00 srr VST 4 p, lelo Ceno 19. 362,000.00 SIT > '"TS. teto izdelave 1974, z izklicno ' ,^STII«jEKTnr,„„ 362,000,00 StT 21 ZT'Z«klicnnr'L-^‘J^'^l* iSO/80, leto izdelave 453,000,00SIT VI, “^LMATllf ]5(J(gQ |g|Q 453.000,00 SIT 20, 'z^^belmatik "^1 l bo vestnik 72.000,00 SIT 23. STROJ ZA RAVNANJE ŽICE IŽ—3, leto izdelave 1983, z izklicno ceno 240.000,00 SIT 24. STRUŽNI AVTOMAT PF - 16 - B. lete izdelave 1979. z izklicno ceno 538.000.00 SIT 25, STRUŽNI AVTOMAT PF - 16-B, lete izdelave 1977, z izklicno ceno 538.000,00 SIT 26. STRUŽNI AVTOMAT A-20, leto izdelave 1977, z izklicne cene 313,000,00 SIT 27. UNIVERZALNA STRUŽNICA UDS-2M, lete izdelave 1971, z izklicno ceno 76.000,00311 28. UNIVERZALNA STRUŽNICA UDS-2M. teto izdelave 1973, z izklicno ceno 80.000,00 SIT 29. UNIVERZALNA STRUŽNICA UDS-2M, leto izdelave 1978, z izklicno ceno 84.000,00317 30. UNIVERZALNA STRUŽNICA UDS-2U. leto izdelave 1967, z izklicne ceno 60.000,00 SIT 31. REZKALNI STROJ ME-1000, lelo izdelave 1962, z izklicno ceno 32. STRUŽNICA TOSHIBA 8L-M, lete izdelave 1965-1990, z iz klicno ceno 350.000,00 SIT 33. STRUŽNICA TOSHIBA 6L-M, lete izdelave 1985-1990, z izklicno ceno 108.000,00 SIT 108.000,00 srr 34. PRIPRAVA ZA SESTAVO PO1 in PO4, z izklicno ceno 400.000,00 SIT 35. PRIPRAVA ZA SESTAVO KONTAKTA 1,2, lastna izdelava, z izklicno ceno 280.000,00 SIT 36. TERMINALSPERESOMDOG-O91,le1eizdelave 1993,1. izklicno ceno 95.000,00 SIT 37, UNIVERZALNA STRUŽNICA TES - 2/1000, lelo izdelave 1964, z izklicno ceno 456,000,00 SIT 38. UNIVERZALNA STRUŽNICA UDS-2, lelo izdelave 1972. z izklicno ceno 55.000,00 SIT 39. KROŽNA STROJNA ŽAGA SP 315. leto izdelave 1978, zizklicno ceno 78.000,00 SIT 40. KROŽNA ŽAGA SP 1,5 leto izdelave 1982. zizklicno ceno 72.000.00 SIT 41. TRAČNA ŽAGA AS 435, leto izdelave 1980, z izklicno ceno 100.000,00 SIT 1“^ 'J'*' ™ Okrožnem sodišču v Murski Soboti v razpravni dvorani lahko sodelujejo pravne ali lizične osebe. Udeleženec mora pred začetkom D pisno pooblastilo oziroma izpisek iz sodnega registra. Če je pravna oseba, tizična P dib^ ^fžavljanstvu. dolžni izkazati s plačilom 10% varščine od izklicne cene ki jo plačajo na ifi neposredno pred dražbo stečajnemu upravitelju. Kupcu, ki bo na viricinfr vračunalo v kupnino, drugim udeležencem pa bo varščina vrnjena ‘'“P'"" Potavnati v 30 dneb. Kupci postanejo lastniki kupljene premičnine po plačilu ii v zvezi s prodajo premičnine plača ku|>©c. , o[>Bfz po naCeiu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne Pt b< ^^1 t* iJ^f^vdnikom bo sKlenjana v 3 dneh po javni dražbi. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil “O plačal kupnine v odrejenem roku, bo pogodba razveljavljena, plačana varščina pa 19 rnogoč po dogovoru s Silvo BUKOŠEK, telefon 069/61031, I i Pi S7i4L/SČ4... n’ P^^sedniku l»t/ zbora g. Školču --J« . -----anTo iKi zaonjcm ocenjevali šiiriZoJL^^'^‘'^'’ko. Ugotovilismo, v petih letih on^ ^^841 ljudje v Porabju f'^liL oddajo n ned^ obvladujemo z la-programu madžarske ^^^Iske ^°J^^Q O’ UJ IIJ 03 UJ iu Xo Ut .B® Q Ul X UJ sR televizijski spored od 3. do 9. marca II 4) ISS SS® S e’.9 u~) (d <0 (d o Vi > < Z Ul > o co > -I z Ul o _i Vi > z UJ > o (/> > < ■z. UJ > o k— «0 — •«*» s c! S P I ■£ S o ve ra I N C O^,4dM3'^^XT « -S 2 o 2 ŠŠ€ ‘°aŽ rt ra ra '•f< S ta m £ ' S^ ' 2 tete, -^ ■■ . rt r I s G tad O ra I P -ra «M B CM ■' ' 9te> 9 • ■ ta Li-^/5Š3 ' ta I O te. -F! . .X ?T s! rt rt ? “ Sl3S; “O A-r'7 9 CA 3 rJ • 8=S~ u eo J ' p X /3 * bzt 3"g5 5",£-5- 0'12 eo 6 e c u» ._ r" C;'.... ■ i E>^ .3.0 5 ■ J c J4O ^Vi C*n V’A §2_.S " I “ ' B e ra B K 4 < g * _K ? b«'F! g.> I s 7 5 go 11 fe’ £■/_ ' ;S S.‘E 8 ' - j} Štet acAra,raB2p.c -^vi " rt 90 ta \D O\ p< 1. Vi •C ,5 w* i a RM 5 20 1 u »N c o E <0 v Ol (N < “« I * v S -■ 'i5=3C'’ Ea ?£-£ = 2.^.g 38o 11 rt S; 5-c lA ■“,=^■ fe*«T " gT-n_ «3-,,/ 87"-Eo3Sa I “^^352 .».i 3'3<-;.7®-so2'S - Q 2te® 2 '31A - 80 '■e;2“’7^=^ = ^«52=1 ,S ' i^Ss gS , -; 5Zb.^^;^3 2g i^d..- ra n c L— o ES ?/e7g"“- z_ ;SSg.'g T^^j-crrTI Qfr.._--iCArzTs V b te ^.2.7” — a S^Ukl^OlA** , — 'iS 5 a’ G ■* O g, ta« .< , 1^1® 71^:2^ '"m" h >is B ' § 3 « 5''-? Č-S fe 2 o C1 s o O < s > Vi > ij> m ti: cr Vi r* ,2 £■-. I o y " * Si?4— ^^EiSi^^rtCriC * S 'rai*9G;«Cg^(n_ra^ .,--3'3'sra2rtS 1" c St— > u C 3 J 3o<7 E^ oŠ’rt??Qta -rS-m H. .. ifl ta ra = SP. # « _ 00 £ e « i! P ? lU c _b _ 11 j9 VI ra s - - X “^ -' š 2 te c '-S ! „-SK|a5S22p 2 n te.S ZfF ^-F.„ z I fi^F/ “> Z=?^— ID s s uGBI š.c^S £.8^.,;:; te,- S-S3 J.E t rM c ■"š-Sii; c = 2 2 7 «3 š” ’,a s m B e rt ra B c: <4 O ■/; uj g L 1.3' a s „ ■--2~o.« ' ;g |j -s-g^S a 4J - = Q-S 2b 'ta OBO *" O._ ■ -tr 1^5 ^3 o S>(2^ g S " rtisc >^1^-5 a O '<' o lO i'>sia7 i5 2f o * ^ •• O.; B O s I ia L' <5 a >sS E . 4J ?■ ffl . . ."S 0 0-4 Zm (A C .B I S.'^ “ ' ■f CZ- t ta« 5 ra .V (M vi s 2 f I Si 2 • .— rt tl 00 li, (M —' 2 " te F, Q c ' ' .S - S=> B 2 § ’ - i S. " " ■ Uk cd CA £ £ rt e Sfijžis lAOCM ^dAjG >'9^j«-j _ ■raCMCMB-L-tMo a t< I I > I 5lcq I I C-^ 1 Q ? F s 9 S ’MP:S>-Grtrta^ iF* v 7 .1* " ., E o.:^' 5^i aC QU.I ,Go^ N < 2*^ g r- S O ■ ■ te -7 W I M* .4 — ^3 * I/ Z"® ■ °'32^ = ^-“1? «" 7 2 -S ‘=^ >1 ' ’ :2 5,i ES SS ^IS a o v“ S-rS £ V OH. Er £ » -te. IMlta ta rta ta O O , Vi . ,? M te I I 'pl" a B a n« ' 5 So P ™ s i.^1 o lA tj APLdCN43 I <1 ijNoS I eiO > o^s^sD gi^zi; 1^ o ® r3 ^*a 4J fj ■'^ ra o ' “ioSSS o RM IM ? 2 5 — - 2n- Sov S g^-BssS^c 5o7-2 t e ■ ' o J< B 'ZT^-L o d Q A .rt,rS s * '«S.’f ' u ' ;ss -^al -SS 2S M'e«ei=5 ls=|S7,si^ >■ _: 'B — m o-a drd'* 'S 5 'B rt ra C Ul • ra iL_O s ■-•,« ; N 5 s " I- -= ■*'“T 2 ra UJ ’F.S r — :s S sl I "£^ ] ' 2 C SiSSgga^ Oi ^4 '3 j M ^'^'OiiraOiztaj^nj ' ’ ' o.«'^ ' 5 “*■ J s- -- ''■=lSvi Sfte 0(0 č&2daS?:j1 »a C 1 s .n S,?-E I 3 ' O rt S O, - 'B J ra £-^ :S ' ra O. Ž B rt "A < (O X < O >w i§ g «Sb7 Pc. s _ s ' co .■ c- »»"e™ S'^'^ “gs1^|-7'F:-: 2*0 ' c E TJ ‘ §r3 o ga. K Ota.«,’—dVJ Ji -Ote3o^cS?i .te b J SS'’'!? o d te ra .3 0 Q ■2 C ' 50 (/3 R“ O I J O .1C-S-5 I 00 $ {d M c m c se «t V? , N i y — 5 »Ti 35 * VJ S I J -S Se? ■ ^5®S _ ■ = „ Euirt) g s Jz* Su=' -E SS7® "e ' UF-tCao** '21 .T«, te' a>6 te5-te-t.? " ; jS •“ St;5 525 š«o '='5 c S g77s ' te? ' sl oCb'’«'- »: 5SgS*-cS-= . te- s s t ra 0 ® 2 HJ 03 »t co ’,o ■ _ . TO • ~ H^^teOtC -/.te '7J’’ * B S S g * te S SB 3Oii.Gj| ra(.te c •T-ca-FSrajS^ y rt« 00 ta. • - i? ** > F? ta^O ■5 = gjC>O-te>» -F. ' s3!t:2 QC š ^rj0 seT' s te' ■ te 5O-«4« co > < > a < :s > I oc-. 00 CO'" t” E"ii E? O B N «,x “ ' B c = .2.,- R-rajn^^-tara .._ > S Q Pi c 1 «k I =^«'. * rt s O «SSa" J« j • A i* 3 an atf 2 a,2< ^rtltel flteK t4 * .■ .3 1 * y? S rt V O _ _2TiCT3 C.5a. Sq ir^iSžiSša^ § 5 SS.5 * 4J _ fi S-2 St 4^ fd rao Is -iiji -JF1 “ " i. — ... .-"»S^s-SŽS-Sr«* £{ B u ' 7^' sratA^-fS**^** 2 n B 4» v ,,r I o. I iz> I v? vb rj _ ■ E 1 = - rt O !i3.o ra .H M ra v* Lr ra.^O> ta ,2 ir CldTS K5b> ta "S R Ji H 0 I I 'C i‘ Jd S ra c 4^ i; 5: o y o Q* 9 jtej z: “« H rM ks“7 135 n) lE « 2 2, JL ra jC o '•--1 zs '•'•* ra o— iJ <1 M i rtS n n. dl i_i ni -,—L Jrttaib-KjT^rt-tejrt® TnrtO^dArttaOc ii: n s "ra 6 ž 3-bte2’^Gracsi(5 CL '£dN Xcl.M>>QCu i e Ja B S 9 a IŽ.a 4> N 4i rt O . ra £ e (d 'Z* ra. S = ?* B fd S o :I ?■ ~ “ 2 S > i£ .2 I 'O--ČS gs.2 = ^te„™r...l?S=S, tegg^gas^ssit E57=£S'53' -£^58 S* :j - I h £ -^i-sssjšSsgteB ^'22'1^ s^i.C ' .i^sf ' s5.§ 5 ( ra'’rt 5? i S Tira^o-s^O >ra "'g ':&S^3S-rŽ Rj ’ Ž — 2 p O > M® ' '3 O Id -a Id rt ,ite,O »A O ' c: .E 2 s “ S* SkFP eo eo ^5/fi'P I , -^'^ s iS 1'; vio s Q • •' 3 t * ra £ .s Boš S 35 ' - S s? jd**! s as E-s .?|73 ' I3« CLi j2 e C r * 3> H ,5 ai u ij n. _ * Vi I rF. I OC-S I UJ - rt ' -O 00^ B -*• 1-1 o 2 ra wo ra *A 2 Vi X < o ■■ ^7Kr s St® s b-i^s E“ ' Tp^Ss M-flt.^S„»Af2 5OT3cd '^' i 'ca£-7‘"" — s ra , I C .2 g £ ' -ts »N CUk - ’^ !* •V’ A "E ^E' e P s ttis 4d f ,-1 '—' iO " o , CA .-' ■-'-Tl < z 2O S7 l-s-zlzg"^ - — t« e tbS G ot e ' ("i te " I . ta> 'ta. K ^3 I 'n E« - b.«« te7-'=Kj liar 'C -ta '“' »> Uk P 'e 2ž « — I .&S4 4i I .&$a J 1-41 — *5 DD' jž'S22-- '7fr34 , .g 7 EZte—I V..zri<, nlo “S"' 2 2S“’ Š i Ji Cztta53G'“""3P JJ’ i>> te B" 5-S ' |■®soa -“s K aSgS ■' C e cc -i O 'C* ' Ti OC "O - "'ip’^S ''Tg7-5 £ v: B cd O N " ■O >0 O-oo •= "S I (M rt ^-£-5^ > O o Ui ,P ' r S ” N’t'3 2 C ^sS.g-lS^SPlSegteB^ •3o2(A ||SS2 - asfcOSr, 2 I 'č 9 c o ■J s ' Si? ' 1 S JJ i ■: - - _l = _ . . =1 z 5-(X 'd I o I J 5 ^'N -vs-h; a c 5 c ± u^ ra -Ud””".2 S 9 r- I I ■3>V3 •D ta W i • E — Vte CD rao^jc — 2^ 'tt "^0-2^ S M i=?g’3.?i I .SP ra SfcSti.- o a .5 Cd I (d ra^ O < s > Vi > < > rt oc '& £ te . u o n " I ' c: ■jTi-lta-- 42 ta ra ra '“ 2 c .S ta B ° ra S(_ £i3§^'^’9r-G'^i3 k O ? rt ra Q ---o »Anta^ra Ft/l^ooGd^-pScL Sg5 '?.S"“^§~.- 5g;isS”:sM|E;j^g.§.3?J I i'Baii.Si>Ni5o!-i prt '** n ■ □ 'OC O. ra O r- n D I <« d> £ iC 00 rt S c o -t/j o ai' o cA CA ra c tlo bij rn i§5 b. I. ba M O S V rt O ri- ** B '3 p* o --o 7 , •■ E rt ■ ■ ■ k.' ,So CA ( .g 3 N :3 = ■* š b o ‘1 ■= £■ br. •■t -(S I ^^-51 ta taOC) ra ta In rt’^ rt:^ £‘y“^:tl» n C 'ta ra 1/] I ■ _ ta {d tete' jfg.Ste-5 5£.’i.g5zS'7 S .^2. J 1 s B-“ N I uj -5 w’ E’fiS-~ ra rt ra ra _ d ra -lt'5'5 ra > v 3Xw5>S -S‘aoc ? « 2 “ s ’’u‘6’’ “ 1-^ •« llH -»o,Oš 13 v rt > v rt IV Ot - fixi *n o -So -.• -2 ■r*! ra — So"^ cZ) ra Tl Ti o .*. S7 tt rt o Q ra e 3.? so^ So g «A o rt O Sv®? M isO O p I ra o t ' k 4.Č lA ra ** ’' IcT £ ® Ti E ra S‘6 O = I—> = , •" v ” ^' 3 B? rt rt X ‘ »i G ra ta rt c rt i" H Jd . č E® « p ** > *£ 9i rt 13 wm;5 ■5 £.5 E? ' /A “ rt . -g . zg''^ - 5-SS i -e! •S rt 2 ' rt 2 sis 'Siž^s^s;:; n JI ^^"“TS^^i Alta A ta RM CM rt is s fs ** 5 B* s? X ra o c P-. a X tj -i 5 = ? -• ■- ■? ■#( •?« 5- rt 5*-S>cM';p Jz ^5 m rt rt c £ 71 2 o- 6 C/J o (N B ra I '® > s=S2^s§Sa,qs£^ cFi^cMoratouioo d -OA ■ e" ?q"5“ 3>8^' = 3 ^7« gs te.„ te z¥ tTb 5.1 ?"o®’S.E8gO ■E’Ž'5 V O 0Q č '9 * O I JJ — "’«]'□ Vi O s-L^raTS^EEE ■obra^Srt .'c^iita - v, ra •P’ * H sfi S? »u* E J L sf g ra^^^"®® g.^? E '■*>Jž,,:?ra^ -^—. • oOcUiln^^*^ 4:= r: rtO” 13 W 4/O rt .05 '^0 I .RF c I > I a4i l^uSoibj ■" 13 1 *P? R —4 t* "O , ;e.g H c 0,3 ’ q5 i s ' 3Sfr = S te "• S B bo te 5 . g«'-'« 8 rt -' rt e < (O X M M' »A *i £i 5 Id oo O ao^ Ud « -te d-; rt rt c £ki Q *2 1 S AA < u Xco , 00 1? I 4* C pf .s Vi 2 ra - E rt o SO i I .X O 1 uZ , rt crt C rt Q >u> s Vi O a 5 - te št 2 te te C 6 Cte'S “ SI-I ’ 8 ■ E 3 j:5 -5 5 te5 . I .2 e - te te te g,. ZSg-g £ , V'. -2 ® ® '9 t g-šj^'7’’ sgs te tz " te te A, " Q I m rt 4 s s o le-sg s>' 0.0-4 „ rt I OfO-« 1S.:7“5^7^5"tžsj rt**? ti ra c 18 i_ S 2'9^’Ci^rt ^igTStfCO^ G ^U O Z,_“r* U)T« fA o rtQiT-'in - (%! O sr cc .o S Sjsiv«;. 2 t • B Ži rt 1 r> te .5 o «5 S-gi^ o BS 1 E.B s § 1I ES E ™ s .2 2biiy A o n h h 3 > vn Vi < cc Q S > rt rt c "" z: j:: ** S "5 “* ”0 3 5 S ^ ,5 9 J® ■< S Z; rt ■*s.5£[3 CL| o ® B rt I (O Cr^ S c u"> E « ŽS'"| I S rt a e CU O rt •■-a ' v^ ■S’® -3 "iJ “5"t E gr-a c s o 1 .i CM O sl4s° 3 - -C o s EL ta. jQ.'S“S Som ” p _ U- _ -R. — s - % X CM O — ■SiJ ra -S bfl I ra ,x _ rt g - • 3 6—6^5 ■o ^3'5'g I SITIm, bi-z^OobS^B .OdKs £lsgs':'c3h^.SMa - .Bo—r-ra I 1 r.?=S f-Tg ’ . -. "v* ’ 2^1 ■Ote tb t!“e 5fm 2 4- o rt ta Q o I -^o 'E' O>rt^ g O 2 G X I 2 c ft 9 o. ot^ a r\j I 12 ra o\ rt H rt ____ iSta^^dSŠ c ra \O o>rt _ I rt <-^9 S t? L .1 ‘ q _ ^R ■ ’N .idd rt > H 5 i ;■ -S -E-'* I ft I o 9, (J k 43 Id lA I ta »'' lGe,.'“te,S2 - "KnCb £ ;2 o 's « 2 2 ^5 "o rt e 'r 7'i „= o >, s = s " ij o g 5 vM lA pl OdN CJ>&dGO I OfCpriJ^ ir S"^--oBo I I S o S'= S-O 3; “ E S „ „ N 'EJio ' £■ s2 g 2^2;" S^54 3 = “'" — S ! E 3* i M I I ] 'e ji^pi |■'E ^^.2,-g B b c S “c , S Sa2€£ i!a5m O S o o rt '-' rm rt rt >> 1 :žs =&ss Tl fM 3 -a ta t- 3 ---- _.^ 3 ■* O. T! ž — -■S " « ra ra rt x; «■ ? E S- Is g E rt c rt >rt s I '• >?3 2 «> > ta id ra , ^> ra rt rt rt iZi rt ' t > I iE|iyjČpQ.£cz>gQ s ra ra xtAraOXj ra Grz:OAIrZiA gc ra lA o o > rt o rt O rt -.; B ? i.£i G n £ ^ 'rt > ,* O .P -e Hi i i -o n . r*i d p . S-c I tab ra I '■Fi ' ® c u ' — v Tt v n.O r « io ^ui5 gSOte -rt I o p ta t>t;£z s.i- 5= c c E. te = S s - t B O«’« _________ “ E - fi C^rt .,1 n ,S£.C .te A »-J * ra O ■S^d-S-O" 5^3 " '■ " rt Jd •*' ra tra Q0 rt v t*i 5rJS -cL;:='C <0 3 o Q “ °s5'C«!=o ■3^ o._ S" CV)f~-- £ n ra Jlf O TO JB *** trt O s ( o i: o o ‘ Jsr. -X « tCA tNjzC^J-E’^' •" - a eSS-a ' *. R rt ra 2 rt 00 -'* >0 <5 L-i -5 O ci9 ‘ Ec a d) gB ' ■2 S B.S = " 3 ■ CQ o, > X 1^ £ t’? 5«5 2” I ra O 2 I 9 , czZ'^ s te te ■i -=.^z c ra rt o J* te ■ ' O o :p S G -a “■ CM S & S:.L ----- S ,te_ o-*** „ « ra St ? 12 0 ra ■9 s«^ ■'^ ' s &, v> . * ***N 5 * C3 ■'Si O H ■BS7 rt -1 _ ' rt I E ' rt r rt ra S ■ ' \SS|jtR »A 3 >0 rJ "" 0>2So'9 oTa >« ' > si.^ IZloo s o ra wi G Sid.E'" ' ’ “cC','" O' c? g ' £^= 3-; Š ■ ><■5^-3 rE-i^S S7| g B "V 15 ■* St rt .•- c" a crat?_ s Ei I "3 - & e gr* o o., !e ■ H I ta ' ” ■|(T ® ’.’ -i rt -5 o I :9k/) in < Vi X < >N O < S > 3 rt S 2 S 'g «-te^ o rt m " P > 1 .Ei£fn n h O ' ■S? ' 3 2 s r^Z S “ " te te te vi .■ > 3 O ' "1.5 2‘,'.5 i rt .21, , C 'C Ita Od ’e ’9 ra E s ,5 "«3-S.ag.3g^^ «3 - B-S . 2 ta ,*2 ■- U Q , ' M ra ta rt c c oo^l^te^BS^co ■ - bte-i -5? craC*.taGd_ e te — 'te“^“-- -IcA^B&g-Co = S-’^!F1 2 2 E« 5 I ,am -■ ' ^1 j-n'- rt ‘“^ s £.s g S e| B cc !2 rt 2 rt « « CM^ J3 > ca (M iA «.sS p- K?S®S-3'S-'"č SP<^ H 12 P S‘.^2.fM 9 67^"^ta”raff, 5 ' " S iiff' ^^■jj^sse-šEgg ig*i5ž 2^1 (fi-oČ -ter=i, s£ Ul h-X i,’? . htilRi j^it' Vi z> < e ra rt Oi o 9-* us 00 ra ? ~» 2- I •N S-i h 2 c rt s it^ ra ' - 2 7 "N 7" ja a rt ' - ff ' s 3 u ==> M"” s if i-ss I ? ;^fA S £ O C o ta n M .5tŽ 2 I -=^0^ ii-3 = s i -Š o 5 o >® ČS5^c *•’ i! ®O3 55C!^/S:5 ^f2 n ssu^rt^’^ i®«s i^i2 s '9 ■-'1 I 'G " ’7 Tl _ I 2 > g c Ji? s E-a-3 e'»2 3? g.go oi JP I N E J2 > < >ha Uk I .. -R. -te o ; iM Vi O- C a|l> hs«!, J« Eio-Sssg' > ';g **“lM dO rt ta »ta rt o »5? Ur- I «iO I St C uiOS I J “A 'i I 2 s 5„ |p sp G fr" g" E '5^ ra .-• ?' rt ’ m 6’i Ta rt rt rt"-^ O «3 g /5 I .17 nP’BS£-a'— S_ S.dS^ - sieis^i =2 S c« B gKSSt OdCt^ >u> lOjSMi c Q o I ) -g bfi CM <3 I ObA iu > I Q } b ^^■rS=^ o ,5 ' §.57;==" 1-* “* eo ' _ _^ ■H -M xr g ' 5 E^-c" ra ta rt te^ S te E ■"7^ te'^ s^N s?>:S c e o s J > 2 ra g ra E ^fF|lAltaTr, tatafM Jf O •- G “ I -G .^-5 SS-"oaq s ° s “t; s Vi c o g •■'^ Sogapi?" 7l^"e7te-“.^“ -'^£s^gsS,sStiB t- -S^, •.'? B, . njdp - 5 I e 5 E ‘ ~ l-g-e"?: >2 2’-- "a s 3 9 s I 9 -'^ CA .- ■ £.i J fll ‘H y u L. rt >rt ■g rt ra I ra s B z K ,2 I c I v ra ’ »A o c M M '9 O ra O UtO-“ S 3f ■s te « e > te S-c I Š.S h— trt P I 5 2 = ff'”' cc, - -"Q « E I ■rt 7 ra 4 *i ’ -9 rt ta ' rt k .0 -2.:c Srt? /Ti . B ta > • ra a X T td m - -.. A d b /Vi . 2 P 5.3 g5 o ■i" s ffS a 5 O .2: fd 3f e .. o d o TS --d ?O, i rt -a I ±s^ AT n " • 41 'i* s ■ — BI w QO Ou ( Ifd lX iTAd-^Oil^ I 14«!) a>2 g ^■š^i^pR-S ... cR-SS Es^.||g=aJ ' 25'Z -A A od S«-« "^ a ,s2;s7o7f=i •^ra.KbG-A £ ' taG"Q I Cu ■pra^’^ — 9 _ rt « , j; 3 OOtM;= Oi d-t ' Oj _ .F, TS Oi. o = » • P G 5 *“ rt .» B IM o ra ra I ttli > ’ .:i ta =,*-s;o 7 A ™ 2 '09-, N S So 2 §5 a c*i /T tai <2 "3^0^ ra N C! .. lO I SkZ w»o Š I ir.oo2i»’2aE^ s,^«® rt 21 y 'tr iio’-' ±< rt «n N f 3 *- '* s $■= n o » .t H ^os »A .fcte *" "s _ tal '»"05 SH:i8t^ s tej - I >5 O N - ra « ’ ‘O N ara** , 7.-. * ' 6®;3 c.*, «■« s _ o co 'O i +M Cf cIj ra ■ On 2o ■ O p T* C. 2^«6.ž = I - - J - • ' * I Uk G sc 9^3 rt Sy .- . "o S9 2 2C1 B ti G P -— 4> Tl rtuO ig I S; E rt ra .. -* <1 P«. C -■' A rt ■I C S _ 4. Orf-. D-^r-s .= Sti'"l , .. I - o 'Lvshi 1.. I^UŠŠ^sih O t2 .?-s Vi X < 'N O < S > o JlTi C ' d ižT ™ I 8_3 ' g ■Eof77=-^^^ 'n — Ji 'S. vj /"-. o _ lA I 1; ■a> cc 3-S . - 'a-, 'C I 11 'C a >'« §« ■ft.3 I o " *d 'C rt C br* is a L *'•* |■a^^ffi5^P z7° g-S cS I !« s ■« S-^ 2piSSte57 J: ' 1.5 S 3 - ra c/} ■« e s: ra R a o o , lA a Id ra fv» -M e Se -1 -55 1147= 31 ■|8< si^.S g , nOrtr'Q«lvrj- ta > §g’S'c2-s^.S I -R sSX -~^ En''J-§ te-Ji ‘t° . tZ3 > o ■ tFz S X Jd -- te g e^ q“ ^“2 “^I s S“3 =|gs;2 2 M < > ' ‘C ,s. -M 'E* . iM S X a p L a ra ll cA p|; -t F (d o J Ut,. l I §3 gl> j< ( JZ ‘F’ --• P M ' '■■p, .a M G S «» -tabS rt Sj o c3 I I £« 2. G rt £ 5 S", I ■ |! "" S^E aja > cSE B dC — rt "ta ra lA Sis-B-E di H 1-? j» C rt tr' >rt M f/' B rt ra > o Vi ra :.Cra R c RHtaC b> ej O^F^rt Pn^.tarJ ta^O S t ra P I O _ Cc>»rt Vi i-» B ta ta H h z;^ o te 7 )$£ - -a 3-6® 3 tJL|£ rt -«•3 te S E-^I ■ CA .s^.ti,.— -'3 rt ® ra l/d m O S.^ 5 ■" ^ ' ■&e 2 1 i£ E - z£ -te-S oS-iS-Ss.:; rt .'z: »A ot; g p_______ .0 B B-rS' p .M o - c rt ■■ -- — M flra O " jr M''*« “ " I o i»N 1 c 00 □ E*J«4 - " ? J S2 .2 5 .2 s - ra rt S.J5<3^-rt > E ra « ra rt CA T31S 30X1 O . o " c -< 'VO—fM-OiZl ta 00 ^'*- > ta 00 , o _ tJ I »A " “"S a 3 « *fi J, » ' ,_ga5.2ic£gs6a,gate-JS SOte tej-^.E Sat 2» rSec^SteSfS^o^Žoc ;3-a> S" teS.u9 '' . d p j< M es.2 S r 71p>=l7lU ■J O i* 'A O 'A E ra O pt, CM 'iTTa ° -S,S Etfi iS S S.« P te J ’jS-§?.aS-?^U>§ -p ■ ‘.c rt /’ » £ ’ ta" ■■* 'T e _ u> ih isviJs-fSJfJj i 7>Sl7"|te3x |q s “5 Sct.rt^taoOcI-’ — ra Cu^ n £ G > CA G I o ■ £Si 2.^“ cS-te^ r,; o 3 I E “ -i^zi S 'S ' S l^sssca^PljB ®' r 2® 2 s 7 I I o 1 ' I j S g rtvT7n JjTJi^cS? £ O .S.iE E S c te a« "zp^ >5 5Si!'.q te.š’SooO te® 8 ;i:a e * ra lA rt rt rS^O rt -, i|š|p5n!ij ra :£' ? i rt JE E mote 3.2 5""= — '^'C rt > -ta , « . 5 ^5 8-S — " o te o 3 c 'S‘ r.sS, C;5 SO te S“= vi - -- ra tA ■M i '-' e " “ £1,“’ <^.3 d C-" d e S ' < m X < ra '^o .« « ŠO I £ 07 ra 3 "n I ra I 9i F^ ;s Vi co /-. te (5 I ® a I .5 Uk > -* F M p rt ta rt rt “1^ 2 S £ S llsgRt;? gg sT-5Rk2 I > P So. 7 o ra rt lA 5^ n M 1SI Vi c2 i" E rt 3i O rt ra u> K® 5 š-^ ' E * O S * 7 S S .b te .3^ »A te 3 c •Srt .s <1 C £ rt M a::r =- e Bn g ' 1 52w« >S ;5 Z i *2* =* L" = a“ a Sc s 8 ta jTi ** = 00 z I .E ® .« *- ■£._-: S S .S O ta ^r^ 3 i « g «> '*' S^COt^C — «i 2 , • IM o® - n ' ’ - JI " o I C o ' i' -6 " te^ »A 3 t; I F ra ? M c- , te 3 3 ■§ O M Vi <1 < V • o j ' 'g i ' rss^.2-| SH- -T :S,S §S 00 ' ra [-4 I M - c 00 ’ LO B-Z rt 25 jri lA ‘,E “7q!S c> 2 rao S rt O , 'n « g (Zi I ra CM ■ i” ® * 13 ._ !d 3 ■§ ' ___ 's3l-^šngšl^t;p lls^SŽ ,Q£a2-3£S^t ra X 5 > t ^caEe' ^kj 3 X .. '»r^ b..; s te I 2140 c 40 a"£č te ' s ® ž;Bo rt i“rtA«-»adQdOC-i--2 '.»ta s goS.^0|jq bS7.22^ B tel 2 “ i te •o c • ra Ž s^J-s Vi - -r- J ”T2"y^° O g y, fi. a £, ' «5®.« - t--dl— _ . I® —J2 > S 5 -rt rt ' JTj p c s. n ctS (S (d S i^a ^Ss »A £ X 15 Z M - raO n «o,3s6 :> .E N oh-«* — o -* c c* S2 £ ■■ > 2 25 Oi*-^ ; tio . • A rt Id ■s s o g ra I “' I raO C ►N C3 < S > <3 o. , 4* ra ni O. o I aS 8 1 « t- JI ; eiE M* '.s;5 ■ a.^ O®hS “■g K Afl o- CA > p- ( Vi>> kKA Ckic I rt 5 o n e J O 5,0 I I r I £1 1 ' ra ra c: n “ iS ra n « m rt ®<>ra — rH ii I ?? ra — c'^ g .2 £ a I J < Jx= ‘ &:al^S J = °te:®:si7h|h 3-g -5!“ r U) dl iS-' "Ž””"S;57 »A I—' ( I I ™ .S” vestnika, marca 1995 stran 25 i r I F vestnik EMO SETERNk 63000 Celje, Mariborska 86, telefon: 063/32 112, telefaks 063/34 925 Ste podjeten lastnik nove trgovine in želite dopolniti svoj P^^ogram s posodo? Živite v Ljubljani, Mariboru, Gornji Radgoni, Novem mestu ali Kopru? je vaš odgovor DA, pokličite po telefonu 063/32112, int. 414, 83' Kristina Kalšek in dobili boste vse informacije! Oglasite se, zelo ugodne možnosti! »'l^fočniki Vestnika iščejo nove JJ^čnike niste SkMl, Ca ''ei pridobili Privoščite ga snega naročnika za ■] I nj >o n 11 1 l«to. S, (^■■edniki vas bo ftagradii taksni, kot so jo >(/) Vi n Mb Ce boste pridobili tri naročnike za najmanj eno leto, vas bo nagradil z vrtnarskim pripomočkom. I Ce boste pridobili pet na-I ročnikov za najmanj eno I leto, vas bo nagradil I z malim električnim go' spodinjskim aparatom. 5 5 Š s ; podpisani i ;^®slovjntej^ , ; pridobil Il ^1 ime točen fiove naročnike Vestnika: priimek ime ^asiov 1^,,, točen priimek ’■ ime naslov točen Prllineit imfe naslov točen priimek. ime naslov . točen Priimek ime naslov Jočen priimek ,na^v Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Podjetje za informiranje, Slovenska41, M. Sobota. ,.H.ut©l...... _____tel......rt IT F1 - 1-^ I tel, = .,1 tel. tel. tel. J KOBinm pomi TA OBČANE IN OBRTNIKE 1 1 želite z družino na zimske počitnice? Bi radi kupili nov avto? Morda pa potrebujete pri svojem delu boljšo opremo? r Imate kakšne druge želje ati pa potrebujete gotovino? ! s pomočjo SKB banke vam bo uspelo! Znižali smo j namreč obrestne mere za kratkoročna in dolgoročna posojila občanom in obrtnikom. I j Podrobnejše informacije dobite v vseh ; enotah SKB banke i in na zelenem telefonu: 080 15 15, I SKB BANKA H. NOVO V MURSKI SOBOTI mobitel d.d. DC MURSKA SOBOTA, LANDAVSKA 19b, tel./telefaks: 069/32724 NAŠA PONUDBA MOBILNIH TELEFONSKIH APARATOV Izdelovalec: Model; BENEFON DELTA MAXON MAXON 4501 MAXON CARRVPHONE 1 I i 150.000 SIT ■ ■ ■ 250.000 SIT "■ 200.000 SIT Izdelovalec: Model: BENEFON CLASS ULTRA 295.000 SIT BENEFON FORTE 150.000 SIT I J .z avtoinstalacijo, ..$ hišno opremo, ...ročni model - cene $o brez PD. UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA, LIZING IN POSOJILO TAKOJŠNJA DOBAVA IN MONTAŽA stran 26 vestnik, 2. marcajj^ vestnik Svet zavoda Osnovne šole Bakovci razpisuje delovno mesto Ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih 2 zakonom določenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: - da je učile^, vzgojitelj predšolskih otrok. Šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poštjile do 10. 3.1995 na naslov: Osnovna šola Bakovci, Poljska2, BAKOVCI, 69000 MURSKA SOBOTA, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o itijiri v zakonskem roku. Svet zavoda Osnovne šole Grad razpisuje delovrto mesto ravnatelja Kandidat mora poteg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: - da je učitelj, vzgojite!) predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec, - da ima najmani 5 let delovnih izkušenj, - da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela tn naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10. 3. 1995 na naslov: Ostvovna šola Grad, Grad 172e. 69264 GRAD, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. PONUDBA SKB banke KAKŠNE SO “PRIJAZNE” OBRESTI? KLI LOGATEC ODSLEJ TUDI V MARIBORU! Podjetje KLI iz Logatca ima v Mariboru odprt salon s stavbnim pohištvom v TRGOVSKEM CENTRLf MLINSKA (nasproti nove avtobusne postaje), v drugem nadstropju. Nudimo Vam: - svetovanje pri izbiri - izmere na objektu - prevoz in montaža - zamenjava starih oken z novimi Privoščite svojemu domu najboljša okna iz prvovrstnega lesa in prijeten občutek topline bo žarel še dolgo... Pridite v salon KLI tn si oglejte tudi naš program stolov in miz! KLI Logatec p. o. SALON MARIBOR Mlinska 22. Maribor tek: 062/224-339 telefax: 062/224-359 70 let tradicije lesarstva 70 let rasti kakovosti KLI “lADA CENTER - AVTOTRGOVIMA- 82231 Pernica, Vosek 8 d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: 082 840 540 iDPRTO ponedeljek-petek od 8. do 18. ure., v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA NAJUGODNEJŠI UZING OB NAKUPU PODARIMO: POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER la primer: prevleka, preproge, tehnični pregled > za kmetovalce, obrtnike, delovne organizacije, ftzične DA KARAVAN, polog 3590 DEM obrok, 330 DEM K 36 II-LETNAIRADICMA Agencija Republike Slovenije za platini promet, nadziranje h informiran}« J Podružnica Mursko (1 Sobota ' ■( razpisuje prosto (teto*’*’; mesto J ialj - inšpektorja Pogoji: - strokovna VII, stopnje ske smeri izobrat*”, eko«*'^ - najmanj eno Is® de- lovnih izkušenj - izpit iz upravneg® P stopka - poznavanje osn»6s VESO« obvešča, da laMo mate oglase, osmrtnice in naročnino jjoravnavate v novi zgradbi na Oici Arhiteleta Bovalea 13 v Mrslu Soboti. Bova števffla je 31 998. iruf/Jes Inles, d.0.0. Kraigherjeva 19a, 62230 Lenari OKNA.VRATA. SENČILA, ZIMSKI VRTOVI. MARKIZE. PREGRADNE STENE 1 farni! V OSNOVNI ŠOU KUZMA NAJ-NAJ PICE lx kruššne peš51. LOVSKI DOM CANKOVA, TEL. 40 024 AAM/ Sadio tbrski vsi 94,6 toplina doma, radost življenja Teleftm: 0/62 723 010 0/62 723215 Telefaks: 00 3S6/0/62 723 010 ii*' IZDELAVA * MONTAŽA * PRODAJA Smo podružnica ameriškega koncerna Du Pont de Nemours Inter, S. A. in Iščemo za obdelavo tržišča v Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji in Madžarski predstavnika za nedoločen čas. Od kandidatov pričakujemo: - višjo ati visoko izobrazbo ekonomske aii tekstilne smeri “ aktivno znanja slovenskega, angleškega, madžarskega in hrvaškega jezika - starost od 26 do 40 iet - samostojnost, ustvarjalnost - veselje do potovanj Ponujamo: izredno zanimiv osebni dohodek, avtomobil, občasna šolanja v tujini Ponudbe z dokazili in življenjepisom pošljite v e dneh po objavi na naslov: Du Pont de Nemours inter. S.A. Podružnica v Ljubljani, Tolstojeva 16, tel. 061/1684392 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČEji Republika Slovenija Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Gornja Radgona Obvestilo ®®čamo •'n?,' K?"” KS r vse prebivalce občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Se bodo davčne napovedi za DOHODNINO za leto 1994 zbirale samo na naslednjih mestih: C\ . I IRh »n 2^ ŠČAVNICI Gornja Radgona t*aptAr, ''»Ho za lahko Odtngf<| ? Xo v soboto, 4. marca marca BOOO Ansambel Sredenšek, Prerod, Fantje izpod Vurberka, Avantura, Manja Šalamun, Nova legija, Štrk, Nuša Mecilošek, Robert Goter, Mlade pevke Juhnov. Družabne igre z nagradami. Žrebanje vstopnic. 1995, ob 18.30 VODITELJ GEZA ARKA Glavni pokrovitelj: PVRAMIDIA, pooblaščeni zastopnik družbe MOBITEL. Predprodaja »stopnic v POTROŠNIKOVI TRGOVINI V KUZMI. Vstopnina samo 400 tolarjev. Vsak obiskovalec dobi darilo. POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d.d., ima vsak dan več delničarjev! J ~ TOREK - ČETRTEK - TOREK - ČETRTEK - TOREK - ČETRTEK - PONEDELJEK - TOREK - SREDA - ČETRTEK - PETEK dohodnine za leto “dahodnlna-, so uradna tajnost. '1 xa odmero dohodnine vložijo ^®^ianci, katerih presega 11% j -------------------- plače zapoBtenih v Republiki _ tetU 1994; "j^hci in Stederfti, katerih nčKJnlne so za leto OSr>ova za dohod- P''ejemki ^4.3.1995 od 9. do 18. ure 16.3. 1995 od 9. do 18. ure 14, 3.1995 od 9. do 18. ure 16,3. 1995 od 9. do 18. ure 14. 3. 1995 od 9. do 18, ure 16. 3. 1995 od 9. do 18. ure 27.3.1995 od 8*do 17. ure 28.3.1995 od 8. do 17. ure 29. 3.1995 od 8. do 17. ure 30.3.1995 od 8. do 17. ure 31.3.1995 od 8. do 17. ure hodnino ne presega 51% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Rep.j-bliki Sloveniji v letu 1994; - zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1994 v skladu z zakonom niso plačali akontacije dohodnine. Napoved za odmero dohodnine morate poprečne letne vložiti do 31. marca 1995 na predpisa- edini vir do- nem obrazcu, če napovedi ne oddate ali je ne oddate v predpisanem roku, bo zavezanec ~ posameznik kaznovan za 2 denarno kaznijo najmanj '''TMinn ■ ^"'’^i®diki za začasno ali prekršek ®kih ali delo prek študent- 50.000 tola J . ge na dan spre* P°' j; na mestih zbiranja NE Sl podlagi pogodbe jema napoved, na mest.n ^®S>1> in katsa \ Na predlog župana Ludvika Bratuša so c^^tmki svetniki v Ljutomeru ^tjeli protestno izjavo, K so jo ulovili siovesskim oblastem, vattUrlc ocBoČneje zavzamejo za nafe državljane v obmejna .prostoru v KS RazkiiŽje. Tam so namreč nekateri izposmvljem stalnim pritiskom tn rzsiljevaorju hrvaških elektrikarjev, vodovodarjev idr. Te dni sekaterim dott^Čtjmn sklopili vodov^ la^ez njihove vednosti oriroma sogl^ja (na srečo Se kar strokovno, o p^gih v zvezi z električnim omrežejem pa pišemo v pri^vku z obiska pri družim Mesarič). Resnici aa ljuix> gns sicer za domai^ slovenskih državljanov, ki so tik ob iaqi oa hrvaški strani, vendar ni rečeno, da bo tako tudi tedaj, ko bosta Slovenija in Hrvaška sprejeli in ratificirali sporanrm o meji med državama. Do takrat pa v Ljubljani oe bi smeli biti tako brezbrižni. odločno in glasno. Menil je tudi, da mlajši ne morejo razumeti njihovih čustev in da je bil lani v zvezi s tem sprejet sklep za politične potrebe. DRAGO ŠKRLEC (SKD) je poudaril, da je potrebno sklepe, kakršne so sprejeli o tem na lanski skupščini, realizirati. JELKA ROSTAHER (Zeleni) je oporekala svetniku Štebihu, češ da on ne more ocenjevati, s kakšnimi čustvi kdo gleda na vojne čase. Predvsem pa bi mlajša generacija rada imela mir. zato se morajo ljudje spraviti sami s sabo. Proslava pa mora biti lepa in poštena. TOMI NEMEC (SKD) je poudaril, da je treba proslavljati konec vojne, ne pa zmage komunizma nad nacifašizmom. Župan LUDVIK BRATUŠA pa je pojasnil, da že tečejo priprave za obnovo spomenika, in sicer v okviru ureditvenega načrta za celotno območje športnorekeracijskega centra v tem predelu Ljutomera. Oblikovni predlog za spomenik NOB pripravlja g. Kristl, ki je bil tudi avtor dosedanjega spomenika. Kako bo z odborom za proslavo, pa bo znano na prihodnji seji občinskega sveta. Pregovor sicer pravi, da radovednost ni lepa Čednost, toda v našem poklicu je to drugače. Če nisi radoveden, nič ne izveš. Tako nas je prejšnji teden, ko nas je pot vodila skozi Veržej, zamikalo, da bi pogledali na gradbišče v bližini tamkajšnje cerkve in Hanžekovi-čeve mesnice, kajti zunaj je bilo več ljudi. Kaj neki torej delajo, smo se spraševali. Zvedeli smo, da so začeli graditi veroučno učilnico oziroma večnamensko stavbo, v kateri bodo imeli svoje prostore tudi skavti, pevci in še kdo. Naložbena vrednost znaša okrog 36 milijonov tolarjev. V ta namen naj bi po hišah prispevali po 20.000 tolarjev. Stroške pa bodo precej pocenili s prostovoljnim delom faranov. i J •''W' ■ w ■ 'a ■ Prostovoljna delovna akcija na gradbišču novih veroučnih učilnic oziroma večnamenske štabe v Veržeju. J. GRAJ Te dni je predviden tudi začetek gradnje ulične razsvetljave v Kolodvorski ulici, kjer namerava Elektro podjetje obnoviti omrežje oziroma položiti zemeljski električni kabel, krajevna skupnost pa bo to priložnost izkoristila za postavitev 10 kandelabrov za ulično razsvetljavo. Še pomembnejša naložba pa bo zgraditev čistilne naprave za vaško kanalizacijo, ki so jo začeli graditi pred petimi leti, in to s polaganjem glavnih kanalizacijskih cevi v skupni dolžini okrog 6,6 kilometra. Zdaj je končno na vrsti tudi čistilna na- prava, uporabniki pa si bodo morali urediti še vsak svoj prik- Ijuček na kanalizacijsko omrežje ali pa se bodo dogovorili. da bo tudi to skupna akcija, da ne bo vsak od okrog 280 uporabnikov iskal svojega izvajalca del. Zgraditev skupne Čistilne naprave bo stala okrog 23 milijonov tolarjev. J. G. Zdaj še notarska zbornica ||V KI ?fl o uvedbi notariata_ i prvih tridesetih d Jfijt nas - med njimi so । Pomurja, in sicer oč^K Aodiei Rošker bcHi!, vuddik croee sodišča v Berce in odvetnica -Gy6fi iz Lendave ' pa.'. Sem časniku že pisah' že ustanovljena jf > zbornica Slovenije- i .jeK kakor pomemben prelomnica v staa-'rtf Ijanja notariata. naj bi pripomogla k kovnosti in ugleda ter celotnega pravnega Slovenije. jd- tvi Niste Vestni*, je z •r vestnik, 2. m^ca 1995 stran 29 Za vse je kriv gozd motoma vozila ! Ko smo še nosili pionirske rutice, smo ® Mčeci spraševali, lakaj niso bili v partizanih. Redhoku l Keiierai?ii» » 77 niso mn v partizanih. KedkOKuCun iz iiaw sveto Mure je Imel srečo, da je njeguv ttče med svetovno “hrambno moč tekel 0 vojno zažgal kako kopico slame č mUarsklga okupatorja ali pa gmi-o rekel pred madžarskimi žandarji. P®™®-* spoznali, da je W1 v srečnih okoliščinah nčetle s* *>ra in stm in je bila partizanska ni bilo aam odgovarjali, da tukaj partizanstvo ni bilo možno, gozda. čenje. Zdaj bo torej tudi moj kriva tudi neprava stran mo-oče, človek, ki je bil v času jega očeta med vojno. Zdaj pa druge svetovne vojne v godnih mi je oče obljubil, da plača tam letih za ta Častni status, postal na Madžarskem pivo, če dobi borec. Kaj me briga. Če mu ga tisti denar. To bo moja prva bo podelila druga država. Saj pijača, plačana z denarjem, ki tudi tiste, ki je bila v vojni s to, je prišel v družino od države. Kaj me briga, če je to madžar- ki mu zdaj priznava borčev- stvo, ni več. Pa tiste, ki je ta- ska država. Dogodek je vseka- Tako smo potem to breme negozdnatost't nosili kot na svoji pionirski vesti. Skupaj z nemilostjo prepoznega rojstva. Kajti Če bi mi, ki smo poslušali naše tovarišice in občasno t ' borce. madež Skupaj domoljubni pator tudi ni bil tako ničev. Torej so morali svoje število zaradi zgodovinske resnice povečati. Za nazaj, kako pa drugače. Mnogi so imeli priče, ki kratno Jugoslavijo nasledila, kor potrebno šteti za prelo-tudi ne več. Kdo pravzaprav men: sprava z očetovo prete-danes Se ve. kdaj je bil na pravi klostjo, poravnava z vrstniki strani. Propadel je fašizem, potomci borcev, vzpostavitev propadel je komunizem, nič od ljubečega odnosa med subjektom in inštitucijo države. VINOGRAD, star dve leti, 8 arov, na Kobilju, prodam ali dam v najem. Rozalija Bukovec, Kobilje 81, iib597 VINOGRAD dam v najem. Tel,: 87 582, m-602 HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, z 1,70 ha zemlje, pri Negovi, prodam. Tel: 062 33 303, od 12, do 15. ure. tii-607 IŠČEM opremljeno ali prazno sobo v Murski Soboti. Tel: 31 415, int. 204, vsak dan od 9. do 13. ure. m408 ZEMLJO, 24 arov, ugodno prodani. Žižki 77. 88413 VINOGRAD, star 6 let, na JelovSkovem bregu, prodam. Tel: 48 307, in417 VINOGRAD, 9 arov, in 4 arov zemlje za sadovnjak prodam. Moravske Toplice. Cuber 35. III-619 STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom in njivovSaiahovcih prodam. Borejci 32. D8-6Z3 HIŠO na 10 arski parceli, staro 20 let, v Dokležovju, prodam. Tel: 43 399. iik627 RENAULT 14, letnik 1980, prodam. Tel: 24 517, v soboto po 14. uri. m-518 MERCEDES 260 E, letnik 1986, brezhiben, dodatno opremljen, prodam. Cena 25.500 DEM. Tel: 062 302 755, mobitel: 0609 621 407. MERCEDES ISO E, letnik 1985, dobro ohranjen, dodatna oprema, prodam, Cena 20.000 DEM.. Tel; 062 227 905, in-546 ZASTAVO 126 P, letnik 1986. registrirano do 30. 10. 1995 prodam. Cena po dogovoru. Recek, tel: 069 62 266, ni-547 ZASTAVO 126 P, letnik 1989, prevoženih 69,000 km, registrirano do oktobra, prodam. Tel: 45 298, m-562 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1994, rdeče barve, cena zelo ugodna, prodam. V račun vzamemo cenejše vozilo. Tel.: 72 099. IIV569 LADO 1200 KARAVAN prodani. No-rišinci 62. in-577 ALFA ROMEO 33 ISOO, letnik 1985, ugodno prodam. Tel: 60 658. ni-578 RENAULT 4 TLS. letnik 1977, motor generalno obnov^en, registriran do 10. junija, prodam. Tel: 42 426. Di-590 MAZDO 323 F, letnik 1989/90, črne barve, športno opremljeno, prodam za 15,000 DEM. Možna tudi zamenjava za cenejše vozilo. Tel: 23 654. m-620 MOPED BT 50, dobro ohranjen, prodam. Janez Kumin, Plečnikova 3, Krog, tel: 26 680. 111-622 FORD ESCORT 1.1. letnik 1985, julij, in JUGO 45, letnik december 1988, prodam. Tel: 46 592. 111-624 ________ tega pa se ni godilo zaradi naših borcev. Ali drugače pove- Tako sem mislil nekaj prvih sto metrov vožnje. Prej sem so potrjevale, da v gozdu. bili dano: tudi brez njih bi se. ■Vedno so na zgodovinskem mu sicer vedno, ko je omenil prizorišču tudi še neki drugi penzijo, ki da jo mora dvigniti borci, zatorej je pomeniebno na Madžarskem, govoril, kako ........................ upam, da se bo temu sramot- so tako imenovane živeli takrat, potem bi ' ■"'-arji že videli. Stra-I»greŠaU gozd - oni, LIT***- okupatorji bansko bi -^citaien vrstniki so vseeno nekako prišli do pravih očetov oziroma so njtb.cvi -" kako našli v hosto. mi še danes ni so vseeno njihovi očetje il v _ J ne- Postopek ni povsem jasen. — pa mi je, zakaj je nekaj tistih, kot se reče, pravih bor-. za borce pa je sploh -mo, da so svoje tveganje zelo vzljubili, dovolilo, da se . ijtii je nenadoma pridružilo hko novih. Brez t.vganja. ma zunaj, po mestih, na katerih so sedeli po proslavah, razlikovali od pravih. Potem sem ugotovil, da je bilo to potrebno izpeljati zaradi zgodovinske resnice. Borci so vendar j pregnali okupatorja in 1 osvobodili. Toda potem 1 moralo biti Jasno «V da r ^unaj. to- tveganja. Na se niso nič pravih. Potem nas že — potem jih je ttbkaj, ker oku- Blagor tistim vrstnikom, ki so tako postali polnovredni mladi rod. Premnogi pa smo Še naprej odhajali spat v upanju, da se bo ponovilo jutro šestega aprila leta enainštiridet in si bomo semokali z zob to skele-nje, ki smo ga nosili, ker so naši očetje jedli kislo grozdje, medtem ko so njihovi zobali sladkega. Ko sem zadnjič očeta peljal na Madžarsko po tisto denarno povračilo za prisilno mobilizacijo v madžarsko vojsko, se mi je najprej zdelo, da je prišel dan sprave za nas povojno generacijo. Kajti tudi mi to potrebujemo, mi, potomci tistih, ki niso bili na pravi strani, se moramo spraviti s potomci borcev. Tako nas vse Žeja po spravi, da sem bil nekaj trenutkov pravičniško pogreznjen v to zadoš- biti borec, veteran. Okoliščine, na katere ne moreš vplivati, nemu denaiju, ki ga potrjuje potem določijo, kje, na kateri kot Človeka na napačni strani, strani si ob koncu bitke, Ali se odpovedal. Upam, da boš tisti ni tako zgodilo tudi z očetom denar našega predsednika? daroval madžarskim ekologom za ekološko sanacijo živali sil Glavno torej, da se mu S sta- Balatona, ker od tam, tako tusom vojaka zapolnjuje luknja naše izročilo, priletavajo divje v življenjepisu, meni pa daje gosi in nam napobvedujejo občutek poravnave z vrstniki vreme, sem mu pridigal. otroki staršev. Tudi moj stari je Po nekaj časa vožnje me je torej zrl smrti v oči, to je s pre- kljub temu ponovno zagrabilo jetjem vojne pokojnine potr- tisto jedko domoljubje in sera jeno. Krvi pa niso prelili tudi ga začel zbadati, kako vendar njihovi. Če' bi, jih, potomcev, more želeti ta denar. Ko mi je ne bi bilo. In vedno seje govorilo o nekih ugodnostih za rekel, da so tudi drugi Šli ponj, zakaj ravno on ne bi, sem sme- otroke borcev, štipendijah, viš- šil tako pohlevno pogoltnost. .............................. Šel bi z njimi, lahko bi se zavili jih Štipendijah in tako naprej. Ker sam nikoli nisem dobil Šti- v madžarske zastave, si najeli pendije, se mi je tako rahlo avtobus in peli stare honvedske zdelo, da ni nikomur nič mar pesmi. Še sem mu dopovedoval. za moje šolanje in da je za to zagatah duše še vedno čakajo Ribičev in ilelejenialcev glede (ne)pra- kako zvito je to priznavanje madžarske penzije, kako nam na obeh koncih države, Italijani tam, Madžari tukaj, počasi za borne fičnike spodjedajo državotvornost, ker se služenje v njihovih vojskah oziroma prejetje, pa čeprav enkratno, denarja od madžarske ali itali- posesti d.o.o, 1 *'Piacariik I Jii jjicuv viiv/pio- “Dskoletai slnrtT nehote vvH|iijp vprašanje, uU komunistični, rdeči sindikat ali janske države lahko nekoč Hiva 1 '^‘ht sl»Hx I nenoBV v. iujc upokojencev na tem po-Kafoliaa Kolmanič, Helena Bavnii Aleksander Vlaj in Jože Vlld, MJ množičnim sindikatom čas izteka. Če ne bodo čimprej poskrbeli za oblikovanje svojega partnerskega pogajalskega profila, se jim l^hko zgodi, da bo prišlo do večjega osipa članstva, a tega si gotovo nihče ne želi. In prav mrtve duše se še vedno nekako skrivajo, pri čemer čakajo na najugodnejši trenutek za svojo revolucionarno odločitev. Delavci se zadnje čase upravičeno sprašujejo, ali je to vse, kar so sindikati dosegli, da bi pomagali delavcem v največji socialni stiski, in kolikšna je resnična moč sindikatov. Prišel je čas, ko morajo sindikalni aktivisti starih in novih sindikatov narediti bilanco svojega dosedanjega 2££W d.0.0. CKPORT • IMPORT Finančni Inganlrlng ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU, (lwr po toto ugodni obnttni mori in kralltoroint promottitvona poao/lla. P. E. MURSKASOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tal. - telofaka: (MB) 3284S vestnik osmrtnice in naročnino poravnavate v novi zgradbi na ^iici Arhitekta Novaka 13 obvešča, da lahko male izdelati Času delovanja in strategijo sindikal- ustrezno nega boja. Očitno zgolj zaklinjanje na sindikalni pluralizem ne bo dovolj. Okrog 130 registriranih majhnih sindikatov noncDivcR «-a v » r t ■ .t ■ |> * ODFRAVnV PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAM -SVETOVNI HIT Stegne 27 M,;0«1/ET1878 ^ova v burski Soboti. ^®Wonska številka je 31 998. pri nas je ogromna številka, vendar ne predstavlja skorajda U nobenega vpliva v odnosu do I delodajalcev. Se manj pa proti ' -vladi. Brez strateške in fi- nančne neodvisnosti pa bodo vsi poskusi sindikatov naleteli na gluha ušesa. MILAN JERŠE 00eSŽ-17-S66-89O j 00857-1 T-2G«-891 1 00857-17-26e-692. V 0M52,17,26S,693 00852-17-266 ,«94 POKLICI ME 00852-17-266-68» a 0O8S2-17-266-68S' 00652-17-268-687'1 00682-17-266-6981 00653'17'266-6^9'1 1,17 HA GOZDA v Radoslavcih prodam. Tel: 062 775 861. ni-445 POSLOVNI PROSTOR na lokaciji Cankarjeva 86, M. Sobota, v velikosti 110 m2. dam v najem. Intering, tel: 31 906. m-463 HRASTOV GOZD ugodno prodani. Tel: 26 473. po 19, uri,. ni-493 HIŠO, skoraj vseljivo, v neposredni bližini Radencev, prodam. Tel: 26 473, po 19, uri, ■11494 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavi prodam. Tel: 99 385 1330 755. ■n-SOd KOMFORTNO STANOVANJE, novejše, 52 ml. v Murski Soboti, za 50.000 DEM. delno tudi na kredit, prodam. Tel; 32 948. ni-519 ZEMLJO damo v najem. Panovci 39 ali tel: 48 487. ■n-521 GRADBENO PARCELO, okrog 9 arov, na Cvenu pri Ljutomeru, prodam. Tel: 81 760, m-525 GOSTINSKI ■ BISTRO LOKAL. 48 m2, V Lendavski ulici, in 50 m2 vrta, moderno opremljen, prodam. Tel,: 22 883, vsak dan po 20. uri, ni-S27 VINOGRAD, 600 trsov, v bližini Gornje Radgone, ugodno prodani. Tel: 62 536. ■0-579 VINOGRAD, 600 trsov, v bližini Gornje Radgone, ugodno prodam. Tel: 62 536. m-581 LEPO STANOVANJSKO HIŠO, nt> vej So, velikosti 400 m 2, mirna lokacija, v Černelavcih. novo naselje, prodamo. DILL, d.o.o.. tel: 32 322. STANOVANJSKO HIŠO, novogradnjo. delno nedokončano, 220 m2, parcela 730 m2. v Tropovcib, prodamo, Dill. d.o.o., tel; 32 322, STANOVANJSKO HIŠO, novejšo, vseljivo, 200 m2, mirni del naselja v Murski Soboti, prodamo. Lahko tudi obročno do dveh let. Dill d.o.o., tel: 32 322. ■n-5SS NESNICE, MLADE JARČICE. pasme hisex in golden komet super braun (rjave), stare meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastory. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic lO-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčiee imajo vsa potrebna cepljerua, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo, Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije; Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, GaluSak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. MLADE NESNICE, pasme hisex. lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 280, in pri Francu Moviinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.; 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. ■11-396 KRAVO, s tretjim teletom brejo, kontrola A, prodam. Vendel, Selo 134. in-52S BREJO TELICO, kontrola A, prodam. Tel.: 24 577, iibS3S TELICO, kontrola A, brejo 9 mesecev, prodam. Satahovci 54. in-548 KRAVO, staro 5 let, brejo, prodam. Renkovci 130. 111-553 DVE KRAVI s teletoma, kontrola A. stari 4 in 6 let, in enega prašiča, 180 kg, prodam, Franc Vitez, Prvomajska 20, "Rirnišče. in-575 NESNICE, mlade kokoši, novi hiseks, vzdržljive)Si, odpornejši, z daljšo življenjsko dobo, z 97 % nesnostjo, prodajamo. Dostava na dom.. Nesnost zagotovljena v dveh tednih. Natočila na tel,: 401. in-600 KOKOŠI za nadaljnjo nesnost ali zakol prodam. Vaneča 80, tel.: 45 071. II1-614 SVINJE od 100 do 130 kg in belo repo po 7 SIT/kg prodam. Tel.: 79 307, n]-6t6 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 45 074. m-621 kmetijska mehanizacija FREZO GORENJE MLITA s priključki prodam. Tel; 46 514. n>618 ADAPTER za žito z originalno napravo za žetev oljne repice Za Zmaj 142 in adapter za koruzo, 5-redni z rotacijsko »sečko<, letnik 1988, za Klas 96-106, ugodno prodam. Ivo Rajh, Dražene! 24, 62250 Ptuj. tD-506 KOMBANJ133, zelo dobro ohranjen, z obema adapterjenta. pšenica, koruza in silokombanj S K 80, prodam. Tel: 062 766 027. m-5Z0 VISOKOTLAČNO BALIRKO POL-SKO 24 in obračalnik za seno (URO 3000) prodam. Mlajtinci 19, p, Martjanci. ni-549 TRAKTOR ZETOR 77-11 s kabino in dodatno opremo, nov, še nerabljen, in balirano seno ugodno prodam. Tel: 061 749 573. m-563 stran 30 vestnik, 2. marca r Potovalna agencija ZORA iz SPODNJE IDRIJE organizira ROMANJE V LOURD od 26. aprila do 3. maja (8 dni). Duhovni vodja je kaplan Fredi Mlinarič iz Ljutomera. Prijave in informacije po tel. 060/81 008 TRAKTOR URSUS 360 C, star 3 leta, gOO delovnih ur. prodam. Cena po dogovoru. Td,: 062 701 743. m.515 TRAKTOR ZETOR. 9« KS, ALRAD 450 ur. traktor JD 75 KS, ALRAD. 5600 ur, in prikolico, 7 t, novo, prodam. Tel.: 82 580 in 81 487. »571 KOMBANJ DURO BAKOVIČ 770, KLAS DOMINATOR 85. traktor ZE-TOR 59-11, IMT 577, kombanj za spravilo sladkorne pese, dvovrstni. Barige-li, prodam. Noršinci 62. »576 TRAKTOR LTZ 55, pogon na štiri kolesa, z garancgo, prodam. TeL: 062 731 131. »582 ŠKROPILNICO TF 30* in obračalnik HEUBLfTZ prodam. TeL: 46 443. »591 SEJALNICO ZA KORUZO OLT, 4-redno, in traktorsko škropilnico Metalna, 4401. prodam. TeL; 87 509. »59.3 TRAKTOR IMT 577, Irtmk 1988, sa-monakladalko SIP Šempeter, 17 m3, prodam. Tel.: 40 273, »594 TRAKTOR ZETOR 5011. čelni traktorski nakladalnik in Golf, dizel, letnik 1988, prodam. Tel.: 57 193. »626 razno BALIRANO SLAMO prodam. Tel.: 43 173 ali 43 309. K-5Z4 MOPED na 4 prestave, FIAT 126 P. vezno prednjo pločevino, rezan les za ostrešje 10 x 12 in balirano seno prodam. Viktor Kučan, Adrijanci 6, p. G. Petrovci. ni-526 VSE VRSTE SADNIH SADIK IN TRSNE CEPLJENKE. KI JIH LAHKO TUDI PARAFINIRAMO IN SKLADIŠČIMO DO SADITVE, PRODAJAMO. Tel.: 51 SOg, vsak dan po 11. uri. »-570 Preklic! Preklicujem veljavnost HK št. 3191, izdanega pri HKS Ljutomer na ime Franc Manko, Stročja vas 10. m-583 PRALNI STROJ GORENJE, malo rabljen, kuhinisko pohištvo, staro dve teti, dobro ohranjeno, štirine 2,40 m, ugodno prodam. Stanko Srša, Banovci 1,69241 Veržej. 01-584 Preklic! PrcUicniem veljavnost HK št. 20414-9, izdane pri HKS Panonka na ime Karel Struga, Tišina 43. m-586 PEČI na trdo gorivo, šivalni stroj, zamrzovalno skrinjo, prešite odeje, prevleke in lestence ugodno prodani. Tek: 24 493, m-592 VIDEOTEKO s 1700 originalniitii filmi prodamo. Tel.: 32 465. tn-S95 VINO, Šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. m-596 DOBRO OHRANJEN KAVČ prodam. Stanko Muhič. Veržej. Ulica Bratstva in enotnosti 19. 0-601 SEGA MEGA DRIVE 2 in 3, igrice, prodam. Tel.: 41 800. m4i05 BUČNO SEME kupujemo. TeL: 22 188 od 16. do 20. ure. 04*06 ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER in 2 trisistemska zvočnika za stolp ali manjše ozvočenje ugodno prodam ali zamenjam. Tet.: 49 284. Rudi. nr61S * I 1 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, a v naših srcih d naprej iiviš, čeprav že leto dni v grobu spiš. V SPOMIN Boleč* je spomin na 4. marec, ko mineva leto žalosti in bolečine, odkar smo mnogo prezgodaj ostali brez tebe, draga žena, mama in babica Elza Gomboc iz ČikeČke vasi Hvala vsem, ki se Je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in ji prinašate rože in sveče. v lihi žalosti: mož Štefan, sin Robert z žen« Brigito in mate Tjaša Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami nit ZAHVALA V 41. letu nas je brez slovesa zapustd naš dragi mož, oče, brat in sin Franc Meckar iz Sotine 110 tl Spet pomlad je tu, a tebe ni z njo, tebe nikoli več nazaj ne bo. Ob tem spoznanju orosi se nam ohč- V SPOMIN 1. marca mineva leto žalosti, odkar si nas prerano zapustil, drag) mož, oče, dedi in brat Koloman Gorčan iz Fokovec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in stile njegov spomin s svečo in cvetjem. Vsi tvoji najdraiji v /edr /f 6i7a _______ . a zamahnil si z roko, , I češ zmagal bom, močnejši pa vendar ni bito tako. s^m, ■ f t t ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je komaj vJ* starosti zapustil dragi brat. svak. sorodnik ž >4* , i-S? Sapač iz Veščice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija^lje® znancem, ki sle ga pospremiti na njegovi zadnji pon, mu poklonili i;W' vence, darovali v dobrodelne namene, sočustvovali 2 nami in nam U*** sožalje. .c±H Posebej hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred in 7^ odpele žalostinke. Hvala vsem gasilcem in kolektivu Mure oblačila. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnice v Rakiianv- Ž«11SV^ I Pickhc! PreUiciiten veftavnost spričevala 4. letnika Tehniške strojne šole v Leniavi, Izdanega leta 1971 na ime Franc Zn-pančič, Grabka utica 1, M. Sobota. »499 IMAM MATERIAL (vprašanja in odgovore) za izpit trgovskega poslovodja. Informacije 22 259, popoldan. »503 Preklic! PreklKijeai veHamost spričevala 4. letnika Sredaje kmelibke šole, izdanega Irta 1984. Vinko Širovnik, Šaloni 164 a. »509 STROJ ZA RAZREZ ŽELEZA re-zalka premera 300. prodam. TeL: 47 104. »510 BETONSKE CEVI, 100 cm, ZASTAVO 101 in FIAT 126 P. neregisiriraiia. oba za 500 DEM, prodam. Šavel, Ko-šarovci 2. p. Križevci. »511 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK, ležalnik za dojenčka, zamrzovalno skrinjo in hladilnik prodam. Tel.: 24 313. »512 PRALNI bi ROJ, malo rabljen, prodam. Tel.: 24 509. »517 SENO prodam. Geza Lanjšček, G. Petrovci 52- »522 delo KAVA BAR RADENCI išče KV ali priučeno natakarico. Tel.; 26 473, po 19. uri. m492 SAMOSTOJNO KUHARICO in dekle za delo v strežbi iščemo. Hrana in stanovanje v hiŠL TeL: 063 g41 504. OV491 ČISTILKO HONORANO ZAPOSLIM. Okrepčevalnica Horvat, Prekmurske čete O.ČrenŠovci.tel.: 70023. m-513 UPOKOJENCA iz Murske Sobote ali bližje okolice za občasno pomoč v vi-nogradu in sadovnjaku iščemo. Alkoholiki so izključeni. Plačam po dogovoru. Tel.: 22 326. m.523 storitve ZIDAMO IN TLAKUJEMO DVORIŠČA, • JAKOB, tel.: 23 278. m-532 VEDNO VEČ GRADITEUEV se odloča za strojne omete. Razmislile tudi vi! Zahtevajte prospekt. Tel.: 062 724 707, od g, do 15, ute. ro-572 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli pisno ali ustno sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke in sveče. Posebna hvala g, duhovniku EiniSi za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilskemu društvu. Hvala pogrebništvu Banfi, Splošni bolnici M. Sobota - internemu oddelku, posebna zahvala pa velja zdravnikom in sestram. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: žena Helena, hčerka Suzana, sestra Terezija, mama, oče in drugo sorodstvo, botrina in sosede Kako je prazen dom, dvorišče, nase oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Z bolečino v srcu in ob grenkem spoznaju, da te ne bo več med nami, draga mama, babica, prababica in sestra Katarina Tratnjek iz Kroške ulice 9 v Bakovcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsenj, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za sv. maše. Posebna hvala g. župniku iz domače župnije, g. kapucinu s Ptuja, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS, delavcem 113. in 114. brigade Muralista, uslužbencem Doma upokojencev Ptuj - Muretinci. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Vsi njeni Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi J Že dve leti te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiČ, srce ljubeče veČ ne bije, v naših srcih Še vedno iivii- I Hvala vsem, ki I V SPOMIN 4. marca mineva dve leti žalost'^ bolečine, odkar nas je zapus” ’ draga žena in mama Irma Lalovic iz Černdavec se je spominjate, prižigate sveče prinašate cvetje. Žalujoči vsi tvoji najdra^, ki smo te imeli radi I v SPOMIN in 22. februarja je minilo dni, odkar je nenadoma ’ nil oči naš dragi mož, dedek /oze Kuztf^^ iz Lendavskih Goric I« cve' Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in s jem ali prižgano svečko obudite spomin na nj®S^ L-J Življenje, se iskreno zahvaljujemo. L I I Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej vei ni, prej bila tako prijazna, tdaj tuja se nam zdi. Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam te cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gon, ter spomin no lepe dni. ZAHVALA Po hudi bolezni je v 53. lelu sklenila življenjsko poi draga žena. mama, omira, tašča, sestra in svakinja Marija Slebinger iz Sebeborec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ptijaleljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje ler vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Iskrena hvala osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno di. Vojvodiču. Posebna hvala g. Župniku, pevcem za odpele žalostinke, nekdanjim sodelavkam HKS. sodelavcem Bliska Montaže, IPDT Prosenjakovci, sodelavkam iz Mure in družim Sukič za vso pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala govornici Majdi za ganljive besede slovesa. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: mož Tone, sin Bojan z ženo Majdo, hčerka Darja z možem MiliAom, Touka Janja in Jernej, tašča, sestre, bralo, svak, svakinje z družinami in drugo sorodstvo ' Lendava, Bled I ! ( 1 ■ It Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega smehljala, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 59. letu nas je prerano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, zet in tast Stefan Kozar iz Boreče 28 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, v dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala internemu oddelku v Rakičanu, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem gasilcem. Žalnjoči: žena Marta, sinova Milan in Stefan 2 ženama, hči Cvetka z možem, vnuka Darko in Neno ter tašča Tere^ "V večnem spominu na dragega pokojnika ojeŽ* najdragi fr Že teto dni te črna zetnl)^ ' v gomili tihi mirno spiti-Srce ljubeče več ne bije, v naših srcih če iivii. V SPOMIN 1. marca je minilo odkar nas je zapustil dragi ‘ oče in dedek Anton PreU^ iz Gerlinec 46 * Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče- Vsi njegovi vestnik, 2. marca 1995 stran 31 I Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SKOMIN 26. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Marjeta Pintarič iz Gornje Radgone 'tp: I 1 V življenju te skrb in delo si poznala, seda; od vsega irudna si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Al I l ZAHVALA I <4^ Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Tvoji vnuki BABICI V SPOMIN Zelo te pogrevamo! Andreja, Roman, Vesna in Simona k I I 1 Brez slovesa si nas zapustila, nt bilo nas. da zatisnili bi ti oči, vemo pa, da v ra;u zdaj združena si Z možem in hčerko. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila skrbna mati, stara mati in prastara mati Katarina Hozjan iz Velike Polane 119 Vedrin f, ccvvR v-^*^^**^'* Icbtunriii 1995 v domu upokojen-hvala ,.. Hvala vsemu osebju, ki je skrbelo zanjo, Otopit in I prijateljem in vsem, ki ste jo prišli H 1 na zadnji poli na vaško pokopa- hvala Hš«e. Hvala g- dekanu za pogreb, nosilcem krste in Žalujoči pevcem za lepo petje. a Otroci iz Kanade in Slovenije Bog ti večni pokoj daj, duša moli, ko srce spominja se te v veliki boli. V 84. letu starost! nas je po kratki bolezni mnogo prehitro zapustila naša ljuba mama, sestra, babica in prababica ZAHVALA t>ole£i i' Ivana Branšbei^er iz Korovec 1 '^gubi znam-** zahvaljujemo vsem sorodnikom, ®fn m vaščanom Korovec za pomoč v težkih telivji, treomkih te g. župniku Fakinu za izrečene T* nahvalili' odpete žalostinke. Za "h^terjevij^ J ’'-™|-i HkII dobrini sosedom Rojkovim in ® posebno se zahvaljujemo sosedi Trezi. Vsi njeni Po krajši in hudi bolezni nas je v 66. letu za vedno zapustila draga mama, 'sestra, stara mama in tašča Kristina Horvat roj. Čemela iz Bukovnice 30 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo * vsem sorodnikom, posebno sosedom Meričnjakovim za vso pomoč med njeno boleznijo, prijaleljem in znancem ter kolektivu tovarne Mura - 379. brigadi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem za darovane vence, cvetje in sveče, za darovane svete maše in v dobrodelne namene za cerkev. Hvala g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in govorniku Alojzu Horvatu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V itvlienfu le skrb in delo si poznala, seda] od vsega trudna si zaspala, odšla st t;a, kjer ni vei bolečin, a nate večno bo ostal spomin ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama, sestra in botra Marjeta Gjergjek roj, Flisar iz M. Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za sv. ma.še ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala častiti duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS g. S. Merklinu za poslovilne besede. Posebna hvala dr. Alojzu Horvatu in glavni sestri Heleni. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu za vso skrb in nego. Ždlujočrr hčerka Breda z možem Vinkom^ vnuk Denis« sestra Helena z družino in drugo sorodstvo t ■Z. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa zaiost srce Irga, sotza lije iz oči, dom je prazen m ata žen. ker te več med nami ni. ZAHV.\LA V 67. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in nevesta Terezija Raj iz Gornje Bistrice 165 Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom. butrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam med njeno boleznijo stali ob sirani in nas bodrili. Hvala tudi vsem, ki sle nam izrekli sožalje m darovali cvetje, sveče, za sv, mase in dober namen ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala članom sveta KS Bistrica in članom ter kolektivu SKZ ČrenSovci. Iskrena hvala g. kaplanu in g. Žerdinn za pogrebni obred, pevcem za odpele žalostinke, g. Žižku za poslovilne besede in pogtebniStvu Jurič za organizacijo pogreba. Iskrena hvala tudi osebju ZD Crenšovci, dr. HadjraaSevi in osebju internega oddelka II. I Lepa hvala dr. KoioSevi in dr. Petričevi za požrtvovalno pomoč med I njeno boleznijo. Vsem in vsakomur posebej Še enkrat - prisrčna hvala' Z žalostjo v srcu vsi (voji najdražjl '1 I ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila naša mama, tašča, stara mama, prababica in sorodnica Karolina Breskoč roj', Voros iz Domanjševec 115 v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so jo med njeno težko boleznijo obiskali in tolažili ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Kiršnerju za zdravljenje na domu in patronažnima sestrama g. Eriki in g. Kerčmarjev! za obiske. Lepa hvala g. duhovnikoma Balažiču in g. Beznecu za pogrebni obred m pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Domanjševci, 20. februarja 1995 Žalujoči: hčerka Margit i možem Šanjijem, vnukinje Gyongyi, fuiaVMA » ■KATAvn T ■> »H/VTAm T A'TA*axm UH b IV i Irena z možem Jožetom, Lenke z možem Jožetom, pravnuki Nataša, Jožica in Martina ter drugo sorodstvu Življenja vatovje ram zunaj hrumi, tu vlada pa mir in tihota, tam zunaj vrverije, drvenje ljudi, tu notri je sveta samota. S. Gregorčič V 91. letu je umrl dragi oče, dedek in pradedek Franc Bokan od Sv. Jurija 78a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali, prinesli vence, cvetje in za svete maše. Globoka hvala g. župniku Martinu Vdrbšu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Ficku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj Se enkrat lepa hvala! Sv. Jurij, 22. 2. 1995 Žalujoči njegovi najdražji kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Čil več tvojega smehljaja, te trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek ZAHVALA 6* Stefan Rous iz Črenšovec * I y ^anvajjujemo vsem sorodnikom, |MiJuld,em ,n znancem, ki ste ga njegovi zadnji poti, nam pa g cvetje, sveŽ m za svefe maše. " ' Sž!ii,„i’J Ivanu Kranjcu za pogrebni obred. ■reu zahvaljujemo vsem sorodnikom. Pl ^lov. S-dr. i -Sa P='e Ž1||||,I..,? za pogreom ooreo. , jtjj p intc g, Stefanu Tornarju za besede I ter Iro? prim. dr. Jožefu Bedernjaku. '^''dava, Vvp i^"hvom Integrala, promet in delavnice ^sem e« in Vašega doma Žižki. enkrat - iskrena hvala! sin Slavko z ženo Lizo in vnuk Simon iSSS^ - C ril Iskren, ljubeč prijatelj ie človekovo največje bogastvo. Janja Grenka bolečina nas je spreletela 19. februarja 1995, ko nas je zapustila draga mamica, hčerka in sestra Janja Dolgov 1951-1995 V neizmerni žalosti in tihem trpečem spominu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v cvetju in solzami v očeh pospremili na njeni zadnji mnogo prerani poti. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem globoko pretreseni izrekamo iskreno zahvalo za vso pomoč in besede tolažbe, ki ste nam jih namenili, ko smo morali dojeli kruto resnico. Posebna hvala dr. Domanovičevi, dr. Petričevi in medicinskemu osebju internega oddelka splošne bolnice za prijaznost in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se vsem govornikom in pevcem, ki ste ganljivo orisali njeno življenje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Hčerki Mira in Mojca, oče Ivan in mama Katica, sestra Ivana z družino ter drugo sorodstvo L H V iivljenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega irudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo živel spomin. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni na.sjev82. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta Marija Perš roj. Hajdinjak 11,7. 1993-12. 2. 1995 iz Vučje Gomile 127 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili usino in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene. Še posebno se zahvaljujemo consignoru Skaliču, pevskemu zboru iz Ratkovec za pogrebni obred in odpete žalostinke ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Vučja gomila, 13, 2. 1995 Žalujoči; hčerka Olga, vnuk Jože z ženo Darinko, pravnuka Dejan in Maijan ter drugo sorodstvo V iivljenju te delo na zemlji si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel Sl tja, kjer nt več bolečin, a nate večno bo ostal spomin V 64. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi brat, stric in so-Todnik ZAHVALA Janez Rituper IZ Bokračev 1 Ob boleči izgubi dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali oh strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sveče ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govorniku g. Štefanu Žganjarju za besede slovesa in vsem organizatorjem pogreba. Vsem Se enkrat - iskrena hvala' Žalujoči brat Ladislav z družino 1 NI Med vsemi najbolj glasnimi pevskimi skupinami v Prekmursfco-Prleški Republiki (PPR), Goričkimi klan-toši, polansko Glorio, Ijnto-enersl^ Orfejem, solM^kim pevskim zborom Stefan Kovač in beltinsko pevsko skupin«. so na tekmovalnem festivalu za nastop na pohorski Zlati lisici zmagali Gorički klantoši. Žirijo so prepričali s svojo najbolj gorsko pesmijo, v kateri pojejo »gor po brejgi smučala, dol po brejgi scala«. Izbor je bil posrečen, saj so na zaključni slovesnosti Zlate lisice navdušili. Na veliko srečo ljutomerskega župana Lodwiga van Bratuše so v vrtini LJUT 1, na globini 2863 metra - kar, mimogrede, ustreza višini nekega griča z imenom Triglav - naleteli na vino »čiste prleške sorte«. Van Ludivig je ob tem povedal, da to potrjuje »globinsko žlahtnost FTie-kije«. Nesojeni vinski vitez iz konkurenčnega dela PPR Ernest Novak-Emost« Rosa si je odtrgal nekaj časa za pisanje sonetnega venca na čast goričkim vinom, preučil teko- . čino in izjavil: »Po analizah tekočine iz globin in po primerjavah s prleškimi vini smo v resnici ugotovili, da se po sestavi popolnoma skladajo, V vseh primerih gre namreč pretežno za vodo, tako da mokri no IZ vrtine LJUT 1 lahko mimo imenujemo kuhano prleško vino.«^ Kljub žilavim pritiskom Pre-zidija na dunajskega dopisnika Vestnika Andreja H«t-vata-Drej«, naj javnosti sporoči, kdo so Prekmurci in Prleki, ki so za ložo na dunajskem pustnem batu odsipali 165.000 (z besedo: stoSestde-setpet jezero) šilingov, ta še naprej ne muksne. Domneva se. da gre za skrivanje sorodstva po izbiri. Poslanec Jožef Kocuvan--Ministrant se je prekršil zoper separatistično molčečnost poslancev iz PPR in je na zasedanju ljubljanskega parlamenta. ob obravnavi zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju predlagal, naj se v zakon vklju6'jo tudi »poklicne delavnice, kmetije in zakristije, ker tudi v njih. predvsem pa slednjih, po- teka strokovno izobraževanje« . Sabotaže molčečnosti s tem še ni bilo konec, kajti na govorniški oder je potem stopil tudi poslanec Feri Hor-vat-Brigadir, s predlogom, da se v zakon vključijo Se »mJadittske delovne brigade, te prave kovačnice kadrov«. Utad Prezidija PPR za stike z javnostjo sporoča, da se Anjn Mnriška počuti dobro, da je zdrava in v dobri kondiciji. Zato naj se njeni nasprotniki v domorodskih vrstah nič ne veselijo. 2!ad-njih zasedanj Prezidija se ni udeleževala in je v teh sporočilih nismo omenjati, ker je s svojo skupino delala na političnem programu za prihodnost. ki ga lahko strnemo v geslo: Tudi po .knju Anju. VESELA VEST: Komunistična internacionala znova kaže znake življenja. Odkar so na Madžarskem na oblasti ponovno komunisti, prekmurski domobranci ne dobivajo več izplačanih vojnih odškodnin. KEŠE« rt KOfJJ Radgonski nicjiurčki Lendavski pereči čeprav sem star penzianisi in sta meje tudi vozeče, potem greš na kavico v en 10 zimo zdelovala revma in kašelj, sem v srcu bife, pa v drugi... /n dan mine kot bi trenil. Lepo je biti j^nik, je povedal naslednji. Še vedno mlad in hudomušen. Na primer za - - . _ , , , pustno nedeljo smo s prijatelji spet malo pose- manjka, bogastvo; se ti kop^t, vedno nekaj obnavljaš in zidaš. Katero podjetje danes deli pri kozarčku (ali dveh) in se pogovarjali, . - . . , v kaj bi se kateri rad našemil za pusta. Dobro, prikazujejo najmanjše ra- da je zunaj lilo, kajti ko smo bili znotraj Le najveČjo izgubo, samo da bi Čim bolj dovolj mokri, smo bili vsi skupaj pripravljeni poceni l^ko kupili podjetje. Naslednji kandi-na akcijo. Naj vam razlofim, kakšne ideje so se N izjuvU, da bi bil najrajši radenski iupan. nam porajale. ž malo truda bi fupanoval v najbolj bogati Moj prvi sosed me je najbolj presenetil: rad občini, namesto njega pa bi z vsem upravljalg bi se našemil v vnuka. Mladim je najlepše, je tamkajšnja firma. Direktor bi ga tu in tam pojasnil, zabave imajo na pretek. Mi penzioni- pogostil, on pa bi nagajal sosednjim občinam - - . in bil skrajno srečen in zadovoljen. sti imamo samo erikrat letno izlet in veselico, oni pa skoraj vsak teden kakšen koncert, kino, ... lokale, kjer posedajo. murca. Vsi so ostrmeli, češ kako se lahko Moj drugi sosed bi bil rad policaj; lepo bi našemim v nekaj, kar ne obstaja? Zakaj pa ne, sedel v avtomobilu pred parkiriščem tovornja- >dmate domišljije, kakšen bi bil videti Pokov na Meleh in opazoval promet. Potem bi za »it^cec, ki bi z eno nogo stal na levem, 2 drugo zabavo malo zbiral točke. Uniforme so, kaže, P^^ ™ desnem bregu reke Mure, popotrebi pa kar zanimive. Kar nekaj kandidatov je bilo za Slovenskih goricah med Muro in Dravo in carinika. Danes ni lepšega poklica kot biti pcolt Ljubljani. Ja, vsaj ko je carinik na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. P^h lahko sanjamo. Lepo sediš na toplem in opazuješ mimoidoče Radgončan !n jaz? Jaz bi se pa najrajši našemil v Po- fmir ca- En TOTI in TOTA izLotmerka V zadnjem času sva spet malo pozorneje gledala po časopisih in poslušala ljudi, ali je morebiti kaj zanimivega iz naše občine, kaj takšnega, kar bi po najinem mnenju sodilo v to to rubriko. Najprej naju je nekoliko presenetilo oklevanje g. T. N., ki da Se ne ve, kaj bi bil: ali direkor zasebnega podjetja ali občinski svetnik ali načelnik občinske uprave v Lotmerki. Blagor enim, ki imajo na voljo takšno izbiro, midva pa trepetava za eno stvar, ki jo imava, in prav gotovo ima najina stranka največ Članov. Nekaj takega sva slišala tudi o znanem Lotmerfanu 1.Ž.,ki je nepogrešljiv gost v številnih stanovanjih. Prav gotovo bi bilo grdo natolcevanje, če bi s tem mislila na ... Nič kaj takega mu ne podtikava, ampak ga ljudje prosijo, da jim preštrilta, kar je treba. Ker bi rad vsem kar najhitreje ustregel, poleg tega pa ga zelo mikajo še druge stvari, ima menda doma boso kobilo. Nekako tako se je namreč sam izjasnil, če je eden od naju prav slišal. Ampak to ni nič tako straSnega, da bi se kazalo vznemirjati. Veliko bolj vznemirjen naj bi bil g. F. Š., če seveda drži to, kar sva v torek prebrala v Večeru. On in njegovi somišljeniki (borci in simpatizerji) so namreč pripravljeni s silo preprečiti, da bi na spomenik NOB-ja v Lotmerki napisali imena ^jeh žrtev 2, svetovne vojne. Po njegovem to nikakor ne gre skupaj. Tudi TOTA misli tako, TOTI pa se o tem raje ne bi izjasnjeval, ker se mu zdi, da bi se morali svetniki pogovarjati o drugih stvareh - kako bolje gospodariti, na kakšen način rešiti ta in ta problem itd, -, ne pa da odpirajo stare rane. Ne veva, kaj bi na to rekel g. J. L. iz Vuge vasi, najbrž pa bi izustil kakšno okroglo, kot mu to po navadi zelo dobro uspe. Predvidevava, da se je za pusta napravil v harmonikaija in da mu je celo uspelo zaigrati kakšno lepo. Če je ob tem za- plesal tudi njegov Sef, pa je velika skrivnost. Lahko pa je žal vsem, ki niso prišli na torkov pustni karneval v našo prleško metropolo. Nisva pa videla, ali sta kaj skupaj zaplesala simpatična vzgojiteljica M. P. in njen domnevni oboževalec g. J. G. Verjetno ga na ta dan sploh ni bilo na spregled v naše mesto. Tako tudi on po vsej verjetnosti ne ve, ali se je morebiti g. M. P. našemil v župana. Kaj dosti se mu niti ne bi bilo treba spreminjati. Pozdravljeni na dan malega pusta! Upam, da včerajšni post dobro del. Z njim niste samo delali pokarGC svoje majhne in velike grehe, temveč ste nekaj koristne^ narediti za svoje zemeljsko telo. Namreč ne le božji jfrrirrP-J niki, ampak tudi zdravniki priporočajo, da bi se vsaj tedensko odrekli preobilici hrane in pijače, torej neke post, saj bi si tako naši organi nekoliko odpočili. Sicer 1*1 sami veste, kako se počutijo, ko so polno zaposleni- iW zaposlili smo jih spet danes, ko je spet mali praznik, 24WJ znova obložena miza. Vse použito pa je treba po dobro zaliti z vinom ali pivom. I Sem starejši človek in dobro vem, kako je bilo nekoč, ""J smo na kmetih živeli v pomanjkanju. Tistega nekaj kar bi bilo tako potrebno za na domačo mizo, so Žensl^ znosile na lendavsko tržnico ali pa kar neposredno v ska gospodinjstva: piščance, vrtnine, jajca, jabolka, kisdetil smetano ,.. Spominjam se, da je mati, ko se je Lendave, prinesla nekaj denarja, za priboljšek pa še žetflj^j včasih štručko belega kruha ati v Časopisni papir bombončke. Oh, kakšne dobrote! Včasih sem tudi '1 na tržnico. Še zdaj se spominjam kmečkih žena, ki^ ponujale dobrote s kmetij, in gospa, ki so kupovale. St: | niso bite samo dame državnih uslužbencev, ampak tudi tovarniških delavcev. Zdaj imam občutek, da se je delavskemu razredu godilo bolje kot kmečkemu stanu. pa se mi zdi, da je obratno. Te dni, ko sem šel v Lendavo na birovijo, da bi versC’^ končno prepisal na mlade, saj ničesar ne bom mogel odntš' na oni svet, sem obstal ob opustošeni lendavski tržtuei, ni bilo žive duše. Ob pogledu nanjo sem se spomnilplši‘> sarajevske tržnice, za katero iz televizije vemo, da obstreljujejo, ljudje pa brez nje ne morejo biti: kupujejo, Seftajo. Lendavski plač pa je skoraj tak kot tu raJzetiran. Oh, vem, dobro vem, zakaj je trinica umrla. Zato, kmetom prav nič ne splača pridelovati, rediti... pa tuat kupujej'o v trgovinah. Samo poglejte v kmečke hleve '■ t Lakoših, Čentibi, Petišovcih, Gaberju, Kapci, ■ , M Genterovcih, Radmoiancih in tako naprej; le oekal k boste našteli. Kmečke ženske zato mleko, kislo in smetano, skuto, piceke in tako naprej kupujejo v trgovi"^ Jabolk se menda prav tako jeseni ne splača pobrati, ker itak zgnijejo, namesto domačih pa jih kupujejo (kda .1*1 NAROČNIKI kolikokrat škropljena) v trgo vini. Saj ne, da bi človek ljudi priganjak k prvotnemu ki je bilo veliko bolj zdravo od sedanjega, le tnalo obujal spomine na nekdanje Čase. Morda pa se Poglejte ženske: _ nekoč niso nosile modrčkov, prišli v modo, Že nekaj časa pa moNci rajši gledajo za Zadružni denar v lasten žep Uprava za notranje zadeve Murska Sobota je podala okrožnemu javnemu tožilstvu v Murski Soboti kazensko ovadbo zoper nekdanjega računovodjo v kmetijski zadrugi Hotiza-Polana Alojza Vuka- Preiskovalci so namreč ugotovili, da je zadrugo oškodoval kar za 12.975.000 tolaijev! Seveda so ga potlej zadružniki odstranili iz kolektiva. Postavlja pa se vprašanje, kako je bilo prej s tako imenovano notranjo kontrolo! Je imet pomočnike? ki so zgoraj brez. Vsaj vedo, da ničesar ne skrivajo, Preiskovalci so med zbiranjem podatkov in listanjem po poslovnih dokumentih ugotovili. da je Vuk zaSei na kriva pota že predlani, saj naj bi st z zadružnega računa nakazal na svoj račun 5,015,000 tolarjev. Uspelo je! Potem naj bi se dogovoril z znancem iz Ljutomera Robertom Bogdanom in na njegov račun nezakonito nakazal 6.900.000 tolarjev, ki sta si jih seveda delila. Spet je šlo gladko! Želja po nezasluženem denarju ga je gnala dalje in v nečedne posle je vključil Jo- Turnišče: cene pujskov ''PjT' Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejem pujskov^jjc nišče le 18 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih 20 kilogramov. Ker je bilo povpraševanje veliko ■ ponudbe, so lastnike zamenjale vse živali, teniu pd pa je bila tudi cena. Za par pujskov je bilo treba 00*1 10,000 do 15.000 tolarjev. žeta Sobočana, direktorje VESTNIKA! VESTNIK TUDI TOKRAT NI POZABIL NA VAS! Imuna srečnih izžrebancev, ki $0 do konca februarja porovnali naročnino, bomo objavili v naslednjem VESTNIKU. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo, 26. febniaija, se je na sejmišču pri soboškem Agroservisu zbralo 51 avtomobilistov, ki so želeli prodati svoja vozila. Več kot tesnih kupcev je bilo radovednežev, zato so lastnike zamenjala le Štiri vozila. Znamka avtomobila Golf JX Zastava 101 Jugo 55 Zastava 126 P Golf JXD Ford Sierra 1,6 Škoda Favorit Mazda 323 l,6i Opel Kadet I,4i BMW 520i Opel Vectra 20i VW Jena 1,6 Lada Samara 1,3 Letnik 1987 1989 1989 1989 1990 1987 1992 1990 1990 1989 1990 1987 1989 Prevož. km 136^ 73.000 59,000 64.000 52.000 65.000 27.000 83.000 61.000 67.000 97.000 104.000 59.000 _Cena 8.500 DEM 3.600 DEM 3,500 DEM 1.500 DEM 14.000 DEM 11,000 DEM 650.000 SIT 15,200 QEM 14.200 DEM 26.000 DEM 18.600 DEM 8.800 DEM 5.500 DEM firme Intex. na katerega račun je nakazal 560,000 tolarjev. Preiskovalni organi so ugotoviti, da je Vuk vpisoval v prenosne naloge (virmane) lažne podatke, po nakazilu prek Agencije za plačilini promet (bivša SDK) pa je kopije virmanov uničil, v knjigovodsko evidenco pa vnesel drugačno dokumentacijo. Uprava za notranje zadeve je poleg Vuka prijavila tudi Roberta Bogdana in Jožeta Sobočana. saj sta osumljena kot sostorilca. N, N. Cenesa^a in zelenjave Tižnica Tržnica Mureka Gornja Sobote HKlgona Ljulomar Jabolka Pomaranča Banane Hruške 'Jmone