Poštnina
pavialirana.
Uredništva
in
■pravnlftvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štow« 6«
11 Ljubljani, fl. februarja I
Izhaja vsako soboto
r nn-,.<inn 37 50 D meseina 3 50,, Ptfsarae/.ne številke se »a-čunljo po 75 p.
Inserati se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 55 p.
Naš problem.
V	naši mali slovenski domovini je pofožaj takšen, da imamo vsepolno strankarsko-politčnih vodstev, pa nobenega politčnega vodnika slovenskega ljudstva v tej državi. Številna strankar-sko-politična vodstva nimajo ljudstva za seboj; ljudstvo jim ne zaupa več, ker so več ali manj vsa — že enkrat ali celo že večkrat blamirana. Nasprotno pa je večina ljudstva brez pravega vodnika in zato ne ve ne kod ne kam.
i ”rvatih. *e&a danes ni mogoče trditi. ()m imajo svojega Radiča, okolo katerega se je zbrala pretežna večina kmetov, inteligence pa tudi duhovništva. lo hrvaško ljudstvo drži skupaj ena sama politična misel: da mora dobiti svojo samoodločevalno pravico! V tej ^htevi je hrvaško ljudstvo tako enodušno, da je danes več kot jasno, da bo svoj cilj tudi doseglo. Hrvaško vprašanje v Jugoslaviji je adut, preko katerega nihče, pa bodi to kdorkoli, iti ne m°re^ ne zdaj ne pozneje. S tem je pa tudi že rečeno, da mora Jugoslaviji! biti zgolj le federativna država, vladana po načelih zakonodajne narodne avtonomije. Tej državni zgradbi, ki bo imela tri morske izhode, na jadransko, črno in egejsko morje, bodo pristopili tudi bratje Bolgari, ki bodo naš najbližji most do bratske velike Rusije, kakor tvorijo Hrvati in mi Slovenci most na zapad.
Iz tega sledi dvojno spoznanje. Prvič, da je takšna velika južno slovanska država, vladana od kmetov in delavcev, vsemu svetu, zlasti pa še balkanskemu polotoku potrebna kot garancija miru in svobodnega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega razmaha vseh južnih Slovanov. Drugič pa iz tega osnovnega spoznanja sledi, da naša slovenska kultura in politična smer ne more biti drugačna kot načelno avtonomistična ali če hočete federalistična. V orijentaciji naše notranje državne politike se morajo Slovenci toraj postaviti povsem jasno, odkrito in naravnost na stališče slovenske narodne avtonomije! Nobenega drugega izhoda ni za celokupen slovenski narod. Kadi ali neradi moramo reči, da Radičeva politična taktika ni brez vsebine in da je treba o njej bolj resno misliti kot pa smo delali doslej. Korobači in grožnje z »amputa-eijami“ (to je z odrezavanjem!) ne morejo pomagati, nobeno solzavo jadikovanje ne more spremeniti realnih političnih činjenic, ki so tu, ki žive in katerih nobeno kladivo, ubiti ne more.
Vemo pozitivno, da so v Belgradu tudi že najvišji dostojanstveniki v državi začeli razmišljati, da tako ne more naprej kot doslej. Sedaj so velike moči na delu, da ustvarijo nekake položne prehoda iz dosedanje zmote. Toda cen tralizem in hegemonija enega plemena nad ostalimi je tu, je potrjena in podpisana. Toda držati se ne bo dala; blamaža je tu, ki je vsi položni politični in drugačni prehodi ne morejo več omiliti. Cas deluje za našo misel in idejo.
Kdor ima odprte oči in gleda ž njimi vsaj po srednji Evropi, za tega to spoznanje ni novost. Vsi vemo, da je češkoslovaška republika gospodarska in politična vodnica v srednji Evropi. Češkoslovaški zunanji minister, nekdanji gimnazijski profesor dr. Beneš, je pristal na angleški načrt. Angleži hočejo imeti svobodno in neovirano plovbo po Donavi doli do Črnega morja in nadalje hočejo imeti vedno prost vhod in izhod v Sueški kanal in na drugi strani po Dardanelah tja do največjega žitnega izvoznega pristanišča — do ruske Odese. V njihovem trgovskem interesu je toraj stvoritev nekake podonavsko-bal-kanske konfederacije. In res, kaj so napravil Cehi? Kljub borbi za Šlezijo so sklenili zelo ozko prijateljstvo s Poljsko republiko, potem s kraljevino SHS, potem z Romunijo, nazadnje celo z Dunajem. V tej zvezi manjkajo danes le še Madžari. Ko se Madžari na znotraj konsolidirajo in se sporazumejo s sedanjo stjo ter likvidirajo s sanjami iz preteklosti, bodo Čehi postali njih prijatelji. S tem postopanjem pa Čehi silijo tudi vse druge svoje zaveznike v takoimenovani „mali antanti", da store isto. In že se prikazujejo obrisi neke prometne, carinske itd. unije v srednji Evropi in na Balkanu. — Za našo notranjo politiko postaja več kot očito, da Bolgari ne morejo ostati zunaj. O tej zvezi političnega ravnotežja diskutirajo danes tudi že v Atenah in seve tudi v Bukareštu. Proč z vojno, proč. z militarizmom, proč z umetno ustvarjenimi hegemonijami, sem z enakopravnostjo in svobodo ne le v državno-političnem pogledu, temveč tudi v gospodarskem življenju — to je danes geslo! Geslo, ki ima bodočnost in nosi zmago v svoji misli.
S tega širokega vidika, je vsakomur jasno, kako napačna in brez bodočnosti je politična misel takozvanih Jugoslovanskih14 nacionalistov, ki ne vidijo niti pedenj pred nosom. Slovencem se ni bati nikakih praznih groženj z »amputacijami11, temveč postaviti Se
morajo na odločno slovensko narodno avtonomistično stališče! Kakor je bil
razpad stare Avstro-ogrske predpogoj novega razvoja, tako je danes predpogoj našega nadaJjnega kulturnega gospodarskega in socialnega napredka padec jugoslovanskega centralizma. Naj le dele naš narod na „ob!asti“, naj le delajo ž njim razne eksperimente; narod bo ostal! Ostal bo na svoji zemlji in s tem zmagal!
Vprašujejo se mnogi, češ, kdo bo pa potem vladal v tej avtonomistično urejeni državi? Povejmo naravnost: demokrati čisto gotovo ne. Vladal bo tisti stan, ki je najbolj številčen, če bo pameten. Vladal bo kmet, ker je ta država izrazito kmetiška. Poleg njega bo vladal tudi delavski stan, če bo pameten, ker je najštevilčnejši za kmetom. Kmetiško-delavska država pa rabi glo-
bokih socijalnih reform na znotraj, na zunaj pa miru in prijateljstva z vsemi sosednimi in drugimi ljudstvi. Zato taka kmetiško-delavska država ne potrebuje vojnih priprem in dragih militarističnih ustanov, ker noče vojne, ako se ji vojna ne vsili, kar pa je zelo malo verjetno. Takšna država potrebuje bolj kot militarizem, prisilno delavno dolžnost, poviška produkcije, prijateljstva ined brati, zato da dobi kredit v svetu. Kredit pa dandanes nadomestuje zlate zaloge.
Danes pa nimamo kredita, zato tudi naš državni novec malo velja! Če nam svet nič ne kreditira, je s tem tudi že povedal, da se mu zde notranje prilike v državi — zanič. Zato jih je pa treba popraviti. Ne omagati, ampak zmagati moramb, pa bo drugače in tudi boljše!
Politični pregled:
A.	DOMAČA POLITIKA.
V	parlamentu je zahteval pretekli teden slovenski poslanec Sušnik avtonomijo ne le za Slovenijo, ampak tudi za vse one dežele, „ki se ne čutijo svobodne," zlasti za M&cedonijo. Ta zahteva je vzbudila v belgrajskem časopisju silen vihar in nekateri listi so kar sipali psovke na Slovence sploh. Toda po krivici. Kakor vsi vemo, mi in drugi, vlada v Macedoniji silen nered v upravi. To sn ugotovili neštetokrat tudi že belgraj-ski listi sami. Naravno je, da vlada vsled upravnega nereda v Macedoniji silna nezadovoljnost med ljudstvom. Srbi pa nezadovoljnosti doslej niso odpravili, morebiti jo je nezmožno in nesposobno srbsko uradništvo še povečalo. Odpraviti pa sc mora tako stanje, ker enkrat moramo imeti v državi mir. Naj-ložje bi se pa odpravilo, če sc dovoli ljudstvu, naj se vlada samo po svojih ljudeh, če ga drugi ne znajo. Noben pameten človek v takem predlogu ne bo videl kakega „izdajstva“; to vidijo le beigrajski listi, ki pa s tem niso pokazali nič drugega kot to, da menda res smatrajo neki beigrajski krogi »osvobojene" dežele za svojo privatno last, kjer lahko poljubno ropajo in plenijo in ljudsko premoženje izmozgavajo ali ka-li? V modernih državah so se pa taki turški principi že zdavnaj preživeli !
Finačiii odbor je ugotovil, da je ves državni proračun lažnjiv in da so vse v proračunu navedene številke napačne. Lažnjive so številke ministrstva za promet, kakor je priznal minister za
promet sam, lažnjive so številke za armado, kakor je ugotovil poslanec Milan Pribičevič, ravno tako številke za prosveto itd. Kaj hočemo še več?! Zato pa raste vrednost našega denarja tako lepo — navzdol! Kadar pa mi zahtevamo avtonomijo že iz tega vzroka, da bi jasneje videli, kam gre ves ta silni denar, ki ga znosi ljudstvo na davkarijo, nas pa ozmerjajo’ s »prevratnimi elementi" in s »separatisti" itd.
Muslimanska ministra sta končno-veljavno izstopila iz vlade. Na ui načn se je tudi vladna večina zmanjšala za 24 glasov. V vladi sede sedaj le še de-mokratje, radikalci in naši samostoi-neži.
Posebno spomenico o hrvatskem vprašanju namerava poslati baje Radič konferenci v Genovi. Drugi trdijo, da namerava Radič sam odpotovati v Genovo. Točnosti teh vesti ne moremo kontrolirati. Mogoče hoče Radič na ta način vplivati na centralno vlado v Belgradu, da pospeši rešitev hrvatskega vprašanja?
7. upravno razdelitvijo države s odboru, ki naj vladni načrt preštudira, ne mudi posebno. Gotovo pa je, da bo med morebitnim sprejetjem zakonskega načrta v parlamentu in pa med njegovo izvedbo preteklo toliko časa, dokler nas te nevarnosti ne bodo rešile nove volitve.
O	razmerju med demokrati in samo-stojneži je povedal dr. Kukovec nekaj zanimivih stvari na svojem shodu v Središču pri Mariboru. Iz razkritij dr. Kukovca je razumljivo, zakaj samostoj-
LISTEK.
8 judih i» BjihoTlli imenih.
Med Slovenci živi primeroma le malo judov. Da jih slovenska zemlja nima mnogo, je najbrže vzrok — njena ubožnost. Kdor hoče na Slovenskem živeti mora trdo delati, za lenuhe in lahke zaslužke pri nas ni veliko prostora. Šele zadnja vojna je take vrste ljudi tudi pri nas nekoliko bolj pomnožila, kateri pa se skrivajo največ po bankah in kupčujejo zadnje čase največ z valutami. 1 udi takšnih imamo nekaj, ki kradejo delnice »^nacionalizirane44 industrije Med trgovci imamo pa nekaj prav pristnih judov, ki pa so žal — krščeni!
V	staii Avstriji so nosili judje večinoma nemška imena, na Ogrskem pa madžarska. Na Hrvaškem je bilo že pred vojno veliko krivonoscev; Zagreb jih ima prav veliko, pa tudi po hrvaških vaseh se često naleti na nje! Najlepša hiša v hrvaški vasi je navadno judovska; v njej je navadno trgovina in gostilna ter privatna posojilnica gospoda Essig-a ali Mandelfretinda. Do časov
Marije Terezije judje sploh niso imeli rodbinskih imen, ampak so se imenovali navadno na priliko takole: Danijel, sin Mojzesov. Pozneje so jih oblasti prisilile, da si dado tudi rodbinska imena. Nemško uradništvo jim je dajalo najrazličnejša imena, časih zelo smešna. Ko so Madžari v bivši monarhiji postali važen politični element, so se nemški judje tam hitro prekrstili. Tako je jako številni rod Chon-ov v Budimpešti preme-nil rodbinsko ime v »Kovacz" itd. Tudi na Hrvaškem so se nekateri judje že pred vojno »pohrvatili", tako na priliko se je gospod »Goldmann" prekrstil v ,.Zlatiča". Po vojni nemška judovska imena na bivšem avstrijskem državnem teritoriju hitro ginevajo. Na Češkem se »počehujejo", tako n. pr. je postal neki veleindustrijalec »Steinmann" »Veselov-sky“! V uradnem listu češkoslovaške republike smo zadnjič brali, da sc je neka veletvrdka, znana že v Avstriji, prekrstila iz »Hammer & Cie." v italijanskega »Sforza a spol".
Sedaj po vojni se toraj judovska imena z naglico prilagodevajo novim razmeram: Na Poljskem postajajo »Po-
ljaki", v Češkoslovaški republiki »Čehi", v Romuniji se madžarska judovska imena prevračajo v »romunska" — na pr. »Tokay“ v »Tonescu", — v Jugoslaviji zopet pa se prekrščujejo vsi na „iče", kakor na pr. »Buchstabierer" v »Pisme-novič" itd. Vendar imajo bivši avstrijski judje časih tako špasna imena, da se jih ne da lahko »nacionalizirati", kakor so to učinili nekateri »visoki" gospodje na pr. s kranjsko industrijo! Poznamo juda, ki se še dandanes piše »Mausele", kar bi se po naše reklo »miškičon" in gospoda, ki se piše »Mondkalb", kar bi v slovenščini pomenilo »mesečno tele", po srbsko pa »Teletinac". Pri judovskih rodbinskih imenih naletimo i na geogra-fična i na botanična i na fizikalna i na astronomična i na meterologična imena, na pr.: »Fingerhut" (po jugoslovansko »Prstanovič"), »Bleiglanz" (Belino-vič), »Silberstein" (Srebrokamenovič), »Wasserdampf“ (Vodoparovič), »Nord-licht" (Severovič). Težje bi bilo »nacionalizirati" na jugoslovansko sledeča judovska imena: »Retrot", »Bohrloch", ,,Lustwandel" (Lustig?), »Untergeher", »Teilhaftig", »Zahhvort", »Aufdass", »Klingelbeutel" itd. Da hodi med nami
gospod »Tabernackl" je malokomu znano. Judovski zdravniki v Jugoslaviji se ponašajo s sledečimi imeni: dr. Ohren-stein (dr. Uhanovič!), dr. Nabelbrueb (dr. Žnablovič!); odvetniki pa z dr. Ba-ragraf (dr. Krirgrof?). Ko je bil Svetozar Pribičevič policajski minister, je imel na Hrvaškem v službi policijskega komisarja — dr. Hinterlistig-a!
Naposled najdemo med judovskimi nemškimi rodbinskimi imeni tudi še sledeča: »Honigsilss" (Medovič?), Affen-schwanz" (Afnarovič?), »Gurkenscheib", »Stinkglas", »Bauchgrimm" (Trebuhoje-zač?) in gospo »Familenfrass" (Porodo-žeriča?). V Ljubljani pa prodaja šivanke gospod »Kanalgitterbestandteil", njegov pravni zastopnik pa se piše dr. At-lerhand"! —
Pri nas v Sloveniji, hvala Bogu, tega plemena res ni mnogo, v Zagrebu in Belgradu pa dovolj, čeprav sc pišejo časih prav originalno, n. pr.:
„Dr. Seliš"
(ki se misli prepisati pa na dr. Poštenja-koviča).
Poročilo o trboveljskem vprašanju.
neži še vedno sede v centralistični vladi — ker so plačani od demokratov. To .ie dr. Kukovec javno povedal.
B.	VNANJA POLITIKA.
Naš minister vnanjih zadev dr. Nin-
čič je izjavil, da bo naša država na konferenci v Genovi sledila politiki Francije.
Konferenco v Genovi bodo baje od-godili, ker spor med Anglijo in Francijo še ni toliko poravnan, da bi mogli zastopniki obeh držav vsaj v slavnih vprašanjih nastopati složno.
Za novega papeža so izvolili kardi-
i	ali dosedanjega nadškofa v Milanu Rat-lija. Novi papež si je nadel ime Pij XI.
Velik železničarski štrajk v Nemčiji je končan. Štrajk je trajal le par dni. Vlada je proti voditeljem in povzročiteljem štrajka ostro nastopila, na kar so sc železničarji zopet vrnili na delo.
Naši diplomatski odnošajl s Holandijo so zopet vzpostavljeni. Vzrok prc-kinjenju je bil neopravičen oster nastop nekega našega diplomatskega uradnika proti holandskemu zastopniku, ki tudi ni bil brez krivde. Sedaj je skoro 2fetni spor poravnan.
Kriza italijanske vlade je končana. Novo vlado bo sestavil dosedanji predsednik rimskega parlamenta de Nicola.
Nove volitve bodo imeli na Madžarskem. Od novih volitev pričakujejo zagovorniki povratka Habsburžanov gotovo zmago, dočim računa sedanja vlada istotako z gotovostjo na večino.
Nu bolgarsko-grški meji je prišlo po poročilih iz Belgrada do resnih oboroženih spopadov med Bolgari in Grki.
(Ob komunističnem
V	Belgradu se vrši še vedno proces ;5roti komunistom zaradi znanega lanskega atentata na kralja Aleksandra. Kakšnih posebnih razkritij doslej še nismo brali, razven onih. da se je osumljence v preiskovalnem zaporu teplo, mučilo in jih sililo na določne izpovedbe. To je poglavje samo za sebe in meče prav posebno svetlobo na justične razmere v naši državi. Mi Slovenci moramo reči. da pri naši justici takšne ekstravagance niso bile v modi. Na Hrvaškem že bolj, ker je v justici prav po azijatsko gospodarila madžarska ve-legospoda. — Dosedanji potek procesa pokazuje, da je bil atentat delo posameznika, morda tudi posameznikov, ki so sami sebe imenovali „komimiste‘\ da pa ž njim politična stranka komunistov ni imela opravka.
Komunistična stranka je mlada. Porodila se je iz trpljenja, krivic in samovoljnosti vladajočega razreda tekom svetovne vojne. Na Ruskem je odločilno zmagala po velikih porazih ruske večmiljonske carske armade. Tudi v Jugoslaviji je nastala'in narastla tako-rekoč preko noči. Razumljivo je torej, da stranka na znotraj ni bila tako konsolidirana in organizirana, kakor je to potrebno za vsako politično stranko, ki hoče in mora nastopati povsod in vselej kot organizirana armada. Posamezniki so v njo vstopali in zopet izstopali po mili volji. Med pošteno delavsko množico so se vrivali tudi ljudje, ki so iskali pri njej le osebnih dobičkov na ta način, da so ji nesmiselno demagogih. Tudi med njeno inteligenco so se znašli ljudje, ki po svojih mislih niso bili nikakšni komunisti in socialisti, temveč kvečjemu idejni zmešanci, ki so delavstvo takoj zopet zapustili, kakor hitro je prišla „Obznana“ .. .Pri nas so se med komuniste mešali tudi buržuji, ki so mislili, da more komunistično gibanje zaustaviti zgodovinski nacijonalni razvoj, ki ga je izzvala vojna in pospešila njen konec.
To je bila ena stran notranjih težav nove komunistične stranke. Druga plat pa je bila naslednja:
Komunistična centrala, takozvana 111. Internacijonala, ki ima svoj sedež v Moskvi, si je pridržala vodstvo vseh komunističnih strank na svetu, zlasti onih 'v zapadni Evropi. Pri tem je to vodstvo napravilo to napako, da se ni zadovoljilo le z duhovnim vodstvom, temveč, da se je mešalo tudi v taktiko posamez-
Bolgari zahtevajo od Grčije Trakijo, da dobe na ta način dohod na egejsko morje. Belgrajsko časopisje trdi, da so Bolgari v zvezi s Kemal-pašo in njegovo vlado v Angori.
Čehoslovaški minister dr. Beneš bo potoval te dni v London. Njegovemu potovanju pripisujejo velik političen pomen. Gotovo bo razpravljal z angleškimi državniki o važnih srednje-evrop-skih vprašanjih. V tem slučaju bo važno to, kar bo uogotovil dr. Beneš v Londonu, tudi za nas kot člana Male antante in na konferenci Male antante v Belgradu, ki se bo vršila pred konferenco v Genovi, potovanje dr! Beneša ne bo ostalo brez vpliva.
Za avtonomijo Slovakov je znova nastopil v češkem parlamentu znani slovaški poslanec Hlinka, ki je predlagal, naj bodo skupne zadeve med Češko in Slovaško le oseba državnega predsednika, armada in denar, o vseh drugih zadevah pa naj bi za Slovaško sklepal poseben slovaški deželni zbor. Vojaki, ki so doma iz Slovaške, naj bi služili le doma. Hlinkov predlog za slovaško avtonomijo pride pred češki parlament v prihodnjem zasedanju.
Balkanski separatizem imenuje praž-ka ,.Tribuna14 naglašanje pomena raznih ženitev in rodbinskih zvez med vladarji balkanskih držav. List pravi, da balkanske države ne morejo hoditi svoja pota, ker so le poljedelske države 'in vsled tega navezane na Srednjo Evropo, kamor teže tudi oni deli današnjih balkanskih držav, ki so bili nekdaj pod
procesu v Belgradu.)
nih strank in celo v osebna vprašanja. Taktiko kakšne politične stranke določujejo vedno razmere dotične dežele. Zato se je zgodilo in se še dandanes dogaja, da vodstvo 111. Internacijonale ni moglo vselej pravilno presoditi položaja iz takšne daljine, vsled česar je navadno prišlo v stranki do notranjih nesoglasij med dvema strujama: med tisto, ki je vedno bila za izvršitev sklepov moskovske centrale in ono, ki je gledala položaj od blizu in realistično in ki je bila časih za milejšo ali bolj oportunistično taktiko. Navadno je strankino vodstvo že našlo kak izhod, ni pa moglo preprečiti, da ga posamezniki niso ubogali, temveč da so delali po svoji glavi in na svojo roko. S tega vidika je presojati tudi posamezne atentate, ki so izvali „Obznano“ in pozneje famozni zakon o zaščiti države.
Po tem zakonu je bila komunistična stranka prepovedana in je danes pri nas v Jugoslaviji oficijillno ni več. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je tudi dejansko ni nič več. Stranka živi in bo živela še zelo dolgo! Iz nje se bo izcimila nova delavska stranka, ki bo stoječa na stališču odločne in nepomirljive razredne borbe sistematično vodila boj proletariata proti kapitalističnemu izsesavanju. Zakon o zaščiti države je dosegel namreč ravno nasprotno, kar je nameraval. Ta zakon je komunistično stranko šele potrdil! Ponovila se bo pri nas, kakor se je zgodiloi po letu 1878 v Bismarkovi Nemčiji, ki je prepovedala socijalno demokracijo. Socijalna demokracija je kljub „socijalističnemu zakonu" živela in naraščala v veliko politično moč. Nedvomno je komunistična stranka Jugoslavije napravila taktične napake, prav tako kot n. pr. italijanska. Toda takšne napake ne morejo pokopati komunistične ideje, ki je v bistvu nov gospodarski sistem za ureditev človeške družbe v smislu socijalne enakosti in enakopravnosti vseh delovnih ljudi.
Delavsko gibanje v Jugoslaviji je danes razbito in onemoglo. To spoznanje bo dovedlo do dela za njegovo konsolidacijo. Mislimo, da bo to delo izvršila ter zopet ujedinila delavske bataljone reorganizirana komunistična stranka, ki kljub zakonu o zaščiti države živi še vedno v dušah socialno in duševno trpečega delavstva, kateremu je lastna politična stranka življenska potreba!
Komisija, ki je po končani stavki v premogovnikih trboveljske družbe meseca januarja lanskega leta uredila delavsko vprašanje, je v točki 8. svojega odloka odredila, da se morajo delavske draginjske doklade in družinske doklade vsake tri mesece revidirati in v skladu s cenami življenskih potrebščin vsakokrat zvišati oziroma znižati. Na podlagi tega določila je delavstvo v oktobru . 1921 prosilo rudarsko glavarstvo za ugotovitev tedanjih cen življenskih potrebščin in novih draginjskih oziroma družinskih doklad. Pri razpravi dne 8. novembra 1921, se je ugotovilo, da bi se morale vsled zvišanja cen najvažnejših živil zvišati draginjske doklade za delavca po 10 K za vsakega družinskega člana pa približno po 5 K dnevno. Pokrajinska uprava je nato po izvršenih nadaljnih informacijah predlagala ministrstvi: za šume in rude, da se delavcem oziroma njihovim družinskim članom povišajo draginjske in družinske doklade za 10 oziroma 5 K dnevno, obenem pa da se cene premoga zvišajo sorazmerno s potrebščino za višje delavske prejemke. Pokrajinska uprava jc v svojem poročilu vztrajala na zahtevi, da ostane pri sedanjem sistemu maksimalnih cen trboveljskega premoga in sploh premoga iz rudnikov v Sloveniji navzlic protestom Trboveljske družbe, ki je zavzela stališče, da po odloku bivšega ministrstva za prehrano z dne 7. marca 1919 in po sklepu ministrskega sveta z dne 18. marca 1919, ki uvajata prosto trgovino, ni več pravne podlage za določanje najvišjih cen premoga. Pokrajinska uprava je nadalje predlagala, da se skliče anketa strokovnjakov, ki naj natančno ugotovi produkcijske stroške Trboveljske družbe.
Na ta predlog je ministrstvo za šume in rude sklicalo komisijo pri pokrajinski upravi, sestoječo iz zastopnikov rudarskega glavarstva v Ljubljani, ministrstva za šume in rude. državne in južne železnice, Trboveljske družbe, pokrajinske uprave, oddelka za socijalno politiko, oddelka za premog in unije slovenskih rudarjev. Komisija naj bi ugotovila proizvodne stroške Trboveljske družbe, določila povišanja delavskih in poduradniških plač, ugotovila prodajne cene premoga iz trboveljskih rudnikov in končno obravnavala vprašanje o svobodni trgovini s premogom v zvezi z zaščitno carino, ki naj bi preprečila izvoz trboveljskega premoga v inozemstvo.
Tako sestavljena komisija je pričela svoja posvetovanja dne 21. januarja in jih je nadaljevala v dneh 23., 27. in 28. januarja 1922. Takoj pričetkom obravnave pa je bila komisija opozorjena na novi zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, objavljen v Uradnem listu- štev. 5. z dne 18. januarja 1922. Ker po tem zakonu za življenske potrebščine, med koje spada nesporno tudi premog, ni do-
Prvi citat iz »Novega Casa“:
„Iz ljubljanske vojašnice smo dobili od rezervistov 1896. in 1897. leta, ki služijo pri 40. Triglavskem pešpolku: 1. Služiti morajo po 6 tednov brez ozira na to, da-li je kdo zdrav ali invalid: vmes so fantje, ki so imeli uradna potrdila, da so bili bolni ali da je bil kak drug tehten razlog, da niso mogli priti. Tudi invalidi, ki imajo izpričevala o svoji nesposobnosti, morajo služiti. 2. Hrana je ogabna in slaba: zjutraj vodena juha, opoldne košček mesa med fižolom ali krompirjem, drugega nič; zvečer zopet nezabeljena voda. 3. Delati moramo od 7. ure zjutraj do 11. dopoldne in od 1. ure pa do 4. popoldne: ne vemo, če je v predpisih, da mora vojak z roko odmetavati sneg in podobne stvari. 4. Za vsak najmanjši pregrešek dobiš 10 dni kazni v zaporu, in sicer v lastili obleki in s prehrano na lastne stroške. 5. Z rekruti se postopa po živinsko:	bijejo	jih	v	obraz, vlečejo za
ušesa in nos ali pa postavijo tistega, ki ga hočejo kaznovati, pred drugega moža in mu mora ta v obraz pljuvati. Prosimo naše poslance, naj nam pribore človeka in državljana vredno postopanje v vojski. — Pritožbo smo izročili na pristojno mesto."
Drugi citat (iz „Epohc“ z dne 25. januarja 1. 1922.): Začetkom decembra
voljeno več predpisovati maksimalnih cen, je pokrajinska uprava brzojavno prosila ministrstvo za šume in rude za navodila, ali naj se obravnava vrši v označenem pravcu. Med tem so se v komisiji vršila pogajanja med zastopnik« delavstva oziroma poduradništva s Trboveljsko družbo in se je sklenil dne 27. januarja t. 1. sporazum med delavstvom in Trboveljsko družbo, dne 28. januarja t. 1. pa sporazum med poduradništvom in družbo.
Z odgovorom z dne 26. januarja 1.1. je ministrstvo za šume in rude z novim zakonom o pobijanju draginje pristalo na princip, da se vsem premogovnim rudnikom dopusti svobodna prodaja premoga, seveda pa morajo cene odgovarjati predpisom členom 8. navedenega zakona. Vsled tega je komisija smatrala, da je z rešitvijo delavskega in poduradniškega vprašanja njena nalogu zaključena, ker ni več pravne podlage za preiskovanje proizvodnih stroškov trboveljske družbe in za določanje maksimalnih con. Trboveljska družba bo vsled tega na trgovski podlagi sama določila cene — in sicer kakor je izjavila — začasno enotno za vse konsumen-te, pozneje pa bo sklenila s posameznimi potrošniki individualne pogodbe. Za aprovizačni in uradniški premog bodo cene toliko nižje, kolikor je znašala dosedanja razlika med cenami za privatne konsumente in za aprovizačni in uradniški premog. Če bi se pojavila sumnja, da je Trboveljska družba zahtevala višje cene, kakor so dopustne po členu 8. zakona o pobijanju draginje, bo potrošnikom mogoče uvesti proti družbi redno-sodno postopanje. V istem slučaju bo tildi policijska oblast v smislu člena 17. navedenega zakona mogla preiskati, v kolikor so nove cene upravičene in napraviti ovadbo na sodišče, če bi se izkazala sumnja, da se je družba pregrešila proti zakonu. V veljavi pa ostane še nadalje dosedanji način oblastvene razdeljevanja premoga po oddelku za premog in sicer na ta način, da sc morajo prvenstveno preskrbeti s premogom državne in zasebne železnice, dalje
da se prvenstveno zadovoljujejo domači potrošniki za slučaj, da potrebni premog zahtevajo preko oddelka za premog. Prvenstveno dobavljanje trboveljskega premoga vsem potrošnikom pa je navezalo ministrstvo za šume in rude na pogoj, da se konsumenti zavežejo prevzeti sorazmeren odstotek premoga iz državnih premogovnikov v Velenju in Zabukovci.
Pokrajinska uprava zbira podatke za določitev učinkovite izvozne carine za premog.
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo.
V	Ljubljani, dne 3. februarja 1922.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar.
jc objavila ,.Epoha“ pismo nekega oficirja iz Novega Sada, ki slove: Prišel je ukaz, da se rekruti vpokličejo na redno službovanje. Vsled posebne politike vojnega ministra se prevažajo rekruti iz enega dela države v drugega, iz Ljubljane v Negotin, oni iz Kavadara pa v Sombor. Kaj to pomeni, naj vrag ve. Avstrijo smo pokopali, avstrijskih metod pa ne. Ali pa so te metode morebiti izum vojnega ministra? Lep izum, vreden svojega očeta!
Torej ti ljudje potujejo skoro goli do komande. Tam prenočujejo po 15--20 dni na golih betoniranih tleh, brez postelje in brez slame. Cel mesec pohajajo okrog bosi, prodno pride obuvalo. Če bi morali gospodje iz vojnega ministrstva živeti nekaj časa v tako nezdravih razmerah, bi postali tekom enega meseca vsi komunisti in antikristi"
Temu pismu dostavlja „Epoha“: Ni minilo niti mesec dni, odkar smo prejeli to pismo, pa že dobivamo poročilo iz vseh garnizij, da se je vpoklic rekrutov izvršil tako, kot je opisano v pismu. Najprej so rekrute šteli po občinah, a za njiliovo prehrano se ni nihče brigal. Potem so jih spravili brez prevoznih sredstev na okrožne -komande, kjer so ostali nekaj dni, da so bile gotove ..sprevodnice" (maršrute), niso pa
Avstrijo.
Komunistična stranka v jugnslaviji v preteklosti in bodočnosti.
Kako se godi slovenskim fantom-rekrutom ?
Bt-ev. fj
AVTONOMIST
Stran 3.
poskrbeli niti za kruh, niti za obleko niti za postelje. Okrožne komande so jih zbasale v hladne, celo v nepokrite vagone, kjer je naša mlada generacija zmrzovala. Najhujše pa se je rekrutom godilo, ko so prišli k svojim oddelkom. Obleke nikjer ni bilo pripravljene, stanovanja tudi ne, in rekruti so prenočevali po betoniranih (kamnitih) hodnikih. Hrana je bila neokusna in premalo, postelj pa v armadi že zdavnaj več ne poznajo in letos ni bilo niti slame za rekrute. Posledice tega divjaškega postopanja se že kažejo: mnogo rodovin že žaluje, vojne bolnišnice pa ne morejo sprejeti vseh bolnikov. V Belgradu umre dnevno 7 —8 vojakov po bolniš-
nicah. Katastrofa ni nič manjša od albanske.*'
Tretji citat (belgrajska ..Republika** od 29. januarja): Republikanski srbski poslanec je stavil na vojnega ministra sledečo interpelacijo: „Po poročilih, katera sem prejel od zanesljivih ljudi, so prevažali letos rekrute na železnici na tak način, da jih je polovica zbolela za pljučnico in za drugimi težkimi boleznimi. Znaten odstotek teh je že pomrl po kasarnah in po bolnišnicah. V Slavonskem Brodu pa so potegnili iz vagonov tri, ki so zmrznili.**
Ali naj še nadaljujemo? Mislimo, da ta porcija za pametne ljudi zadostuje.
Za avtonomno pravosodje.
Proces proti komunistom v Belgradu je razkril naši in svetovni javnosti naravnost strašne stvari. Ena najhujših pa je bila ta, da so preiskovalnega sodnika. ki menda ni bil dovolj energičen in strog, kratkomalo odstavili in zamenjali z drugim. Kar tako, na povelje od z goni j!
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v preiskavi proti polkovniku Vašiču, ki je tudi v Ljubljani in v Sloveniji dobro znan kot zvest čuvar državnega demo-bilizacijskega blagoimetja. Mož je prišel v preiskavo, kakor so mu očitali, zaradi neke na Dunaju poskušane sleparije. Tudi v Vašičevem slučaju so preiskovalnega sodnika odstavili in zamenjali % drugim. Kar tako, na povelje od zgoraj. Tega pa niso odstavili zato, ker je bil preblag in predober, ampak ker je bil prestrog.
Take navade so nekoliko čudne in za nas nerazumljive. Naš svet je vajen že od časov Marije Terezije, da mora biti sodnija neodvisna. Neodvisna od vseh strani, od uprave, od države, od dnevne politike in od „žlahte“, ali kakor pravimo danes: od „porodice“. Doslej je naše sodstvo še neodvisno, toda vprašati se moramo z ozirom na navedena dejstva: kako dolgo še?
Vrhovni šef sodstva je minister za pravosodje. On voui in nadzoruje upravo sodišč, na pravoreke pa on nima nobenega neposrcjiiega vpliva, ali vsaj imeti bi ga lte smel. Ima ga pa v toliko, ker ('n, oziroma ministrstvo, imenuje in nastavlja sodnike.
Zato je naše pravosodje v izdatni meri odvisno od tega. kakšni so uradniki v ministrstvu za pravosodje. Poglejmo, kako piše vtem oziru belgrajski list ..Politika** z dne 5. februarja t. 1.
Ta list poroča: ..Dijaki, ki so se zadnje dni priglasili, da napravijo svoje izpite, niso bili baš malo iznenadeni, ko so videli na zapisniku med svojimi imeni tudi ime Lazarja Krečkoviča, načelnika v ministrstvu za pravosodje!
Torej eden najvišjih uradnikov ministrstva za pravosodje se je prijavil, da napravi šele pravniški izpit! Ta go-
spod je irnel nalogo, da ocenjuje in presoja pravniške sposobnosti starih, izkušenih sodnikov, a sarn nima niti najmanjše kvalifikacije.
Pride pa še lepše. Ta gospod je začetkom lanskega leta napisal prošnjo na pravniški oddelek belgrajskega vseučilišča, da se mu dovoli delati izpite za dosego doktorske časti kot diplomiranemu pravniku. Profesorski zbor je pa pri presoji prošnje na podlagi vseučili-ških zapisnikov dognal, da ta gospod sploh ni diplomiran pravnik, ampak da mu manjka še sedem izpitov, da bi se mogel sploh imenovati diplomiran pravnik! Gosod Krečkovič je hočeš nočeš moral ugrizniti tudi v to kislo jabolko in profesorji so rnu dovolili, da sme polagati prve izpite, ne pa doktorskega, v času od 1. 15. februarja t. 1.
Oči vidno je. da je mogel doseči gospod Krečkovič svoje visoko mesto edino-le na podlagi lažnjivih navedb ali pa na podlagi ponarejenih listin. Eno in drugo priča o silni lahkomiselnosti naše \rhovne pravosodne uprave. In tudi vseučilišče bi se moralo vprašati: Ali moremo takemu človeku sploh dovoliti, da se poganja za doktorsko čast? Drugod bi ga nekoliko zaprli, pri nas bo čisto gotovo še ostal načelnik, če ne bo lepega dne postal celo — minister!
Tako izgieda naša pravosodna uprava! To, kar smatrajo po vsem svetu za nekaj svetega in nedotakljivega, kar mora ostati čisto in svetlo v vsem posvetnem blatu, in kar smejo upravljati !e ljudje najčistejšega značaja in kremenitega poštenja — na takem mestu sedi pri nas gospod, ki se sam giblje pred vrati ječe!
Kakšno zaupanje naj imajo potem sodniki v svojo vrhovno upravo? Kakšno zaupanje naj ima ljudstvo do sodnikov, ki so mu jih postavili taki ljudje?
Nedavno smo brali v listih, da je zahteval znani slovaški politik Hlinka avtonomijo za pravosodje na Slovaškem. Isto zahtevamo tudi mi za Slovenijo. Sodišča pri nas morajo ostati čista. Oni v Belgradu pa naj imajo, kar hočejo.
Dnevne vesfiS«
Enotna napredna fronta v Sloveniji! Gospod minister n. r. dr. Kukovec se je preselil iz Celia v Maribor, od koder hodi sedaj po raznih štajerskih mestih m dopoveduje „ijudstvu“, kako potrebno ,'e. d;( St! zopct vsj ,,napredni" „ele-lrtenti znova strnejo v enotno fronto proti ..klerikalizmu", katerega grozoviti »zmaj** ‘mu ne da spati. Pri tej priliki obira tudi druge „napredne“ stranke, ‘j; Pr.: samostojne kmete, ki jim očita, ^ ie on sam njihov pravi oče-vstvari-(I.1, S()£ijalne demokrate, komuniste in i-HnC ^eralce, hi tudi nočejo ali ne mo-sinčk?lZU?eti ”p°btiko“ svojih „mladih“ sti n-.m' ,vmostojnim kmetom očita zla-glavi Sn?I10St* kcr delai° vse po svoji
denar in svoj ori™ dali’’demokrati“
deželi na razpoEo"?'^^, aP3rat P° lago, da bi bila „napred-
vada, da se je nanovopadli sneg s snežnimi plugi razoral po državnih cestah in tako omogočil promet z okolico. Če je to za mesto koristno ali ne, ugane vsak. samo gospodje pri gradbenem ravnateljstvu ne. Ko se je šel pritožit nekdo na ta urad, so mu rekli, naj ljudje sami očedijo ceste. Cesta, kakršna je še danes od Medvod do Ljubljane, je pravi škandal za cestno upravo in se davkoplačevalci lahko opravičeno vprašujejo, čemu vzdržujejo tak urad.
Sličica. Gostilničar iz ljubljanske okolice je pred Božičem poslal partijo vinskih sodov na ljubljanski merosodnf urad, da jih tam nanovo izmerijo in žigosajo. Taka reč je v enem tedmi urejena. Zato se je mož napotil na Štajersko in tam kupil 60 hektolitrov vina, ga zaaral in napravil pogodbo, da to vino v teku meseca dni prevzame v nanovo žigosane sode. Čez teden dni napreže in gre po sode. Tam pa so mu povedali, da od 1. jan. nič več ne velja stari žig, ampak da pride danes ali jutri lep nov „štempelj“ v cirilici iz Belgradu. No, če je tako, pa naj bo, si je mislil mož in prišel čez en teden zopet z lojterskim vozom po sode. Žiga še ni bilo iz Bcl-grada in ko je prišel čez teden, še tudi r.e. Sedaj se je bal, da zgubi aro in je hodil vsak dan na merosodni urad izpraševati, pa „štempeljna‘* le ni bilo. Nazadnje si je mislil, da ga morda še pol leta ne bo in teh misli je bil menda tudi uradnik in je sode žigosal s starim žigom. Tako je mož vendarle rešil aro in vino ter je sedaj za eno skušnjo bogatejši. Ljudje pa pravijo: „Da bi se le to vino sedaj ne pokvarilo, ker je v .takih sodih
Upokojen je železniški revident gospod Venca jz. Ali bi nam mogla pristojna oblast tudi pojasniti, zakaj je vpoko-jen in na čegavo priporočilo?
Šume, in ne več gozdovi. Ministrstvo v Belgradu je odredilo, da se ne imenuje ..Gozdarski oddelek deželne
vlade v Ljubljani" nič več ..gozdarski oddelek", ampak ..direkcija šuma kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani". (Pristna „jugoslovanščrna‘!‘) Gozdna oskrbništva in gozdna nadzor-ništva pa se bodo imenovala „šumska uprava kraljevine Srbov, Hrvatov ia Slovencev". Počasi se	bomo že	naučili
srbsko, počasi...	Čudno je le	to.	da so
se takrat, ko so	nam	vrivali	in	vsiljevali nemščino na	vseh	koncih	in	krajih,
vsi ljudje temu upirali, čeprav je nemščina naš bratski indogermanski jezik, češ, da je nemščina za nas tuj jezik, ker se je moramo učiti. Danes pa isti ljudje podpirajo učenje srbskega jezika, ki je tudi bratski indogermanski jezik, češ, da ta ni tuj. Kdo naj to razume? Kakšna razlika je v tem, če stoji zapisano na vojašnicah ..Kasernc" ali pa če stoji napisano ..kasarna"?
Navdušenim učiteijem-demokratom
nujno svetujemo, naj gredo v Macedo-nijo v službo. Učitelji v Macedoniji še danes niso dobili plače za mesec januar, ker okrožna finačna uprava v Skoplju še do danes nima odobrenega kredita za izplačevanje plač. Kdor ne verjame, naj prečita tozadevni dopis iz Kr. Polanke v »Beogradskem Dnevniku" z dne 6. februarja t. I.	<
Društvo tiskarnarjev v Sloveniji
naznanja, da je vsled velikega podra-ženja vseli materijalij in papirja ter zvišanja delavskih mezd primorano primerno zvišati cene vseh tiskovin.
Poštno poslopje v Kragujevcu. Mi
nistrstvo za pošto in brzojav je potrebovalo za nastanitev poštnega poslopja v Kragujevcu novo poslpje. To so zvedeli prebrisani belgrajski advokatje, ki so brž kupili edino za ta namen prikladno zgradbo v Kragujevcu za 140 tisoč dinarjev in jo obesili ministrstvu za pošto za 600 tisoč dinarjev. Kupljeno poslopje je hotel, ki je za poštne svrhe popolnoma neraben.
Qo§podarstYO.
Za naše železnice.
na" ..stranka" večja v parlamentu. Na „črnem“ Kranjskem so v tem pogledu slabe šanse, toda nova ..mariborska oblast" hrani v sebi precej ..naprednega" ..življa", ki bi utegnil gospodu na razpoloženju se nahajajočemu ministru za-sigurati mandat pri eventuelnih novih volitvah. To pa bo mogoče le, če se vsi ..napredni" ljudje zopet zbero okoli njega... Zato priporočamo tudi mi našim somišljenikom, zlasti onim med slov. inteligenco, da pozabijo zopet vse, kar se je bilo zgodilo, ter se „strnejo“ v „na-preden element"... da bo volk sit, koza pa cela. Ej, „prede jim, prede!"
Zanikrnost. Letošnji veliki sneg nas je. prepričal, da so se nekateri ljubljanski uradi že precej naučili kar se tiče sijajne centralistične uprave. Po drugih krajih in včasih tudi pri nas, je bila na-
Naš promet je slab. To čutimo zlasti sedaj, ko so vsled obilice snega znatne težave na vseh progah in so morali promet v velikem delu države ali popolnoma ustaviti ali pa vsaj znatno omejiti.
O vzrokih slabega in neurejenega prometa se je že mnogo pisalo. Eni dol-že kot krivce prometne uradnike, da so za nič. Drugi dolže osobje, ker noče delati kakor bi lahko. Tretji pa trdijo da je največ kriva vrhovna železniška uprava v Belgradu, ki je popolnoma nedorastla svoji nalogi in do danes kljub 'zvišanim tarifom ni popravila stvari, za uslužbence pa ni pripravila niti stanovanj niti jim kupila obleko in obuvalo.
Stvar pa tiči mogoče še nekje drugje. Znano je, kako so hoteli nekateri belgrajski tiči državo opeharili z bolgarskim premogom: Bolgarija je dala naši državi na račun dolžne vojne odškodnine znatno količino premoga. Ta premog so belgrajski bogataši pokupili pod roko z namenom, da ga kolikor mogoče drago prodajo naši državi. V to svrho so vprizorili sledeči trik: Državni rudniki v Srbiji, odkoder je železniška uprava dobivala premog, so kar naenkrat postali „pasivni“, t. j. izkazalo se je, da je kopanje premoga predrago in da je škoda kopati premog še zana-prej. Vsled pomanjkanja premoga je železniški promet zastal. Vsled zastoja v prometu se bo vzdignil velik vihar po celi deželi — tako so špekulirali belgrajski magnatje — in v tem trenotku bo država prisiljena kupiti od njih za visoko ceno premog iz Bolgarije, in sicer tisti premog, ki je bil namenjen državi, a so ga znali zviti premetenci na lepem „kupiti“ pod roko.
Nič čudnega ne bi bilo, če bi bila tudi sedaj grozeča prometna katastrofa plod velikopotezne sleparije. Znano je, da sc potegujeta dve veliki družbi za pravico izkoriščevanja naših železnic in sicer ena belgijska in ena amerikanska. Oni bi vzeli železnice v najem za dolgo vrsto let ali pa bi jih odkupili. Belgijska družba je s svojo ponudbo baje že prbpadla. Z Amerikanci pa pogajanja še niso prekinjena. Ker pa Amerikanci tudi niso od včeraj in dobro poznajo belgraj-ske navade mazanja in „zarade“, je prav verjetno, da so obljubili kakšnim gospodom lepe svote „pod roko*', če dobe železnice v Jugoslaviji po cehi v svoje roke. Po ceni je pa le to, kar je za nič in če kakšna stvar še ni dovolj za nič, jo je treba narediti za nič, prav tako, kakor zgoraj z bolgarskim premogom.	,
Govore tudi, da ponujajo Amerikanci naši državi znatno svoto v obliki posojila, če jim država prepust5 izkoriščanje velikega železnega rudnika pri Zenici v Bosni. Ta zadeva ni nova. Dotični rudnik je že zdavnaj predmet najrazno-vrstnejših špekulacij. Ker pa vemo, da je danes država v mnogo večji denarni stiski kot je bila le kedaj, je prav lahko mogoče, da bo postala Jugoslavija sedaj kolonija tujega kapitala.
Poklicane in merodajne činitelje pa prosimo, naj se o pravem času pečajo s to zadevo, da ne bo prepozno in da gospodje v Belgradu koncem koncev ne prodajo še nas povrhu.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. Tiska: Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani.
I
TT VTlB H a Ufrfankd H industrijska d. d., LJUBLJANA, Krakov trg št. 10. i
r JI B BI I A	 """""-----=	Delniški	kapital K 12,000.000.	  I
\ I m, I 1 Ba | M n	zaloga	češke in angl. manuffakinee. i
Telefon 177.
Samo na. debelO!
Centrala: LJUBLJANA. Brzojavke: „TextillaM J
iesjis
1 B.c;
HM |
aiauii
tuai
Samo na. debelo! BS KB Kifl BH BHB Efl 183 HK3 UD n
MANUFAKTURAH ODDELEK
GOSPODARSKE ZVEZE LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 29
m* (nat dirox>išču)
Velika zalega suhnn 20 moike in inske obleki, najlepSa izbire vsakovrstnega spodnjega perila za moške, ženske in otroke in velika zaloga osnja, čevljev na drobno in debel«.
VILJEM TREO
ARHITEKT IN STAVBENIK
XJJ mm Tk> 1 ja m. st
prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš in izvršitev novih stavb, sestavo načrtov in proračunov.
Naročajte in širite „Avtonomista“!
8	n	i ■ arom	
NMIMIIIMIIMIIIIIIIUIIHIIIIIHIIIII | | Popolnoma varno na-i ložite svoj denar v 1 Uzajemni j posojilnici j o Ljubljani | poleg nunske cerkve : Fegistp. zadruga z omejeno zavezo. 	— m m	Lyii’riiTii.yiiTnyjfT-ii.’r.ii.T»THTiiTiiTtiyn-yii>^i.y]i^ii^'ii-¥’ii^i^irviivirviryiryirvirvirvii>n S i Prometni zavod za premog t i FSI ppodaja Iz Blovenokih premogov 1 velenjski, šentjanški in trboveljs m vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za i za Industrijska podjetja in razpečava ij la CehosloEBSIii in angleški koks za livarne in dtmečo vporabo, kota g| Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. 1. Ljubljana, 1X1		© v Ljubljani | “ihov gg ki premog | domačo vporabo, kakor tudi j~jj Ski (FEinog io £rnt premog. § Kunska ulica 1. Ej EU
			 ... ... TBK*.		
				—	_■		 ■ ___		
Hranilne vloge se s obrestujejo s
I m~ 4°|o
: brez odbitka rent-5 nega in invalidnega : davka. ::	Hranilne
[ vloge se lahko vpla-: čujejo potom poštno ] ček. urada, vlagate-j Ijem so položnice : brezplačno na raz-j polago. Posojila na \ zemljišča, zaznambo j na službene prejem-\ ke, proti poroštvu itd.
SLOVENSKA BANKS
Vplačana deln glavnica K 30,000.000-.
Telefon št. S67. Celi. račun št. IZ 205
LJUBIM, Kreftov trg 10, nasproti »Mestnega doma”.
Obreetaje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnu.
Ima posebni amerikanski oddelek in prvo-vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
J
Oblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani
priporoča ogled svoje zaloge manufakture
(■P**' Izključno češki izdelki! 4<p|
Ravnokar prispeva blago odjnnoglh čeških t>ova.x>n. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od znane brnske tvrdke Stiassny & Schlesingep. Glavno skladišče v »Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod iz Llngarjeve ulice št. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. — Podružnica v Somboru
fiSI
a
o
m
e
m
Zadružne gospodarska banka d. d«
(The Co-operative Economic Bank and SaJmg« Co. ILicS.)
HEAD OFFICE s Ljubljana. BRAKCKES: Bled (Vefdes), Maribor, Split, Sonsbor,
 ......—— Sarajevo, ŠSbenEk and DJakove. ------------------------    :s=
Affiliations: Sveopča Zanatlijska Banka d. d., Zagreb, with its branch at Karlovac, and Gospodarska banka d. d. at Novisad. ;C«pital and reserves. >vitli alfilititions, over SHS K 50,000.000. Prposfts over SHS K 300,000.000.
Telephone int. Nr. 21 and 57.	.	_	Telegr.	and	Cable	adress.:	Gospobanka.
Ali banking and stock exchange transactions prompuy attended to.
m
m
12
@BBBaBBBBBBBSi&SS8BBBBSSl{2!B&£BE£2£2gl£l EEIBBBBBBBBnBBBBBBBaBBBEšliaEaBHS
Kapital: H ZD.Q00.CQ0
Slov. eskomptna banka
liffiFta o' mg l! a, 510.003
■m mSTS!**. M*. SElcnbnrgaia m št. 1.
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
isvršuje wse bančne p šale najtoCfaefe :n najkulantneje
iiranaara