GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXII ŠTEVILKA DECEMBER 1980 Naš pogovor ob koncu leta Ob prehodu v leto 1981 smo se pogovarjali z vodji tozdov o tekoči problematiki, pa tudi o izgledih za prihodnje leto. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: 1. Kako ocenjujete poslovanje v letošnjem letu? 2. S kakšnimi težavami ste se v letu 1980 najpogosteje srečevali? 3. Kakšni so izgledi za poslovanje za leto 1981 v vaši temeljni organizaciji, saj se vsi moramo zavedati, da se bo stabilizacija še nadaljevala. Ciril Ažman, tozd Vijakama Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in nenormalnim povečanjem materialnih stroškov, ocenjujem, da smo poslovali dobro. Mnogo bolje kot v preteklih letih smo izkoriščali razpoložljive kapacitete, pri tem pa je največ pripomogel izvoz z velikimi serijami enakih izdelkov. Največ težav v proizvodnji je povzročalo pravočasno zagotavljanje vlečene žice, predvsem večjih premerov, kjer pri dobavnih rokih kasnimo tudi 3 mesece in več. Precej preglavic nam je povzročala nabava ustrezne embalaže in nekaj vrst pomožnega materiala, ki je neobhoden za redno proizvodnjo. Po podatkih, s kaiterimi trenutno razpolagamo, bo poslovanje v letu 1981 težje. Izgledi pa so, da dosežemo približno take rezultate kot letos, če se pogoji med letom ne bodo bistveno menjali. Še več pozornosti bomo morali posvetiti izkoriščanju instaliranih kapacitet. Peter Vogelnik, tozd Vzdrževanje Poslovanje v letu 1980 je bilo sorazmerno dobro, vendar smo se srečevali s težko situacijo na trgu z rezervnimi deli. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala se bo odrazilo tudi pri učinkovitosti popravil strojev v naslednjem letu 1981. Prav tako se silno dražijo vse vrste energije, tako da bo potrebno še bolj racionalno koristiti energijo, kot smo jo letos. Ne izključujem pa tudi možnosti redukcije raznih vrst energij. Bogo Košnik, tozd Verigama Vsako ocenjevanje brez številčnih pokazateljev lahko prinese neobjektivnost in netočnost. Ker pa ni namen tega odgovora nizati suhoparne šte- vilke in ker leto še ni zaključeno, naj velja groba ocena — dobro v mejah načrtovanega, a slabše, kot smo pričakovali po zelo uspešnem prvem polletju. Prav tako nismo v celoti izkoristili visoke konjunkture naših izdelkov na domačem kot tudi tujem trgu. Tudi stabilizacijskega programa v postavkah povečevati proizvodnjo nekaterih najbolj akumulativnih izdelkov nam ni uspelo realizirati. Uspeli pa smo obdržati rast produktivnosti in izkoristkov strojev ter kontinuiteto ravni kakovosti izdelkov, + ¥ ¥ Srečno ’81 zelika Ladern äacLeLaacem, up&kajencem, rta&Lni namakam, p o & Lojnim pactnec^em in nóem fa ca Lee m Q^etiye DPO, samoupravni organi, vodstvo in uredništvo glasila + ¥ ¥ * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ predvsem snežnih verig, tudi na zahtevnem zahodnem trgu. Težav in težavic, objektivnih in neobjektivnih, je v vsaki materialni proizvodnji več kot dovolj, imajo pa večkrat kar precejšen vpliv na končni rezultat poslovanja. Te težave ocenjujem z različnih vidikov. Prvo z vidika 'organizacije proizvodnje, kjer nastopa osnovni problem. Slaba priprava proizvodnje, ta pa ima svoj izvor v izredno kritični preskrbi z ustreznimi osnovnimi in pomožnimi izdelavnimi materiali, pomanjkanju orodja in vzdrževalnih uslug. Pomanjkanje vsega tega pa povzroči proizvodni nered, izdelavni termini se podaljšajo, poruši se planska shema, ki v končni fazi povzroči tak odmik rokov, da za kupca niso sprejemljivi. Druga ocena je z vidika do^ brega gospodarjenja, kjer je zelo težko uskladiti zunanje tokove brezglavega naraščanja cen, restrikcij pri investicijah in uvozu z notranjimi hotenji po zmanjševanju materialnih stroškov, po obnovi strojnega parka in uvajanju kvalitetnejše tehnologije ter povečanju deleža izvoza. Samo s povečano produktivnostjo se to ne da doseči in je za reševanje tako zapletene gospodarske situacije potrebno še mnogo več. Tretja ocena je iz stališča, da še nismo prišli do spoznanja, da je dobro gospodarjenje v tesni povezavi s samoupravnimi odnosi. Saj le s spoznanjem, da je dolžnost in pravica slehernega delavca, da na svoj način v danih možnostih sodeluje pri predlogih, odločitvah in izvedbi načrtovanih nalog s končnim ciljem, da pridemo do boljše delitve dohod- ka in pravičnejše delitve OD. Sedanje zahteve stabilizacije niso več parole, ampak dejstva, s katerimi moramo računati v prihodnjem letu in jih vgraditi v poslovni načrt. Cilji poslovanja in razvoja tozda so jasno začrtani. Optimizem daje tudi dejstvo, da imamo svoje kapacitete dejansko že razprodane. Bolj črnogledo pa ocenjujem zunanje vplive, saj je le malo jasno, kakšna bo oskrba iz železarn, kakšno bo gibanje cen, tržni pogoji in celotna bremena gospodarstva. Tu mislim, da je še vse preveč nedorečenega, premalo določenega, kar ta optimizem precej zmanjšuje. Jože Harinski, tozd Orodjarna Oceno o poslovanju tozd Orodjarna v letošnjem letu bi delil v dva dela. Na prvem mestu je preskrbljenost ostalih tozdov z orodjem, kar je naša osnovna naloga. Iz poročil o zastojih zaradi orodja na proizvodnih postrojenjih j j razvidno, da so nasproti ostalim vzrokom zastojev v letošnjem letu skoraj minimalni. Iz tega vidika je bilo poslovanje zelo zadovoljivo. Finančni rezultat pa so nam dejansko poslabšale nenormalne podražitve materiala, ki pri formiranju LC orodja niso bile upoštev re. Največje težave, ki so rre-mljale celotno proizvodu , so premajhne strojne kapacitete na operaciji rezkanje. Prav zaradi teh je prišlo večkrat po posameznih grupah do pomanjkanja del. Na sami operaciji pa so bila naročila temu primerno tudi razdrobljena. Do realizacije novih investicij ni prišlo zaradi znanih uvoznih Nadaljevanje na 2. strani Dohodek kot eden najbolj odpravljala osnovne vzroke bistvenih komponent družbe- slabosti v skupnih gospodar-noekonomskega položaja tozda sikih tokovih, ni bil dosežen v višini planiranega, predvsem zaradi nenor- Pomembna naloga združe-malnega porasta cen osnovnih nega dela bo še vedno v ures-surovin in materialov. ničevanju družbene resolucije Koncepcija gospodarske po- v cilju povečanja dohodka, re-litike DO predvsem pa našega produkcijske sposobnosti, pro- tozda v naslednjem letu naj bi duktivnositi edla in izvoza, bila taka, da bi bolj odločno predvsem pa zmanjšanje ma- Proizvodnja v novembru Nadaljevanje s 1. strani omejitev. Sama iztrošenost tega strojnega parka in pogoste elevare so še zmanjševale že tako majhne kapacitete. Iz osnutka plana potreb po orodju za leto 1981 pričakujem, da se bo situacija še poslabšala na področju rezkanja. Edino rešitev predvidevam le s čimprejšnjo realizacijo že naročenih rezkalnih strojev oz. centralizacijo obstoječega strojnega parka za izdelavo orodja v DO, kjer bo možna večja fleksibilnost pri proizvodnji, poleg mnogih drugih prednosti, ki so v cilju zmanjševati stroške LC orodja, to pa je smisel stabilizacije. Anton Avsenek, tozd Industrijska oprema Leto 1980 bo prav gotovo zapisano v zgodovini TOZD TIO, saj smo s preselitvijo v nove prostore odprli novo stran razvoja programa, kateri je dobil tudi v občinskem merilu prvo mesto. Tokrat se zgodovina ni ponovila. Uspešno izvedena preselitev, izpolnitev plana, primerni osebni dohodki in rast dohodka preko 40 odst. so gotovo pokazatelji, ki kažejo, kako smo delali in premagovali težave. Težav ni manjkalo, vendar so se pojavljale ključne težave v zvezi z osnovnim materialom. Zaradi teh izpadov smo morali stalno prilagajati strukturo proizvodnje preskrbljenosti z osnovnimi surovinami. Poleg tega nam je pomanjkanje kapacitet na določenih operacijah zmanjševalo možnosti še večje proizvodnje. Kritično je tudi poslovanje s skladiščem R 3, kjer se po dosedanjih organizacijskih predpisih roki za izdajo materiala daljšajo, kar tovrstna proizvodnja ne dopušča. Fleksibilnost izdelave in hitrost prilagajanja sta večkrat naš adut pridobivanja novih kupcev, kar pa taki zastoji povzročajo nepopravljivo škodo. Sami načrti za pet let kažejo, da je 25 odst. rast zadostno smelo poistavljana naloga in da smo na vseh področjih optimisti. V tem obdobju moramo dokazati, da so bila vlaganja v dokumentacijo in razvoj programa pravilna. Prepričan sem, da imamo dober izhodiščni položaj za tako visoko rast proizvodnje. Večanje znanja ob stalnem izobraževanju zaposlenih nam je porok za uspešen napredek. Miro Ulčar, tozd Sidrne verige Kljub vsem težavam, s katerimi se letos ob izvajanju gospodarske stabilizacije dodatno soočamo, ocenjujem, da bo poslovanje tozd Sidrne verige v celoti uspešno. To pa ne pomeni, da smo lahko popolnoma zadovoljni. Menim, da poteka premik v kvalitetnejšo proizvodnjo, ki naj bi bil tudi osnova še boljšega poslovanja, zaradi več predvsem objektivnih faktorjev, prepočasi. Največ težav smo imeli pravzaprav pri izdelavi ddbelih sidrnih verig, ker nismo dobili vseh predvidenih naročil. Tako bomo letos realizirali le okrog 70 odst. planirane proizvodnje. Kljub nižji, proizvodnji pa težave pri oskrbi z materiali in sidrno opremo niso bile nič manjše. Omeniti je treba tudi problematiko naše perspektivne proizvodnje visokdkvalitetnih verig. Strojni park za to področje je v precejšnji meri iztrošen in predstavlja veliko oviro za kako bistveno povečanje proizvodnje. Na samo poslovanje je močno vplivalo tudi neugodno gibanje cen materiala (jekla) in energije na eni strani ter naših izdelkov na drugi strani. Poslovanje v letu 1981 bo prav gotovo še vedno v precejšnji meri pogojeno z nadaljevanjem gospodarske stabilizacije. Vendar pa glede na zasedenost z naročili lahko ob kolikor toliko normalni preskrbi s surovinami poslovno leto 81 pričakujemo z zmernim optimizmom. Franc Hanžič, tozd Kovačnica Situacija poslovanja v tem času je precej nejasna, saj je znano, da prav v zadnjem delu četrtega kvartala poslovnega leta prihaja do nedormal-nih kazalcev uspešnosti. V tem leltu, kot letu stabilizacijskih prizadevanj na področju gospodarstva, smo se Vključili v vrsto aktivnosti, predvsem : ■—■ povečanje fizične in vrednostne proizvodnje, — povečanje dohodka, — boljše izkoriščanje sredstev za delo, na osnovi kazalca fizične produktivnosti in produktivnosti po stalnih cenah, — izplačevanje OD v smislu družbene resolucije, — varčevanje z vsemi viri proizvodnega procesa. Tozd si je predvsem prizadeval za povečanje akumulativ-nejših proizvodov in za povečanje obsega proizvodnje. Torej tam, kjer je vpliv tozda najbolj prisoten. Po 11-mesečnem finančnem obračunu je fizična produktivnost presežena za 5,5 odst., po stalnih cenah pa 8,1 odst. Na osnovi teh pokazateljev ocenjujemo, da bomo poslovno leto dobro zaključili. Pri izpolnjevanju poslovnih obveznosti je imel tozd težave predvsem pri reševanju problemov v zvezi s preskrbo osnovnih elementov proizvodnega procesa. Ob reševanju težav izkoriščanja kapacitet mehanske obdelave smo čutili premajhno zavzetost nekaterih delov delovnih skupnosti. Tako je bilo prepuščeno TO, da je sama reševala nastalo situacijo, kar je vzročno vplivalo na manjši dohodek. Proizvodni plan DO v novembru ni bil količinsko v celoti dosežen, vrednost proizvodnje pa je bila 5 odst. nad planirano. Realizacija gotovih izdelkov je presegla predviden obseg tako količinsko kot tudi vrednostno. Tozd Vijakarna je presegla osnovni plan proizvodnje po teži 3 odst. in kosovno 6 odst. Se posebno ugodni rezultati so bili doseženi pri grupi lesnih vijakov do 3,5 mm in nad 6,1 mm. Pri ostalih grupah je plan dokaj neenakomerno dosežen, delno zaradi pomanjkanja kapacitet pri nekaterih fazah proizvodnje. Za tečajne zakovice ni bilo naročil. Realizacija je bila količinsko večja kot v preteklih mesecih, vrednost prodaje pa je največja v letošnjem letu in presega planiran obseg 42 odst. V enajstih mesecih leta je vrednost prodaje 15 odst. večja od plan. Tozd Verigama proizvodnega plana ni v celoti dosegla. Vzroki so bili v glavnem zastoji pri termični obdelavi (snežne verige za osebna vozila) in pomanjkanje nekaterih vrst materiala (verige z grabe-ži). Odpremljena količina je bila 511 ton, vrednost prodaje je presegla za 74 odst. planiran obseg. Tako kumulativno dosežena prodaja zaostaja za planirano le 0,3 odst. V tozd Sidrne verige proizvodni plan ni bil dosežen. Pri proizvodnji sidrnih verig še niso rešeni problemi glede opreme in zamujamo roke odpreme. Proizvodnja ne poteka normalno, kar vpliva negativno na poslovni uspeh. Za potrebe internega trga so bile planske obveznosti bolje izpolnjene. Letos so proizvodni plan za eksterni trg presegli le v marcu in maju. Tudi odprema izdelkov je zaostala za planom v novembru kar 50 odst. V prihodnjem letu bo treba z učinkovitejšimi ukrepi vplivati na boljše proizvodne uspehe. Tozd Kovačnica je količinski plan za eksterni trg presegla za 12 odst., za interni trg pa delno zaostajajo zaradi po^ manjkanja odlitkov. V obdobju januar — november je proizvedena količina za eksterni trg večja 5 odst. od plana. Tudi realizacija je sledila proizvodnji. S 147 tonami odpreme so vrednostni plan presegli 23 odst. Le v septembru je bila dosežena večja vrednost prodaje. Velik problem predstavlja nabava odlitkov za izdelavo opreme za sidrne verige. V teku so pogovori z drugimi dobavitelji odlitkov. Tozd Orodjarna je v novembru presegla 50 odst. plan proizvodnje. Delno gre tak us- peh na račun večjih obračunskih cen orodja, saj smo te povečali 10 odst. V to nas je prisililo predvsem dejstvo, da je cena orodnih jekel in ostalega reprodukcijskega materiala letos močno porastla, veliko več kot ostale vrste materiala. Vrednost proizvodnje tozd Vzdrževanja je bila v novembru 11 odst. večja. Opravili so za 1,5 milijonov din velikih popravil (zaključeni so bili delovni nalogi), pri ostalih grupah pa plan ni bil v celoti dosežen. Kumulativni podatek do konca novembra kaže, da je vrednostni plan proizvodnje v celoti dosežen. Tozd TIO je v novembru presegel plan proizvodnje 8 odstotkov in prodaje 12 odst. Uspeh bi bil še boljši, če bi imeli na razpolago v celoti potre- Na 8. seji CK ZKS je bil podan poseben poudarek družbenoekonomskemu položaju naše družbe sedaj in načrtovanje za bodočnost. Za uresničevanje teh ciljev bo potrebno poleg že uveljavljenih družbenih prizadevanj, uveljaviti pozitivnejši odnos proizvodnega dela, ker le-to ustvarja novo vrednost. Ostala opravila združenega dela pri tem omogočajo in pomagajo, da se ta nova vrednost doseže ali pa tudi zavira. Prav zaradi tega moramo proizvodnemu delu omogočiti izrazit moralni poudarek, pa tudi potrebno materialno spodbudo, da bi dosaggi to načelo. Sistem delitve OD po delu je tesno poudarjen v samoupravnem položaju delavca. Ce nismo sposobni v večji meri uveljaviti ustreznih nagrajevanj za proizvodno delo, predvsem za delo v težkih pogojih, je to prav gotovo dokaz, da delavec ni v takem družbenem položaju, da bi zase to lahko dosegel. Zavzemati se bomo morali za to, da kvalificirani proizvodni delavec ne bi smel prejemati za svoje delo nižji OD, kot jih dobiva delavec s srednjo izobrazbo pri administrativnih, tehničnih in drugih delih. Dogaja se, da recimo kvalificirani delavec dobiva od 10 terialnih stroškov procesne proizvodnje. Menim, da bomo morali še učinkoviteje odpravljati vse slabosti, predvsem tiste, ki so subjektivne narave. V tem prizadevanju pa združeno delo pričakuje večjo zavest vseh delov skupnih služb. Naj bi končno čutili skupno odgovornost za dosego postavljenih ciljev in nalog. ben material. Za proizvodnjo hidravličnih cilindrov in raz-vodnikov ni rešena tehnologija. Do konca novembra je tozd TIO realiziral za 58 milijonov din izdelkov, kar je 4 odst. več kot je planirano. Za delovno organizacijo lahko ocenimo, da bomo v letu 1980 planske obveznosti v glavnem izpolnili, tako proizvodni plan kot tudi plan realizacije. Veliko pozornost posvečamo izvozu in se s tem vključujemo v splošne težnje izboljšati mašo zunanjetrgovinsko bilanco. Do konca novembra smo izvozili za 5,240.261 dolarjev, kar je 20 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta. S tem smo izpolnili postavljeni plan. K temu je pripomogla predvsem velika realizacija na zunanje tržišče v novembru. M. Kozamernik do 15 odst. nižje OD in je tako tudi vrednoten, kot delavec s srednjo izobrazbo v administraciji in drugod. Za posebno težke pogoje dela bodo morali biti plačani delavci toliko kot delavci s srednjo ali celo višjo izobrazbo. Seveda gre tu za posebno težke pogoje dela, kar pa to ne sme veljati za vse tiste, ki bi se želeli prilepiti zraven. Glede na to, da so se v zadnjih letih povečali OD za približno 4 odst. letno, produktivnost dela pa le za okoli 2,5 odst., medtem se je dvignil življenjski in družbeni standard ter obseg zaposlitve za približno 3,5 odst. Jasno je, da smo v tem pogledu živeli predobro, zaradi česar se kažejo že posledice. Res je, da so v tem letu sledili določeni ukrepi, predvsem stagnacija realnih OD, medtem so vse druge oblike porabe še vedno rasle izven planiranih meja. Pri omenjenih znižanih realnih OD gre torej za določeno vrednost, ne pa hkrati tudi za enak padec ravni osebnega standarda. DO bo moral tudi v prihodnje rasti v skladu s produktivnostjo dela. Le takšna politika bo spodbuda za večjo zavzetost delavcev za dobro gospodarjenje in večjo produktivnost dela. Franc Hanžič Bolje nagrajevati proizvodno delo Osebni dohodki Samoupravljanje, po novem odgovornost, stabilizacija... Delavski svet je na zadnji seji, ko je obravnaval uresničevanje »resolucije« na področju delitve osebnih dohodkov, med drugim odločil, da se z decembrom uveljavi tudi razvid del in nalog. To z drugimi besedami pomeni, da bomo prešli na delitev osebnih dohodkov po delovnih nalogah. Seveda je bilo zaradi omejitev, ki jih narekuje »resolucija«, potrebno spremeniti vrednost posameznih grup. Kaj smo dosegli s spremembo grup? Vrednost grup smo spremenili na ta način, da smo vrednost I. grupe dvignili od 260 na 280 točk, vrednost XXXV. grupe pa znižali od 1.365 na 1.292 točk. To pomeni, da se je vrednost I. grupe zvišala za 7,7 odst., vrednost XXXV. grupe pa znižala za 5,6 odst. S tem smo zagotovili razmerje 1«4,61 oziroma 1:4,22, če upoštevamo dejanske delokroge, kajti nihče v delovni organizaciji nima nižje ocene kot 300 točk. S tem premikom je zagotovljen minimalni osebni dohodek delavca, ki je opravil vse ure in uspel vsaj 100 odst. doseči normo, nad 5.350 din, kar je glede na OD v občini relativno visoko, še posebej, če upoštevamo, da je v vseh tozdih malo delavcev s III. grupo. Seveda je bilo že večkrat poudarjeno, da noben pravilnik ne prinese zvišanja osebnih dohodkov sam od sebe. Zato se ob tem lahko vprašamo, kolikšna bo masa sredstev za osebne dohodke v posameznih tozdih. S prehodom na razvid delovnih nalog se je povečalo število razdeljenih točk za 17 odstotkov. Po stari analitski oceni je bilo v vsem kolektivu razdeljenih (za mesec oktober) 596.000 točk, po novem pa jih bo 697.300. Če bi hoteli uveljaviti nov sistem tako, da bi bila skupna vrednost točke in presegov v posameznih tozdih enaka kot doslej, bi morali tudi maso sredstev dvigniti za 17 odst. To pa glede na resolu-cijske omejitve ni možno, pač pa bo ob uspešnem doseganju planskih obvez do konca leta mogoče meseca decembra povečati maso za 10 odst. To pomeni, da se bo vrednost točke skupaj s povprečnimi presegi znižala za ca. 7 odst. lin koliko se bodo dejansko povečale »plače«? V vsakem tozdu za 10 odst., kolikor se pač poveča masa sredstev. Seveda pa je vse to odvisno še od števila nadur, ki jih vsak mesec opravimo. Če se bo vrednost opravljenih nadur gibala tako visoko kot v oktobru, ko so nam »požrle« čez 70 milijonov din, potem bo zvišanje manjše. Vsakdo si lahko sam izračuna, da je vsak zaposleni zaradi nadur v oktobru dobil približno 35 starih tisočakov manj. Če bomo z nad- urami še naprej pretiravali, potem bo povečanje toliko manjše. Zato je v tem in prihodnjem mesecu naloga nas vseh, da skrčimo nadure na minimum, predvsem pri inventuri, ki je v zadnjem času postala vir dodatnih dohodkov za nekatere med nami. Danes vemo, da nas je inventura lani stala približno 60 milijonov starih dinarjev, če bo letos porabljenih enako število ur, nas bo letošnja inventura stala več kot 100 milijonov. Obenem pa vsak zase prav dobro ve, da bi lahko vsaj 70 odstotkov inventure opravili med rednim delovnim časom. Če namreč v poletnih mesecih beležimo 7—3 odst. odsotnost zaradi letnega dopusta, potem bi v zadnjih dveh mesecih tudi lahko prenesli 3—4 odstotno odsotnost z delovnega mesta, da bi se tačas opravljala inventura. Toda stara navada je železna srajca, zato delamo po starem, kolt da nam denarja ne manjka. Nekaj več besed o nadurah in inventuri je bilo potrebnih zato, ker nam mesečno »pojedo« znatno več sredstev kot v preteklosti, kajti cena ene nadure se je v primerjavi z lanskim letom povečala skoraj za 100 odst. in nam mesečno vzamejo 3—4 odst. mase osebnih dohodkov, kar v denarju pomeni 55—60 milijonov starih dinarjev. V zadnjem času veliko govorimo o boljšem in smotrnejšem delu, toda nujno je, da govorimo tudi o varčevanju, kajti še tako dobro delo nam ob razsipniškem obnašanju ne bo pomagalo. In pri nadurah smo razsipniški. Franc Čop To so v današnjem času največkrat izrečene besede in so v ospredju našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Tudi pri nas v Verigi se srečujemo s temi besedami, seveda največkrat na raznih sestankih DPO, poslovodnega kolegija ter pri pogovorih med delavci v svojih temeljnih organizacijah. Res je, da nekateri tem besedam pripisujejo velik pomen, drugim so zopet nova pot k uveljavljanju svojih osebnih interesov, nekaterih pa so dodatno breme, ki bi ga radi čimprej zvalili s svojih ramen. Ne smemo prezreti, da bes>ede same na sebi še ne pomenijo nič, če ni njihov smisel prenesen v delo. Razmišljanje o teh besedah in kako gleda nanje delavec — neposredni proizvajalec, me je spodbudilo, da napišem nekaj opažanj, ki so odkrite, brez olepševanj. Med delavci v neposredni proizvodnji se danes pogostokrat sliši, češ, saj ni nič bolje, če se vključujemo v samoupravljanje, pa naj bomo delegati v samoupravnih organih ali delegati v samoupravnih interesnih skupnostih. Pravijo, da večinoma obvelja volja poslovodnih delavcev, ki so bolj strokovno podkovani in so pri problemih bolj doma, kot temu pravimo. To povsem drži, če gre za problematiko1, ki je bolj strokovnega značaja. Tudi to se da tako razložiti, da problem razume vsakdo. Mnogokrat gre za bolj preprosta vprašanja, ki so delavcem lahko razumljiva, a se zopet zadnje čase opaža pasiven odnos do razreševanja takih vprašanj. Še več, vse manj delavcev je sploh pripravljeno1 sodelovati v procesu samoupravljanja. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj prihaja do takih pojavov, ki vsekakor zavirajo nadaljnji razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema kot celote. Ugotovitev, da se med delavci poraja nezaupanje in odpor do sodelovanja pri odločanju, je povsem točna. Nezaupanje, ki mu botrujejo negativni pojavi, kot so: slabo razčiščeni medsebojni odnosi, predvsem odnos na relaciji tozd — skupne službe in z njimi problem pravičnega nagrajevanja po rezultatih dela, podrejena vloga delavca pri odločanju in razpolaganju z ustvarjenim dohodkom, nekatera tehnokratska obnašanja, predvsem posameznih vodilnih delavcev, prisotnost birokracije, ki se kaže s preveliko administracijo tudi pri nas ter podobni pojavi. Vse to krni zaupanje in ugled dobrih samoupravnih odnosov. Našteti pojavi, ki so bili bolj prisotni v preteklosti, ne vplivajo samo na nezaupanje med delavci-, temveč tudi na boljšo produktivnost. Zato bi do takih pojavov morale biti bolj budne DPO, sploh vsi subjektivni dejavniki, ki bi s konkretnim reševanjem objektivno razsojali negativnosti, predvsem z vidika odgovornosti. Ko govorimo o odgovornosti, ugotavljamo1, da šele v zadnjem času dobiva svoje pravo mesto v naši družbi. Vse prevečkrat smo jo izgovarjali, vse premalokrat pa pomislili, ali bomo sploh lahko upravičili njen pomen. Posebno strokovni delavci se radi sklicujejo na odgovornost, ki jim kot »faktor« prinaša točke pri osebnem dohodku. Tudi delavci v neposredni proizvodnji premalokrat pomislijo, da niso brez odgovornosti. Posebno velja za delegate v samoupravnih organih in SIS, da z vso odgovornostjo pred delavci, ki so jih izvolili, odigrajo pravo vlogo delegatskega sistema. Za vse letošnje leto je bilo značilno, da se je na vseh gospodarskih in političnih ravneh opozarjalo na ustalitveino obnašanje na vseh področjih. DO Zveza socialistične mladine je e X\\\\\\\\\\\\\\\\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XXXXXX\X\\X\\XXXX\X\XXXX\XX\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX MDB Stane Žagar sodelovala na republiški MDA »Istra 80« V avgustu je MDB »Stane Žagar« sodelovala na republiški MDA ISTRA 80. Skupaj z brigadami »Notranjski odred« iz Cerknice in »11. oktober« iz Skopja ter s pionirsko brigado Janeza Mraka iz Novega mesta je 42 brigadirjev iz radovljiške občine, od tega kar 18 deklet, gradilo višinski vodovd v krajih nad Koprom. Na trasi so vladali težki pogoji za delo; takoj pod plastjo zemlje je trd lapor in huda vročina. Tako je brigada v prvi dekadi — prvih desetih dneh — dosegla povprečno normo 120 % in bila udarna. Na udarni dan je znašala norma 147 % in brigada je bila tako drugič udarna. Povprečno število brigadirjev na trasi v prvi dekadi je znašalo 35, v drugi pa samo 29. Norma v drugi dekadi je sicer zadovoljiva — 124,48, za kar je brigada prejela pohvalo, vendar ni dosegla povprečja druge dekade, ki so ga ustvarile vse brigade in ki znaša okoli 127 %, tako ni bila tretjič udarna in s tem izgubila trak akcije. Na drugi udarni dan je znašala norma 142,73 % in brigada je prejela tretje udamištvo. Tudi v naselju so bili brigadirji radovljiške občine uspešni. Za uspešno delo na kulturnem, športnem in idejnopolitičnem področju in pa za informiranje je brigada prejela priznanje družbenih dejavnosti za obe dekadi. Brigada je v 21 dneh izdelala 11 stenskih časopisov in 4 biltene, kar je nekaj več kakor ostale brigade. Glede na to, da je v brigadi sodelovalo 18 deklet — to je 47 % brigade — smo lahko z dosežki brigade zadovoljni. Ostale brigade niso imele niti 10 deklet, norme na republiških akcijah v Sloveniji so za vse enake, Letos prvič proslavljamo dan JLA brez tov. Tita, prvega vojaka našega partizanskega boja, legendarnega vojskovodje v narodnoosvobodilni vojni in ustvarjalca koncepcije splošne ljudske obrambe. Kot vojskovodja se je Tito v začetku vojne znašel pred velikimi problemi. Jugoslavija je bila razoro-žena in razkosana med Nemčijo, Italijo in njunima satelitoma Bolgarij-o in Madžarsko. Imperialistične sile so bile na višku svoje moči. V tako težkem času je Tito za razliko od zveznih, kjer je norma za dekleta nekoliko manjša. Omeniti moram, da je bila brigada okrnjena z mnogimi izkušenimi brigadirji, ki jih to leto delovne organizacije niso pustile na akcijo. Brigada je na koncu prejela še izredno udamištvo (skupaj 5 od 6 možnih) in prejela 10 udarniških značk in 10 pohval komandanta akcije. Kot že nekaj let zapored tudi v radovljiški brigadi nj videti študentov. Na akciji ISTRA 80 ni bilo nobenega. Struktura brigade je bila naslednja: delavcev 17, srednješolcev 21 in osnovnošolcev 4. Clamov ZK je bilo 5. Brigadirji so bili z vodstvom in potekom akcije zadovoljni. V naselju so imeli vse možnosti za kulturno, športno in idejnopolitično udejstvovanje; prav tako je bilo dobro informiranje preko časopisov, revij, radia in TV, s hrano pa so bili posebno zadovoljni. Organiziranih je bilo tudi nekaj izletov po okolici, dvakrat tedensko so se brigadirji lahko hodili kopat. V treh letih, odkar obstaja MDB »Stane Žagar«, je bila to že sedma akcija. Pred tem je bila leta 1977 na Kožbamfi, leta 1978 na zveznih Samac—Sarajevo in Podriinje—Kolubara, leta 1979 v Titogradu in v Slovenskih goricah in na občinski akciji na Pokljuki. Letos je bilo veliko brigadirjev tudi na akciji v Bohinju, kjer so delali po nekaj dni. V brigadi, katere povprečna starost je znašala nekaj preko 18 let, so bili poleg brigadirjev iz naše občine še brigadirji iz pobratenih občin iz Svllajinca, Brusa in Leskovca. E M nji partizanski odredi so s tem začel preraščati v začetke modeme vojske. Naslednjega dne, 22. decembra 1941, je prva proletarska brigada izvedla že svojo prvo akcijo proti Italijanom, jih hudo porazila, zato ta dan zdaj praznujemo kot največji vojaški praznik — dan JLA. Kmalu za tem so bile ustanovljene Čestitamo še druge proletarske brigade. Z ustanavljanjem brigad je bila zastavljena dokončna usmeritev v graditev naše armade. Dan JLA ni več le praznik jugoslovanske ljudske armade, temveč praznik vseh oboroženih sil, vseh nas udeležencev v splošni ljudski obrambi. Naše oborožene sile so sestavni del našega ljudstvu. Vselej so pripravljene pomagati.. Naše najmočnejše orožje v koncepciji splošnega ljudskega odpora so ljudje, ki morajo imeti čimveč znanja in zavesti. Človek je bil in je še vedno ostal (kot dokazuje tudi vsa sodobna praksa) osnovni dejavnik oboroženega boja in od njega je odvisno, kako bodo izkoriščeni drugi dejavniki boja. Oborožene sile SFRJ so sile splošne ljudske obrambe in so organizirane in usposobljene samo za splošno ljudsko obrambno vojno, ki bi bila vsiljena naši deželi. Ze s takim svojim značajem podružbljenih oboroženih sil so dejavnik miroljubnega aktivnega sožitja glede na to, da so podružbljene oborožene sile neuporabne za agresijo in osvajalno politiko. S svojo strategijo oboroženega boja kot strategijo, ki se opira na moč lastne dežele, prav tako deluje kot dejavnik neuvrščenega in miroljubnega aktivnega sožitja. December je mesec, ko pregledujemo in seštevamo naše uspehe ter iščemo nove in boljše poti za prihodnje leto. V tem smislu morajo delati tudi rezervni vojaški starešine. Prvi morajo biti v vseh družbenopolitičnih akcijah in prizadevanjih za uspeh stabilizacije gospodarstva. K zaključku letnega dela spadajo tudi proslave ob dnevu JLA, ki jih organizirajo občinska konferenca ZRVS, krajevne organizacije ZRVS, aktivni ZRVS v delovnih organizacijah in osnovnih šolah. Letošnja občinska proslava bo 19. decembra 1980, ob 18. uri v osnovni šoli A. T. Linharta Radovljica z bogatim kulturnim programom. 13. 12. 1980 je bila komemoracija pred spomenikom žrtev 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. Istega dne je ZRVS Bohinjska Bistrica v domu Joža Ažmana na proslavi ob dnevu JLA in krajevnega praznika razvila svoj prapor. Praznovanje naj bo čimbolj množično, kakor gre velikemu prazniku, posvečenemu varovanju najsvetlejših izročil revolucije in narodnoosvobodilnega boja. J. Blaževič Ob dnevu JLA pozval narode okupirane dežele na vstajo, v osvobodilno vojno; prepričan je bil, da bo zmaga zanesljivo naša, če bo vojna postala ljudska. Narodnoosvobodilna vojska se je hitro širila. Tako je bila ustanovljena Prva proletarska brigada 21. decembra 1941 v bosanskem mestecu Rudo. Tistega dne je štela 1.200 borcev in je bila prva partizanska velika močna enota, sposobna za velike akcije in premike. Doteda- Andrej Erman iz tehničnega sektorja je s študijem ob delu pred rokom uspešno zaključil drugo stopnjo fakultete za strojništvo. S tem se mu prizna visoka izobrazba in podeluje strokovni naziv diplomirani inženir strojništva. K uspehu mu iskreno čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Sodelavci Sodelavcem Vzdrževanja in gasilcem se zahvaljujem za iskrene čestitke in podarjeno darilo ob mojem osebnem prazniku. Anton Nežmah Gasilcem in sodelavcem nove kovačnice se zahvaljujem za iskrene čestitke in podarjeno darilo ob mojem osebnem prazniku. Franci Lilek Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Splošni sektor: Kovač Darko., Obid Stanka TOZD Vijakarna: Resman Stanislav, Pretnar Amalija TOZD Verigama: Duvnjak Branko TOZD Kovačnica: Vidic Marko TOZD Sidrne ver.: Bizjak Bogdan TOZD TIO: Varl Jože, Bizjak Justin Prišli iz JLA: Tehnični sektor: Resman Franc TOZD Vijakarna: Felič Muharem TOZD Sidrne verige: Ljubojevič Raco Prenehali z delom: Splošni sektor: Jerman Anica Komerc. sektor : Tolar Aleksander Tehnični sektor: Filej Jože TOZD Vijakarna Valand Mojca TOZD Verigama: Plemelj Jože TOZD Sidrne verige: Jakovljevič Tadija TOZD TIO : Štiherl Zvonko Poročili so se: Jar.ša Polona iz Finančnega sektorja Kužnik Miro iz TOZD Sidrne verige Rodili so se: Hrast Zoranu iz TOZD Orodjarna, sin Aleš Pejič Radojki in Juretu iz DSSS, sim Dejan Kadrovska služba NESREČE V NOVEMBRU 1980 Novembra se je ponesrečilo dvanajst delavcev: Šlibar Mira TOZD Vijakarna Grum Tončka TOZD Vijakarna Lukič Rajko TOZD Vijakama Petrovič Igor TOZD TIO Kalamar Anton TOZD Vzdrževanje Intihar Tone TOZD Orodjarna Obradovič Ivica TOZD Orodjarna Lapanja Rajko TOZD Verigama Kalendar Drago TOZD Verigama Biabič Martin TOZD Verigama Dr ekon j a Bogdan TOZD Kovačnica Božič Ljuba TOZD Kovačnica Ambulanta prve pomoči je v tem mesecu krat, in sicer: Urezi n ubodi 2,5-kre t Udarnine, stiskanine 13-knat Opekline 8-krat Odrgnine 18-krat Glavoboli, zoboboli 66-krat Tujki v očeh 11-kr alt Želodčne bolečine 8-krat Prehladi, bolečine grla 50-fenat Previjanje 58-krat Meij en j e krvnega pritiska 33-krat Ostalo 42-krat V novembru nismo zabeležili začetnih požarov. Iz SVD Zahvale Ob izgubi moža in očeta Jožeta Kajdiža se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva se za venec, ki ste mu ga poklonili, nama pa izrekli sožalje. Posebej se kolektivu zahvaljujeva za godbo na pihala, ki mu je igral v slovo. Iskrena hvala! žena in hči Jožeta Kajdiža Ob smrti drage mame Ančke Jerman se iskreno zahvaljujem za tople poslovilne besede, darovano cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala njenim sodelavkam iz okrepčevalnice in OOZS za denarno pomoč. sin stane z družino Ob boleči izgubi drage žene in mame Marije Murgelj se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem DSSS, SZDL, tozdu Verigama, gasilskemu društvu za podarjene vence, denarno pomoč in izrečena sožalja. Še posebna zahvala velja tov. Jerneju Vovku za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi godbenikom za zaigrane žalostinke. Enako velja zahvala tov. direktorju Pavlu Noču in vodji tozda Verigama Bogu Košniku. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Filip, hči Marija Dežman in sin Jože Justin z družinama Ob boleči izgubi mojega očeta Ludvika Kunčiča se iskreno zahvaljujem sodelavcem ŠPIK in DSSS za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Matko Kunčič Ob smrti moje drage mame Ane Hrovat se najlepše zahvaljujem kolektivu Verigarne za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Mirko Hrovat Mariji Murgljevi v spomin V sredo, dne 3. 12. 1980, smo se na pokopališču v Lescah poslovili od naše upokojenke, marljive in napredne delavke, Marije Murgljeve. Izhajala je iz revne, napredne, delavsko kajžarske družine v Lescah. Zato je že zelo mlada spoznala neenakost v takratnem času in zapostavljanje delavskih pravic, obenem pa trdo delo za majhen kos kruha. Doraščala je v krogih tistih naprednih delavcev, ki so že pripravljali in vodili borbo v monarhofašistični družbi za osnovne pravice delavcev in pošteno plačilo za težko delo. Te voditelje je spoznavala celo v krogu družine, ob svojem bratu in njegovih somišljenikih, ki so znali v svoje vrste pritegniti vedno več mladih v boju za večji kos kruha. Zato je živela izredno pogumno, delovno in napredno življenje, saj se je že kot mlado dekle vključila v vrste naprednih delavcev. Kaj kmalu se je med organizatorji štrajkov, zaradi svoje mladostne zagnanosti, odločnosti in poguma, pojavila v prvih vrstah. In to pogumno in odločno dekle je postalo tajnik društva kovinarjev in sorodnih strok v leški podružnici. Bila je prva mlada delavka, ki je prijela za težko delo in z lopato in krampom sodelovala pri izgradnji tovarne v letu 1920, stara 18 let. Kasneje je bila zaradi naprednega udejstvovanja pri štrajkih za pravice delavcev večkrat brez dela. Toda težke razmere doma, ko je ostala brez dela z manj kot leto dni starim sinom, je niso strle. Poleg velikega revolucionarnega hotenja za pravice delavcev je imela tudi druge plemenite lastnosti, bila je zelo skromna in izredno delavna. Prav to jo je reševalo, da je po določenih prekinitvah dobila zopet težko delo. Toda o tem ni tožila, vsaka nova zaposlitev ji je dala možnost, da je reševala težak gmotni položaj v družini. Pomembno vlogo je imela pokojna Murgljeva kot vodilna žena pri velikem štrajku leta 1935 v tovarni. Zato bodo njeni svetli življenjski ideali in trdo delo zapisani v zgodovini tovarne na posebni svetli strani. To je bila težka in trda življenjska pot odločne in napredne matere — delavke, ki tudi današnji ženi delavki lahko služi za vzor. Kdo bi vedel, koliko km verig je kot sukalka med dolgoletnim delom pregledala. Tudi po osvoboditvi je z istim žarom in marljivostjo nadaljevala s podobnim delom do upokojitve. Vseskozi je bila na področju družbenega življenja zelo aktivna. Bila je plemenitega, humanega in zelo vedrega značaja. Pokojna Murgljeva je bila izredno preprosta in poštena delavka, imela je toliko tistih pravih človeških lastnosti, da je imela prav z vsemi sodelavci in vsemi, ki so jo poznali, prijateljske odnose. Zato se je med delavci počutila prijetno in delavci so jo imeli radi. Znala je prisluhniti vsakemu delavcu v težavah in mu tudi pomagati, saj je sama v življenju doživljala in premagala mnogo težav. Bogate delovne izkušnje je znala na preprost in jasen način prenašati na mlade edlavce. Zato bo svetli lik te pogumne, odločne in poštene žene delavke ostal v spominu zapisan v naših srcih. J. V. ZAHVALE Ob moji invalidski upokojitvi se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd Verigama za prekrasni darili, ki mi bosta ostali v trajnem spominu na naše skupno delo in življenje. Celotnemu kolektivu želim še obilo delovnih uspehov! Obenem želim vsem skupaj vse najlepše v novem letu 1981. Marija Peternel Vsem članom DSSS in OOZS DSSS se iskreno zahvaljujem za darilo in izrečene čestitke ob moji 50-letnici. Ivanka Udovč Vsem članom Orodjarne, družbenopolitičnim organizacijam in vodstvu tozda se iskreno zahvaljujem za darilo in izrečene dobre želje ob mojem odhodu v pokoj. bivši sodelavec Janez Arih KOMU BODO ŠE PIHALI... OOZS tozd Kovačnica obsoja pihalno godbo Veriga zaradi nesodelovanja na pogrebu Joža Kovačiča v Ribnem, pa čeravno so zato pogodbeno vezani. Tov. Jože Kovačič je bil zaposlen v ,tozd Kovačnica več let. Leta 1972 je odšel invalidsko v pokoj. Vsak delavec, ki dela v tovarni več let, pusti tudi njej precejšen del svojega zdravja. Tako je tudi Joža Kovačič prispeval svoj delež k razvoju tozd Kovačnica in celotne DO. Godba na pihala ima z DO TVL pogodbo, da mora, če to želijo svojci, igrati žalostinke. Tako mislim, da je bila dolžnost godbe, da tudi Joža spremlja na zadnji poti. Jože Paylin Kegljanje, prvak Veriga Zadnja disciplina v okviru občinskih sindikalnih prvenstev je bilo tudi letos kegljanje. Tekmovanje, ki jie potekalo mia kegljišču doma upokojencev v Radovljici, je trajalo od 13. II. do 5. 12. 1980. Nastopilo je preko 800 kegljačev in fcegljiačic. Kegljači iz Verige so nastopil: v soiboto in nedeljo, 16. in 17. novembra. Od 190 prijavljenih jih je kegljalo le 138. Kliuib taki precejšnji abstinenci smo dosegli lep uspeh, saj simo ekipno zmagali. Najboljši rezultat od naših je tokrat doseigeil Jože Ravnik z 216 podrtimi keglji. Med ženskami je bila od naših najboljša Marjana Teskač (173). Talko so kegljači samo še potrdili Vodstvo ekipe Verige v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v Občini. Rezultati: Ženske do> 40 let: 1. Ombrovič OS Radovljica 197 ipoldrtiih kegljev 2. Stare Ivica, Sukno (188) 3. Brajnik Zala, Iskra Upnica (185) 8. Teskač Marjana, Veriga (173) Ženske nad 40 let: 1. Cerkovnik Polona. LIP Bled (174) 2. Rakovec Mimi, Kemična Podnart (160) 3. Selan 'Lojzka — upokojenci (158) 6. Gatelj Romana, Veriga (138) 10. Đorđievič Girata, Veriga (123) Molski do 40 let: 1. Kapus Jože, Alpdom (219) 2. Hardnski Jože, Veriga (213) 3. Kozar Jože, Elmonit (212) 10. SfcopoiEc Igor, Veriga (209) Moški nad 40 let: 1. Obreza Sašo, Elmonit (221) 2. Konc Franc, Iskra Otoče (218) 3. Ravnik Jože, Veriga (216) Ekipno moški : 1. Veriga 1244 podrtih kegljev 2. Elan 1241 3. Iškra Otoče 1218 Ekipno ženske: 1. Iskra Otoče 724 2. Elan 690 3. Veriga 685 Ekipno Skupaj : 1. Veriga 246 točk 2. Elan 237 3. LIP Bled 165 4. Iskra Otoče 154 5. Iskra Lipnica 73 Franci Vovk Veriga prva V petek, 5. decembra 1980, so kegljači zaključili sezono občinskih sindikalnih prvenstev. Vsa ta tekmovanja v 13. športnih disciplinah, ki so potekala celo leto, so se tako kot že vrsto let točkovala po posebnem tekmovalnem siistemu, iki naj ‘bi na koncu leta dal najuspešnejši športni kolektiv v občini Radovljica. Tekmovanje smo bolj ali manj leta. Sodelovalo je preko 200 članov našega 'kolektiva, ki so na-redno spremljali preko celega stopili v vseh 18. športnih panogah. Po vsakem tekmovanju smo tudi v našem glasilu objavljali vrstni red posameznih delovnih organizacij. Ta se je stalno menjaval. Že kmalu po prvih disciplinah pa je postalo jasno, da se bosta za vrh potegovala tudi letos Elan in Veriga. Ostale delovne organizacije so letos že kmalu po prvih disciplinah precej zaostale, čeprav imajo v svoji sred’ tudi nekaj odličnih športnikov. Vendar so na tekmovanja ponavadi pošiljali številčno preskromne ekipe. Pred zadnjo disciplino, tj: kegljanjem je naša ekipa prevzela vodstvo. Po kegljanju smo to vodstvo samo še povečali, čeprav ni dosti manjkalo, da bi bil Elan v kegljanju boljši. Tako je Veriga letos postala najboljši športni kolektiv v občini. Dvema drugima in dvema tretjima mestoma smo tokrat dodali še prvo. To je vsekakor lep dosežek ih dokaz, da v Verigi tudi temu področju posvečamo precejšnjo pozornost. Prav tako kot borba za prvo mesto je biHo zanimivo tudi tekmovanje za 'tretje mesto. Za to je bilo več kandidatov. Kmalu se je izoblikovala skupina Iskre iz Otoč in Lipnice ter LIP, GG in Vezenin z Bleda. No, na koncu je pred LIP to mesto osvojila Iskra z minimalno prednostjo 5 točk iz Otoč. Še nekaj besed o organizaciji tekmovanj. V celoti vzeto je bila dobra. Sicer je bilo mefciaj manjših spodrsljajev, vendar organizatorji množičnih športno rekreativnih tekmovanj postajajo vse bolj izkušeni. Preoejšen problem še vedno povzročajo tisti, ki se prijavijo, potem pa se tekmovanja enostavno ne udeležijo'. Končni vrstni red: 1. Veriga Lesce 1.807 točk 2. Elan Begunje 1.752 točk 3. Iskra Otoče 881 4 LIP Bled 5. Iskra Lipnica točk 876 točk 647 točk Franci Vovk KISIK ZVAR OSKRBNI -ŠKI. UPRAV NIŠKI VRSTA OVIJALKE NAŠA TOVARNA LEŽAJEV JUG VANADIJ ITALIJA DEL ATOMA ZVEZA KOMUNIST. VZHOD TOČKA OZIRALNI ZAIMEK KAZALNI ZAIMEK KLADA VRATA ITALIJAN. SPOLNIK ŽELJA KUPCA 1 1 KORENITO NAOČNIKI — VELIKO FIN. JEZERO s TOVARNA MARIBORU MOD. HRV. PESNIKIIgor) RESMAN IVAN FOSFOR SVETOPISEM JUNAK FOSFOR MAKARSKA REPUBLIŠKI SVET ŽVEPLO PRIREDNI VEZNIK FR. SMUČ AR PERIN TISOČI DEL MILIMETRA NESTVAR- NOST RDEČ! KRIŽ NOVINARKA ZAGORIČ- NIK LEVS n H ANTON OSVOBGO. FRONTA DEL POHIŠTVA G L. MESTO NORVEŠKE LJUBK.Ž. IME — LJUDSKI ODBOR SLIKA LJUD. REP KITAJSKA ŠPORTNI AVTOMOB (množ) ŠVEDSKA NEON L . F. MAJHEN LOK SAMOGLAS. OSEBNI ZAIMEK FR. LET. DRUŽBA IGRALEC M AR WIN RIMSKA 1000 PRALNI PRAŠEK — GOUČAVJE Zahod LUKSEMB. PLOŠČADI AVT. OZNAKI 0 GULINA IN TUZLE 1 GREZHO TOVARNA AVTOMOB. SAMOGLA SNIK UČENJE GRŠKA ,CRKA ZADNJA ČRKA SANJE KRAJ PRI DOMŽALAH KRANJ PSIČEK — ČF Gr OSLO VAŠKA OSEBNI ZAIMEK ITALIJAN. VELETOK ELEKTRO ŽIROVNICA RIJEKA STREHA NAD OGNJIŠČ. OZIROMA HRIB NAD SPLITOM LAHKO VNET. TEK JZ KATR. POLJSKI NOGOMET. TOVARNA. AMER. TV SPIKER TUJE Ž. IME KRANJU PRITRDILNI. CA DUŠIK OBDELAVA KOVIN Z EL. TOKOM .H‘ IZ LESA MADŽARSKA ODLIČNO. PRIMA DELAVSKA ENOTNOST I JATE ČEBEL TENENA-RIVE VRSTA M. RIB PERNATA ŽIVAL Stanga ODD. V SKU. SLUŽBAH EVR. GOS. SKUPNOST MAJHEN NOS DELAVEC V VERIGAR. ITALIJANS. MESTO TURČIJA LESKOVAC VOJAŠKO SPREMSTVO USTAN ZA PROUČ JAJC AVTO ŠOLA ŠPANIJA OGLJIK SESTAVIL M. O. IGLASTO DREVO NIKALNI- CA KOMPONIST HUMPRES MLADA KRAVICA Za nagradno križanko, ki je bilia objavljena v prejšnji številki, smo dobili 61 irešiltev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din — Slane Zajc, druga 140 din — Jana Pogačnik in Ivanka Korošec, tretja 80 din Stefan Jutriša in Franc Ramovš. Rešitev novoletne Ikriižanke nam pošljite do 7. januarja 1981. c^So^&Letna Nekaj dni pred Novim letom vsakomur roji po glavi, kje da bi ga najbolj žgali, nazdravljali vsem uspehom. Ta in oni misli v hribe, si tretji krokanje brez hibe zamišlja v luknji zakajeni. Četrti pa doma. Dovolj so premeteni! Je že tako, da vsak po svoje si Silvestrovo kroji; nekdo ga mirno presmrči, drugi v jarku obleži. Med tema dvema kup povprečnih, pijandur, pa tudi resnih, se objema ob navdihu srečnih ur. Armada steklenic vsebina, kozarcev množica brezmejna, in neizmerne mere vina, grla močijo prežejna. In zdaj na primer: Familija bogata; mož, copata, z novim letom ženinim obetom mirno sluša. Ne poskuša, da se zlaže, lahko mu jo primaže! Zgolj za vabo obljubi »žabo«, da bo v hiši enkrat mir, pa če vzame ga hudir. Hčerka mlada, fantov nada, mamico poljublja in obljublja, da devica bo ostala, čeprav je to že pozabila. Sin, falot, junak prigod, kavarn, ceste, ki je le preste, pije whisky, je zdaj tisti, ki obljube daje, da ne omaje več ga nič, da bo postal drugačen tič. Ta,ko družina se zedini, da orali po ledini bodo v novem letu, po pridnosti očeta vzgledu, ki moral bo milijone sneti, ker mu grenko besedo bo požreti. Ostali pa želimo skromno, da makaronov in podobno, zmanjkat’ ne bo sile, da melodije ne bo mile želodcev čut’ praznine. Za vse ostalo ostanejo skomine, s tolažbo, da vse mine. Ponavljal ne bi rad voščil, ki jih na pamet znate, glas slišali boste premil kolegov sto, ki jih poznate. Frenk Bregant Spored kina Radovljica OD 1.1. DO 4.2.1981 Človek iz san Fernanda amer. barv. zaib. pust. film 1. 1. ob 18. uri, 4. 1. ob 20. uri ZRELO II. del amer. barvni pustolovski film 17. 1. ob 18. uri, 18. 1. ob 20. uri HOTEL KLEINHOF ital. barv. pust. film 1. in 5. 1. ob 20. uri, 2. 1. ob 18. uri DONA FLOR IN NJENA DVA MOŽA braz. barvni zabavni film 2. in 6. 1. ob 20. uri, 3. 1. ob 18. uri JAVNA HIŠA 122 ameriški barvni film 3. 1. ob 20. uri, 4. 1. ob 18. uri PRIŽEL JE CAS, DA SE LJUBEZEN PROBA jug. barvni zabavni film !.. 12. in 14. 1. ob 20. uri DOKTOR ŽIVAGO ameriški barvni film 8. in 13. 1. ob 19. uri POLNOČNI EXPRES DRIVER amer. barvni kriminalni film 17. 1. ob 20. uri, 18. 1. ob 18. uri DOŽIVLJAJI V AVTO KAMPU angl. barvni zabavni film 22. 1. ob 20. uri, 25. 1. ob 18. uri UBIJ ME NEŽNO slovenski barvni film 23., 25. in 28. 1. ob 20. uri POT V BOKO jugoslovanski barvni film 24. 1. ob 18. uri, 27. 1. ob 20. uri MOČNI IN ZLOČINCI ameriški barvni film 24. in 26. 1. ob 20. uri ZADNJI VAL avstralski barvni film 29. 1. in 3. 2. ob 20. uri angl. barvni pust. film 10. 1. ob 20. uri, 11. 1. ob 18. uri LJUBI VILJEM angl. barvni zabavni film 9. in 11. 1. ob 20. uri, 10. 1. ob 18. url PEKEL V VESOLJU amer. barv. fantastični film 15., 19. in 21. 1. ob 20. uri STEKLENI ZVONEC ameriški barvni film 16. in 20. 1. ob 20. uri BLIŽNJA SREČANJA 3. VRSTE amer. barvni fant. znan. film 31. 1. ob 20. uri, 1. 2. ob 18. uri LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ameriški barvni zabavni film 30. 1., 2. in 4. 2. ob 20. uri SERVIS ZA PRANJE AVTOMOBILOV amer. barvni glasbeni film 31. 1. ob 18. uri, 1. 2. ob 20. uri ‘SILVESTROVANJE, v HOTE J0Q VERIGA je glasilo delovne organizacije ‘Slovanske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja anikrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjama, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franici in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkiar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena .Zatona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uir. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za interniranje iSRS prpsto plačila prometnega davka — Tiska Tiskarna Ljubljana.