»gjgg =llzrJ'.=flCTJl=J
izdaja vsak peiek.
□ □
Uredništvo ti apravniStvo:
Kopitarjeva ulica št. 6.
celoletna . . K 4-DoiDtetoa. . „2-CetrOetoa. . „ r-Posamezia šl o to
BBiECsaesB
pamira
raanaitOinanaifMl
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. jMaranafflEgJ
Štev. 9.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1913.
Leto VIII.
Učimo se v Vevčah!
Ljubljana, 26. januarja 1913.
Siloviti boj, ki ga bijejo naši tovariši v Vevčah proti nasilnosti nikdar sitega kapitalizma, boj združen z lakoto in trpljenjem, z mrazom in pomanjkanjem nam vzbuja zavest dolžnosti, ki jih imamo vsi delavci in delavski prijatelji za to, da se pribori za delavske organizacije, za delavsko združevanje prepotrebna in na vse strani upravičena svoboda. Zlasti te-le reči vidimo v vevški vojski: Delavci imajo pred sodiščem in pred gosposko sploh glede na svojo organizacijo neprimerno manj pravic kakor podjetniki. Vevški podjetnik se ravna po zgledu mnogih drugih podjetnikov. Kad bi namreč ubil vsako delavsko organizacijo in radi tega podi iz tovarne vse, ki se o njih more misliti, da imajo kaj smisla za delavski stan in za njegove pravice. Motil se je silovito, ko je mislil, da bi z odstranitvijo nekaterih oseb iz tovarne misel na delavsko vzajemnost in skrbnost mogel ubiti, in ko je začel s svojimi nasilnostmi, ki so prisilile delavce v štrajk. Seveda je prezrl, kakšni so naši ljudje. Štrajk je pokazal, da so vsi delavci do zadnjega zavedni za delavsko vzajemnost, in da drže v boju za svoje delavske pravice skupaj, kakor trdno zvarjena veriga. Ko bi tudi posameznike spravil iz tovarne, bi s tem, kakor se mu menda zdaj po tako dolgem štrajku že svita v glavi, privv nič ne pridobil.
Toda za to ne gre. Mi hočemo v prvi vrsti poudariti nesorazmerje med tem, kaj sme delavec in kaj sme delodajalec. Če delodajalec prepoveduje ali zavira delavsko organizacijo, če s surovo silo meče na cesto delavce, ki imajo po zaupanju svojih tovarišev in tovarišic vodstvo delavskih organizacij v rokah, se mu ne zgodi nič. Sodnija, žandarji in politični uradniki ga puste pri miru. Prost je, svoboden v tem oziru, nobene kazni se mu ni treba bati. Če pa delavec količkaj prestopi z malenkostmi in času neprimernimi sitnostmi napolnjene postave o društvih, 6 zborovanjih, o delavskem združevanju sploh, pride vse nanj. Ti preže nanj, ko še ni nič naredil, z občudovanja vredno sumljivostjo. Druga reč, na kaiero opozarjamo in o kateri smo že v svojem listu obširno govorili, je pa ta, da ima delodajalec v svojih ta-kozvanih delavskih stanovanjih silovito orožje proti delavcu. V Vevčah vidimo to najbolje. Štrajkujo-čim delavcem je delodajalec vkljub temu, da so redno plačevali svojo na-
J. JBrgensen:
Naša ljuba Gospa Danska.
Pisatelj je nekoč sam stanoval v onih velikih delavskih kasarnah v Ko-penhagnu. Vrstila so se vrata poleg vrat, stanovanja družin s štirimi ali več otroci, najstarejši je bil morda star deset, najmlajši poldrugo leto. Oče je bil surov pijanec, mati lahkomišljena in hude jeze. Mož ni imel nikoli stalnega zaslužka, večkrat ga ni bilo en teden domov, pozno v noč je prihajal in takrat začel prepir z ženo. Nihče v celi hiši ni mogel spati, kajti hodniki takih hiš so dolgi, vrata pri vratih stoje, stanovanja, obstoječa iz ene same sobe, se vrste drugo za drugim, vse v sami zanemarjenosti in temi in vsi, ki so stanovali v istem hodniku kakor na smrt obsojeni sužnji, so morali poslušati kreg in ropot. Otroci so kričali in stali nagi na stopnjicah, razbijanje kozarcev in hišne oprave se je razlegalo po vsem hodniku. Nekaterikrat so že poklicali policijo, a kakor hitro je prišel stražnik, je bilo vse tiho in mirno.
Žena je delala v neki tovarni za pranje in zaslužila vsak dan poldrugo krono; toda. ko je šla na cesto, se je lep-8e oblekla in otroci so bili lačni in zapuščeni. Le pisatelj sam jih je včasih obiskal. Najstarejša deklica je hranila
jemnino, da niso gospodarju napravili nobene škode, da so v hišah imeli najlepši red, odpovedal stanovanja samo zato, ker štrajkajo in jim dal nazadnje zmetati njihovo pohištvo iz hiš. Od nekdaj se bore delavci proti temu, da bi jim gospodar smel plačevati namesto v denarju, v blagu ali stanovanju. Vsled tega tudi najodločnejše zahtevajo, da delavska pogodba z najemninsko pogodbo, s katero delavec najema stanovanje, če je prav delodajalec in lastnik stanovanjaena in ista oseba, ne smeta biti v nobeni zvezi. V posebnem zakonu bi se moralo določiti, da ob času štrajka delodajalec delavcem, če redno plačujejo svojo najemnino, ne sme odpovedati stanovanja. Neobhodno bi bi-
lo	tudi potrebno, da bi se rok za odpovedi v delavskih hišah, ki je zdaj tak, kakor pri drugih stanovanjih, znatno podaljšal.
Tretja reč, ki se je učimo pri vevškem štrajku, je pa ta-le:	V	zadnjem
času se v javnosti in tudi v državnem zboru slišijo čudne reči nevarnega značaja glede na štrajke. Delodajalci so zagnali velik hrup, da je treba s posebno postavo braniti tiste, ki hočejo kljub štrajku delati. To se pravi:	z
žandarji in ječo naj bi se delavcem preprečilo, da ne bi na primer postavili svojih varuhov na primerne kraje, ki imajo skrbeti, da se sklenjeni štrajk tudi drži. Posamezni delavec in delavka, ki izkušata ob času štrajka silovito pomanjkanje, sta seveda za zvijače in sleparska vabila delodajalcev zelo dostopna. Kaj se jim ob takih prilikah vse nalaže, je naravnost občudovanja vredno. Delavci, katerih zadnje in najstrožje orožje v boju za zboljšanje neznosnih razmer je štrajk, imajo ne samo pravico, ampak dolžnost poskrbeti, da zapeljani delavci in delavke ne gredo delodajalcu na lim. Če se jim to zadnje zabrani, potem je štrajk sploh nemogoč.
Na Angleškem, kjer imajo res smisel za svobodo, in sicer ne samo za bogatina. ampak tudi za delavce in reveže, je v posebni postavi, ki se je sklenila meseca decembra leta 1906., določeno, da smejo delavci ob času štrajka postaviti v bližino tovarn ali delavnic svoje zaupnike zato da mirnim potom izkušajo zabraniti, da ne bi kdo štrajka prelomil. Tako-le se glasi dotični odstavek imenovane postave: »Eni ali več osebam, ki zase ali za kako strokovno društvo ali za kakega posameznega delodajalca ali posamezno tvrdko posreduje glede na kak obrtni prepir,
druge; košček suhega črnega kruha, malo pokvarjene masti, kozarec vode, ki je ostal materi pri zajutreku in včasih še malo sladkorja, to je bila navadna hrana za naj mlaj še dete, pa tudi za druge. Vsa obleka je bila zamazana in kadar je bila oprana, je bilo vse le na pol — in nekega dne — tako je pripovedoval pisatelj, sem ravno vstopil, ko je najmlajši otrok ležal brez obleke in odeje na tleh in desetletna gospodinja mi je pojasnila, da mu mora iztrebiti iz srajčke golazen, preclno ga položi v posl elj — tako je imenovala kup smrdečih cunj in umazanih vreč, ki so ležale v nekem kotu.« .	j
Pisatelj je nadalje pripovedoval, kako je neka usmiljena gospa nosila otročičem rodno vsak dan gorke jedi, in kakor hitro je to zapazila mati, je takoj nehala dajati svojim otrokom hrano. Končal pa je sledeče:
»Nekega dne je pomotoma izostalo redno kosilo dobre gospe, in otroci niso dobili najmanjše jedi od petih zjutraj, ko je mati odšla na delo, do osmih zvečer, ko se je vrnila, v nadi. da so bili otroci med dnevom preskrbljeni. Drugega dne se je zgodilo isto — doŠel je le listek in petindvajset novcev s pripombo: »Odhajamo na deželo, za ta denar kupi otrokom kruha!« Vprašajmo se, ali smo mi boljši očetje in matere!«
je postavno dovoljeno, da se postavijo v bližino hiše ali kraja, kjer kaka oseba stanuje ali dela ali je zaposlena ali se slučajno nahaja, če se to zgodi samo v ta namen, da se mirnim potom izvod o ali povedo novice ali da se kaka oseba mirno pregovarja, naj gre delat ali naj se dela zdrži«. Na Angleškem se ni pokazalo, da bi bili vsled tega štrajki kaj bolj šumni kakor pri nas, ali celo, da bi bila angleška industrija ra ti tega propadla. Ravno narobe je res. Štrajki so na Anglškem mirnejši kakor pri nas in industrija mnogo močnejša.
Delodajalci vživajo v svojih zvezah popolno svobodo. V svojih kartelih in irustih se združujejo zato, da z višjimi cenami odirajo ves svet. To se sme. Proti temu ni žandarja, ni glavarja, ni sodnika. Če pa delavci nastopijo /ato, da bi v miru mogli za svoje delo imeti zadostno plačo, zadostni košček kruha in da bi si zagotovili človeka vredno življenje, je pa vse pokon-cu. Pridenimo še to! Liberalci vseh ver in narodov, vseh vrst in vsake baže drže pri tem povsod, tudi pri vevškem Štrajku, z delavskimi tlačitelji in branijo nasilstvo, ki se godi proti njim. Slovensko liberalstvo, zbrano okrog »Slovenskega Naroda«, je doseglo s svojim ostudnim obnašanjem ob priliki vevškega štrajka, da delavstvo niti ne pljune več pred njim, ker ta banda niti tega ni vredna.	Dr.	—e—
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Jugoslovanske Strokovne Zveze skupina Sel) — Moste je imela v nedeljo, dnei 19. januarja, dopoldne svoj občni zbor. Centralo je zastopal glavni blagajnik J. S. Z. ravnatelj B. Remec. Skupina živahno deluje ter ima 47 članov. V preteklem poslovnem letu je imela 913 K 8 vin. dohodkov in 837 K izdatkov, izplačala je razun mnogih bolniških podpor tudi v treh slučajih posmrtnino. Odbor je imel 17 sej. V novi odbor so bili izvoljeni: Iv. Ravnikar, predsednik; A. Terček, podpredsednik; Jožefa Ravnikar, blagajničarka; F. Tomažič, tajnik ter sledeči odborniki: F. Logar, M. Ferkov, A. Celarc,
I.	Kovič I. Cvetko, J. Kunej, J. Urbar, Ivanka Terček.
Skupina J S. Z. na Vrhniki je imela svoj občni zbor v nedeljo 12. januarja ob precejšnji vdeležbi članov. Skupina je imela v preteklem letu prejemkov 333 K 59 vin in je izplačala podpore v znesku 141 K 50 vin. V odbor so bili enoglasno izvoljeni: Lovro Smrtnik, predsednik; Anton Jezeršek, blagaj-
Ta članek in grozni umor in samo-umor, ki se. je prigodil zadnjo noč, je Herman Ronge premišljeval, ko se je vračal v mraku domov. Zgražal se je nad dvojno vestjo, mero in vago, ki jo kažejo voditelji ljudskega časopisja. Od zunaj so pomazni s človekoljubnostjo in vsemi mogočimi plemenitimi čuv-stvi, znotraj pa so polni surove brezbrižnosti in lenobe. Stari pridigarji in poboljševalci so bili tudi sami dostojni ljudje, novi zagovorniki ljudstva pa uporabljajo čednost in poštenost samo za sredstvo kakor bojne strojei
Herman Ronge je gledal na široki razsvetljeni cesti kopico revnih otročičev, ki so se plazili brez namena in cilja od prodajalnice do prodajalnice in stali pred izložbami. Bili so večinoma dečki okrog desetih le(t in nekaj starejših deklic. Mladiči so kadili cigarete in se leno prestopali semintja; roke so imeli v žepih, nevljudno nadlegovali vsak trenotek ljudi, se prešerno in grdo smejali s smehom, ki je bil mnogo starejši kakor otroci, podoben izgubljenemu zločincu, poln neizprosnega sovraštva proti vsemu dobremu in poln zaničevanja proti vsemu, kar je sveto
—	brezupen smeh iz brezdna . . .
Zdaj je obstala cela tolpa pred oknom nekega knjigotržca, kjer je bilo izloženih vrsto nedostojnih podob. Med smehom in kazanjem je bilo čuti
nik; Ivan Jesenovec, zapisnikar; Franc Smrtnik in Franc Velkavrh, odbornika; za zastopnika za glavno skupščino J. S. Z. je določila skupina svojega predsednika.
Skupina J. S. Z. Sava - Jesenice. Dne 2. februarja 1913 bo redni letni občni zbor ob 9. uri dopodne v Delavskem domu na Savi. Udeležite se ga v obilnem številu. Obenem naj vsak član pridobi kakega novega člana. To lahko vsak stori, ker je polovica delavcev, ki niso še v nobeni organizaciji in ti bi morali pristopiti vsi k Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ker je to najboljša delavska organizacija.
Goriška plačilnica J. S. Z. je imela sestanek 26. januarja s poročilom o denarnem poslovanju minulega leta. Dohodkov je imela 351 K 71, podpor je izplačala 248 K, drugih stroškov je imela 31 K 64 vin. »Naša Moč« ima samo 9 naročnikov. Tovariši, oklenite se potrebne in koristne organizacije, razširite naše delavsko glasilo!
S Save. Dolgo se že nismo oglasili, človek bi mislil, da nam pečene piške po grlu frfotajo. Ako nas pa kdo nekoliko bližje hoče pogledati, bo pa takoj zapazil, da smo le nekoliko preveč leni in malomarni, kar nam gotovo škoduje. Sedaj moramo pa vendar povedati, da smo pred kratkem imeli obrtnega nadzornika v naši tovarni. Spremljan je bil, kakor vedno po stari navadi, od tovarniških uradnikov, ki so mu jako pridno razkazovali vse moderne naprave, katere imajo služiti seveda le podjetju. Nismo ga pa videli govoriti s kakšnim umazanim delavcem, od katerega bi najbrže vse kaj druzega izvedel kot pa od gotovih gospodov, katerim se o slabih delavskih razmerah in za delavce škodljivih napravah niti ne sanja ne. Da pa omenjeni gospod in pa razumen delavec ne ■ prideta v dotiko alf celo v kakšen razgovor, žei poskrbijo razni mojstri, ki
v	celem obratu igrajo jako žalostno vlogo na škodo delavcev, o katerih bomo še govorili. Sedaj samo še to, da, ako bi se bil obrtni nadzornik le količkaj okoli ozrl in pogledal ven iz va-ljarnice, bi bil takoj lahko zapazil škandalozni prehod pod rakami iz va-ljarnice na plan, posebno sedaj v zimskem času, ko je vse zamrznjeno in ledeno. v kakšni nevarnosti so delavci, prvič, da se pobijejo, drugič pa, da se prehladijo, ko morajo vsi razgreti vedno tam skozi hoditi. Potem pa dohod k studencu za pitno vodo! Zares čudno, da se ponoči kakšen ne pobije. Največji škandal za tovarno pa je delavsko kopališče, o katerem nas je sram
pripombe, ki so izzvale še hujši smeh. Naenkrat sta prijeli dve polodrasli deklici prvega dečka pod pozduho, med smehom, vpitjem se je valila in zibala četa izgubljenih otrok po stranski ulici, eni onih dolgih, temnih stranskih ulic delavskega predmestja, kjer mora živeti tisoč in tisoč duš, a ne poznajo nikdar luči, snažnosti in veselja . . .
Herman Ronge se je spomnil še drugih zgodb, ki jih je čul večkrat pri obedu, koder so govorili pol iz sočutja, pol iz groze o življenju revežev. Njegova mati je rada tupatam podpirala kako družino in tako vsaj malo spoznala grozno podzemeljsko življenje v Ko-penhagnu, ki so ga zakrivale lepe strehe in solnčne vile.
Tudi posli v domači hiši so včasih pripovedovali grozne reči. Postrežnica je pripovedovala, da si je še kot mlado dekle najelo stanovanje z dvema sobama; v eni je stanovala sama, drugo je oddala delavski družini. Mož je imel znanje z drugo omoženo žensko v isti hiši in žena se je predobro poznala s pekovskim uslužbencem, ki jo je vedno obiskoval, ko je mož odšel na delo. Pekovski voz je stal pred hišo, otroci so se igrali na cesti in pripovedovali vsakomur. ki jih je hotel poslušati, kaj se godi v hiši . . .
govoriti in vendar bi iz zdravstvenih razlogov moralo igrati važno nalogo, seveda, če bi gotovi gospodje imeli kaj smisla za dobrobit delavca.
Zavarovanje proti nezgodam za rudarje.
Svojedobno je vlada obljubila, da predloži državni zbornici provizorični načrt zakona o zavarovanju proti nezgodam za rudarje. Zakonski načrt bi bil isti kakor v predlogi za splošno socialno zavarovanje. Vzakonjen naj bi bil provizorično toliko časa, da se uveljavi socialno zavarovanje. Ker vlada do sedaj ni izpolnila dane obljube, je v seji socialno - političnega odseka poslanec dr. Licht vprašal vladnega zastopnika, kaj je s to zadevo. V kolikor je bilo mogoče dognati, je predloga obtičala v finančnem ministrstvu in sicer radi vprašanja zavarovalnih prispevkov, ki bi jih država plačevala za svoje rudarske delavce. Neverjetno, toda v Avstriji mogoče!
Tomšikov predlog.
Glasovanje o Tomšikovem predlogu glede vsote 17,010.171 K, s katero naj bi se zboljšale razmere železničarjev in tudi drugih državnih uslužbencev, je posebno zato zanimiva, ker nekateri socialno demokratični poslanci niso zanj glasovali. Glasovanje je bilo na predlog Tomšika poimensko. Med onimi poslanci, ki so glasovali za Tomšikov predlog, pogrešamo sledeče socialno demokratične poslance:	dr.
Adler, Pittoni, Rieger E., Černy, Hy-beš Jirasek, dr. Šmeral in Hudec. V parlamentarnih krogih se je trdilo, da nekaj socialnih demokratov nalašč ni glasovalo, ker je bila nevarnost, da bi znal biti predlog sprejet. Ali je res ali ne, naj se sodrugi sami pomenijo. Sumljivo pa je vsekako.
Davek na vžigalice.
Naši vladi manjka denarja. Zato hoče nove davke. Uvesti hočejo tudi davek na vžigalice, kateri davek bo seveda v prvi vrsti zadel reveže in tudi delavstvo. Davek na vžigalice bo znašal na ovoj do dva vinarja. Če se bo porabilo toliko vžigalic, ko se uvede no-
vi	davek, kolikor jih zdaj prebivalstvo porabi, bo vsak v Avstriji plačal novega davka 80 vinarjev. V Avstriji porabi vsaka oseba povprečno na dan devet vžigalic, na Francoskem pet, povprečno pa porabi vsak Evropejec na dan 5 vžigalic. Novi davek bo zadel torej vse prebivalstvo. Vžigalice, ki so zdaj tako poceni, se bodo podražile, ker država hoče vse udariti, med tem ko bilo edino pravilno, da se obdavče tisti ljudje, ki lahko davke plačujejo. Davek na vžigalice sam kot tak se pa tudi zelo nerodno namerava uvesti. Če že hoče imeti država dohodke iz vžigalic, naj jih tudi sama izdelava; iz-kratka: uvede naj monopol na vžigalice. To je tudi prvotno nameravala, a vsemogočni fabrikantje so se uprli in vlada se je udala in se odločila po nemškem vzorni za davek na vžigalice. Mi moramo seveda vedno stopicati za Nemčijo, pa če je to še tako neumno. Francozi imajo že od leta 1890. sem monopol vžigalic, ki prinaša državi vsako leto 30 milijonov frankov; tudi Španci imajo monopol vžigalic, kakor tudi Grki, Srbi in Rumunci. Če se že morajo vžigalice obdavčiti, se mi naj-odločnejše zavzemamo za uvedbo drž. monopola, ker bi se 1. vžigalice tako strašno ne podražile, kakor se bodo, ko se uvede davek in 2. tudi zato, da se delavstvu po tvomicah vžigalic ne bo tako pasje slabo godilo, kakor se mu zdaj godi.
Delavsko zdravje.
DRUGOD — IN PRI NAS.
Kakor poročajo časopisi, bo slavilo nemško delavstvo zavarovanje za starost in onemoglost prihodnje leto petindvajsetletnico svojega obstanka. Koliko dobrot je vžival oni del delavstva, ki je postal radi dolgotrajnih, težko ozdravljivih bolezni za zaslužek nezmožen je razvidno iz poročila, ki ga je ta vzorni zavod objavil. Zavarovalnica ima že 138 zdravilišč za bolnike na pljučih s 14.079 posteljami. Na račun zavarovalnice pa se pošilja take bolne delavce tudi še v razne toplice, k morju, v zavode v zdravih gorskih krajih, kjer izborno učinkujeta sveži zrak in solnčna svetloba. Pa tudi druge bolnike se trajno zdravi v posebnih zdraviliščih, ortopedičnih zavodih, sanatorijih itd. Do konca leta 1910 se je na ta način oskrbovalo 733.000 oseb, in se je zanje plačala vsota 177 811.107 mark. izmed oskrbovalnih bolnikov je bilo nič manj nego 318 089 jetičnih. V 902 slučajih je bilo zdravljenje poplačano z vspehom in med temi je bil v polovici
slučajev vspeh celo trajen. Posledica tega blagodejnega podjetja je, da se umrljivost za jetiko na Nemškem od leta do leta znižuje. Za zgradbo delavskih zdravilišč se je izdalo do sedaj 66 milijonov mark; pri vsem tem je pa bilo zavarovalnici mogoče izplačati stotine milijonov starostnih in one-moglostnih rent.
Kako pa je pri nas? Delavec, ki je dolgo bolan, je izročen silni bedi; v najboljšem slučaju mu je omogočeno ležati nekaj tednov v bolnici, odkoder se ga pa kmalu odslovi, češ, da je za oskrbovanje v bolnici neprimerno. In res niso naše bolnice prikladni zavodi za zdravljenje dolgotrajnih bolezni kakor je jetika. To bolezen je mogoče vspešno zdraviti le v posebnih zdraviliščih. zgrajenih v dobrem, čistem zraku, sredi krasne narave z milim podnebjem, izpostavljenih solncu in zavarovanih pred mrzlimi severnimi vetrovi. Udobnost, ki jo bolniki vživa-jo, prijaznost bivališča, trajna dobra hrana, vse to vpliva ugodno na razvoj bolezni in tudi na razpoloženost duha, ker se bolnik ne čuti kot bolnika v mestni bolnišnici, marveč kot pokoja in krepila potrebni gost v letovišču.
Nemški zavod za zavarovanje delavcev za starost in onemoglost je bil oživotvorjen leta 1889. in — čujte in strmite — tisti, ki so glasovali zoper ta zakon, so bili socialni demokratje! Tudi prijatelji delavcev, kaj ne da?
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
ŽENSKA IN SOCIALNO DEMOKRATKA BODOČA DRŽAVA .
Če poslušaš kakega socialno demo-kraškega govornika, kadar govori o socialno demokraški bodoči državi, to ti tako kvasi, da res misliš, le socialni demokratje hočejo dobro ljudem. Oso-bito ženskam ti rdeči modrijani zlate čase prorokujejo, ki bodo seveda šele nastali, kadar bo zmagala mokraška misel. Saj socialna demokracija tvori poosebljeno človekoljubje, ki ne trpi nobene krivice in ki se seveda pred vsem za reveže in slabotneže zavzema. Obžalujejo osobito tiste uboge delavke, ki ječe pod pritiskom kapitala in o kateri sodijo, da jih more edinole socialna demokracija rešiti. To se zelo prijetno čuje na socialno demokraških shodih in lepo čita v rdečih časnikarskih trobilih, a vse to so le lepe besede. Kako pa v resnici socialna demokracija o ženskem vprašanju sodi, pa dobro naše tobačne delavke same vedo, ker vidijo zglede pri rdečih sodruginjah in pri sodrugih
Zgodil se je sledeči slučaj. V gorah je ponesrečil neki Silberer, znani nemški sodrug. Dolgo časa ga niso našli in o njem so se naj raznovrstne j še govorice razširjale. Socialno demokra-ško vodstvo mu je iz strankarskih ozirov priredilo pogreb, ki je bil prava demonstracija. Za Silbererjevo vdovo, ki je iskala pomoči in obrambe pri socialnih demokratih, niso rdeči ničesar storili. Vdova je nato pisala dunajskemu listu »Deutsches Volskblatt« dve pismi, ki sta tako značilni, da je prav, če ju tudi poznajo v dobesedni prestavi naše tobačne delavke, da bodo še lažje presojale, koliko da gre socialnim demo-kr.ii' m verovati.
Dne 25. decembra je »Deutsches Volksblatt« objavil sledeče pismo:
»Ko sem se kot vdova državnega poslanca Silbererja obrnila za obrambo na uredništvo »Arbeiter Zeitung« in na druge činitelje strankei, so mojo prošnjo odklonili, ker sem bila s Sil-bererjem katoliško poročena, ker se po njih načelih smatra priležnica kot prava žena. Prisiljena sem zato, da se na javnost obrnem.
Ke- je preteklo 14 dni, odkar je izginil moj mž, sem šla k uredniku »Arbeiter Zeitung« Austerlitzu in ga prosila za obrambo in za pomoč svojemu možu. Sprejel me je s prekrižanima nogama, pavca je imel vtaknjena v telovnik in mi je rekel: »Kako naj Vas ščitim, kako naj Vam pomagam. Naj
li	se poročim z Vami?« Vsak si lahko predstavlja, kako neprijetno da so me te besede zadele. Mogoče je še takrat bilo rešiti mojega moža, očeta mojih otrok, pa me je s takimi besedami sprejel ! Ta brezsrčnost me je zmotila, omedlela sem na stopnjicah, ko sem odšla. Vlekli so me v vratarjevo ložo in šele, ko je moja spremljevalka odločno zdravnika zahtevala, so ga poklicali. Nikdar ne pozabim, da me v tej hiši razun zdravnika ni nihče tolažil. Ker pričakujem, da dunajskemu delavcu velja večja pravica, kakor takozvana pravica, vprašam dunajske delavce, če res oni zahtevajo, da vdova Franc Silbererja, ki je, kakor dokazano, bila brez svoje krivdei ločena in ki je dobi-
vala, dokler je še njen mož živel, alimente, po moževi smrti pa ne dobi nobene zaslombe in podpore, medtem ko dobiva njegova priležnica, ki je bila šele 15 let stara, ko je prišla k mojemu možu in ki je vnukinja pekovske bolniške blagajne Ignacija Weissa in nečakinja uradnika delavske bolniške blagajne, vsak mesec pokojnine 85 K. Ali naj se ob takih razmerah ne govori o protekciji? — Tiste pa, ki te vrstice čitajo, naj mojega moža ne obsojajo, ker ni bil on kriv, marveč njegovi prijatelji so našo srečo porušili.
Kratek odstavek iz mojega tako žalostnega osemletnega zakona naj sledi. Ko sem svojega moža poročila, je bil pekovski pomočnik. Ko je bil kot pekovski pomočnik brez posla in ko je bil še mali uradnik, sem bila njegova zvesta družica in sodruginja. Geslu eden za vse in vsi za enega sem zvesto sledila. Več let sem tudi noči žrtvovala, da moj mož in moj otrok nista poznala skrbi in da so se tudi vse dolžnosti nasproti stranki1 izpolnjevale. Saj se je moral moj mož s V. razredi ljudske šole še učiti in jaz scon delala, da sem rodbini vsakdanji kruh prislužila. Prišli so boljši časi in z njimi tudi nagnjenje mojega moža do svobodne ljubezni. Živeti sem morala še naprej z delom svojih rok, med tem ko izvoljenki mojega moža, ki ni ničrsar delala, ni nič manjkalo ... A naprej nočem tožiti, razven če bodo mojo čast voditelji stranke še naprej v blato vlačili.
Vsei, kar so posamezni voditelji stranke o mojem možu govorili, je neresnično. Urednik Zipperer je trdil, da je moj mož bogato zame skrbel. Doovli-te, gosp. Zipperer, saj poznate razmere in veste, da če zaradi bolezni ne bom mogla delati, bom morala stradati. Zakaj trdite neresnične stvari? Alimenti ženi, ki je kot mlado, zdravo dekle svojo mater zapustilo in ki je bila svoji usodi bolna prepuščena, so bili le beračija. Glede na penzijo pa določajo pravila »Strokovnega društva«, kateremu sem si prispevke svoj čas od ust odtrgala, da se lahko penzija nakaže tudi priležnici. kar je jako čudno določilo. Žena, ki stoji zvesto leta in leta na slrani svojemu možu. za katerega dela in se žrtvuje, ne dobi ničesar, pač pa dobi podporo mlada deklica, ki je živela z njim le dve leti v brezskrbnih razmerah. To dekle je dobilo še mesto pri »Arbeiter Zeitung« in iz zaklada pekovskih delavcev odpravnino v višini 1800 kron. Koliko časa so morali delavci svoj krvavo zasluženi denar skupaj zbirati, da se je ta vsota dosegla? Res. lahko so delavci ponosni na dobrodelne naprave, ki so jih njih voditelji ustvarili! Cenjeno uredništvo! Zahvaljujem se za objavo teh vrstic tudi v imenu tistih žena, ki so s svojo skrbjo in s pomanjkanjem spravile svoje može za delavske voditelje. Delavcem, ki se kot taki izkažejo, sem pripravljena jih še o drugih podrobnostih obvestiti, ker poznajo bedo in skrb, kar so gospodje voditelji pozabili.
Odličnim spoštovanjem Roza Sil-berer, 16. okraj, Frobelgasse 60, II. nadstropje, duri št. 13.
Nasproti hudim očitanjem, ki jih je to pismo obsezalo, je »Arbeiter Zeitung« dne 28. decembra vse tajila in psovala. Rdečkarji so pisali, da je Silbererjeva histerična ženska, da so njeni podatki prenizki, da bi zaslužili odgovarjati nanje in da Silbererjeva kot voditeljica velike modne trgovine ni najpotrebnejša podpore. Stranka je ravnala po Silbererjevi oporoki, ki določa, da naj vse, kar ima, tudi podpore svojcem in podobne stvari, dobiva njegova prijateljica Mici in da njegovi ženi ničesar ne gre. Zabrani naj se, da bi njegova žena vstopila v njegovo stanovanje, da ne sme k njegovemu mrtvaškemu odru in da ne sme za pogrebom radi njegove »ljube Micike«. Silbererjeva nato ni molčala in je dne 29. decembra 1912 v »Deutsches Volks-blattu« tako-le odgovorila.
»Pripravljena sem bila, da bo »Arbeiter Zeitung«, ko bo odgovarjala, zavijala in lagala. Resnici na Jjubo bodi povedano, da se mi je res predložila oporoka, ki jo je pa tuja roka pisala in tudi podpis mojega moža je tuja roka napravila. Ta oporoka mi ne brani, da kot ločena žena svojega moža vztrajam na svojem mestu. Tudi časti raj-nikove ne mislim, da kršim s tem, nasprotno, na zahtevo stranke sem izstavila pet pooblastil dr. Rosnerju, da brani mojega mrtvega moža. Značilno je, ker so takrat natančno znali, kdo da je Silbererjeva prava žena.
Ni res, kar trdi »Arbeiter Zeitung«, da se nahajam v službi. Res je marveč, da sem brez posla in da sem bolna vsled operacij. Dejansko ne vživam nobene podpore. Res je, da je priležnica mojega moža nastavljena v »Arbeiter Zeitung«.
Kar tiče ločitve zakona, sei je ta ločil na moževo prošnjo sporazumno, a dognalo se je, da je bil on ločitve kriv. Res je, da so otroci umrli. Prvi otrok je, ker sem takrat stradala, prišel preslab na svet, drugi je čez nekaj mesecev umrl. Bil je žrtev ločitve od mojega moža.
Da moj mož v svobodni ljubezni ni bil srečen, dokazuje, da ga je celo »Arbeiter Zeitung« nazvala, da je bil osamel potnik. Ko sem svojega moža na njegovo dano besedo začetkom priležništva spomnila, mi je to-le pisal:
Ljuba Roza!
Nekaj besedi, zakaj da ne pridem. Med nama stoje sence preteklosti, nikdar bi se nama ne posrečilo jih izbrisati, pač pa lahko povzroče še> večjo od-ptujitev. Vem, da ne delam zase dobro in da je moja bodočnost žalostna; mogoče, da svoje sedanje stališče še obžalujem in da bom zavidal bodočega tvojega moža. A ne morem drugače postopati. Prosim, ne misli več name.
Pozdravljam
Franc.
To in druga njegova pisma dokazujejo, da so ločitev več kot moj mož drugi povzročili. Načela, da ženo čez leta vržejo proč, se drži večina socialno demokraških voditeljev. Tudi mene so »vodilni prijatelji« mojega moža, oženjeni možje, nagovarjali, da naj postanem njih ljubimka. Ako bi se bila udala, bi bilo zame boljše preskrb-ijeno.
Kar tiče odpravnine priležnici mojega moža. ni bil o tem niti en pek obveščen. Voditelji so znali, zakaj o tem delavcem ničesar niso povedali. Preprosti delavec ve ceniti svojo ženo, ki mu je v slabih časih zvesto na strani stala.
Roza Silberer.
Na ta odgovor Silberer j eve je »Arbeiter Zeitung« obmolknila, ker ni znala nič; sar odgovoriti. Prav je, kako si predstavljajo socialni demokratje žensko v svoji svobodni državi. Sodbo o grdi povesti Silbererjeve priležnice in
o	še grši vlogi rdečih voditeljev si pa naše delavke in delavci sami lahko napravijo!
XXX
Nova pota. Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani je vprizorilo dne 26. t. m. v »Ljudskem Domu« ljudsko igro v štirih dejanjih »Miklovo Zalo«. Dramatizirana povest je tako znana, da nam vsebine pač ni treba ponavljati. Omenjati pa le moramo, da je to igro, ki se je v »Ljudskem Domu« predstavljala, po dr. Sketovi povesti priredil delavec Ivan Jezeršek z Viča, ki je igro, ko se je prvič pred štirimi leti na viškem odru igrala, že večkrat prenaredil, tako da igri sami v tehničnem oziru ne morejo veliko naj strožji kritiki očitati. Tovarišu Jezeršku bi res svetovali, da naj bi zamislil in spisal tudi kako ljudsko igro iz delavskega življenja, ki obsega toliko tragičnih, a tudi veselih trenotkov. Kar tiče prednašanja samega, moramo reči, da je bila igra dobro naštudirana in da se je dobro predstavljala. Gospodične igralke, same tobačne delavke, in igralci so zelo dobro igrali; izvrstna je bila Almira, gojenka Ljudskega odra, tudi druge so dobro pogodile svoje vloge. Tudi gospodje igralci so dobro svoje vloge predstavljali, izvrstna sta bila Tresoglav, Sulejman beg in Besednik, ki je napravil le to napako, da je govoril občinstvu, ne pa tistim, ki bi jim moral prav za prav govoriti. Škoda je bila, ker je predstavo motila »pregoreča« policija, ki bi bila lahko manj sitna, kadar se vrše predstave v »Ljudskem Domu«. Hiša je bila popolnoma razprodana: >;Le lobačna tovarna more hišo takq napolniti « je rekel neki stalni obiskovalec predstav v »Ljudskem Domu«. Čast! Prvi poizkus na odru »Ljudskega Doma« se je posrečil. Mi bi le želeli, da naj bi Podporno društvo ustanovilo stalno dramatično šolo, ker moči, sposobnih za oder je veliko med vami. Morebiti bi celo kazalo, da si ustanov* Podporno društvo iudi pevski zbor, ker petje se v tvomici zelo goji. Nova pota poštenega razvedrila poleg glavnega: izobrazbe in oplemenitve srca naj hodi naše Podporno društvo!^
Pravnik.
Kolektivna pogodba, ki Je v delavnici nabita, Je obvezna tudi za tistega d lavca, kateremu ob vstopu v službo obstoj iste ni bil omenjen. Tožitelj je bil pri toženi tvrdki uslužben kot strojni pomočnik od 13. avgusta 1911 dalje. Dne 18. septembra 1911 pa je bil brez vsake odpovedi in brez vsakega posebnega vzroka takoj odpuščen. Glede odpovedi ni obstojal med strankama no-
ben dogovor, vendar pa je nesporno ugotovljeno, da se je sklenila med toženo tvrdko in med organizacijo pomočnikov v februarju 1910 kolektivna pogodba, ki ima ostati v veljavi do leta 1913. Ta pogodba je bila v delavnici na steni nabita. V § 6. te pogodbe je bilo pogojeno, da se obojestransko konča službeno razmerje brez odpovedi. Tožnik navaja, da se mu nikdar ni omenilo obstoja in določb kolektivne pogodbe, radi tega pogodbe nikoli ni bral, še manj pa poznal. Takojšnja odpustitev se je izvršila brez postavnega razloga, vsled česar zahteva odškodnino za lidnevno odpovedno dobo. Priča N. N. izjavi, da se je pogodil on s toži-teljem glede plačila od ure, na delovni red ga pa ni opozoril. Tožbeni zahtevek je obrtno sodišče zavrnilo. Razlogi: Po § 114 b obrtnega reda, so kolektivne pogodbe za stranke pravnoveljavne, v kolikor delodajalci s svojimi pomožnimi delavci niso kakega posebnega dogovora sklenili in je pogodba v delavnici nabita. V predmetnem sporu pa so vsi ti pogoji podani in se vsled tega to-žitelj ne sme sklicevati na 14dnevno odpovedno dobo, katera bi v smislu § 77, obrtnega reda sicer obstojala. Da bi se pa delojemalcu pri vstopu v službo kolektivna pogodba posebej razglasila, pa obrtni zakon ne zahteva.
Železničar.
Razsodišče zavarovalnice avstrijskih železnic zoper n zgode je zopet pred kratkem v enem slučaju odločilo, da nima železničar nikake pravice zahtevati odškodnine (rente), ako se je ponesrečil na poti iz službe proti domu ali obratno. Postavilo se je na stališče, da take nesreče nimajo z železniško službo v pravem pomenu besede nikakega stika. Opozarjamo železničarje, da naj se nikar ne dajo oplašiti, ampak naj v vsakem slučaju zahtevajo, da se nezgode, in naj imajo še tako malo skupnega z železniško službo, na-dvakrat ne obravnavajo enako, kar je namreč, da se zelo podobne nesreče dvakrat ne obravnavajo enako, kr je pa na drugi strani lahko umevno, ako pomislimo, da je včasih stvar čisto jasna, včasih se pa lahko vzame kot dokazana ali pa vsaj dvomljiva. Za vsakega železničarja veljaj strogo navodilo, vsako nezgodo naznaniti, ker mnogokrat se človeku pozneje oglasijo posledice morda malenkostne poškodbe v prejšnjih letih, da mora pred Časom v pokoj. In ako ne more takorekoč dokazati, da je njegova bolezen tudi posledica ene nezgode, dobi samo toliko pokojnine, kolikor mu gre po službenih letih. Ako se mu pa posledice kake nezgode pripoznajo, zvišajo se službena leta za pet ali celo za deset let.
—	R.
Preuredba železniških naprav na Dunaju. Dunajsko mesto vedno narašča in je že sedaj po obsegu največje mesto na evropski celini. Promet je vsak dan večji in merodajni faktorji se že
precej časa bavijo z vprašanjem, kako bi olajšali promet na progah, ki držijo v osrčje mesta. Nedavno so odposlali v London več zastopnikov, ki bodo preštudirali ondotne naprave, ki so v zvezi z železnico, o čemer smo že deloma poročali v eni prejšnjih številk. Pred kratkem je imel v društvu avstrijskih inženirjev in arhitektov profesor Anton vitez Schurda predavanje, v katerem je razvil v glavnih potezah načrt, po katerem naj bi se preuredile vse dunajske železniške naprave. Tu prinašamo samo najvažnejše in najzanimivejše točke. Dunaj ima sedaj sedem glavnih postaj, v katere se iztekajo vse železnice, ki vodijo na Dunaj. Po načrtu navedenega profesorja pa naj bi zgradili namesto teh sedmerih postaj dve centralni postaji v širokosti 250 m in v dolgosti 300 m. Eno za Franc Jožefovo se-verozapadno in severno železnico, drugo pa za južno, državno, zahodno in Aspang-železnico. Prva postaja bi bila na mestu sedanje severne postaje, druga pa na mestu sedanje strojne delavnice južne železnice. Zvezo med tema dvema centralnima postajama bi tvorila posebna železnica, ki bi šla deloma po progi sedanje zvezne železnice (Ver-bindungsbahn). Sedanjo mestno železnico bodo morali seveda popolnoma predelati in bodo napravili tri nove črte, ki se bodo križale na trgu sv. Štefana. Vsa naprava bi po načrtu stala okroglo 100 milijonov kron, vendar pa bi samo mestna stavbišča v okolici novih naprav pridobila na vrednosti tudi 100 milijonov. Da se sme označenemu predavanju pripisovati precej važnosti in da je zelo verjetno, da se ta načrt izvede, je že iz tega razvidno, ker so se predavanja udeležili odlični zastopniki železniških uprav in tudi g. železniški minister.
Okno v svet.
Kako skrbe svobodomiselci za reveže, bolnike. Kitajci imajo nekaj časa sem ljudovlado, ki se je ustanovila po prizadevanju mednarodnega svobodomiselstva v znamenju napredka, svobode in človekoljubja. Kakšno pa je človekoljubje kitajskega svobodomiselstva v resnici, nam poročajo katoliški misijonarji iz Hajninga. Na Kitajskem imajo še vedno veliko gobovih bolnikov. Katoliški misijonarji so izvedeli, da žive blizu Haininga v gozdih gobovci. Misijonarji so jih obiskali in se obrnili na kitajske »svobodomiselne« oblasti, da bi smeli na svoje stroške ustanoviti gobovcem zavetišče. Kitajske oblasti so prvotno prošnjo odklonile, nato pa navidezno odnehale, a obenem storile nečloveško kruto hudodelstvo. Na polju pred Hainingom so pustile izkopati jamo, tla so pokrili z lesom, ki so ga s petrolejem polili, ko so les zažgali, so pa uboge gobovce z bajoneti zapodili v jamo, kjer so jih v navzočnosti velike množice sežgali. Ne dovolj! Razpisali so nagrade vsakemu, ki kakega gobovca naznani. Res so še
enega gobavca nato ustrelili. Tako postopa svobodomiselstvo z največjimi reveži. Brez krščanske ljubezni je človekoljubje le navadna puhlica brez vsake veljave.
Tako delajo poštenjaki. Angleški parlament je dne 1. novembra soglasno sklenil postavo proti trgovini z dekleti. V zabranitev te umazane in človeka nevredne in pod živaljo poniževalne špekulacije so upeljuli zakonito kazen s palicami. Nismo za barbarske kazni, tudi kupčija s človeškim mesom je ne>-kaj barbarskega in zasluži pošteno tudi ta način kazni. Angleško ljudstvo si obeta od te vrste kazni najboljših uspehov. Kaj pa pri nas v Avstriji, kjer po Židih te vrste kupčija tudi bujno cvete?
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Mo štore.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Pristopate k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi“!
KNIT
| II
Tovarna n asbestskrili ..ZENIT'
družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materi jal
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
k 7IDFRT LMana
H. lil UL lil, Prešernova ulica
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: malega izdelka ::
^seBesesgK
1
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po nafniijlh cenah
L. Mikusch. Hft
jBogata zaloga zensko ročnih del in zraven sp.dajorih potrebščin.
F Marini ljubljhmh
1	. Ul C1 dUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke tn perila, pasov, predpasnikov, žrpnlh roboev, ovratnikov, zavratnto, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
1
Jctdt sKonie in vezeni« monogramov m vsa-tovrstnih drug h tisb.
Pozor, slovenska delavska društva 1
Postrežba poštena in zanesljiva.
Zagrebški
Z i
'oooooooooooooooooooooo kot 'tovarniško znamko
priporocujemo kot priznano
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
|Pri CeSnikul LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica
v kateri dobi e vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
m
oi
atuv** nss\nto/
20
17
Obrtni red.
I. Poglavje.
A. Obča -določila.
1. Razdelitev obrtov.
§ 1. Obrti so:
a) svobodni obrti;
b) rokodelski obrti;
c) koncesijonirani obrti.
Rokodelski obrti so taki, pri katerih gre za ročnosti, ki potrebujejo izobrazbe v obrtu z izučit vi j o in daljšim delom v njem (§§ 41-141).
Za rokodelske obrte se proglašaj ) z omejitvami, obseženimi v petem odslavku, obrti:
1. Lončarjev (pečarjev), postavljačev peči;
2. steklarjev, brusilcev stekla, graverjev na steklo;
3. kovačev za grobo blago, kovačev za sekire, kovačev za ponve, kovač v za )bzoče in verige, žrebljarjev, kovačev za vozove, ključavničarjev za vozove;
4. kovačev za orodje, nožarjev in brusilcev na ostro, izdelovalcev kirurgičnih instrumentov;
5. pilarjev;
6. ključavničarjev;
7. brusilcev kovin in jekla, ostrogarjev, iglarjev, izdelovalcev tkalnih gr.banov;
8. Sitarjev, rešetarjev;
9. kleparjev;
10. kovačev za bak«>r;
11. kovinarjev, medarjev, kositararjev;
12. pasarjev, bronsovinarjev, izdelovalcev kitajske srebrnine, izdelovalcev kovinskega, galanterijskega blaga, cizelerjev;
13. zlatninarjev, srebrninarjev in obdelovalcev dragega kamenja;
14. klepalcev zlata, srebra in kovin;
15. graverjev, metaljgrafov, vrezovalj ev oblik, vrecovalcev not, emajlerjev, gilošerjev;
16. posrebrovalcev;
tembra 1912 (drž. zak. št. 191) so bili izdani obširni predpisi glede prirejanja kinematografskih predstav.
p) podjetja za periodične tiskovine in njih prodaja;
Ta podjetja so uravnana po tiskovnem zakonu z dne 17. dec. 1862 (drž. zak. št. 6, ex 1863) in po zakonu z dne 9. julija 1894 (drž. zak. št. 161). Po prvo imenovanem zakonu je pa določba čl. V., točka p) razglasnega patenta razveljavljena; kajti § 3. omenjenega zakopa določa, da je pravica izdelovati in zalagati tiskovine in trgovati z njimi podvržena obrtnemu redu. Politično deželno oblastvo lahko dovoli prodajati periodične tiskovine, varnostno oblastvo dotičnega kraja pa, da se smejo prodajati šolske knjige, koledarji, podobice svetnikov, molitve, molitveniki, in sicer se prodajanje dovoli določenim osebam za določen okraj ter do preklica. — Glej tudi razglasni patent k o. r., čl. V., točka c) in § 15. o. r., točka 1.
q) krošnjarstv) in druga obrtna opravila, katera se izključno izvršujejo potu]6.
Krošnjarstvo je po zakonu z dne 25. februarja 1902 (drž. zak. št. 49) precej omejeno. Glej §§ 59—60 b) o. r.
VI. Po dosedanjih zakonitih določbah pridobljene osebne obrtni), tovarniške in trgovinske pravice ostane) > v veljavi, in njim pristojajo tudi vse one bolj razširjena pravice, katere sedanji zakon združuje z vršitvijo kakega obrta.
Po uveljavljenju obrtnega reda so še ostali v moči vsi predpisi, po katerih je za vršitev nekaterih obrtov poprej potrebna pritrditev ali dovoljenje dohodarstvenega (davčnega) oblastva. (Min. naredba 18. apr. 1860. drž. zak. št 98.) Po teh predpisih mora vsakdo, ki se hoče pečati s podjetjem podvrženim užitninskemu davku (n. pr. krč-marski obrt, »semanje točenje«, prodajanje ali sušenje mesa, prodajanje zaklane živine, izdelovanje žganja ali vinskega kisa i. dr.) ali se s takim podjetjem preseli na drug kraj, po dohodarstvenem zakonu zglasiti pri finančnem oblastvu, da dobi dovolilni list, bodisi da je obrt svoboden ali dopuščan (koncesioniran). — Pri izgotovitvi koncesije ali prijavi svobodnih, toda užitninskemu davku podvrženih obrtov, imajo obrtna oblastva dolžnost, da vselej izrecno opomnijo stranko, da naj si preskrbi dovolilni list dohodarstvenega urada. Ta list je — kakršen je način plačevanja davka — ali plačilna pola, ali zglasitvena in revizijska pola ali pa formalen dovolivni list.
VII. Stvarna (realna) lastnost pravno obstoječih radiciranih in prodajnih obrtov ostane neizpremenjena. Novi obrti z realno pravico se ne smejo več ustanavljati.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
Sladni šaj-zajtrkl
If_|i 50% prihranka In okusen zajtrk, juilna! doselili i žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnl č»|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr.pl Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in MnZ| je vedno bolj priljubljen Povsod ‘/.kg zavoj 60vin IllULl Trdi pri trgovcih. Po pošti pošlje najinani 5 zavoiev lekarnar Tmk<5czy v Ljubliani. Ta lekarnar je svojih ose n otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: le-
7 it miljo 1 karne Trnk6c/y: J-chonbrunnerstiasse štev. 108, LUlUViC! Josefstadierstrasse štev. zb, Radetzkyplatz štev.4 V Gradcu: Sack-trasse šlev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe Za resničnost tega naznanila janičib tukaj nat edenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn h oseb.
f&alni/tt '«*> %/K. yCatmi keit/o 4%ut>rv, po cvrti in -m^tmsl/itMf potovcili rut/sv t>bm*/v
rSimon™x/Ojictc/Xa
ir £/ubQun£ ttbto&vorsAv ulic« 20. T&akoorstnu^k/ttsruUt Aycsebnrxplctčru>.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana Stari trg št. 9-
 Izprašani optik.-----------------------
Zalagulclj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
|A Prvi spe-“ de list za
očala in ščipalnike, ranjene strogo natančno po naročilu in zdravniških predpisih. —
Nadalje pri oro-čam svo jo velik izbiro strokovnjaško pravdno i delanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst kakor Zeiss. Busch, Ooerz itd. V a pojiravila Izvršujem v s oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom ureje i delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalci m vsak čas dovoljen. Bsiata zah g> laibolitlli ur, zlrtnlne In rrrbtn'an. Zrbtevalte cenik.
Leta „Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, s'eklenlra 20 v.
Kapi) ce za želodec, izvrstno, krepil o In slast do jed' pospešujoč, sre stvo, stikieulca 40 v.
Ka 1] i ce zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti egnjlvanju otrok in proti po-teniu nog, škatl ca 50 v.
Bibje olje, steklenica l krono In t kroni.	\
Salicilni kolodlj, za odstranitev ku.jih očes In trde ki lv, steklenica 70 v.
»Sladin1* za otroke, škatla 60 v.
tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v.
Trpotcev sok. Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
»llllllllllilllllllllllllllNIlllllllllllllltlllMIMIIIIlililllllllltlllHIIIIIIUIIIIIIIIIIt:
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: i
I BIOGLOBIN j
= Frl tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
| Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. 5 | V steklenicah po K 350 in K 2'— v vsaki | = lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	=
I M= S. Sušnik j
1 lekarna ,,Pri zlatem jelenu" | |	Ljubljana,	Marijin	trg.	|
niiiimiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimimiE
Edina In na|kra!Sa liniia oRmerlko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prak-
morska družba.
Veljsvne vozne liste iSifkartv) za tranco.ki, l.nuo Iz Havre v New-York in listke za ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
jasnila 'daje unio ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubliani, Dunajska cesta št. 18
v hiši .Kmetske posojilnice*
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
r
  Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
™ imiiSIh as*
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino In obrt. =
R
X
M
S
x
n
M
IM
01
Ki
E
rs
Lastna glavnica K 704.939*27.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela „llnion“ za frančiškansko cerkvijo
Za hranilne Dinge jamči dežela Kranjska.
g Najboljša, najsigurnejša prilika za štedenjel g
’u Denarni promet 1.1911. čez 82 milijonov K. Stanje ulog čez 22 milijonov K.
prejema
^hranilne ologe
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter
jih obrestuje po
4 3|4 01
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno -hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastla ; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice"; Ivan Pollak ml., tovarnar ; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
Za hranilne ologe jamCl dežela Kranjska.
KD
N
h)
IB
R
E’
3
ni
a
R
Mi
R
M
X*
Dl
—	18 —
Določbe čl. VI. in VII. razglasnega patenta se nanašajo na starejše razločevanje avsLrijske zakonodaje, po katerem so se obrti delili v osebne in stvarne (realne).
Osebni obrti so bili taki, pri katerih je koncesija veljala samo za dotično osebo, ki je to koncesijo dobila. Za vse osebne obrte se je namreč zahtevala koncesija (dopustitev), ki se pa ni mogla prodati ali v oporoki zapustiti komu drugemu; trajala je torej samo do smrti upravičenca. — Stvarni (realni) obrti pa niso bili navezani na osebo koncesionarjevo, ampak so se lahko prodali, podedovali, dali v zakup ali tudi zastavili, prav kakor kakšna stvar. Dele se v radicirane in prodajne. Radicirani obrti so tisti, ki so navezani na kako hišo in so kot taki na hiši tudi vknjiženi, tako da tvorijo del hiše in njene cene. Za prodajne obrte pa se smatrajo oni, ki niso v zvezi s kako hišo ali drugo nepremičnino, tako da jih lastnik lahko proda (podari, d& v zakup itd.) kakemu drugemu člo-vveku kot samostojne stvari, ki imajo svojo ceno. Ker niso v nobeni zvezi s kako nepremičnino, ne morejo se vknjižiti v zemljiško knjigo.
Že v starejših določilih nahajamo načelo, da radicirane ali prodajne koncesije dajejo samo posest imenovanih pravic, nikakor pa ne obenem tudi upravičenost pečati se s kakim obrtom. V dosego izvrševalne pravice je moral posestnik koncesije dokazati vse ono, kar se zakonito zahteva za pričetek in izvrševanje obrta. Tega načela se drži tudi novejša zakonodaja, kakor bodemo videli zlasti v § 55. obrtnega reda.
Po čl. VII. razglasnega patenta k obrtnemu redu se stvarni (realni) obrti ne smejo več snovati.
Predpisi, kako je soditi imenova,ne obrte, da se dokaže omenjena lastnost, so v različnih deželah različni. Za »ilirske provin-cije«, to je za Kranjsko, Goriško in Gradiško, Trst, Istro in koroško okrožje beljaško je merodajen v tem oziru dvorni odlok z dne 2. dec. leta 1814. Ta odlok je namreč razglasil vse radicirane in prodajne obrtne pravice v prej navedenih krajih za razveljavljene in določil, da se taki obrti ne smejo več ustanavljati.
VIII.	Glede državnih monopolov in regalij in glede v nekaterih kronovinah še v moči stojeJih propinacijskih in mlinskih pravic, dalje glede regalnih beneficijev ostanejo merodajni dosedanji predpisi.
Monopol se imenuje državi pridržana pravica, da sme samo ona proizvajati in prodajati določene stvari. Po sedanjih uredbah v uaši državi so monopolu podvrženi sledeči predmeti: tobak, sol, smodnik.
—	19 —
Pridobivanje soli oskrbuje država sama. Le na Primorskem in v Dalmaciji je dovoljeno tudi zasebnikom, da smejo dobivati sol iz morske vode, toda morajo jo proti določeni plači oddajati v državne shrambe. Trgovci morajo sol kupovati v državnih skladiščih ter smejo prodajati samo določene vrste soli po dolčenih cenah. — Za izdelovanje in prodajanje smodnika veljajo posebni predpisi vojnega ministrstva. — Sajenje tobakove rastline je v Dalmaciji, Galiciji in na Tirolskem dovoljeno tudi zasebnikom, imeti pa morajo za to uradno dovoljenje in sirovo blago svoječasno izročiti državi. Dovoljenje za prodajo tobaka podeljuje ali politično deželno oblastvo ali finančni okrajni urad.
R e g a 1 i j i (- kronine pravice) so pomenjali v srednjem veku pravice, katere je smel uživati samo kralj, ki jih je pa navadno podeljeval državnim knezom. Toda sedaj pomenja ta beseda, vse kaj druzega, namreč pravica države, da se sme sam ona pečati z nekaterimi določenimi podjetji. Semkaj spadajo zlasti pošta, brzojav, telefon, loterija in kovanje denarja.
Propinacijske pravice so bile v prejšnjih časih pred odpravo tlake pravice graščakov v nekaterih krajih, da so morali njim podložni obrtniki blago naročevati samo pri njih, ne pa zunaj njihovega posestva. Ta zasilna pravica je v naših krajih izginila popolnoma. Istotako ne veljajo več stare mlinarske pravice.
IX. Sedanji zakon se no dotika pravi', katere so po privilegij-skem zakonu podeljene imeteljem privilegijev za iznajdbe, izboljšave in odkritja.
X. Našemu ministru za notranje stvari se nar-JŽa ta zakon izvršiti.
t
it	'	.	•