Cestnina pa nemski liberalci. človek, ki ae že potaplja na pol, ne lovi se bolj hlaatno za vsako šibico, ki priplavlje bliza njega, kakor atore to sedaj aemški liberalci. Uže jim teče sedmo leto, kar so padli v vodo, to ae pravi, odkar ao vmaajšiai terjim vladao krmilo ne leži več v rokah. V tem časa ao atorili vse, mogoče in nemogoče, da pridejo zopet na povraje, a doslej vae zastoBJ. Vai napori niso jim ničeaar prineali. Grof Taaife še ima celo svoje mahe ter jim vrže včasih kako šibico, da se je primejo. toda ali je oaa že prealaba ali pa se zaženo prehlastno aa-njo, prec so aopet tam, kjer ao bili — v vedai nevarnosti, da atoBejo ter potegnejo seboj, kakor pravijo, srečo naše lepe Avstrije. Naši bralci vedo, da mi ae aovražimo ne NetBoev in ne liberalcev, a v dao arca nam mm aemški liberalizem ia bi kaj za to dali, &^J)i..^:.kdo odaeael, ae maramo, če v deveto dež^o/ Nič bi ga v Avstriji ne pogrešali in ae i^^ti možje. ki se ga sedaj držo, kakor klošo kože^^^ii bi na zadnje veaeli, da 30 se ga izBebili, saj jim, menimo, še ni ne mogoče izpregledati, da drvi on Baše ceaarstvo le v preraai grob. Malo, aila malo imamo ae sedaj znameaja. da ae bliža BJih apametovaflje, kajti jašejo zmerom še na svojem konju ter čejo arečaa etoriti avstrijska ljadstva, ako se jim adajo. Tako so sedaj avoje limaaice nastavili delalcem in — kmetom. Prvim poaujajo delaleke kamore, zadajim pa, da jih rešijo cestaine, češ, da je oaa' aajhajaa dača za-aje. ..•¦ Dača je cestniaa, ki ae jemlje aa državnih cestab, že, toda najbivjša vendar-le Bi, posebBO še za to Be, ker je veliko kmetov, ki aiao svoje žive dai Bobeae plačali ali pa celo redko. Za te, ki žive ob drž. ceatah, je ceataiaa v resnici sitaa ia tudi hada, za-aje bi torej že kazalo, da se odpravi ali vsaj polajša. Ako ae more to izgoditi tako, da za to dragih ne obtežimo, z obema rokama bi človek aegel po žrdi, ki štrli ob tacih cestah na pol kviška, na pol pa visi aad vozom, ki prihaja memo, ter bi jo pogaal daleč a ceste v kraj. Ali kaj pomaga, ko Be ve Bihče, najmaaj pa liberalci, kako ae naj odpravi brez škode za državao kaao. Ko so ani dea v drž. zboru liberalni poalaaci tišeali na to, da ae odpravi ceatBiaa, koteli ao, naj se vrže zaesek, ki dohaja državi iz cestaine, meato Bje na zemljišČBi davek ali pa, kar bi liberalai goapodi ae bolj ugodilo, na vprežao živiao. No, to bi bilo dobro! Ko bi ae vrglo aa davek, vzviaal bi ae ta vsacemu, na] se že potlej vozi kedaj po taki ceati ali ne. Ko bi ae pa vrglo na vprežao živiao, bi pa tak davek kmeta, ki glešta kaj vprežae živine, celo potlačil, goapoda, ki živi lehko brez take živiae, pa bi ne plačala vinarja za ceste, da-ai jih rabi. Za goapodo bi to že veljalo, ali čudimo ae, kako je bilo mogoče, da ^so kmetje na Koroškem, Gornjem Štajerakem ia Českem vaedli nemakim kričačem Ba limaaice ter 80 prosili za odpravo cestaine. V drž. zbora aicer tokrat liberalcem ai obveljalo ia 80 vai koaaervativai poslaaci, kakor en mož vatali zoper to, ali kdo v6, če ne bodo pa drugokrat, morebiti, kedar bodo liberalci prišli na krmilo, še tega veadar-le dogaali. To bi pa potlej kar h krati šinil davek najmaBJ za 2 do 3 milijone kvišku in mi meaimo, da je ta že itak večji, kakor je dobro ali koma ljabo. To je vaekako praviČBO, da plačaje cesto tisti, ki jo rabi, huda krivica pa bi bila, da jo plačuje tadi ta, ki je nikoli ne rabi. Pač je ceataina sitaa ali kakor ae stoje sedaj razmere, ne dela nikomur krivice. Bode nam jo pač trpeti po takem še aadalje.