Gospodarske stvari. Zelje ali kapns, njegova pridelava, obdelava in poraba. II. Seme se prireja tako, da se jeseni srednje debele pra7 goste in trde glave s koreninami vred iz zemlje poderejejo, nekoliko oauše ni potem v kleti ali v pesek zakopane ali pa le ob steni naslonjene do spomladi hranujejo. Brž ko se je spomladi zemlja posuaila in nekaj ugrela, po8ade 8e semenske glave v vrtno gredo potem, ko se jim je gorji del gla7e na vakriž prerezal, da more glavno semensko 8teblo leži iz srca pognati in lepo raati. Zeljno seme se mora pa oddaljeuo od drugih takih semenskih sort vzreje7ati. Sorodnih raatlin, kakor repe, redk^e, itd. ne sme blizo biti, ker se zeljno seme brž izleže; 30 do 40 Bemenakih gla7 daje 1 kilo semena. Zeljno seme ae apomladi (8ua6a — malega travna) na solnčne ali priaojne vrtne grede po8eje. Grede ne smejo biti premo6no gnojene. Na mecen posejanja (okoli 10 ar) se potrebuje 6 Ioto7 ali 10 dekagramo7 semena. Mlado sete7 je dobro z dra6jem in slamo pokriti. Tudi zamakati je jo treba. Eonec majnika, za6etek junija 86 zeljnik za6ne zaaajati, po vrsti 70—80 centimetro7 vsaksebi. V vratah sajenica od sajenice tudi po 70— 90 centimetrov, ali pa nekaj manj. Najbolj kaže in je najlepši trikotni nasad. Eorenina se mora sajenicam nekoliko priačepniti. Izdiranje sajenic in zasajanje najbolj kaže po kakem dežju. Edor sajenice izdira ali piplje, mora gledati posebno na to, da tanke, postranske seaavne korenine lepo iz zemlje potegne, da se jim ne odtrgajo. Pri zasajanju zeljnih sajenic se je treba prirocnega sadi7nika posluževati, to je priostren lesen kol6ek, s kterim se primerno globoka luknja 7 prst pritisne. Eo se sajenice iz zemlje popipljejo, jih je dobro položiti s korenino navzdol 7 plit70 skledo, 7 kteri je nekaj kra^jeka 7 7odi pomešanega. To sajenice lepo č^rstve ohrani, da ne povenejo in jim tudi nekaj hrane seboj 7 prst podaje. Eo so sajenice posajene, treba jih je o pravem času oko- pati in osipati, najboljše pred kakim dežjem, da jim more dež prav pomakati. Plevel in gosenice se morajo pridno zatirati. Metulje beline je treba skrbno loviti in njihovo zalego po posameznih listkih poiakati in pokončati. Brž ko kteri spodnjih listkov ožoltne in se posusi, se naj odstrani; pozneje se veckrat postransko perje potrga. Zelene kro^ne liste pa je boljše puščati in jih ae le v zadnjem 6aau, ko so že megle in mrzle noci glavice strdile, s pridom potrgati, 6e dale6 proc od glave štrle. Eolikor pozneje se more zelje posekati, toliko boljši pridelek je. Eonec oktobra, za6etek novembra se navadno začinja zelje posekovati. Glave se pazljivo nalagajo na vozove in potem v škedenj ali drug pripraven prostor zvozijo. Tam se puš6ajo nekoliko dni na kupu ležati. Tako postane zelje znotraj lepo belo. Zdaj se iz nova O8nažijo, koceni izrežejo, z^unajno perje odtrga in zdaj je Še le za na trg priredjeno. Pridelovanje zelja je betva kmetovanja, ki primeroma najvec dobitka ne8e. Pridelek na bektari je 500—700 kop gla7 ali 100—140 kop na mecen posejanja. V sredujih letih cena za prodano robo iztržena, popla6uje delo in trud. Seveda nastopi tudi aem ter tje slaba letina. Najbujša sovražnika sta goseuice in suša. Pridelovanje zelja se bode še bolj razairilo in 86 bolj izplačalo, kolikor se bodo kmetovavci bolj nau6ili zeljne glave dolgo 7 zimo hranje^ati in dobro kislo zelje narejati. Da se zeljne gla^e dolgo braniti pnate, jih je treba 8 korenino 7red iz zemlje vzeti in jih potem na kakem visečem kraju 8 korenino na^zgor glavo poleg gla^e položiti. Na to se gla^e do kocena s prstjo pokrijejo. Na debelo se to da na polju na nji7i narediti. Celo s plugom se more to delo olajaati. Predno se gla7e s prstjo pokrijejo, se morajo pa nekoliko dni a korenino navzgor na zraku stati pustiti, da ae nekoliko poauše. Tako ostauejo glave črstve noter do apomladi. Zelje iz takih glav narezano je prav okusno in dobro. Ear se pa načina ti6e, po kterem 86 dobro kislo zelje napravlja, v tem alovijo kmetovavci nemški okoli Devina (Magdeburg). Poglavitna njihova umetnost pa obstoji v snažnosti in pa skrbnem izbiranju zeljnib glav. Vse le koli6kaj zeleno perje se skrbno potrga in le znotrajno rumenobelo perje O8tane, ki se pra7 na tanko in dolgo v rezance razreže. Zelje se vloži brez soli in kumine. Samo nekaj zrnj popra se potrosi v kad. Pri nas se navadno nekoliko preveč soli in to je je uzrok, da ae zelje prenaglo in preailno ukisa pa tudi prenaglo mehko postane in gnjiti začne. Zelje, ktero je treba pred kuho še 7 čisto 7odi prati, tako zelje že ni 7e6 tako, kakoršno bi moralo biti. Predeniea na detelji in kako jo zatreti. M. Predenica pomarai kterih deteljiščib grdo razsaja. Cele lebe se vidijo ovite z njo in stebla in listje je nniSeno od te hnde zajeda^ke. Vendar pa te 7elike škode nikdo drugi ni kriv, ko Iabkomiaelno8t, nemarnost in brezskrbnoat kmeto7a78e7a. Res se mora 81o7ek do8tikrat čuditi mirnosti marsikterega poljedelca, s ktero gleda kako se predenica širi in od dne do dne večje prostore najboljše krme pokoncuje. Star skušeni kmeto^a^ec priporoSa, naj se steblo^je deteljno s predenico 7red ali s srpom ali koao trdno pri tleh pose8e, prostor potem 10—12 ctm. globoko z dobrim kompostom pokrije in trdno stepta. Detelja sama res, da ne požene skozi kompostno plast. Vendar kompost ima pogosto 7 sebi tra^ina semena, ki se jim pasji rep (Phleum) pravi ali pabovka. Ta poženejo in potem nadomestijo primankljej detelje. Kdor nima komposta pri rokab, naj mesta, na kterih predenica raste, do dobra poseče s srpom ali koao, jib potem z nasteljo dobro potrosi, s petrolejem polije in zažge. Ali pa se pokošeni prostori globoko prekopljejo ali prebodejo in s tra^inim semenom posejejo. Detelja je sicer vsakokrat na takih mestih zgubljena, ali tra^a jo nadomesti. Kedar se za6asa skrbi, da se predenica zatare, zgnba na detelji ni 7elika. Kjer imajo ovce, je take prostore dobro z ovcami popasti, samo, da se ovce iz znanib uzroko7 ne smejo gladne na tako pašo goniti. Kmetovavec more toraj sam razširjenje predenice braniti in omejiti, samo potreba je gledati, da se že najmanjai začetki brž iz prva zatarejo. Se^eda je treba da se tudi na sosednib deteljiačib enako akrbno proti temu sovražniku postopa, ker 86 iz enega polja tudi na drugo zatroaa. M. Porodna trešljika pri kravah in pomoček zoper njo. Zoper to hado in nevarno bolezen priporoča iz^eden ži^inorejec, župnik F. Lerch, aledeči pomoSek. Že ve8 ko 20 let rabi nalip ali vrajnico (Aconitum Napeltus (Eisenbut.) Kupuje se ali 7 lekarnici ali 7 stacuni z diša^nim blagom. V firkeljnaato steklenico se nareže do 3/* 7isoko nalipa in na to se vlije do polo^ice 7inskega C7eta. Steklenica se pusti na toplem kraju 24—48 ur stati, dokler ni teko8ina že črnozelena postala. Ta ae potem odcedi 7 drugo steklenico. Kedar Ži7in8e zboli, se 7zame polič (07 litra) prestane 7ode, 7 ktero se od nalipo^e teko6ine ali tinkture toliko vljije, da voda zelena postane. Od tega se kra^i vsako uro po 1 žlica daje. če kra^i boljše ne postane, ae jej 7ra6ilo na vsako drugo, pozneje na 7sako tretjo ali Setrto uro poz^iža. Gospod župnik piavi, da kdor je to zdra^ilo poskusil, ne bo lehko po drugem segel. M. Nagia premenba klaje živini ni hasno7ita. Nagla prememba klaje je živiui vsakokrat skodljiva. V dokaz tega si je treba Hledeče zapomniti. D7a _V2 letna vola sta dobiVala na dan 075 kilo moke iz repične prge, 0*5 kilo sena, 5 kilo7 slame in 21 kilov runkelnove pese. Na enkrat se je za6elo namesto pese pokladati 10*75 kilo krompirja in vola sta začela hujšati iu sta znatno labkejša postala. Še le 7. oziroma 12. dan sta zopet dobila svoja prejšno težo nazaj. Par drugib 70I07 V/a leta starih, kterima se je nagloma živinska suba klaja ržena slama in aeno z zeleno deteljo zamenila, potiebovala sta eelo 18 dni, da sta se nove klaje privadila in 87ojo prejšnjo težo si zopet nabrala, pri 6emur se je jima nabiravna klaja (Produktionsfutter) pokladala, to ho6e reči 7e6 in boljše klaje, iz ktere ai živina meso na se nabira. M. Kako se spozna deteljno seme ali velja ali ne. Barva je še najbolj zaneslji^o znamenje. Seme, ki je ži^e žolte ali 7išnje7e bar^e, tako seme je bolj težko, rajše kali in tndi vreme takemu semenu labko ne škoduje. Tako senie tudi delj časa kalji^no mo8 obrani. Zrnje pa, ki je si^ozeleno, ruja^o sploh ni8 kaj pra^e bar^e je manj dobro od prej popisanega. Seme, pa, ki je ruja^o postalo, je najalabejše. Kdor toraj deteljnega semena za mušter dobi, naj mu ne bodi truda žal, 7 dolo8eni množini zrna ži^ožolte in 7išnje7e bar7e odbrati in gledati ali j e tega več ali onega ruja7kaste bar^e. Kjer slednje pre^aguje, tako seme je slabo. Zato mora ae pri nakupovanju deteljnega semena posebno na to paziti, da je 7 njem pretežna večiiia živožoltega in 7išnjevega manj pa rujavega semena. Sejmovi. 24. maja Ptujska gora;*26. maja Dobje, I^nik Ormož, Jarenina, 87. Lo^renc 7 puš8a7i, Vera8e, Središ8e, Poli8ane, Reichenburg, Rogatec, Sli^nica, Olimje, 87. Vrban nad Ptujem, Velenje; 27. maja 87. Jurij 7 SI07. goricab; 29. maja Artiče, Gradec; 31. maja S7. gore, Re6ica, TržišSe.