Leto LXXn, Št. 170 PoStnlna plačana * gotovini. — Die Posfgebflhr Kar bezahlt
Preis • Cena L 1
Uredništvo • apravmi Ljubljana, Kopitarjeva i Telefon M-61-23 64. ileaečna naročnin« H Ur, ia Ido-tematvo <0 lir. — Cek. ra&. LJnb. ljana 10-650 ta naročnino ln 10.894 ta Inserata. Izključno lutopstvo ta oglase U Italije ln inozematvai
DPI S. A Mllano. Rokoplior nt ftiim«
SLOVENEC
|ULU - 1944
27
ČETRTEK
Erfolgreiche deutsche Gegenangriffe in der Mormandie
Abwehrschlacht grossten Ausmasses — Feindlicher Grossangriff gegen den Raum siidlich Florenz begann — Feindangriiie in Galizien blutig
zusammengebrochcn
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 36. Juli. Das Oberkommando der \Vehr-macht gibi bekannt:
Im Verlauf der schweren Kampfe siidlich Caen gelang es dem Feind, vvestlich der Strasse Caen-Falaise in unsere Stellungen einzubrechen und >veitere lntanterie- und Panzerkriiftc nachziitiihron. Unsere fanatiseh kiimpfen-den Truppen verhinderten jedoch jedes Ausweiton der feindlichen Einbriiche und tralen dann in den Nachmittagsstunden i um Gegenangrilf an. Nach erbitterten Kampfen waren am Abend die alten Stellungen wieiler voli in unserer Hand. Die Verluste des Feindes sind hoeh. 18 Panzer vvurden abgeschossen.
Auch nordwestlich S t. L o tobt eine Abwehrschlacht grosscn Ausmasses. Nach-dem die ersten feindlichen Angritfo, die unter stiirkster Artillerie- und Luftwaf-lenunterstiitzung vorgetragen wurden, abgewiesen warcn, gelang es dem Feind an einigen Stellen in unsere Front ein-zutlringen und die Strasse S t. Do-I' e r i e r s nach Siidwesten iu iiber-sehreiten. Gegenangrille sind im Gange.
Seit tlen heutigen Morgenstunden ha-licn die Kampfe mit grosser Wueht auch auf den Raum nordlich P e r i e r s iiber-gegriffcn.
Schlachtflieger griffen feindliche Be-rcitstollungen im LandekopI nnt gutem Erfolg an und beschiidigten vor der Kiistc ein grosses Transportschiff schvver. In Luftkampfen wurden elf feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Im siidfranzosischen Raum utirden vviederuin 110 Terroristen im Katnpl niedergemacht.
Suhweres V 1-Vergeltungsfeuer liegt weiterhin auf dem Grossraum von L o u d o n.
In Italien hat der Grossangrilf gegen den Raum siidlich F1 o r e n z be-gonnen. Der ervvartete Durchbruch ist dem Gegner nicht gelungen. Brst nach srhwerstcn Kampfen nnd unter beson-ders hohen Verlusten konnte er gerin-gen Geliindcgcwinn erzielen. Weitere Angriffe gegen unsere neiien Stellungen wiirdcn zerschlagen. Nordlich Atini nnd beiderseits des Tiber scheiterten teindliehe Angriffe unter Ahriegelung ortlichor Einbriiche. An der Adriatischen
Kiiste trat der Feind erneut zum AngrifI an. Heltige Kainpfe sind dort im (Jange.
Kampifahren der Kriegsmarine beschiidigten vor der westitalieni-schen Kuste zwei britisehe Schnellboote.
Bei Angriiien auf Nachschubgeleite in der A e g a i s brachten Sicherungsiahr-zeuge der Kriegsmarinc, Bordilak und Jagdilieger von 15 angreifenden Bombern sieben zum Absturz.
In Galizien brachen zwischen dem oberen D n j e s t r und L e m b e r g zahl-reiche von Panzern unterstiitzte Angriiie der Sowjets blutig zusammcn. Im Stadt-gebiet vom L e m b e r g warien unsere Truppen den Feind im Gegenangriii zuriick.
Im Absehnitt einer Armee wurden in der Zeit vom 14. bis 23. Juli 553 feindliche Panzer abgeschossen. Hierbei hat sich die hamburgisehe 20. Panzergrena-dier-Division unter Fiihrung von General-leutnant Jauer besonders ausgezeichnet.
Im Kamplraum zwischen oberen B u g und W e i c h s e 1 gewann der Feind gegen dem S a n und den Raum von L u b -1 i a vveiter Boden. Siidostlich Lublin vvurden dagegen alle feindlichen Angriiie zerschlagen.
Zwischcn Brest-Lltowsk und G r o d n o , sowie ostlich und nordostlich K a u e n scheiterten alle feindliche Durchbruchsversuche an der zahen Ab-wehr unserer Divisionen.
Auch an der Front zwischen D u n a -b u r g und dem Finnischen M e e r -b u s e n errangen unsere Truppen gegen alle Durchbruchsangriife der Bolschewi-sten einen vollcn Abwehreriolg. 47 feindliche Panzer wurden dort abgeschossen.
Hauptmann Weissenberger, Gruppen-kommandeur in einem Jagdgeschvvader, errang an der Ostiront seinen 200. Luit-sieg.
Feindliche Bomberverbande griilen Orte ic W e s t - und Sudostdeutsch-1 a o d an. Besonders iu Stuttgart entstanden durch einen erneuten Terror-angrifi Schaden und Personenverluste.
Einzelne feindliche Flugzeuge vvarfen ausserdem Bomben aui das Gebiet der Reichshauptstadt und aui Ort* in Ostpreussen.
LuftverteidigungskrSfte brachten 51 feindliche Flugzeuge zum Absturz.
K bojem na zahodu in vzhodu
Nemški obrambni uspeh pri Caenu — Protinapadi ob Sanu in srednjem Bugu
Uspešni nemški protinapadi v Normandiji
Obrambna bitka največjega obsega — Pričetek sovražnega velenapada na področje južno od Florence — Sovražni napadi v Galiciji so se zlomili
▼ krvi	l
Fiihrerjev glavni stan, 26. ?. 1944. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V poteku težkih bojev južno od Caena je uspelo sovražniku, da je vdrl zahodno od ceste Caen-Falaise v naše položaje ter dovedel nadaljnje pehotne in oklepniške sile. Naše fanatično se boreče čete so onemogočile vsako povečanje sovražnih vdorov ter pričele v popoldanskih urah s protinapadi. Po ogorčenih bojih so bili stari položaji zopet popolnoma v naših rokah. Sovražne izgube so visoke. Uničenih je bilo 18 oklepnikov.
Tudi severozahodno od St. Loja divja obrambna bitka velikega obsega. Potem ko so bili odbiti prvi sovražni napadi, ki so bili izvedeni s podporo zelo močnega topništva in letalstva, je nspelo sovražniku vdreti na nekaterih mestih v naše bojišče in prekoračiti cesto S t. Lo-Periers. Protinapadi so v teku.
Od današnjih jutranjih ur so se razširili boji z veliko silo tudi na področje severno od Periersa.
Borbeni letalci so napadli z dobrim uspehom sovražne pripravljalne^ položaje na predmostju ter močno poškodovali pred obalo neko večjo prevozno ladjo. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 11 sovražnih letal.
Na južnem francoskem področju je bilo zopet ubitih v boju 110 teroristov.
Težak maščevalni ogenj orožja »V 1« leži še nadalje nad londonskim vcle-področjem.
V	Italiji se je pričel velenapad proti področju južno od Firence. Pričakovani prodor sovražniku ni uspel. Šele po najtežjih bojih in pod izredno visokimi izgubami je sovražnik pridobil neznatno ozemlje. Nadaljnji napadi proti našim novim položajem so bili razbiti. Severno od Arezza in na obeh obalah reke Tibere so se izjalovili sovražni napadi z zapahnitvijo krajevnih vdorov. Ob jadranski obali je priče) sovražnik ponovno z napadom. Tamkaj so v teku ogorčeni boji.
Bojni brodovi vojne mornarice so poškodovali pred zahodno italijansko obalo dva britanska hitra bojna čolna.
Pri napadih na preskrbovalno spremljavo na Egejskem morju so sestrelile varnostne ladje vojne mornarice, ladijsko protiletalsko topništvo in lovski letalci 7 od napadajočih petnajstih bombnikov.	'
V	Galiciji so se v krvi zlomili med zgornjim Dnjestrom in Lvovom številni sovjetski napadi, ki so jih pod-
Berlin, 26. julija. Ponedeljski glavni dogodek na invazijekem bojišču je bil obrambni uspeh nemških čet na področju med St. Lojem in Periersom. 2e dva tedna pritiskajo Severoamerikanci proti St. Loju in istočasno med Viro in Tauto proli francoski narodni cesti 800, ki tam poteka. V zelo težkih bojih jim je uspelo, da so 6e v kolenu reke Vire pri Rampu pomaknili nekoliko naprej proti jugozahodu od Le Champs de Losqueja po-dolgouia ob cesti, ki vodi v Le Mesni 1 Vi-got. Med tema obema točkama, ki sta oddaljeni druga od druge 9 km, se je ustvaril bojni lok s težnjo proti severu, v katerega sredini leži Aniigny. Pred štirimi dnevi je zavladal tukaj začasno mir. Severoamerikanci so medtem zbrali večje sile. Težki topniški ogenj pa je bil zuak, da bo kmalu sledil velik napad.
V zgodnjih jutranjih ponedeljskih urah se je pojavilo več sto štiri in dvoniotornih bombnikov jugozahodno od Amignyja ter bombardiralo nekako v globini treh do šestih kilometrov nemške položaje in za temi ležeče kraje. Bombniškim napadom je 6ledil močan, več ur trajajoč topniški ogenj. Nato so pričeli Severoanierikanci z napadom, v katerega so vTgli močne pehotne in oklepniške sile. Za razbremenitev glavnega sunka so izvedli več razbremenilnih napadov na področju ceste Carentan-Periers s težiščem ob potoku Seves. Vsi ti napadi pa so ee v krvi zlomili. I.e jugozahodno od Antign.vja je vdrl sovražnik v nemške postojanke. Protinapadi za očiščenje zapahnjenega vdor-nega mesta eo izzvali ogorčene, še trajajoče boje.
Na odseku II. britanske armade pa je bil sovražni topniški ogenj na vsem pod-
ročju med Troarnom in potokom Seulle še težji. Predvsem se je stopnjeval jugozahodno od Caena na širini nekako 12kiw na obeh straneh ceste Caen-Villere Boca-ge. Bržkone je nameraval sovražnik s tem ognjem odvrniti pozornost. Po zadnjih poročilih z bojišč niso pričeli Britanci z napadom med Bougyjem in St. Vaastom, temveč so pričeli v torek zjutraj prodirati južno od Caena na obeli straneh ceste, ki vodi v Falaise. Da je sledil sunek kljub borbi nemškega letalstva proti sovražnim pripravljalnim položajem na tem mestu, je iiilo pričakovati po krajevnih podjetjih pri višini 05 pri St. Andreju in St. Martinu, kakor po obkolitvd novo dovedenih sovražnih baterij na nemške položaje pri Hubert Folieju.
Nemške čete so prisilile sovražnika k izgub polnemu čelnemu napadu. Čeprav je sovražnik spoznal, da delujeta dobro le zračni napad in neprestan topniški ogenj na naprej potisnjeni oddelek naše obrambe, je vendar ponovno skušal vreči iz ravnotežja nemške globoko nameščene sile z napadi na ozkem bojišču. Občutne izgube, ki jih je doživel sovražnik že takoj v prvih urah teh borb, dajo spoznati, da so Britanci tudi tokrat morali plačati taiko skromno prednost z najtežjimi žrlva-mi v moštvu in gradivu.
Tudi na vzhodnem bojišču so dosegle nemške čete obrambne uspehe. Neglede na energični' odvoz, ki ga je moral pod-vzeti sovražnik ob spodnjem Dnjestru iu ob Plutu, je treba posebej omeniti iz velikega števila težkih obrambnih in napadalnih bojev tri pomembnejše nastope, namreč vdor sovražnega predmostja ob Sanu in ob srednjem Bugu, uničenje dveh sovjetskih polkov pri nemškem proli-
pirali številni oklepniki. Na mestnem področju Lvova so vrgle naše čete sovražnika v protinapadu nazaj.
Na odseku ene armade je bilo v obdobju od 14. do 2\ julija uničenih 553 sovražnih oklepnikov. Pri tem se je posebno izkazala hamburška 20. oklepni-ška grenadirska divizija pod vodstvom generalnega poročnika Jauerja. Na bojnem področju med zgornjim Bugom in Visi o je pridobil sovražnik nekaj ozemlja proti Sanu in področju pri Lubi i nn. Jugovzhodno od Lublina so pa bili nasprotno razbiti vsi sovražni napadi.
Med Brest-Litovskim in Grod-nom, kakor vzhodno in severovzhodno od Kovna so se izjalovili vsi sovražni prebijal ni poskusi ob žilavem odporu naših divizij.
Tudi na bojiščn med D vinsko m in Finskim zalivom so dosegle naše čete -popolen obrambni uspeh proti vsem boljševiškim prebijalnim poskusom. Tamkaj je bilo uničenih 47 sovražnih oklepnikov.
Stotnik Weisscnberger, poveljnik skupine v neki lovski jati, je dosegel na vzhodnem bojišču svojo 200. letalsko zmago.
Sovražni bombniški oddelki so napadli kraje v zahodni in jugovzhodni Nemčiji. Posebno v S t u 11 -ga rtu je nastala z obnovljenim straho-valnim napadom škoda in izgube med prebivalstvom.
Posamezna sovražna letala so odvrgla razen tega bombe na področje nemške prestolnice in na kraje vzhodne Prusije.
Sile protiletalske obrambe so sestrelile 51 sovražnih letal.
Spor med Argentino in USA
Amsterdam, 25. jul. V neki objavi argentinske vlade v torek o odpoklicu argentinskega poslanika v Washingtonti či-tamo, kakor javlja britanska poročevalska služba iz Buenos Airesa: »Spričo izjav, ki jih je po vesteh iz Washingtona pripisovati severnoameriškemu zunanjemu ministru v zvezi z argentinskim obnašanjem, in v presoji tega, da vsebujejo te izjave, če se bodo izkazale za resnične, gotove formulacije, ki jih argentinska vlada in argentinski narod ne moreta mirno sprejeli, ne da bi bilo žaljeno njihovo dostojanstvo, 6e je odločilo zunanje ministrstvo najprej od poklicati svojega poslanika v Združenih državah dr. Adriana Escobarja. Zunanji minister bo podal dne 26. julija izjavo o naši politiki.«
Fiihrerjev odlok o totalnem posegu v vojno
Fiihrerjev glavni stan, 25. jul. Fiihrer je izdal dne 25. julija 1944 za področje Velike Nemčije in odgovarjajoče za priključena in zasedena področja odlok o totalnem posegu v vojno, katerega najbistvenejše določbe so kakor sledi:
»Vojni položaj sili k popolnemu izčrpanju vseh sil za vojsko in oborožitev. Zato odrejam:
I. Predsednik ministrskega sveta za obrambo Nemčije maršal liermann Oo-ring mora prilagoditi v vsakem pogledu celokupno javno življenje zahtevam totalnega vojnega vodstva. Za izvedbo te naloge mi bo predlagal opolnomočenca za totalni poseg v vojno. Ta bo moral skrbeti za to, da bodo vse javne naprave prilagodene namenom totalne vojne in da ne bo vojski in oborožitveni sili od-tegnjena nobena sila. On mora nadzorovali celokupen drž-avni ustroj, vključno državne železnice, državno pošto in vse javne ustanove, naprave in podjetja s
ciljem, da se dobi čim večje število sil za vojsko in oborožitev z racionalnim nameščanjem sredstev in ljudi, z ukinitvijo ali omejitvijo manj vojnovažnih nalog in s poenostavitvijo organizacije in prakse. V ta namen lahko zahteva od najvišjih državnih oblasti informacije ter jim |>o-deljuje navodila. Vsi upravni odloki, ki jih bodo izdale pristojno najvišje oblasti, bodo izšli v sporazumu z državnim ministrom in šefom »Reichskauzleic vodjem strankino pisarno in generalnim opoluo-močencem za državno upravo.
II. Vodja strankino pisarne bo pod piral od mene odrejene ukrepe s pod poro stranke na podlagi podeljenih mu opolnoinočij.«
Na podlagi tega odloka je Fiihrer imenoval na predlog predsednika ministrskega sveta za državno obrambo maršala Hermanna Gdringa, državnega ministra dr. Goebbelsa za »opolnoniočen ca za totalni poseg v vojno«.
Sovjeti segajo po Poljakih
Helsinki. To neki vesti moskovskega radia sestavljajo »poljski komite narodne osvoboditve«, ki ga je ustanovila Moskva, naslednje osebe: Andres Vitoš, Vauda Vazilevska, general Rola Zelin-ski, generalni poročnik Zigmund Berli-no in Boleslav Drosner.
Ženeva, 26. jul. Pred pogovorom z zunanjim ministrom Hullom o zadnjem političnem razvoju med Sovjeti in Poljaki, do katerega bo prišlo danes, je izjavil poljski begunski zastopnik v \Vashing-tonu, poslanik Jan Cienhanovski, da je »poljski odbor za osvoboditev«, ki je bil osnovan na poljskem ozemlju, »tipična lutkovna vlada«. Komite sestavljajo -skoraj izključno komunisti in nima praktično nobenih somišljenikov.
Stockholm, 25. julija. Med poljskim begunskim komitejem v Londonu in moskovskim odborom Vazilevske je prišlo do prepirov, ki so sedaj dosegli svoj dra-matski višek. Moskovski odbor — tako-rekoč poljski Sovjet — je izdal manifest, v katerem označuje begunsko kliko v Londonu kot ustanovo, ki je sama sebe nastavila na nezakonit način. Londonskemu begunskemu odboru očitajo, da je dovedel Poljsko do katastrofe in da ti »pustolovci« nimajo s Poljsko ničesar skupnega. Moskovski odbor smatra sebe kot edino pravomotmo institucijo, ki bo uradovala do vpoklicanja poljskega Sojina. Značilna za odvisnost tega poljskega Sovjeta od Kremlja in za njegovo tendenco je točka manifesta, v kateri pravi, da niora biti poljska vzhodna meja črta dobrega sosedstva, ne pa ločitveni nasip med Poljsko in njenim sovjetskim sosedom.
Istočasno pa je poljski begunski komite v Londonu razširil neko izjavo po poljski brzoj. agenciji, v katerr najodločneje odklanja poljski Sovjet. Tvorbo tega Moskvi poslušnega zavoda označujejo kot poskus peščice uzurpatorjev, da bi jioljsltomu narodu vsilili politično vodstvo, ki ga večina poljskega naroda odklanja. Dalje pravi izjava, da je večina moskovskega odbora poljskemu narodu skoraj popolnoma neznana. Dopolnilno ugotavljajo poljski krogi v Londonu, da jo od 15 članov odbora Vazilevske 9 komunistov.
London si boječe prizadeva, da bi stal v prepiru ob strani, da se ja ne bi spri s Sovjeti. K temu se je izjavi! tudi stock-holmski dnevnik »Aftonbladet«, ki meni, da so odločujoči londonski krogi mnenja, da mora poljska begunska klika v Londonu ta spor smatrali kot izgubljen.
Washington in London molčita
Stockholm, 25. julija. V zvezi k prepirom londonskega begunskega odbora z moskovskim poljskim Sovjetom spominja vvashingtonski dopisnik dnevnika »Ne\v York Times« na Rooseveltov poskus, da bi dosegel po zadnjem washing-tonskem obisku poljskega begunskega vodje Mikalajčika zedinjenje med sovjetskim odborom v Moskvi in odborom v lx>nclonu. Roosevelt je predlagal Stalinu, da t * i povabil Mikalajčika na pogovor v Moskvo. Stalin pa je odgovoril, da ga je možno povabiti, če izloči poljski begunski odbor Sovjetom sovražne člane iz tega odbora. Do obiska potem ni prišlo.
V Londonu opazujejo, tako javljajo švedski časopisi, tvorbo poljskega Sovjeta v Moskvi kot končno veljavno odstranitev vseh nad na diplomatsko odstranitev konflikta med Moskvo in poljskim begunskim odborom. Tako poroča dnevnik »Svenska Dagbladet« iz Londona, da smatrajo za popolnoma nemogoče, da so bili moskovski ukrepi priobčeni ravno sedaj, da bi onemogočili nameravano potovanje poljskega begunskega vodje Mikalajčika v Moskvo. Sedaj ni potrebno, da bi Moskva odklonila britansko prošnjo, da sprejme Mikalajčika, kajti britanska vlada si lega tudi ne bo več želela. Kajti v Londonu so mnenja, da bo sovjetska vlada krepko podpirala novi odbor v Moskvi, tako da ni računati z rešitvijo, ki bi zadovoljevala londonske Poljake.
»Krinke so padle«
Helsinki, 26. julija. Celokupno časopisje se bavi v sredo v vodilnih člankih z ustanovitvijo poljskega odbora v Moskvi, ter ugotavlja, da so Sovjeti •sedaj odvrgli krinko tudi napram A ngloa me r ikancem.
»Sovjeti so sedaj za vselej odstranili poljsko begunsko vlado, ki nima nobene možnosti tTo posega ter s tem istočasno postavili zahodne sile pred gotovo dejstvo,« ugotavlja dnevnik »Uusi Stiomi«. Na zunaj so hoteli .Sovjeti s tem manevrom pričarati poljski samostojnostni organi, toda vsakdo ve, da zija v ozadju vsega tega čara^ nja strašilo boljševiške nevarnosti.
Dnevnik »Karjala« piše, rla je sovjetski postopek v poljskem vpraša-nj'i zs zahodne si!n težak udarec v lice. Sovjeti so odvrgli sedal j stojo krinko.
napadu severovzhodno od Kovna in obrambni ut-peli pri Narvi.
Uspehi nemških oklepniških oddelkov ob Sanu in Bugu pa dobo 6voj pravi pomen šele takrat, ce upoštevamo, da sta nastali na področju med Lvovom in Brest-Litovskim zaradi gibljivo obrambe istočasno dve, druga za drugo ležeči bojišči. V hrbtu sovražnika, ki je na nekaterih odsekih prodrl naprej, eo nadaljevalo nemške čete z napadom in obrambo s svojim zagrizenim o<lporoiii ter onemogočil jejo boljševikoin izkoriščanje njihovih vdorov. Istočasno pa trpe sovražni naprej prodrli klini v boju proti nemškim dobro vodenim in energično napredujočim oddelkom občutno izgube. Odstranitev sovražnih predmostij ob Sanu je zmanjšala nevarnost obkolitve Lvova od severa in z razbitjem sovjetskih sil, ki so jirodrle preko srednjega Buga, je bilo razbremenjeno severno krilo odseka pri Brest-Litovsku. S tem sta bila ustavljena dva velika, proti zahodu prodirajoča sovjetska napadalna klina. Zaradi teh uspelih nastopov pa so se mogli dobro razviti nemški protiukrepi proti tretji sovjetski naskakovalni sku-pini, ki je delovala v sredini dveh napadalnih skupin in ki sili na področje Lublina proti Visli. 7.a temi tremi bojišči pa se nadaljuje borba pri Lvovu, l.ublinu t it Brest-Litovsku. Vzhodno od Lvova so bili odbiti številni sovražni napadi, ki so jih podpirali oklepniki in nove zaporne črte. S temi, ki jim branijo hrbet, eo onemogočili branilci mesta nadaljnje prodiranje sovražnika in uničili pri glavnem kolodvoru 15 sovjetskih oklepnikov. V l.ublinu se je obranila posadka v junaških bojih proti sovražnim napadom, ki so bili izvedeni od vseh strani, in pri Brest-Li-tovsku so obdržale nemške čete v hudih bojih položaje vzhodno od mesta, kakor tudi južne zapahnitven" črte proti sovražnemu vdorneniu področju.
A,
Kriza je premagana
Vsi, tudi sovražniki Nemčije in Fv-ropo. morajo sedaj priznati, da so jo komplot plemiške oficirske klike proli Fiihrorju nemškega naroda ponesrečil.
Ta hinavska izdaja je klavrno propadla. Vsi nemški listi t.o objavili vaine zaključke iz to epizode, ki jo sftma po sebi žalostna in erda, pa je imela na drusi strani tudi mnogo pozitivnih posledic zn nemško notranjo fronto. Tudi za nns bo prav, če si na kratko ogledamo te važno zaključke.
Kakor vedno v zgodovini nemškega narndnosocialističnega gibanja, ki danes trdno vodi usodo nemškega naroda, ie tudi ta epizoda povzročila, da je nemška skupnost še bolj trdna in odločna. Dramatični dogodki 20. julija 1044 so dokazali pred vsein svetom, da je nemški narod kot celota imun pred vsako notranjo krizo in stoji tako neomajno za Adolfnin Hitlerjem, da so vse še tako skromne nade nemških sovražnikov na notranji zlom Nemčije le smešna fikeija. Posledica te krize bo še totalnejše, neusmiljeno zagrizeno nadaljevanje te vojne z mogočno podporo in strnjenim prizadevanjem vseh nemških sil.
Kaj so pričakovali zarotniki od knm-plota, ki so ga skovali proti Fiihrorju, narodnemu socializmu in nemškemu ljudstvu? Ali so morda pričakovali drugačno usodo, kot jo zadela Badoglia. ki je pahnil svojo domovino v največjo revščino in sramoto? Ali so morila pričakovali kakega usmiljenja od sovražnikov? So li morda zapadli utvari, da Stalin no bi odvedel desetin milijonov nemških mož kot suženjskih delavcev v brezmejno sibirske pušče, če bi ne bilo več-Fiihrer-ja? Ti ljudje so zgubili vsak pojem časti in so delali proti koristim svojega naroda. Vkljub temu, da ima Nemčija skupno s svojimi evropskimi zavezniki vso pogoje za zmago, so hoteli ob dvanajsti uri kapitulirati in pahniti nemški narod in s tem tudi drugo evropske narode v roko boljševiških in sploh evropskih sovražnikov, ki jih gotovo ne bi mogli zadržati na mejah, in raznetiti poleg tega krvavo državljansko vojno.
Vse to usodno posledice, ki bi jih utegnil prinesti komplot proti Fiihrorju, če bi se bil posrečil, so sedaj enkrat za vselej odstranjene. Nemški narod stoji sedaj kot vedno strnjen pod enotnim vodstvom in bo nadaljeval pot, po kateri ga vodi Fiihrer, ki ga jo previdnost ohranila ter mu s tem omogočila nadaljevanje njegovega poslanstva. Tako nemško ljudstvo, ki ga vodi Fiihrer, neomajno zaupa vase in v svojo moč in gre hladnokrvno, mirno ter disciplinirano naprej po začrtani poti. Naj so vojne trdote še tako trde, naj so boji še tako hudi, naj sovražni bes še tako divja nad nemškimi mesti, naj jo nasprotna propaganda še tako močna, nemško ljudstvo vo. da ima modro in preudarno vodstvo in so niti inalo ne da zavesti na kaka stranpota.
To visoke vrlino nemškega naroda morajo biti za zgled vsem ostalim narodom, tudi nam Slovencem. Kakor v Nemčiji v odločilnih trenutkih znajo vsi podrediti svojo osebne koristi skupnim narodnim koristim, tako so moramo tudi mi posvetiti lo svojim skupnim narodnim koristim, preko njih pa koristim medsebojno povezane evropske skupnosti, katere del smo, za katero tudi mi delamo in se borimo. č'e bomo tnko delali, gotovo ne borno krenili * pravilno poti ter bomo obenem dosegli vse, kar si vsak zase in ia svoj narod lelimo.
Srw fl
»SLOVENEC«, četrtek, 27. julija 1944.
St. 170.
Delovanje orožja »V 1«
Ženeva, 26. julija. Churchillov namestnik Attlee jo izjavil, kakor javlja dnevnik »Daily Herald« z dne 24. julija, v nekem govoru v Braudtordu o napadih orožja »V 1«, da so se morale oči Angležev zopet navaditi, da zro na poškodovane hiše in razdejana področja, medtem ko se je njihovo uho moralo privaditi stalnemu znaku alarmnih siren, ropotu letečih bomb in eksplozijam. Vsi oni, ki sodaj ne žive v južni Angliji in Londonu, ee naj spominjajo, da doživlja londonsko pc-bivalstvo že v drugič v tej vojni težke letalske napade.
Ženeva, julija. O ojačenem ognju »V 1« na južno Anglijo in London je govorilo londonsko nedeljsko časopisje. Listi podčrtavajo, da je več letečih bomb prišlo nad Anglijo, kakor prej. Dnevnik »Daily Mail« navaja iz britanskega zdravniškega časopisa >The Lancet« mnenje vodilnega britanskega strokovnjaka
za živce dr. Williama Brovraa, ki pravi, da bodo popolnoma normalni ljudje postali živčno bolni zaradi delovanja orožja »V 1«.
Vsi časopisi poročajo nadalje, da ne bo možno več odslej pritegniti delovni službi obveznih mater k vojno-važnim
delom, ker jih bo treba skupno z otroci spraviti iz Londona v varnejše predele Anglije.
V dnevniku »Daily Express< čitamo, da so pristojne vladne oblasti preiskale
sedaj dejstvo orožja »V 1« na oborožitveno industrijo ter podale v tem oziru svoje poročilo. Tvornice, ki so v južni Angliji, so bilo dejansko poškodovane, delavci v vojno službeni starosti pa ostali brez posla. Sedaj je vprašanje, ali se jih naj uvrsti v druga podjetja ali v vojsko. S tem vprašanjem se havi sedaj generalni ravnatelj za dolovne moči sir God-frey Inca
Pismo iz Vipavske doline:
,Osvobodilna' fronta mori slovenska dekleta
Mmiko časopisje o poljskem vprašanju
Berlin, 26. jul. Nemško časopisje vidi ▼ ustanovitvi moskovskega poljskega odbora kot »poljsko vlado« pričakovani zaključek že dalj časa opazovanega razvoja. Kot posebno značilno za položaj omenja »Berliner BSrzenzeitung«, da obstojata dve poljski zastopstvi, sovjetsko in ono v Londonu in da vsako osporava drugemu eksistenčno pravico. Londonskemu poljskemu odboru ni nič koristilo, da se sklicuje na »atlantsko listino«. Angloameriški zaščitniki so mu jasno razložili, da ga smatrajo zaradi večjih prošenj za zaščito proti Moskvi za nadležnega prošnika in motilca angloameriško-sovjetskih sporazumov. Potem ko je bila osnovana poljsko-sovjetska vlada, ne da bi Združene države in Anglija kazale tudi najmanjši znak prvomišljene opozi-
cije, bo lahko razumel položaj tudi najbolj omejen Evropec. List podčrtava, da je manifest moskovskega odbora predvsem predvideval »vrnitev pravic Židom«. Za prebivalce poljskega področja bo pomenila boljševizacija uničenje vsega narodnega in kulturnega življenja in narodovo smrt.
Amsterdam, 26. jul. Poljski »ministrski predsednik« in »zunanji minister« sta bila — kakor javlja agencija Reuter — v torek pri ministru Edenu, da bi se porazgovorila o zadnjem razvoju na Poljskem. Obravnavano je bilo med drugim »osnovanje poljskega odbora za narodno obrambo«, ki je bilo objavljeno po moskovskem radiju. Poljski begunski odbor je namreč razpravljal o tem vprašanju na svoji seji v torek zjutraj.
Mussolini Italijan, divizijam
Milan, 25. jul. Pri svojem obisku v Nemčiji 6e je obrnil Mussolini na častnike in vojake divizije »Monte Rosa«, ki se bo kot prva vrnila v Italijo v borbo.
Mussolini je dejal: »Vi se boste poleg maloštevilnih Evropcev borili proti narodom Afrike, Azije in Amerike ter plačanim vojakom brez idealov.« Duce je označil to divizijo kot temeljni in vogelni steber novozgrajene italijanske armade. »Živeli ste med zavezniškim nemškim narodom ter sle se mogli prepričati, da nemški narod zasluži zmago ne le zaradi moči svojega orožja, temveč posebno zaradi svoje discipline, navdušenja in zaradi njegovega neprekosljivega duha za žrtve.«
Pri obisku divizij »Italia«, »San Mar-co« in »Vittorio« se je izjavil Mussolini zadovoljivo o stanju teh divizij ter dejal o padcu Rima: »Rim, ki je v stoletjih svoje zgodovine sledil zmagovalnim vozem konzulov, ima danes med svojimi zidovi brezkulturne elemente. Če nas to na eni strani žalosti, je to vendar na drugi strani vzpodbuda za ponoven dvig.«
Boji na Guamu
Tokio, 25. julija. Pri sovražnikovem pristanku na Guamu je igralo sovražno ladijsko topništvo veliko vlogo, kakor poročajo poročila z bojiišč na Pacifiku. Že 17. julija, torej 4 dni pred pričetkom izkrcavanja, je pričelo obstreljevanje, ki ga lahko označimo kot najmočnejše, kar ga je bilo opaziti v bojih na Pacifiku.
Amerikanci so vrgli v Aganski zaliv približno divizijo in pol s skupno okrog 150 oklepniki, medtem ko je znašala sila izkrcanih ogledniških čet v zalivu Agat pol divizije in 50 tankov. Od teh 50 tankov so Japonci v obraimibi onesposobili takoj 30 tankov. Dalje je izgubil sovražnik tamkaj številne izkrcevalne čolne.
V noči na 22. julij so zadali Japonci Amerikancem v ogorčenih protinapadih nadaljnje izgube. Vendar so se morali premočnemu ognju sovražnikovih bojnih ladij umakniti ter se pomakniti v zavetje.
O izkrcanju v Aganskean zalivu je doslej znano, da se je tamkaj pojavil večji del sovražnih prevoznih ladij, ki so jih tvorile številne vojne ladje. 120 izkrcevalnih čolnov je privedlo prve čete na otok.
»Zelo trdi pogoji premirja«
Pred enim letom: Badogliev državni udar
Milan, 25, jul. K današnji obletnici Badoglijevega državnega udara pripominja Amicucci v »Corriere della Sera«, da kolovodje tega državnega udara dne 25. julija 1943 niso ničesar pridobili, pač pa vse izgubili. Kralj je izgubil krono, Badoglia so odstranili lastni zavezniki, izdajalci fašističnega velikega sveta so bili od javnega mnenja močno zasramo-vani ter so prejeli pravično kazen. Generalni štab, nosilec žalostne kapitulacije, ne obstoja danes več in plutokrati ter duhovščina morajo že danes spoznati za nepomembnim ministrskim predsednikom Bonomijem Stalinovo senco.
V listu »Regime Fascista« navaja Fa-rinacci katastrofalne posledice državnega udara, zlom vojske, razpust države. Ves italijanski narod je sedaj spoznal, da niso vodili sovražniki vojne proti fašizmu, marveč proti italijanskemu narodu. Italija in italijanski narod imata za seboj najtežjo krizo svoje zgodovine.
Madrid, 26. julija. »Italijanski ministrski predsednik« Bonomi je izjavil v nekem govoru, da si Italija ne sme delati nobenih utvar o svojem stanju. Kajti ona je v jioložaju poraženca ter je morala sprejeti od zmagovalca določene pogoje premirja. Ti pogoji, tako je priznala ta badoglijev-ska kreatura, so »zelo hudi«. Vse notranje in zunanije življenje Italije, njena gospodarska struktura, kakor tudi njeno civilno in vojaško delovanje je podrejeno zaveznikom in je od teh odvisno.
nalsinki, 26. jul. Finski poročevalski urad javlja o novem napadu boljševikov na neko finsko vas. Neka sovjetska vojaška patrulja, tako javlja vest, je obkolila vas Kuhme, ki leži blizu meje, ter pričela obstreljevati brezbrambno civilno prebivalstvo. Pri tem je bilo ubitih pet oseb, med temi tri žene in en otrok. Ostalemu prebivalstvu je uspelo, da je pobegnilo v gozdove ter javilo o napadu. Zasledovanje patrulje je v teku.
ZcneTa. General Alexander je bil, kakor posnemamo iz skrite kratke notice v »Daily Mailu« imenovan za generalnega pribočnika britanskega kralja kot naslednik lorda Gorta. V neki istotako majhni vesti v »Daily Ileraldu« čitamo, da je bil dosedanji Alexandrov šef generalnega štaba polkovnik A. F. Harding imenovan za generalnega majorja.
Zg. Vipavska dolina, julija 1944.
Dne 21. junija so komunisti Izzvali napad na Vipavo in Ajdovščino, Posledica je bila, da so goreti kmečki domovi v Zapužah in šturijski župniji. Ubogo ljudstvo, ki ni po večini nikdar verjelo lažem OF in je bilo vedno protikomu-nistično, je doživelo srečo komunističnega raja. Prej tiha, prijazna vasica, se je spremenila v ruševine s številnimi brezdomci. Razen šestih družin so bili vsi vaščani brez vsega na cesti. Pa komunističnim tolovajem še ni bilo dovolj.
Bilo je 8. julija zvečer. Venceljnova družina je bila zaposlena s svojim delom. Saj dela tudi v bridkih časih ne manjka in kdor ljubi delo, mu čas kar gine. Domača hčerka Stanislava je likala. Nenadoma zalaja pes enkrat, potem močneje še enkrat. Kdo prihaja? Preko dvorišča gredo koraki vedno bliže k vratom. Nihče drugi ne more biti, kot oni, ki prinašajo strah in gorje. Stanislava ugasne luč, druga za drugo stečejo sestre po stopnicah. Preden dospejo do vrha, že udarja po vratih in se zasliši močan glas: »Odprite!« Iz hiše nobenega glasu. Nato divje razbijanje po vratih, dokler se ista ne vdajo in vde-rejo v vežo temne postave. Nasproti jim stopi prva Ljudmila: »Kaj želite?« »Zakaj niste odprli?« zarenči nekdo odurno. Tretja sestra Venčeslava, se približa: »Mi ponoči ne odpiramo nikomur!« — »Dva imate pri domobrancih, doma pa sta dve hčeri, tako so nam povedali. Ve dve gresta zato z nami!« Tako se je odgovor glasil ukaz. Prestrašeni sestri se upirata in branita. Poročena sestra Venčeslava je navajala, da jc pred kratkim pogorela in da ima otroke. »Otroke pusti mami! Ti moraš z nami!« Kljub temu, da so jo suvali in potiskali sera pa tja, se je tako odločno upirala, da so jo končno pustili in se spravili nad sestro Ljudmilo. »Odločno rečem, da ne grem,« je trdo izjavila. Tedaj naroči tovariš svojemu enakovrednemu tolovaju: »Streljaj!« Ta odloži puško in vzame v roko samokres. V tem prihiti mati. Oklene sc hčerke in ji pomaga obuditi popolno kesanje. Oziraje se na podobo Srca Jezusovega, pred katero je klečala, je Ljudmila trikrat vzdihnila: »Presveto Srce Jezusovo, usmili se me!« In bila je pripravljena na najhujše — na smrt. Samokres, nastavljen ji na čelo, se je odmaknil, strel ni počil. Bog je posegel vmes... Zopet so jo pričeli nagovarjati in siliti, naj gre. Ker jih je odločno zavračala, so jo pričeli suvati in jo pritirali do hišnih vrat. Tu se jih je s silo otresla in zbežala po stopnicah gor na balkon. Tam je že stala Venčeslava, ki je klicala sosede na pomoč, ko je videla nasilje, ki se godi. Na drugi strani hiše so tudi doneli v noč obupni klici: »Pomagajte! Na pomoč!« Bila je sestra Stanislava. V temi pa ni opazila tolovajev, ki so kot volkovi pazili na plen. Zagnali so se proti njej in jo ujeli. Vsa preplašena je obupno vpila: »Mama, mama.« Zagrozili so ji naj molči. Res je obmolknila. Čez par hipov je pa pristopil eden izmed onih razbojnikov, ki so bili v hiši in hladno izjavil: »Sedaj bom pa jaz
Iz Gorice
Pouk nemščine. V začetku julija je nemška akademija v Gorici pod vodstvom gdč. dr. Scherpe otvorila tečaj za pouk nemščine. Tečaj je namenjen odraslim. Zgleda, da bo uspeh zelo po-voljen.
Predor pod gradom. Protiletalska zaščita v Gorici opozarja, da se predor, ki je v delu pod mestnim gradom, še ne smatra za protiletalsko zaklonišče. Kdor v njem išče zavetja, dela na lastno odgovornost.
Med reševalnim delom okradeni gasilci. V strugi hudournika Tera je nenadoma naraslo vodovje zajeio moškega in dve ženski. Ter je znan po naglici, s katero pridivja povodenj in je nevaren. Tudi tokrat je hudourje popolnoma presenetilo omenjeno trojico in jo že vleklo s. s®boj. Njihove obupe klice so slišali ljudje, ki so bili na bregu in so poklicali videmske gasilce na pomoč. Ti so brzo pridrveli in se jim je posrečilo rešiti nesrečno trojico v zadnjem hipu jz vode. Ko so se pa gasilci hoteli vrniti v Videm, so doživeli neprijetno presenečenje. Njihovega avtomobila ni bilo nikjer. Med reševalnim delom so ga jim neznanci ukradli in odpeljali.
obračunal s teboj!« — Pritisnili so jo k zidu in iz avtomatskega orožja banflitov so počili trije streli. Zadeta v glavo s9 je nesrečna mladenka zgrudila in izdihnila
v Gospodu. Zločinci so pobegnili. Umorili so nedolžnega slovenskega dekleta. Nov, vnebovpijoč Kajnov greh je omočil zastavo izdajalske Osvobodilne fronte, ki je že vsa prepojena s krvjo rodnih bratbv.
Nova žrtev komunističnih morilcev Stanislava Brecelj iz Zapuž v Vipavski dolini jc dopolnila letos 22 let. Hči dobre krščanske kmečke družine s številnim naraščajem je bila po poklicu šivilja. Bila je zgledna Marijina družbenica. Svoje življenje je uravnavala po vzvišenem geslu »Po Mariji k Jezusu« in se je vsak dan krepčala k božjim kruhom. Njeno življenje je bilo posvečeno delu in molitvi. Naj njeno mučeniško smrt sprejme Vsemogočni v spravo za zablode izmučenega slovenskega naroda in naj bi nam po njeni priprošnji bila dodeljena moč, da bomo vztrajali v borbi za njegove svetinje! Počivaj v Bogu, draga Stanislava!
Iz Trsta
Razdeljevanje marmelade. Od 26. julija dalje bodo prejemali v občinah Trst, Tržič in Milje 250 gr marmelade vsi otroci do tretjega leta od 4. do 8. leta in osebe nad 65 let stare.
Izpred sodišča. Nekega večera v maju so šli čez trg Unitd trgovci Evgenij Son-das, Maksimilijan Vertanič, Anton Pic in Vito Dodič, ik so prišli po opravkih v Trst. Ker je ravnokar odbila policijska ura, so hiteli, da bi čimprej prispeli v hotel. Naenkrat pa so začuli iz temnega kota klic »Stoj!« Ustavili so se in k njim sta stopila dva civilista, ki sta se predstavila kot policijska agenta. Dopovedovali so jima, da so pošteni ljudje, toda vse skupaj ni nič pomagalo, dozdevna agenta nista bila zadovoljna samo s to trditvijo. Odpeljala sta jih v bližnji hotel Vaneli, kjer so zahtevali od vratarja, naj jim odpre zaklonišče. Eden od trgovcev se je temu upiral, pa mu je »agent« nastavil samokres na sence in uvideli so, da ne pomaga noben upor. V zaklonišču so morali trgovci izprazniti žepe. Vsi skupaj so imeli okrog 50.000 lir. Ko so zlikovci videli denar, so zahtevali od vsakega 8000 lir, s čimer pa se trgovci niso strinjali. Vsak jima je dal 1000 lir, pa so bili tudi s tem zadovoljni. Pri odhodu iz zaklonišča sta jima zagrozila, naj molčijo o tem. Čez noč so trgovci kajpada molčali, toda zjutraj so na policijski stražnici povedali nočni dogodek. Kmalu so našli tudi dozdevna agenta, ki sta bila Pasquale Cocciolo in Cosimo Caputi, ki sta ob aretaciji priznala dejanje, vendar pa sta tajila, da bi dobila toliko denarja. Te dni je bila pred sodiščem razprava in so seveda sodniki verjeli bolj trgovcem, kot pa zlikovccma. Bila sta obsojena na dve leti in 8 mesecev zapora ter 2000 lir denarne kazni.
Nespreten žepar. V nedeljo zjutraj je mestni stražnik, ki je služboval v pokritem trgu Carducci, opazil, da se pri neki stojnici prepirata dva moška. Stopil je k njima in ugotovil, da je bil gospod Fausto Zuccheri malo prej okraden od Uga Bornia, kateremu pa tatvina ni uspela, ker je Zuccheri prehitro začutil njegovo dolgo roko v žepu. Stražnik je odpeljal Bornio na policijsko stražnico. Medtem, ko je bil zaprt v neko sobo na policiji je poskušal skok skozi okno. Že so mu visele noge navzdol, pa se je našel stražnik, ki mu jih je pridržal, pa ne za to, da bi mu pomagal uiti, ampak da so ga lahko pozneje odpeljali v zapor.
Ne velja vsako priporočilo. Pred nekaj dnevi se je na vratih gospe Marte Pan-zera, stanujoče v ulici Canova št. 2. pojavilo dekle, ki se je ponudilo kot služkinja, saj jo je priporočila branjevka, pri kateri je gospa Panzera kupovala. Bila je sprejeta v službo, toda ni dolgo ostala. 21 letna Marija Matiussi iz Tržiča je pri svojem pobegu od gospe Panzera odnesla s seboj svileno obleko, bluzo, nočno srajco, lepe čevlje, 1 kg slanine in še 50 lir, vse skupaj v vrednosti okrog 4000 lir.
Umrli so: Neža Višnovič, Ana Serbič, roj. Kraniškim, Feliks Neusič, Hermina Giio, roj. Pegan, Marija Ljubič, Emilija Furlan, Valerij Jenko, Kornelija Krečmar, Ivan Nadalin, Lucija Tršan, Marija Jura-čič, Marija Usila roj. Pastošič, Marija Sivic roj. Svetlič.
Poročili so se: Rihard Vecile in Adal gisa Amodeo, Anton Legovin in Štefaniji Rodan, Henrik De Radio in Cesarina Botteri, Ferruccio Bassanl in Kornelij), Prešern, Marij Andrighetti in Enric' Ciocchelli, Egon Trevisan in Anita Spi capan, Virgilij Bianchi in Face Blasot Renato Bisian in Norma Godini, Santo Faldič in Antonija Peculič, Salvatore Stara ln Albina Antosič.
Tramvajska nesreča. V nedeljo popoldne se je zgodila v ulici Silvija Pelli-ca hujša tramvajska nesreča. Tramvaj, ki je vozil izpod galerije Sandrinelli bi moral zmanjšati hitrost vožnje, pa vozaču ni uspelo zavreli voz, ker je bila zavora bržkone pokvarjena in se je tako z vso silo zaletel tramvajski voz v voz, ki je stal na postaji, da bi vstopili potniki. V hudem trku je nastal kratek stik in sta se oba tramvajska voza vnela. Takoj so bili poklicani reševalci in gasilci, ki so izvršili svojo dolžnost. Pri tej nesreči je bilo ranjenih 25 ljudi.
Nesreče. Pri delu v ulici Valmaura je mehanik Kari Toscani udaril tako nesrečno s kladivom po roki, da si jo je poškodoval. Ko je iskal pomoči v bolnišnici so mu morali odrezati prst. — Pred glavno ribnico je popadel pet 40 letno Karmelo Apollonio in jo ugriznil v nogo, tako da je morala iskati pomoči v bolnišnici. — 47 letna Giorgina Vecchiet se je prepirala z Rihardom Fur-lanom in se z njim tudi dejansko spoprijela. Furlan, ki je bil seveda močnejši, ji je zadal poškodbe, da je morala iskati pomoči v bolnišnici. — 9 letni Marij Ciocchi iz Trebč pri Trstu je padel z drevesa in si pri padcu hudo poškodoval gornji del telesa in lobanjo.
Obsojen na smrt. Te dni se je pred
sodiščem končal sodni proces proti Giu-seppu Culotta iz Palerma in Grazielli La Spina iz Catanije, ki sta 28. julija 1943 ubila Piergentina Bartoluccia z namenom, da bi ga oropala. Zaslišanih je bilo več prič in Culotta je bil obsojen na smrt, La Spina pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
Trgovec je zasačil zlikovce. Trgovec
Viktor Riccobon je izrabil neko nedeljsko popoldne, da bi pospravil svojo trgovino v ulici Ponchielli št. 1. Ko je prišel v trgovino, je bilo vse temno, le v kotu je videl majhen trak luči. Začuden se je ustavil in prisluhnil. Ko se ie privadil temi je opazil v kotu dva moška, ki sta stala tam vsa začudena med trgovčevim obiskom. Hotel ju je pridržati v pasti, vendar pa je enemu uspelo, da je izrabil trenutek in ušel iz trgovine. Trgovec je klical na pomoč mimoidoče in kmalu so bili tam tudi stražniki. Odpeljali so s seboj vlomilca Marcela Crassa. Nekdo, ki je videl pobeglega tatu, je stekel za njim in kmalu pripeljal še tega na policijo. Bil je to Armando Viezzoli, ki je seveda zanikal vso krivdo. Riccobon je ugotovil primanjkljaj 700 lir, pri preiskavi in trgovini pa so stražniki našli vlomilno orodje. Crasso je trdil, da je vlomil sam, Viezzoli pa ga tudi ni hotel poznati. Te dni sta bila oba pred sodiščem in Crasso je bil obsojen na 4 mesece zapora in 1600 lir denarne kazni, Viezzoli pa bil oproščen.
Prijava koles. Po zgledu mestne občine goriške je zdaj tudi tržaški magistrat odredil prijavo dvokoles. Naznaniti je tre. ba visa ženska in moška kolesa.
Z Reke
Znak z« alarm spremenjen. Protiletalska zaščita na Reki sporoča, da velja sedaj pri letalskem alarmu naslednji znak: začetek alarma se naznani s šestimi si-renskimi vriski, ki si slede s petsekund-nimi odmori; ukinitev alarma javlja pa eno minuto trajajoč sirenski žvižg.
Trafiko so okradli. V eni zadnjih noči so vdrli tatovi v neko trafiko in odnesli 10 kg cigaret in 2 kg cigar. Skoda znaša prilično 20.000 lir.
Zaplemba premoženja komunistov
Z odlokom šefa pokrajinske uprave (Služb, list št. 56 z dne 26. julija 1944) je zaplenjena imovina komunistov dr. Kra-šovca Cirila, odvetnika, nazadnje stanu-jočega v Dol. Logatcu št. 164; Lulika Antona, mojstra v tovami Saturnus, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Predovi-čeva ulica št. 17 in Ferjančič Ane, gospodinje, nazadnje stanujoče istotam.
53
Denar, topovi in kri...
Vpliv zidov na radio se je pričel ko . je Geroboamo Rothschild, reci Geor- | ges Mandel, v času raznih radikalnih kabinetov, ki eo sledili po Lavalu, imel srečo, da se je znašel na čelu ministrstva za pošto, telefon in brzojav. Židje so pohiteli, da bi prišlo čim več njihovih sobratov k radiju. Leo Karfunkel-stein (Leo Blum) je poskrbel, da so zasedli važna mesta v sosvetu radija židje, ki so se odlikovali po znanju in študijah, n. pr. Filip de Rothschild, Rene Meyer, Georges Astruc, J. R. Bloch, Pierre Mortier, Leo Karfunkel-stein pa je bil imenovan za ča.stnega predsednika pri radijskem sosvetu.
Najvažnejši oddelek pri radiju je bil informacijski. Predstojnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu, Comert, je meseca septembra 1938 predlagal premestitev tega urada, potem ko so se pridružili še nekateri eo-cialistični in komunistični židovski go-rečniki, kakor Georges Boris, Georges Iluismann, J. Radi in časnikar Andr6 Viollis.
Glavni tajnik in gibalo oddelka za informacije je bil Pierre Broosolette, ki je bil obenem tudi glavni tajnik zavoda »Radio-Journal de France«.
»Nepristranost« Radio-Journala d« France je bila očitna, ajko pomislimo,
da je zavod prejemal poročila in novice od Havasa, od Fournierja in od agencije »Radio«, kjer je bil Brosse-lette glavni tajnik poročevalskega oddelka, obenem pa glavni tajnik židovske agencije »Radio« in soitrudnik židovskega lista »Populaire«.
Ta Brosselette je bil sicer arijec. Dolgo vrsto let pa ie sodeloval pri raznih listih, tednikih in mesečnikih dvomljivega ugleda. Njegovega nenadnega časnikarskega dviga niso pospešile njegove časnikarske in literarne zasluge, ki jih ni bilo veliko, temveč brezplačno sodelovanje pri glasilu »Le droit de vivre« — »Pravica do življenja«. Ta list je urejeval Žid Bernard Lipscliitz (Bernard Lacache). Trdijo, da so židje nehvaležno ljudstvo že po naravi in značaju, toda pri Pierru Brosselettu so naredili izjemo. So pač povsod izjemel
Tako smo pojasnili pritisk židov-stva na radio. Vsi na,povedo v a lei v nemškem jeziku eo bili židje, begunci iz Nemčije. Pri P. T. T. je dobil službo J. Klein in sicer za splošne informacije, B. Nathan za finančno kroniko, G, L^on za gospodo.rsko kroniko, P. Kahn za zunanjo politiko, J. \Volf za mednarodno kroniko, C. L: Marx, politični konferencier. Pri Radio-Paris pa
so dobili službe sledeči židje: Danan, splošne informacije, Aaron, gospodarska kronika. Fely, mednarodna kronika, E. Beri, politični konferencier. Pri radiu Post-Parisien so bili: J. Grunbnum, ravnatelj, Ilirsch, J. Bloch, reci: Maufrev, in Ludvik Raminker, so oskrbovali poizvedovalsko služibo. Kon-ferencierji pa so bili: Jakob Emanuel, Lola Kolin, reci: Lola Robert in Rebeka Salmona. Pri Radio-Cite so bili zaposleni: Bleustein kot upravitelj in poverjenik; Canetti, ravnatelj za poročila o umetnosti, Mendelson in F. Le-vitan pa za splošne informacije; Jean Guineberg, zunanja politika. Pri Ra-rtio-37 so sodelovali: Fcrral, ravnatelj, Midlovdiski, podravnatelj, Pierre La-raref, splošne informacije; Jules Sauer-wein, zunanja politika. Pri radio Tou-louse je bil ravnatelj Kierkovsky itd.
To je le površen seznam. Toda ta seznam nam jasno pokaže, koliko 60 bila poročila točna in kako so ta poročila meseca septembra 1936 dovedla Francijo skoraj do vojne, 3. septembra 1. 1939 pa jo vojna resnično izbruhnila.
Monakovska burka
Prvi dve leti Ljudske fronte, to je 1. 1936—1937 sta pomenili šele pripravo kljub temu, da je v bližnji Španiji že vrelo in je bila tam vojna. Toda preden bi se vrgli francoski židje, zastopniki mednarodnega žiefovstva, v kakšno pustolovščino, so hoteli urediti račune s francoskim ljudstvom in z industrijo, urediti svoje zlate zaloge.
ki so se ob padcu franka še pomno- I žile. Pred vsem drugim pa so se tru- ' dili, da bi ustvarili med francoskim ljudstvom vojno razpoloženje. Židovska bojna fronta je bila gotova s svojimi pripravami v začetku 1. 1938. Propadanje gospodarstva v državi, ki ga je povzročila židovska fronta, je spametovalo francosko ljudstvo, da se je uprlo. Sicer ni prišlo do popolne zmage, vendar mu je uspelo, da je pognalo iz palače predsedstva vlade' Bluma in njegove privržence.
Chautemipsov kabinet, ki je bil sestavljen meseca julija 1937, je nekaj časa klavrno životaril, končno pa je padel pod pritiskom židovskih nergačev. Meseca januarja 1938 pa si je za ^kaj časa zopet opomogel, v času »Anschlussa« pa je dokončno demisijo-mral, kajti prostozidar Chautemps, knea visoke stopnje kraljevske skrivnosti prostozidarjev, si ni upal dvigniti roke v ob ram,bo katoliške Avstrije. Zdaj se je Leon Blum zopet vrnil v palačo predsedstva vlade. Njegova uvodna beseda na novem mestu je bila: »Francija se bo maščevala za Avstrijo v Španiji!« Kar bi pomenilo: »Židovstvo bo poskusilo vreči fašizem v Španiji.« Prvi povod za vojno je dalo dejstvo, oziroma novica, da se je proti koncu marca 1938 izkrcalo v Bil-naoju 30 tisoč nemških vojakov. Bluin je tukuj sklical izreden sestanek višjega vojnega sveta. Na hodnikih bur-bonske palače pa se je razširila novica, da nameravajo poslati v Katalo-
nijo tri divizije francoskega vojaštva. Ta novica je bila napačna. Sicer je bilo res, da je predsednik vztrajno zahteval, da naj pošljejo v Katalonije francoske divizije z nalogo, dn začasne zasedejo nekatere kraje, kakor so poprej zasedli Minorko in nekatera stra-tegično važna oporišča v španskem Maroku, med temi tudi Melilo, kjer se nahajajo železni rudniki, ki so take mikali banko de Pariš et des Pays-Bas
Šele na ugovor višjega vojaškega poveljstva in na ugovor Daladierja ministra francoske narodne obrambe in s posredovanjem Anglije, ki še n bila pripravljena, da bi sledila Fran ciji v pustolovščino, je uspelo vodi teijem, da so se uprli pritisku in grož njam bojevitih židovskih mogotcev Naslednjega dne se je izvedelo, da j< bilo poročilo o izkrcanju 30 tisoč nem ških vojakov izmišljeno, kakor je bil< izmišljeno tudi poročilo meseca jami arja 1937 o izkrcanju 30 tisoč nemškil vojakov v Melilli. Novica je prišla 1 Pariz iz Prage. »Radio-Journal di France«, ki ga je vodil Brosselette, ji novico sprejel in jo sporočil drugin listom. Predsedstvo državnega sveti v ulici Quai d'Orsay je to novico spre jelo, ne da bi o njeni točnosti količka podvomilo. Židovstvo pa se za Avstrij« v Španiji to pot še ni moglo maščevati Toda postopek s ponarejeno novico j< bil tako učinkovit, da so o tej novic razpravljali tudi v Monakovem in S' dalje do izbruha vojne zaradi Gdaonsk«
<
Št. 170.
»SLOVENEC«, četrtek", 27. julija 1944.
Stran JI
Skrb »osvobodilcev« za šolstvo na Krku
Hrvatski list »Glas Primorja«, ki izhaja 'vakrat tedensko na Sušaku, je v svoji
0	in 41. številki prinesel daljše poro-(lo o »dobrotah«, ki so jih prinesli osvobedilci« prebivalstvu otoka Krka. Cer je marsikateri Slovenec bil na Krku, io marsikoga še prav posebno zanimalo lelo komunistov na tem otoku.Zato bomo lanes skoro v celoti objavili omenjeni lanek o komunističnem šolstvu. Bilo je irav tako, ko.t pri nas, kjer so komu-listi prišli do tega, Članek pravi;
»Badoljevska okupacija je vzela na-emu narodu tisto, kar mu je bilo v jav-lem življenju najdražje; vzela mu je šolo r domačem hrvatskem jeziku.
Delali so torej s polno paro in niso tedili s sredstvi in napori. Ni čuda, da t ljudstvo z navdušenjem spreielo »osvo-todilce« pod rdečo peterokratko zvezdo, .judstvo se je nadejalo, da mu bo sedaj »olje in da bo spet prišlo do svojih na-odnih šol. Šole so se res začele odpi-ati, pa zelo pogosto brez pravih uči-aljev in potrebnih knjig. Za verouk so hoteli odrediti, naj ga obiskujejo samo tinA otroci, katerim so starši to dovolili. Jporaftljati naj bi se smele le one vero-tčne knjige, ki bi bile pret cenzurirane jo politkomisarju. To vlogo je opravljal la Krku Ivan Blažkovič, strojar iz Gri-iana. Ko so »osvobodilci« videli, da t ivojim vmešavanjem v verske stvari stalijo na kocko zaupanje pri ljudstvu, so )dredili, naj zaenkrat nihče ne začenja 'eševati verskih vprašanj. Medtem so pa lčitelji dnevno dobivali okrožnice, v katerih je bilo predpisano, kaj je treba stroke predvsem in kot naivažnejše naučiti. Tako je bilo treba otroke kot najvažnejše poučevati, da je komunistična stranka začela narodno »osvobodilno« borbo, da ima v tej borbi ona največ zaslug, da je dolžnost vsakega poedinca, biti ji za njeno delo hvaležen. Nadalje, da je tovariš Tito vodja »narodno-osvo-bodilne« borbe, da je Ivan Ribar predsednik antifašističnega oziroma komunističnega parlamenta, da sta Marx in Lenin bila največja duhova človečanstva, ki sta rešila svet, in še mnoge druge »važne« in za vzgojo otrok »potrebne« stvari. S tem delom je postala šola popolnoma usužnjena komunistični stranki. To naj bi bilo narodno osvobodilno gi-banjel
»Vse šole zapreti!«
Dne 13. novembra 1943 se je položaj na otoku Krku popolnoma spremenil, ker io morali »osvobodilci« tega dne bežati
1	otoka pred nemško vojsko. Ko so zapuščali otok, so dali komunisti članom »narodno-osvobodilnih« odborov, ki so ostali na otoku, nalog, da ne smejo dovoliti odprtja niti ene šole na otoku Krku. Niti ene šolel Zakaj? Zato, ker ne dovoljujejo, da bi se otroci tudi t polnočjo šole versko vzgajali, ker nočejo, da bi mladina in starši spoznali, kaj je komunizem in da je tolovajstvo drugo ime za isto stvar. V najnovejšem času prepovedujejo z orožjem v roki, da bi otroci obiskovali šolo, češ, da ta služi okupatorju«. Učiteljem groze s smrtjo, če bodo še naprej poučevali. Medtem
' iste komuniste nič ne moti, da ne bi obema rokama sprejemali živilskih na aznic, ki po zaslugi »okupatorja« prihajajo na otok. Te živilske nakaznice si prilaščajo celo s silo, kakor se je to primerilo v Vrbniku. Ali del od njih s silo pridrže zase, kakor se je to zgodilo v Omišlju, ali pa zahtevajo od trgovcev, da jih ti zanje prihranijo. Prav tako tudi mirno gledajo in dopuščajo, da tudi tisti učitelji in učiteljice, ki so zanje, sprejemajo mesečno plačo od »okupatorja«. Zanje je vse dobro, kar »okupator« prinaša, toda otroci vseeno ne smejo v šolo. Če so jih ljudje vprašali, zakaj to, so od govorili: »Če mi nimamo šoi in če mi ne znamo čitati in pisati, zakaj naj bi bilo pri vas drugače.«
Po vsem tem ni nič čudnega, da so se celo žene same dvignile proti komunistom, pa čeprav so bili oboroženi, ter se s sekirami, lopatami, motikami in vilami pognale nanje, kadar so prišli, da bi jim zaprli šolo, katero po pod pritiskom mater morale učiteljio« odpreti, kot se je to zgodilo v Vrbniku fai Resiki. Čast tem materam in tem ženam! Temu nji hovemu zgledu bi mora'i slediti tudi njihovi možje ter moško z geslom »ven z njimi« napasti agitatorje komunistične stranke na otoku Krku. Da, ven z njimi to je prava beseda, to je pravi poziv, ki mora iti od človeka do človeka, kajti oni — ti »osvobodilci« pod rdečo petero krako zvezdo — nočejo naše kulture, no čejo naše bodočnosti, nočejo šole, nočejo naše svobode. Oni so že sedaj naši glav'
ni sovražniki, oni — privrženci in agitatorji komunistične stranke.
Ko je prišlo do kapitulacije badoljev-cev, se je vse prebivalstvo otoka Krka oddahnilo. Z navdušenjem je pozdravljalo tiste, ki so prišli k njemu v imenu osvo-bojenja. Slučajno so bili zastopniki »narodno osvobodilne vojske« prvi, ki so prišli na otok. Kako so se ti obnašali do badoljevcev?
Tudi na Krku • Krimske jame
»Osvobodilci« so jim izkazovali spoštovanje in jim nudili vse mogoče ugodnosti. Najbolje bi mogel potrditi to Emilio Vecchione, kapetan badoljevskih kara-binjerjev na Krku, mož, ki je dal na desetine naših ljudi odvesti v zapore na Reki, Kopru in Trstu, potem pa iz teh zaporov v internacijo po vseh mogočih krajih Italije. Komunistični komandant, politkomisarji in razni člani narodno osvobodilnih odborov niti mislili niso na to, da bi tega badoljevca pozvali na odgovornost, ampak so mu iz posebnega spoštovanja dovolili celo nositi orožje in ob njem je smela biti posebna straža njegovih oboroženih vojakov vse do njegovega odhoda z otoka. Na podoben način so se obnašali do tedanjega kotar-skega komisarja, ki ga je bila vsaka hrvatska beseda spravila v nevoljo. Da pa bi se oškodovali za to milosrčnost, so na drugi strani ti »osvobodilci« dali streljati naše domače ljudi z otoka Krka. Nikdar ne bodo Vrbničani niti Puntarji pozabili tistega 28. septembra, ko so comunisti njihove meščane v Crikvenici živinsko mučili, odvedli na morišče in streljali. Ker so ti mučenci hoteli, da bi bila njihova gruda svobodna, a da v njej ne zavlada komunizem, so jim roke zadrgnili s telefonsko žico in jih trpinčili in streljali, nato pa pometali v jamo. Niti tega jim niso pustili, da bi prišel k njim duhovnik.
Tako se je »narodno osvobodilna« borba pokazala v pravi luči. Proti ba-doljevcem v luči suženjskega klečeplazenja, proti domačemu prebivalstvu in njegovi težnji po svobodi pa v luči na-rodno-morilske drhali. Po 28. septembru so doživeli otočani še nekoliko strašnih dni. Dne 11. oktobra v Drežnici, 29. oktobra v Babncm potoku, za Božič v Mo-šunah, 9. oktobra pa so odvedli komunistični krvniki poleg toliko drugih iz Crikvenice tudi prebivalce otoka Krka. Bilo jih je 11, ugledne osebe, sami rodoljubi; toda ker so bili rodoljubi, so križali načrte komunistične stranke. Krvniki so jih gnali pred seboj zvezane z žico, ki se je globoko zarezala v kožo in meso, dokler jih niso privedli preko Mošuna napol žive v Drežnico, kjer so jih v noči med 10. in 11. oktobrom postavili pred »ljudsko sodišče« in pred »državnega tožilca« Vojislava Ugarkovi-ča, tržnega nadzornika. Nato pa so jih, ko so jim pobrali vse vrednosti, ki so jih imeli pri sebi, postrelili. To so divjaški umori, kakršnih naš narod še nikoli ni doživel. Pripravil naj bi pot komunističnemu raju v hrvatskem Primorju.
Dne 29. oktobra so gnali komunistični krvniki druge rodoljube z otoka Krka iz Otočca proti Babnemu potoku. Gnali so jih kakor živino, zvezane z žico, jih potem med potjo »junaško« pretepali, trpin čili in zabadali z bodali. Ko so jih pri vlekli do jame, so jih slekli in jim vzeli obleko in perilo. Nato so jih postreljali, vrgli v jamo in jih zasuli, ko nekateri od njih niti mrtvi niso bili, kakor to pričajo ljudje, ki so bili navzoči pri tem krutem in ogabnem zločinu.
Podobno so delali z našimi uglednimi ljudmi v Mošuni za Božič. To so prizori in slike one svobode, kakršno si je komunistična stranka zamislila, da jo pri nas uveljavi. Ko so »okupatorji« prinesli ljudstvu malo reda in miru, po katerem je ljudstvo tako hrepenelo, to komuni stom nikakor ni bilo po godu, ampak so spet poslali na otok svoje ljudi, da bi pripravljali pot komunistični stranki Morda bi pri ljudeh naleteli še na kakšno razumevanje. Toda komunisti so se oprijeli metod cestnih razbojnikov, zločincev, ki so pod krinko prijateljstva prišli k človeku, da ga ubijejo. Z metodami podležev, ki planejo v stanovanje, da pokoljejo neoboroženega človeka, ko počiva. Kri domačih ljudi, katerih edina krivda je bila v tem, da niso hoteli pripadati komunistični stranki — prelita na cesti pri Omišaljskem Sv. Vidu, potem v Šilu, v Bogovičih, v občinskem uradu v Bašti, v mlinu na Vrhu na Rabu bo stalna priča, da »osvobodilci« niso imeli drugega namena kakor da iz otoka Krka napravijo jamo cestnih razbojnikov in roparjev.
Temu istemu namenu je služilo tudi ravnanje komunistične stranke, ki je šlo za tem, da iztrebi iz vrst naših mož in
Večna beseda
našemu času
Človeštvo danes vedno vprašuje. Gleda grozoto razdejanja, krivi se pod težo križa in vprašuje: »Zakaj?« V tej besedi ni samo vprašanje, je skoraj ugovor in tudi nezadovoljstvo. Človek stoji pred Bogom in ga bogokletno vprašuje: »Zakaj vse to?<
Božja beseda nas uči drugače; ne odgovarja na naše vprašanje, ampak sama vprašuje: »Zakaj?« Bog edini sme staviti to vprašanje, kot ga je zastavil takoj po grehu prvih staršev. Videl je raj, vse darove, ki jih je dal človeku, in zdi se, kot da je Bogu samemu nerazumljiv greh prvih staršev. »Zakaj si to storila?« je vprašal ženo, ki je zapeljala moža, da je jedel prepovedan sad.
»Zakaj?« To vprašanje je odprto še danes in ni odgovora nanj, razen besede o skrivnosti hudobije. Lahkomiseln človek se smeje in govori, kot da je samo ob sebi umevno, da človek greši; umljivo mu je, da celo težko greši in mu kar sani sproti odpušča. Dobri tega ne ume. Čeprav sani greši, ne more razumeti lastno hudobije in dela zanjo pokoro. Lahko-n iselen otrok hitro užali očeta, ga morda celo udari, pa se mu zdi to kar umevno. Dobremu otroku pa ni mogoče razumeti, kako more sin udariti svojega očeta v obraz. Samo en odgovor mu ostaja, beseda o skrivnosti hudobije, ki je v človeku in je ta ni zamoril. Podobno razmišlja dober človek in čim bolj razmišlja, tem manj ume, da je sploh mogoče žaliti Boga na tako strašne načine.
Skrivnost greha je skrivnost hudobije. V tem je ves odgovor. Molčati moramo namreč pred svojim Bogom. On sam nas vprašuje: »Zakaj vse to?« Nesreče in vojske so kazen za greh, zato ni prav, da ošabno vprašujemo po vzrokih tolikega trpljenja. Bog nas vprašuje, kaj nam je storil, da smo ga tako žalili. Mi ne smemo vpraševati. Le tisti, ki je čist in svet v njegovih očeh, naj vstane in vpraša. Toda ta bo rajši ponižno molčal in dajal Bogu zadoščevanje za grehe drugih.
Kri mučencev -seme novih kristjanov
mladeničev vse tiste, ki bi jih mogli ovirati, ko bi jim uspelo uresničiti svoj raj na otoku Krku. Zaradi tega so takoj po prihodu na otok z orožjem v roki in pod pretnjo smrtne kazni prisilili naše dijake, naše najboljše može in fante, da v njihovem spremstvu gredo v boj za osvobojenje. Niti puške niso znali držati, kaj šele ravnati z granatami in metalci, kar pa komunistov ni nič motilo, da ne bi poslali te dečadi v Karlobag, kjer je že 2. oktobra plačalo z življenjem 6 dijakov s Krka, 5 baščanskih fantov itd. Ako so nesrečni starši kasneje vprašali komunistične poverjenike, zakaj se vse to dopušča, so slišali ciničen odgovor: »Zakaj pa niste dovolili, da bi se oni na gimnaziji vpisali v naša društva?« In odkrito je izjavil komunistični funkcionar na očitek, zakaj oni politkomisarji, komandanti, namestniki in odborniki ne gredo v borbo: »Mi ostajamo doma, mi komunisti se moramo čuvati, drugi morajo iti!« In tako so tisoči naših ljudi našli smrt pri Ogulinu, ker so bili bosi, neoboroženi, nevešči orožja in bojevanja, ko so jih komunistične strojnice izza hrbta gnale v boj.
To je samo bleda slika delovanja »osvobodilske« komunistične drhali na otoku Krku. Tu so samo grobo prikazani glavni podatki, ne izmišljeni, kakor so oni iz »narodno-osvobodilne vojske«, temveč natančni in resnični, znani vsakemu človeku na otoku Krku. Razbojniško in sistematično uničevanje naših ljudi, to je cilj komunistične narodno-morilske drhali. Onemogočiti za vedno vsako delo tem zločincem in pognati jih iz vseh naših krajev, mora biti cilj in geslo vseh onih, ki jim je do tega, da rešijo narod in njegove svetinje: vero, družino, dom. Kdor ni odločno za to, naravnost neposredno podpira komunistično drhal in z njo naj z zemlje izgine tudi oni
Če je kdo v neki zaslepljenosti kdaj mislil, da mora dvigniti roko proti lastnim staršem, ga je še vselej življenje poučilo, da je treba spoštovati očeta in mater, če hočeš, da so ti bo dobro godilo na zemlji. In kadar koli je še kakšen narod v svoji zaslepljenosti dvignil roko proti svojim duhovnikom, še vselej se je po kazni ntoral prepričati, da je dvignil roko proti samemu sebi. Naj trenutni videz govori kar koli, prav tako, kot je trdna resnica, da otrok ne sine dvignili svoje roke proti očetu, tako je gotovo, da narod ne sme dvigniti svoje roke proti duhovniku.
Če pogledamo v našo slovensko preteklost in v našo sedanjo razmere moramo reči, da smo se Slovenci to resnice vedno zavedali. Iz našega lastnega naroda jo malokdaj ali nikoli padel kamen na našega duhovnika. Posebno naše dede je odlikovalo sveto spoštovanje do duhovnikove besede. Vedeli so sicer, da je duhovnik kljub vsemu še vedno človek z nekaterimi človeškimi napakami, toda človek, ki ga je Bog snin visoko povzdignil, v svojo lastno čast in slavo. Še danes labko rečemo, da v slovenskem narodu duhovnik uživa globoko spoštovanje.
Pač pa je res, da je moral duhovnik tudi med Slovenci prestati mnoga preganjanja in krivire. Toda če pogledamo, od kje je to izhajalo, najdemo vedno en in isti vir: od tistih slovenskih izkore-ninjenrev, ki so delali proti lastnemu narodu. Vedno jo bil skupen znak zunanjih in notranjih naših narodnih sovražnikov ta, da so najprej udarili po naših duhovnikih po geslu: udaril bom pastirje in razkropile se bodo ovce.
Kljub temu, dn se je komunizem že precej znjedel v naše narodno telo, kljub temu, da njegova dejanja in njegovi zločini kažejo videz, kot da bi izhajali iz našega lastnega naroda, vsi vemo, da je komunizem tu.ie telo, tuja učenost. Kot zunanji sovražnik našega naroda — ne santo sovražnik naših narodnih svetinj, ampak predvsem sovražnik naših kulturnih in verskih vrednot — je tudi komunizem šel po stari poti vseh sovražnikov našega naroda: udaril je po duhovščini.
Svoj napad nn slovensko duhovščino so dobro pripravili in skrbno izvedli kot zločinec dobro pripravi tvegano podjetje. Kot pri vsem svojem delu so se komunisti tudi tu poslužili gesla o izdajstvu. Gesia so pri komunizmu sploh zelo priljubljena in tudi zelo enostavna zadeva. Spomnimo se še časov, ko so komunisti uporabljali geslo o kapitalistih in o pro-letarcih. Vsak slovenski kmečki župnik jc pri komunistih tedaj velja! za kapitalista, dočim so sc advokati in druga gospoda vozili okrog v avtomobilih, pa so bili obenem najbolj rdeči in najtiolj zavedni »proletarci«. Kasneje je prišlo nn dan geslo o fašistih. Tedaj so veljali vsi slovenski duhovniki za fašiste zgolj zato, ker so odklanjali komunizem. Sedaj so komunistična gesla že bolj konkretna, prirejena bolj za slovenske razmere. Sedaj je geslo: izdajalec je vsakdo, ki no odobrava zločinov komunistične OP.
To geslo o izdajstvu slovenske duhov-ščine so komunisti vrgli med narod in pod varstvom tega zlaganega gesla so izvedli svoj napad na slovensko duhovščino.
In tako imamo sedaj po dveh letih' komunističnega dela in po dveh letih kričanja o izdajalstvu žo celo vrsto nedolžnih žrtev med slovenskimi duhovniki. Življenje, delo in trpljenje teh duhovniških žrtev nam prikazuje knjižica »Kri mučencev«. Prav ob izidu to knjižice su je znova pokazalo, da zdrav slovenski narod še vodno globoko s|)Osluje svojega duhovnika in mu jo zn njegovo delo za dušni in posredno tudi za telesni blagor od srca hvaležen. Kajti kljub temu, da ja knjižica izšla v veliki nakladi, so Slovenci tako segali po njej, da je komaj v dobrem tednu že skoro pošla.
V tej knjižici so po vrsti popisani vsi duhovniki in bogoslovci, ki so kakor koli izgubili svoje življenje zaradi komunističnega divjanja. Kljub temu, da je za življenjepis posameznega duhovnika v knjižici na razpolago komaj tri do štiri strani, nam žo ta bežen pregled pokaže, da so bili to ros duhovniki po volji božji in slov. ljudstvu samo tedaj, ko so vstopili v bogoslovje, ampak so ga darovali in se žrtvovali skozi vse življenje, vsak dan in vsako uro. V največji skromnosti in zapuščenosti so živeli po podeželskih in liribovskih župniščih, delali od jutra do mraka in kot dobri pastirji vztrajali pri svojih ovčicali tudi tedaj, ko je v njihovo stajo žo vdrl rdeči komunistični volk. Iz knjižice nas pozdravljajo znani obrazi mladih duhovnikov, ki so morda še z nami posedali po šolskih klopeh in smo njihovo požrtvovalnost in njihovo nesebičnost lahko spoznali že v to-variški šolski družbi; iz knjižice nas pozdravljajo obrazi starejših duhovnikov. Mnoge od njih smo morda osebno poznali in od blizu videli njihovo nesebičnost in njihovo svetniško življenje.
Malokdo zna prisluhniti tajnemu in skritemu življenju tistih, ki so na skrivnem in v popolni nesebičnosti darujejo in žrtvujejo svojemu Bogu za dobro lastnega naroda. Na zunaj se namreč toliko kriči o zaslugah in o žrtvah za narod. Ob tem bahavem vpitju pa je toliko skritih in nesebičnih ljudi, ki poleg vsega svojega dela in truda žrtvujejo za narod še svojo skritost in pozabljenje. Skriti in nepoznani so v svojem kotičku delali, od jutra do večera in nihče ni to njihovo žrtve in tega njihovega dela cenil, ker ga niti ni poznal. Ta knjižica nam pa v hitrih in površnih obrisih razkrije to delo in nam razgrne zaveso, za katero opazimo do sedaj marsikomu nepoznano in skrilo delo in trpljenje.
In prav v tem je vrednost te knjižice. Sedaj, ko smo to skrilo žrtvovanje spoznali, bomo vedeli, da jo res vredno vse naše ljubezni »o, kar so komunisti tako sovražili. Nedolžno prelita kri duhovnikov bo gotovo seme za novo duhovniške poklice.
Tako so si množili vrste
Nesrečen fant je bil Lacko. Ni ga vzgajala materina ljubezen, ni našel človeka, ki bi mu reševal uganke, razjedajoče dušo. Želel se je raztresti v družbi, iskal utehe v umetniškem delovanju, a zagrenjenost je bila vedno večja. Kaj čudnega, če mu je z žolčem zalito srce dovzetno za prevratna gesla o maščevanju, pobijanju in rušenju.
Leta 1941 smo bili skupaj v univerzitetni predavalnici. OF je začela s svojim delovanjem. Nek akademik iz yišjcga letnika je prišel v zbornico, kjer je imel predavanja prvi letnik, in polagal razne letake na klopi. Nek prvoletnik pa je, ne bodi len, hodil za prvim in pobral vse papirje, ki jih je ta delil. Ob silnem zgražanju in grožnjah raznašalca jih je nesel na stranišče. »Kaj vendar počenjaš,« je vpil agent, znani krščanski socialist. »Ne bi rad, da bi nas zaradi takih neumnosti odvlekli v zapor,« mu je smelo odgovarjal bruc. Agent, ves v ognju, nato: »Glej, da ne prideš še kam drugam.« Takrat groženj OF še nihče ni jemal posebno resno, nadaljnji dogodki pa so potrdili izrečene grožnje.
Prišli so zadnji dnevi junija 1942 in nas odpihnili v Gonars. Lacko se je čisto pomiril. Imel je isto skrb, kako bi prišel do česa za pod zob, kakor vsi ostali, le da je bil bolj iznajdljiv. Kadar je njegov znanec dobil zavoj, se je prav gotovo
prišel vsest na njegovo ležišče in sc t njim ljubeznivo razgovarjal, vmes pa pripomnil, da je že pred tednom pospravil zadnje ostanke v svoji škatlji.
9. septembru 1913. leta, ko sva se z Lac-kotom srečala pred Slamičcm na Gospo-svetski cesti. »Kako kaj , Lacko? Samo da si se srečno prebil do Ljubljane! Sedaj si boš oddahnil in se opomogel od vsega hudega,« sem ga ogovoril.
»Dolgo ne mislim počivati, ker bi rad do februarja dohitel z izpiti tiste, ki jim internacija ni vzela toliko časa, kot meni. Pa saj je prijetno študirati, če človek ne medli od lakote in če se ponoči odpočije na belih rjuhah in mehki postelji.«
Tedaj se nama je približal mlad mož kakih tridesetih let in uprl svoje jastrebove oči v Lackotov obraz. Iz ustnic, razkremženih od ogorčenja, so mu začele vreti besede, izgovorjene odločno in precej glasno, dasi zamolklo pridušeno: »Slišiš, kako, da te najdem tukaj?! Ne veš, kje bi moral danes biti? Si zgubil zvezo?« Ves osupel sem se umaknil za nekaj korakov in sc nehote obrnil v stran. Pa glas mladega moža, poosebljene energije, je bil dovolj močan, da sem slišal grožnjo: »Da te jutri ne dobim več v. , mestu!«
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor z Mitjo Šarabonom
Res je prijetna njegova soba. Domačnost diha iz knjig in slik in vseh predmetov. V tej sobi moraš biti odkrit in iskren, kakor je iskren njen lastnik.
Povedal sem pesniku, čemu sem prišel. Zasmejal se je, zamrmral nekaj o kritikih in — načela sva pogovor.
»Tako mlad si še — 22 let še nimaš — pa imaš ie prvo svojo knjigo. Lahko si vesel. Balantič, Tvoj vrstnik, jo je dobil šele po smrti.
»Da in sem hvaležen. Toliko sem bil sam, toliko sem premislil, doživel in občutil. Zato sein vesel, da sem mogel eno (gotovo do zdaj svoje najgloblje notranje doživetje) preliti v pesmi. Pisal sem to kujigo v enem samem velikem ognju in navdihu.
»Kajj pomeni t« ibirka Tebi in Tvoji pesniiki poti?«
*	
	Pm«lllSI
jtA-ii	
	
»Doživetja ob teh pesmih pomenijo v mojem življenju preizkušnjo in najtrši boj. Takoj spočetka Ti pa moram povedati, da nikakor nisem pesimist. Ne! Saj so me imenovali pesnika sonca in luči. Toda pesnikova duša je bila in bo vrt trpljenja.
Prijateljstvo z žalostjo in bolečino postane pesniku prijetno. Trpljenje je smisel življenja. Ta svet in globoka duša in sreča: to ne gre skupaj. Sreča edinole v trenutkih, ki minejo, v hipih ustvarjanja, v užitkih nad svojim lastnim delom. In sreča v trpljenju, ki je globina in lepota, vstopnica k Praviru in neusahljivo sonce božjih plemičev-umetnikov. Trpljenje, z naslado sprejelo, z veseljem v duši hranjeno: to je največ, to je vse I Trpeti brez godrnjanja, brez vzdihov, brez namerno objokanega obraza in brez spakedranih besed. Ko postane trpljenje prijateljski del tebe samega, ee ti od-pro povsem novi pogledi na stvarstvo in ustvarjcnce. Kljub vednim menjavam časov in usod — ostaneš trden, ustaljen in v dnu duše umirjen. Bolj ko te žge bolečina, bolj si miren in srečen.
Pa boš rekel: Kako to, da so tvoje pesmi tako nemirne, tako zvrhane strasti in bolečega hrepenenja?.
Povem ti odkrito: prepustil sem se najmočnejšemu doživetju svojega življenja. Poslušal sem glas srca. In tok me je nesel s seboj. To so pesmi ,iz srca razlite. Pozabil, hotč sem pozabil na svoj evangelij in sem trpel v trpljenju. Zajelo me je hrepenenje, objela me je ljubezen do Lepe Vide, do Hrepenenja kraljice, do nedosežne Ljubezni. Doživel sem dramo, kakršno more doživeti in do dna občutiti samo pesnik. Dramo trpljenja. Občutil setn bolečino v vsej njeni teži. Doživljal sem »bele noči«, ko sem gorel v silovitem naponu misli, živcev, občutij, vizij in slutenj. Takrat so nastajale in rasle moje pesmi. Ne v inrzli razumski realnosti! V resničnem ognju doživljanj, v viharju duhovne strasti in divjega hrepenenja. Pesmi so dobesedno gorele iz mene. Včasih sem jih v dveh urah najglobljega doživljanja trpeče ljubezni napisal deset ali pa še več.
O, to so bile čudovite in hkrati strašne noči, ki so mi res veliko dale, pa tudi veliko vzele. V tistih trenutkih sem živel svoje resnično življenje, svoje pesniško življenje. Prehiteval sem sam sebe, moje misli so drvele. Trenutki ustvarjanja! Čutil sem, kakor da se dotikam vseh zvezd in vsake posebej.
Vidiš, dragi, v takšnem ognju so bile rojene te pesmi. V njih je kos mojega življenja, ki bo pustil živo sled v
vsem mojem mišljenju in delu. V njih je doživetje Lepe Vide, ki je ne bom nikoli imel in jo bom vendarle vedno nosil v svojem srcu. In zato ne sodim teh pestili tako strogo kot vi, kritiki, in jim rad odpustim pomanjkljivosti.
Sicer pa: preveč sem iskren, kaj? Veš, to je že moja stara napaka, če jo napaka. Mnogi so me že izkoriščali zaradi nje, pa me niso »spreobrnili«. Kljub trpljenju, ki je zapisano v meni, botn oslal vedno otrok.«
»Kaj pa Tvoja zunanja pesniška pot?«
»Že kmalu sem začutil v sebi pesniško žilico. Tudi pesnil som. Pa je bilo vse skupaj zanič. Veš, da sem že povsem obupal nad svojo napisano »poezijo«. Pa se mi je nenadno odprlo. Prav v zadnjem času. Doživetje me je zajelo in potegnilo za 6eboj. In setn pisal. »Dom in svet« me je sprejel vase, uredniki sle me sprejeli v »Zbornik Zimske pomoči«, Ljudska knjigarna pa mi je natisnila knjigo.«
»Tvoji učitelji in vzorniki?«
»Že pred leti sem vzljubil Tagoreja študiral sem indijsko filozofijo. Potem sem brodil tu in tam, imel sem rad tega in onega velikega pesnika. Od domačih poelov pa sam veš, koga najbolj cenim. Gradnika. Sam si zapisal, dn izhajam i? njegove poezije. Rad priznam. Gradnik mi je miselno in oblikovno najljubši. On mi jo v poeziji to, kar v prozi Cankar.
Zelo pa cenim tudi poezijo Lili Novijevo in Severina Šalija.«
»Načrti?«
Vedno bolj me boli trpljenje mojega naroda. Čutim, da bom o tem pisal.
Prišla bodo nova doživetja, nova srečanja. In novo pesmi. Pri tem pa ne botn ostal. Vskočil bom v prozo. Imam žo skoraj napisan roman. Pa naj le še počaka... O začeti drami pa molčim...«
Vesel sem bil tega razodetja pesnika samega in skoraj Čutim, da mu nisem bil do dna pravičen s svojo oceno. Zdaj čutim, da je njegov obup resnična mladostna romantika, hrepenenje po nedo-sežnem, nova Lepa Vida, ki človeka vabi, so mu da okusiti in ga pahne v smrt, a še v smrti mu je lepa in zaželena. Čo ga vzamemo realistično, je takšna bolečina bolezen; če romantično, je to pot do duše in novih poletov, kakor sem rahlo zaslutil in tudi poudaril. Zdaj, ko je splav njegove poezije odvezan in spuščen v reko našo književnosti, in ko jo tudi njegova realistična bolečina našla pristan v tej prijetni sobi, ki diha toplo domačnost njegove mlade gospe .ladke, želim Mitji Šarabonu še mnogo uspeha v življenju in — v turi na Parna« Kot dober planinec, negovan v podnožju naših Špikov, bo po markaciji, ki jo je žo opazil, še lahko prišel na vrh.,, Id.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
2e zgodaj je bil trg živahen
Ura v zvoniku stolne cerkve sv. Nikolaja še dolgo ni odbila osem, ko je bil Vodnikov živilski trg v sredo na tržni dan že povsem zaseden in živahno razgiban. Vse je hitelo prodajat, nakupo-vat, zbirat in se tudi drenjat okoli bra-njevk. Zakaj in kako? Gospodinje so hitro izvedele za neko posebno tajnost!
»Danes breskve prodajajo«
Je šlo od ust do ust. In gospodinje so si skrivaj pomežikovale, katera branjevka ima zaboj lepih, zdravih in debelih hre-skev v zalogi. Toda hranjevke so dolgo imele zaboje pokrite s kako plahto ali velikim papirjem, kakor da bi tam hranile pravo zlalo. Odločne in pogumne žene pa so poklicale stražnika, da je posredoval. Branjevke so se sprva izgovarjale, rekoč in zatrjujoč: »Ne vemo ceno! Nimamo računa!« Ženske pa so nekam zlobno pristavljale: »Kaj, ne veste cene? Za črno borzo so določene, za ve-rižnike, ne pa za reveže.« Seveda so branjevke nato kmalu začele prodajati breskve, saj so tudi zalo obvezane, ker imajo strogo kontrolo in ne morejo zaboja kar tako skriti in spraviti za črno-borzijanske špekulacije.
O iižolu, bučah in ...
Trg je bil v sredo dobro založen z vsemi sedanjimi poletnimi pridelki, ki jih dajeta njiva in vrt. Bilo je še precej solate, mnogo čebule, korenja, peteršilja, jedilnih buč, dalje ohrovta, zeljnatih glav in — kar je sedaj redko — mnogo špinače. Domači stročji fižol prihaja že v večjih količinah na trg. V prvi vrsti je naprodaj nizki, pa tudi visoki se že dobi. Za fižol je bilo veliko zanimanje, ker ga lahko pripravljamo ne samo kot solato, marveč tudi kot prikuho.
En meter visok fižolov strok
Ko smo pri fižolu, naj omenimo, da se je posrečilo vrtnarjem in gojiteljem stročjega fižola vzgojili do en meter visoke fižolove stroke. Ni mogoče? Tako
si bo pač marsikdo mislil! Pa jo resnično! V »Slovencu« je kronist 12. avgusta pred 40 leti zapisal, da so »en meter dolgi fižolovi stroki« zrasli na vr-lu trgovskega vrtnarja g. Ivana Gorečana na Poljanskem nasipu štev. 16. G. Gore-čan ima na svojem vrtu 40 drogov, na katerih rastejo tako dolgi stroki.«
Reporter je nekoliko dvomil v to novico. A vprašal je g. Kačarja, telefonista reševalne postaje, ki se vnelo bavi z gojitvijo lepih paradižnikov in izbranega fižola. Pa mu je g. Kačar potrdil, da je mogoče vzgojili tako visok, rekorden strok. Sam je pred leti imel eno prek-Ijo takega fižola. Široki so bili dolgi nad 1 m. Na vsake 3 cm je prišlo po eno zrno. Fižol v stročju ni dober, pač pa pozneje v zrnih. Za tak fižol pa so potrebne preklje do 6 m visoke.
Prometna nesreča na Krekovem trgu
Na Krekovem trgu se je v torek okoli 14 primerila hujša jjrometna nesreča. Neznan motociklist, ki je vozil v naglem tempu, je tam podrl in hudo poškodoval 3-letnetfa sinčka solista ljubljanske opere Andrejčka Itakovca, ki je dobil poškodbe na glavi in mu je bila zlomljena desna noga. — Bili sta tudi dve kolesarski nesreči. Pri padcu s kolesa si je poškodoval desno koleno 14-Ielni Andrej Poniž. — Poštni uradnik Mirko Senčar se je hudo poškodoval po obrazu, ko je padel s kolesa.
Nesreče in poškodbe
Poslovodjeva žena Valda Jurčeva,
stanujoča na Marmontovi ulici štev. 36, je zavžila preveliko dozo kinina, da je nastopilo nevarno zastrupljenje. Je morala iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. — Na Rudniku je padel s kozolca in si zlomil levo roko 18-letni sin Alojzij Ponikvar. — Marija Cerinova, tO-let-na posestnikova hčerka, si je v Dobru-njah pri padcu zlomila levo roko. — Pepra Rcparjeva, 13-letna posestnikova hčerka v Preserju pri Borovnici, je v ponedeljek obirala divje češnje, ki sedaj konec julija zore. Padla je z drevesa in si zlomila ohe nogi.
Ustvarjanje, rast in življenje narave bo na sila zanimiv, poučen in lahko razumljiv način opisan v 12. SVETOVI KNJIGI, ki bo imela naslov:
Tojne riarove
Knjigo je napisal dr. Fr. Mihelčič.
Dogodki in novice današnjega dne
Iz navadne beračije domačih in tujih ciganov rasejo laži, krive in prazne vere, nam tatovi in roparji zore, ki jim je komunisti
ime.	(Slomiek)
Koledar
Četrtek, tT. malega srpana: Pantalecn, mučeneo: Bertold, opati Natalija, muče-
nlca; Lilija, mučenlca. Petek, 18. malega srpana: Viktor I., papež in mučeneu; Inooeno I., papož; Na-
zarij, mučenec. Lnnlna sprememba: Prvi krajec ob 10.23. Herschol nai>oveiluje deževno.
Operno gledališče »Pa gani nI«. Red Četrtek. Ob 18.
Kino Matica »Tltante« ob 16 ln 19.
Kino llnion »Materina ljubezen« ob 17 in 19.15.
Kino Sloga »Kdo Je ofet« ob 16 In 19.
Lekarniška služba Nočne iliibo Imajo lekarne:
mr. Leustek, Rosljeva cesta 1: mr. Ba-lioveo, Kongresni trg 12, in mr. Komo-tar, Vič, TržaSka oosta.
NOVI GROBOVI
+ Ivan Volk. V Ljubljani je po daljšem bolehanju izdihnil g. Ivan Volk, znan in ugleden člam ljubljanskega trgovstva. Blagega rajnega bodo pokopali v petek, ob petih pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajni počiva v miru, njegovim dragim naše iskreno sožalje.
f France Klemenčic
Za pokojnim domobrancem Francetom Klemenčičem (Kosmačev oče) iz Srednjega brda, župnija Trata v Poljanski dolini, bo sv. maša v petek ob pol 7 v cerkvi čč. sester karmeličank na Selu.
Pokojni, ugleden gospodar in vzoren krščanski oče, je umrl ta torek v ljubljanski vojaški bolnišnici vsled ran, za-dobljenih v zadnjih bojih pri Hotavljah.
Znanci in prijatelji se ga hočemo spomniti v skupni molitvi ter prositi božje tolažbe njegovi težko preskušemi družini, saj zapušča 6 otrok. N. p. v m.!
Ni dvoma,
da Slovenčeva knjižnica vrši veliko poslanstvo slovenske besede. Za mal denar vam nudi lepe in dobre knjige domačih in tujih pisateljev in vam omogoča, da si lahko omislite lastno družinsko knjižnico. Ne zamudite, te ugodne priložnosti in postanite naročnik
»Slovenčeve knjižnice«
vsaj za četrti letnik.
ZGODOVINSKI PABERKI
27. malega srpana
Leta 1794 so zmerni elementi, ki so "prevladovali v revolucionarni Franciji potem, ko je bila odstavljena zunanja nevarnost, odstranili Rohespierresa m s tem zlomili moč skrajnežev. Francija je dobila novo ustavo, nastopila je doba »direktorija«, ki je pripravljal pot Napo-loonovi vojaški državi.
1832. leta se je rodil v Srbski Crnji v Banatu Dura Jakšič. Študiral je slikarstvo, nato pa služtioval na več mestih v Srbiji kot učitelj risanja. Umrl je v Beogradu kot korektor državne tiskarne. Z liriko se je bavil razmeroma malo, dasi je bil predvsem lirik. Bil je strastne in uporne narave, zato ga primerjamo
Byronu. Tudi skozi njegova epska in dra-matska dela pronica močan lirski dar. Napisal je tri zgodovinske drame: Seoba Srbalja, Jelisaveta kneginja črnogorska, Stanojo Glavaš. Njegove romantične povesti so po svojem lirskem razpoloženju ali prave pesmi v prozi ali pa so povesti iz sodobnega življenja s politično in socialno tendenco.
Še je čas,
da si oskrbite za 10 lir knjigo
»KRI MUČEMGEV...«
Pohitite, v prodaji so zadnji izvodi
Knjiga dr. Franca Grivca
Narodna zavest in boljševizem
je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna
Operno gledališče
Četrtek. 27. Julija ob 18: »raganlnl«. Red
Četrtek. Petek, 28. JulJIa: Zaprto.
V kratkem bo iz?la »klopna Številka »Gledališkega Iistn« Drame. List ho posebno zanimiv za abonente, ker bo vseboval statistični pregled dela Drame v pravknr minuli sezoni. Poleg tega so v listu ponatisnjeni tudi govori, ki so jih imeli zastopniki Drame in Združenja na pogrebu pokojnega režiserja .Jožeta Koviča. List ho v prodaji v Operi: pri blagajni in pri biljeterjih do konca operne sezone.
Prva predstava Dramskega stndla. V soboto, 29. t. m., bo v Drami nekak debut članov Dramskega stndia, lo je za gledališki poklic prlpravljajočeg* se gledališkega naraščaja. Uprizorili bodo Linhartovo ko-modijo v petih dejanjih »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Pri »tudiu tega dela je bil mladi ansambel povsem avtonomen in navezan sam na«e,saj ima svojega režiserja, svojega Insoenatorja, komponist«, in-spiclenta in snflezo. Igrali bodo: barona — Ladko KoroSec, baronico — Meta Pugljeva, Matička — Sever, Nežko — Svetelova, Zmešnjavo — Lipah, Znška — Raztresen, Budala — Brezigar, Jerco, — Golieva, Jaka — Dolinar, GaSperja — Blaž. Režiser dr. Pavlovi«, scena inž. srh. Gajšek, glasba Jože Osana, kostumi D. Kačarjeva. Gg. Sever in Lipah sta člana rednega dramske, gs igralskega anaaimhla in sodelujeta pri tej predstavi iz ljubeznivosti. Za to pre-1 miero bo izSel poseben Gledališki list.
Malo knjižno žrebanje
Kdor hoče dobiti lopo slovensko knjigo v odlični izdaji, naj se posluži Malega knjižnega žrebanja. Listek stane 30 lir in vsak listek je tudi dobitek, liodisi bibliofilska tombolska tablica ali ena izmed petih knjig Ljudske knjižne tombole Zimske pomoči. Žreba se lahko v pisarni Zimske pomoči, Gradišče 2, ali Ulica 3. maja, nasproti Daj-Dama. Prav-tam se tudi prodajajo bibliofilske tom-bols!:e tablice po 100 lir.
Bibliofilska tombola
Neimenovani gospod |e odkupil 20 tombolskih tablic za bibliofilsko tombolo in jih podaril za siromašne begunce. — Gospod K. T. je pri odkupu 10 tombolskih tablic podaril 5 tablic za begunce.
Obema se v imenu obdarovanih zahvaljujemo in ju priporočamo v posnemanje I
Važno za trafikante
Trafikanti naj čimprej dvignejo potrjene vpisnike v glavni zalogi. — Združenja.
Rdeči križ poroča
Prijava leilSč za bombardirane«. RK
prosi vse dobrosrčne Ljubljančane, ki bi bili pripravljeni propustiti za krajSo sli daljSo dobo knkSno ležiSče onim, ki bi po morebitnom letalskem napadu ostali brez doina, naj obvestijo, če tega dosloj Se niso storili, 81ov. Rdeči križ o Stovllu ležiSč in sicer na posebni tiskovini, ki jo dobe v pisarni RK, Marijin trg 5.
Vojni ujetniki prosijo! Vojni ujetniki v Nemčiji, posebno taki, ki nimajo svojcev sli so brez zveze z njimi, se obračajo do RK s proSnjami, naj bi jim poslal pakete z živili itd. RK je že odpremil na razne naslove 170 paketov. Ker pa mu sredstva zmanjkujejo, prosi premožnejše rojake, naj se spomnijo vojnih ujetnikov in naj dnru-jejo RK nepokvarljlva živila ali celotne paketo za vojne ujetnike. V glnvni pisnrni, Marijin trg S, pa lahko dobe tudi naslovo vojnih ujetnikov, če bi jim hoteli paketo poslati sami.
Poziv. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg S se nnj zglase pri referentu III sledoče osehe sli njih svojci: Aburiar An. tonija iz Kostanjevice, Milka Mali, Sehič Anton, Luzner Mihaela, Ogorevc Mici, Go-renc Jožef, Bidovec Slavka, Lanza Olga. Srebotnjak Ivan-Malčl, Zlherl Vanda, .Te-rančič Rudi. Pokova« Alojzija, Peteln Toni: v paketnem oddelku se naj javita Strjrchar Stanislav in Fine Slavka: v glavni pisarni, Marijin trg 9, pa Kalčenko Elena.
Zalivala. RK jo darovala družina Antifl lir 1S0. namesto venca na grob hlagopok. ge. Fasnn Milic«; obiskovalci bolnlčarske-ga-samarijan6kega tečaja lir 687. Prisrčna hvala!
2J^oAae Jffcovico,
Materam in ženam!
Molitvena ura za žene in matere \ kakor vedno zadnji četrtek v mesci t. j. 27. julija ob 4 popoldne v stolni pri Mariji Pomagaj. Ker je to po pra niku sv. Ane, bomo molile za naše n tere in vse njih stiske in težave, ki je danes toliko. Vse žene in mater i bimo, da se te svoje molitvene i re obilnem številu udeleže.
St. maia zaduBnlea. Dne 27. VII. 1!
zjutraj ob 7 bo v alojzijeviSki kap. vil novomaSnik Mrvar Junez slovi* ,'. quiem za svojega rajnega očet Mrvarja ki je lansko leto 25. VII. bombardiranju. Prijuteljl pokojn «če so vabijo naj se udeležijo sv. ma., ..
Za pokojno Silvo Dlmec, absolventi trgovske Šole, bo sv, maša zaduSnica v t boto, 29. julija, ob 8 v stolnici. Sošolko prijateljice iskreno vabljene.
Učite se strojepisja! Praktlčn • znanj potrebno v vsakem zasebnem a ' ne
poklici;. Novi eno-, dvo- in trhi _'
čaji — dnevni in večerni — pr -o 2. in 3. avgusta. — Pouk dopo. , pupo dne ali zvečer po želji obiskovalcev. — M« derna strojepisnica, desetprstna mr n'8. . Učnimi zmerna. Vpisovanje dnevno.reformacije, prospekti: Trgovsko uclllk »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska j.
Poletni tečaji nemškega Jezika v bekti rutu Nemške akademije t LJubljani. Nea 4ka akademija, Lektorat v Ljubljani pi redi v avgustu ln septembru tečaje neit Skega jezika, in sicer on tečaj za začetnil in en vifiji tečaj, če se prijavi najmanj udeleženeov za vsak tečaj. Lekcije -eno uro — bodo trikrat tedonsko in bo d ločen urnik v soglasju z udeleženci. Pr stojhine so: vpisnina — za novo udeleženi — 25 lir, za obisk dvomesečnega tečaja p 50 lir. Informacije se dobijo v tajnlStv lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od ! julija do 1. septembra, dnevno od 10—12 od 16—18.
4 NOVE PESNI SKE ZBIRK! Balantič Fr.: V ognju groze plapolam
Broš. L 45.—, vez. L 60,— Beličič V.: Češminov grm. Broš. L 22.-
vez. L 36,— Šali S.: Srečevanja s smrtjo. Broš. L 20,-Šarabon M.: Bolečina. Br. L 25, vez. L -K LJUDSKA KNJIGARNA V UUBUAS Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesla 5
Služkinje! V nedeljo, 30. julija ob 5 p< poldne ste vabljene na protikomunistlči prodavanje, ki se ho za vas vso vrSilo dvorani Dolavske zbornice na MlkloSlčei cesti. Obvestite o predavanju ludi svoj prijateljice. Naj nobena ne izostane. Poka žito, da »te tudi ve obenem z ostalimi slo venskimi stanovi enotno v borbi proti rni diralnemu komunizmu.
Upoštevajte takoj, da nekoč ne bo prekasno
Priporoča se, da si nabavite k prtljagi, ki fo Imate pripravljeno, da jo boste vzeli • seboj v zaklonišče, tndi zaščitna očala. Ta očala bodo v primera bombardiranfa ščitila vaše oči pred Iskrami, pepelom, opečnim prahom, drobci stekla itd.
Vsak stanovalec mora točno poznati ▼se izhode, zasilne izhode in zidne pro-boje svojega zaklonišča tako, da jih najde tudi ob največji razburjenosti pri popolni temi.
Odslej »o naše nove
telefonske Številke:
23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65
Maj je novega pri naših sosedih?
S Spodnje Štajerskega
Dobra bnčna letina. Kdo ne pozna spodnještajerske špecialitete, bučnega olja? Marsikateri Kranjec in Primorec si svoje grlo dolgo ni mogel privaditi na bučno jedilno olje. A čim se ga privadi, je težko brez njega. Olje je zelo mastno, gosto in je temne barve. Solata ali fižol se najbolje zabeli s tem oljem. V Prle-kiji gospodinje napravijo tudi cvrtje na njem. Tudi z oljem in vinom zabeljeni ajdovi žganci so v nekaterih predelih naše ljubljene ožje domovine neka po-selmost. Letos se obeta obilna bučna letina, ker buče rabijo več vlage. Buče pri nas sadijo največ med koruzo pa tudi posamič na njive, komposte in novo-zrigolane vinogradne ledine.
Nova šola. Na Ranči pri Mariboru tik bivše železniške postaje Pesnica 60 v zadnjih letih zgradili veliko novo šolsko stavbo. Ljudska šola pri Sp. Kungoti na Gradiški je bila mnogo premajhna za ta-mošnji šolski okoliš. K novemu šolskemu okolišu so priklopili bivše občine Ranča, Dobrenje, Gradiška, Rošpoh, Ka-niža, Pesnica in Gačnik. V novi šoli je tudi velika dvorana za razne ljudske prireditve kakor tudi uradni prostori za občino in organizacije. Popolnoma dograjeno pa še novo poslopje ni. Nova zgradba stoj na sončnem vinorodnem gričku, a spodaj ob potoku Cirknica se vije državna cesta Maribor—Št. Ilj in bivša južna železnica.
Počitniško taborišče ptujskih vzgojiteljev. Od 7. do 14. julija so imeli pri Sv. Trojici v Slov. goricah vzgojitelji iz ptujskega okrožja počitniški tečaj, ki je bil posvečen svetovnonazorskim in pedagoškim problemom s posebnim ozirom na način pouka na Sp. Štajerskem. Tečajniki so si ogledali tudi nekatere, kraje, zlasti Ormož, Veliko Nedeljo in Bori ob Dravi ter poslušali izvajanja študijskega ravnatelja dr. Gohlerta, ki je govoril o geološki preteklosti štajerske ter o zgodovinskih najdbah na njenem ozemlju. Taboriščne prireditve so bile zaključene s prepevanjem domoljubnih pesmi.	,
Nad 200 deklet pomaga pri žetvenih delih v ptujskem okrožju. Zadnje dni je prispelo v Ptuj nad 2U0 deklet, ki bodo pomagale pri pospravljanju letošnje žetve. Deklice so že bile po-" " ' m u kmetije. kier delajo
Eodnevi, zvečer pa se vračajo v ta-orišča, kjer preživljajo čas do naslednjega dneva v tovariški skupnosti. Dekleta so si po prihodu v Ptuj naj-
Prej ogledale mesto. Okrožni vodja ritz Bauer pa jih je pozval, naj z največjo vestnostjo izvršijo delo, za katero so bile poslane v ptuj. okrožje.
Izlet ranjencev. V nedeljo 16. julija je prispela na postajo Št. Ilj v Slovenskih goricah skupina 50 ranjencev nemške oborožene sile iz neke "mariborske vojaške bolnišnice. Predstavniki stranke iz Št. IIja so ranjence prisrčno sprejeli, jih naložili na okrašene vozove ter jih odpeljali v Vav-potičevo gostilno, kjer so bili postre-zeni z osvežujočim napitkom. Ranjen-, ci so nato krenili proti Dimnikovi gostilni, kjer jim je Frida Elberlova s svojimi pomočnicami pripravila kosilo.
Kako je prišla šmarnica v naše vinograde? V zadnji zanimivi notici »Preveč vinogradov — ' premalo njiv« ste omenili tudi vinsko vrsto »šmarnico«. Mnogim še ta trta ni znana. Šmarnica je poldivja trta in se pravilno imemije »Noah«. V vinograde v Sloveniji je zašla v letih 1890—1910. Ko je trtna uš uničevala stare naše vinske trte in so bile žlahtne cepljenke zelo drage in prvotno redke, jo v Ormožu tamošnji notar, ki je obenem bil tudi navdušen vinogradnik, dobil od študijskega tovariša iz Italije 100 komadov trte, katera je kljubovala trtni uši in tudi peronospori. Vsa-dil jo je v svojih vinogradih na iluinu in Libanji. Trta je rastla kar »divje« in je že tretje leto rodila. Lastnik jo je imenoval »šmarnica«. Grozdi te trte so namreč nekako belkaste barve. Hrvati imenujejo to trto »direktor«. Trta močno rodi, sai ena sama rozga ali poganjek da po 4 do 5 grozdov. Šmarnica se je silno razširila. Sadike so ljudje dražje plačevali kot cepljenke na ameriški podlagi. Ali vino je tudi »divjaške« narave. Vsebuje mnogo mentilnega alkohola. Kdor ga več pije, se polagoma zastrupi. Zdravniško je dokazano, da so otroci roditeljev, ki so uživali šmarnico, ostali duševno nerazviti in v krajih, kjer so ljudje pili mnogo šmarnice, so bili poboji, umori in enaki kriminalni čini na dnevnem redu. »mamica je zelo škodovala slovesu naših vin. Zaradi tega so napredni vinogradniki zahtevali uničenje trto šmarnica.
Is Hrvaške
Policijska kontrola na cestni Selezni-
ci. V zadnjem času se je tudi v Zagrebu povečalo število nesreč pri vožnji z mestno cestno električno železnico. Ker «o vozovi prenapolnjeni, so se ljudje obešali na stopnice ter je zaradi tega prihajalo med vožnjo pogosto do težjih nesreč. Iz teh razlogov je bila sedaj policijska oblast prisiljena določiti posebne stražnike za nadzorovanje prometa na cestni železnici. Policija bo vsakega potnika, ki se ne bi strogo držal izdanih varnostnih predpisov, takoj zaprla
Zboljšanje prometne službe med Zagrebom in Beogradom. Ravnateljstvo hrvatskih državnih železnic je uvedlo na glavni železniški progi med Zagrebom in Beogradom nova dva para brzovla-kov. Prvi par brzovlakov vozi na tej progi od Zagreba pa vse do Beograda in nazaj, drugi pa od Zagreba samo do Broda odnosno Vinkovcev in nazaj ter ima zvezo z brzovlakom proti Osijeku. Nadaljnja zveza proti Beogradu je pa mogoča z osebnim vlakom.
Nova ureditev obvezne oddaje žita na Hrvatskem. Hrvatski državni prehranjevalni urad je izdal nove predpise o točni ugotovitvi letošnjega žilnega pridelka na Hrvatskem ter določitvi količin žita, ki ga bodo morali oddati kmetovalci. Po novih predpisih bodo od celotnega obsega kakega posestva najprej odbili površine, ki obsegajo nerodovitna tla, gozdove in deputate. Na ta način dobljeni, obseg zemljišča bodo proglasili za poljedelstvo uporabno zemljo, od katere bodo l>a nalo še zopet odbili obsege travnikov, livad in njiv, zasajenih s krompirjem ali pa kakimi industrijskimi rastlinami. Zemljišče, ki bo ostalo, bo prihajalo v poštev za odmero količine žita, katerega bo moral obdelovalec zemlje oddati državnemu prehranjevalnemu uradu. Za oddajo obvezne količine žita so letos manjše, kakor so pa bile lani. Poljedelec, pri katerem travniške površine dosegajo 25 % vsega posestva ali pa ta odstotek celo presegajo, bo lahko oddal namesto koruze odgovarjajočo količino sladkega sena. Po določilih te odredbe odgovarja 100 kg koruze 300 kg sladkega sena. Z oddajo koruze, pšenice in rži je zvezana tudi oddaja stročnic. Kdor pa teh ne prideluje, bo namesto njih zopet , lahko oddal odeovarialočo koBfiao žita
Ravno tako se mora poskrbeti, da st ti izhodi vidno označeni s puščicami napisi ali pa pobarvani z belo barvo.
K zasilnim izhodom spadajo vsi L zaklonišča vodeči izhodi. Če je zaklo nišče zvezano z zidnim probojem s sc sednjo hišo, potem spadajo k zasilni« izhodom tudi vsi izhodi, ki vodijo iz so sednjega zaklonišča.
Kljub temu, da so okna v zaklon! šču zadelana, eš niso varna pred zračnir pritiskom, ki nastane pri eksplozij bomb in min.
Da ne bi drobci razbitih stekel ogro žali ljudi, ki so se zatekli v zaklonišč« moramo že sedaj sneti okna in jih nn domestiti z deskami, kartonom ali za streti z debelo, močno odejo.
SmuSke obleke so idealne obleke z
zaklonišče tako za žensko kot za moški •
Glavni delavec in prvi borec v hiši protiletalski zaščiti je hišni starešina.
Zaradi tega je potrebno, da mu sti novalci in ljudje, ki bodo iskali zaščil v njegovem delokrogu, to tndi priznaj in se podrejajo njegovim odredbam.
Da si hišni starešina pridobi to pr: znanje, mora s svojim delom in iniciath nostjo pri urejanju zaklonišča in izvrši vanju odredb protiletalske zaščite pok; zati svojo požrtvovalnost.
Med stanovalci si mora hišni stare? na znati pridobiti sodelavcev in jim 0( rejati poedina dela.
Ako mu bo uspelo, da bo ie sed povezal vse stanovalce v skupino, katei mu izkazuje zaupanje, potem je lah'--prepričan, da se bodo tndi v primeru 1< talskega napada vsi disciplinirano poi
redili njegovim poveljem.
•
_V vseh stanovanjih naf velja pravi! vsi lahko gorljivi predmeti naj se oi stranijo od bližine oken, da se ne bi z; radi vročine bližnjega požara, isker poševno, skozi okno padlih zažigaln bomb, takof vnel požar.
Ako nočete že sedaj odstraniti zave jih pa morate takof po danem znaku : alarm potegniti daleč vstran od okna t jih močno privezati. To je varnost ukrep, ker lahko se zgodi, da jih prep potegne skozi razbita okna in jih pote zunaj še toliko preje zajame ogenj.
Razen veder, čebrov, vrfev itd., m rajo biti vedno napolnjene a vodo tu kopalne kadi.
Polnjenje teh posod pa se ne si začeti šele ob danem znaku za alar ker takrat ne morefo biti več sigurni, bomo pred napadom, posebno v gora nadstropjih, še dobili vodo-
Ali ste se ze zanimali, kje se nahf v vašem okraju zbirališče za oškodova ce po letalskem napadu?
Storite to takojl Na ta zbirališča bodo morali javiti vsi oškodovanci. ' bodo dobili nakazila za hrano ln star vanje ter vsa nadaljnja navodila.
Mnogi so že upoštevali nasvete, se priobčufejo dnevno v časopisih in sneli v stanovanjih notranja okna in spravili na varna mesta v kleti ali ( bah za omare itd. Priporočamo, da v lastnem interesa storite vsi iimpre da ne bo prepozno.

ovo nemško orožje na morju ob invazljskem bojišču. Torpedo, ki ga vodi i	mož. Na sliki vidimo, kako spušča žerjav tak torpedo, ki visi na
lk v mnrip. Novo nrožie ie dvoien tornedo. kar jasno kaže slika.
% v morje. Novo orožje je dvojen torpedo, kar jasno kaže slika. ' > krmari krmar, ki sedi v majhni odprtini zgornjega torpeda (Posne-f'	tek po »Kiirtncr Zeitung«.)
Zgodba o vojski med Otokom in Mil jem
ot jo je povedal na praznik »v. Jožefa koprski Mate svojim znancem in prijateljem v gostilni pri Rdečem biku v Ricmanjih
de nagrade rešena, ee je poja*rt1o novo vprašanje, glavno in najtežje od vseh:
»Kanona nimamol Kje naj ga dobimo?«
Priskočil ie spet na pomoč Toni: »Res je, da ga nimamo, toda leeepega si napravimo lahko sami. Nekaj ur bo že vzdržal in ta čas bodo Milje ie v razvalinah IV mojem vinogradu raste staro figovo drevo, čisto votlo je ie, ne rodi ničesar in dela trtam le senco. To lahko po-scčemo in si napravimo kanon!«
Neizmeren val navdušenja se je polastil vojnega sveta Otočanov. Zupan si je že zasnoval načrt, kako bodo proglasili Tonija za re&itelja Otoka. Nekje je oelo bral, da zaslužke može imenujejo očete domovine. Mogoče bi ee dalo tudi tu kaj takega izvesti in pri tem bi postal 6laven še on, ki ei je to novost in redk06t domislili
Vesel je bil, da je to najtežavnejše vprašanje rešeno, in to še na zelo idealen način. Kanon bo napravljen iz domačega lesa, katerega ne bo treba iti iskat h Kranjcem v Postojno. Čeprav nimajo morja, so včasih presneto slani 1
Naglo eo ee spravili na delo in v nekaj dneh je bil potrebni kanon izgotovljen. Iz votlega figovega drevesa so napravili nekaj cevi podobnega in to privezali na dvokolesen voz. Nini sam pa je preskrbel kamnite krogle in smodnik. V Otoku je zavladalo pravo vojno razpoloženje.
»Svoj kan6n imamo; sami smo ga do-
Stara Je ta zgodba, mogoče celo iz >oleonovih časov, pa je vendarle ne nato še vsi. Ne bom dolgo in široko predal, kaj in kako je bilo. Res je le da so se Otočani in Miljčani ie dalj a krivo gledali. Ce so bila vzrok dekle-ali pej ribe, ne vem; a oboje ima pri h približno enako vrednost. Miljčani, bo bliže Trstu in so se od njega navzeli ,nih gosposkih navad in razvad, so z alovaževanjem opazovali jezo. ki se je liala pri Otočanib in so se kaj malo nili za njih kričauje, češ da bo morala iega dne resnica na dan. Kakšna in ka-a, to niso prav za prav vedeli ne eni drugi. Toda ie v tistih Časih je imela beseda zelo privlačno moč, 6aj se tako
10	sliši, da prevzame vsakogar, pa naj razume ali ne. ln tako so se tudi Milj-
11	in Otočani sprli za samo čisto resni-ki je bila tembolj čista, čim manj so poznali in razumeli. Na čigavi strani bila krivda zavoljo rib, oziroma zavoljo klet, tudi nihče ni vedel. Pa saj to niti važnol Važno je to, da so gotovo drug jgemu hodili v obeh ozirih v škodo in r so bili Otočani bojevitejši, so ti prvi povedali Miljčanom vojno. In čo so ljčani vojnemu odposlancu navrtali rko in njega samega peš nagnali domov Otok, je ta nesramnost le še bolj podila Otočane.
Sestal se je torej vojni svet in po dolin prerekanju in proučevanju trenut-ga položaja soglasno ugotovil, da bi bilo najučinkovitejše obstreljevanje Milj s lovi, in to z morske strani, saj v pri-tu nevarnosti lahko takoj pobegne vsa >ška mornarica, a Miljčani iz strahu ed topovi ne bodo mogli za njimi. Skle-eno je bilo:
»Da ee doženeta čista resnica in pra-
sa, je treba bombardirati Milje...« Ze so eo hoteli raziti, ko je od mize kotu počasi vstal stari Toni, junak iz ipoleonovih vojn. In je spregovoril: »Za kanone je bil mojster Napoleon, i jih je znal najlepše postaviti.« Nekdo je takoj navdušeno pribil: »Pošljimo ponj! En mesec dni mu dam ak dan po pet plavic. Seveda le, če po-ži Milje in njegovo zalego do tal!« Toni je nadaljeval: »Ne, z Napoleonom ni nič, kajti ta je mrtev. Toda jaz sem bi' z njim v vojni zato vem, kako ee te reči predejo. Ce >čete, podrem jaz sam Milje do zadnje še!«
»Dobro je to. Tebi bom dajal po šest ,avic, ker si naš človek. A to bo treba vesti takoj, kajti ni vrag, da Miljčani ogoče nameravajo kaj prav takega. 1 o-m je z nami konec...«
»Prav, a dal mi boš sedem plavic na an! Kajti jaz edini v Otoku ee razumem a to stvar!« »Ne, šest jih imaš dovolj!« Dolgo, dolgo so se prerekali, dokler ee i so zedinili, da dobi Toni po šest plavic a dan in vsako nedeljo kilo eardel. To a le, če uspe; sicer mora po svetu in tam rav tako žalostno končati kot njegov veki vojskovodja. Ko pa je bila stvar gle-
»Ottajilifei *i*n mnotki prtnarlt«
RADIO L3UB13ANA
Dnevni spored sa IT. lulljt t Poročila v nemičtttl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.S0 Poročila v alovenSČInl — I Poročila r nemftčinl — 1J Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSiinl ln »loven-6člnt, napoved sporeda — 13-« Mali orkester vodi A. Dormelj — 14 Poročila v nemftčinl — 14.15 Raznoterosti od dve do trt — 17 Poročila v nem. in »lov. — 17.1.% Dobra volja v dura in molu — 18.45 Narodopisno predavanje: dr. Kajko Loisr: O tkalstvu — 19 Ljudska godba »Zarnba< — 19-30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nomSčini — 20.15 Umetnikova radost ln bolest — 31.15 Slovonske nnpeve izvaja radijskih orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22-15 Malo kramljanja, malo plesanja, ple«ni orkester vodi D. TrevorSek — 23 Prenos sporeda nemikih radijskih postaj.
Knjigo dr. Franca Grivca:
Narodna zavest in boljševizem
dobite v vseh knjigarnah.
Toda bojno razpoloženje je zatrlo vsako razsodnost. Nič, pravica mora zmagati in zato morajo tudi biti irtve. Bodo vsaj Miljčani vedeli za prihodnjič. Pri tem Otočani seveda niso pomislili, da Miljčanom prihodnjič sploh ne bo treba ničesar vedeli, ker jih več ne bo, saj bodo topovske krogle jx>ru»ile Milje do tal in pobile v njem vse, kar leze in gre...
Nenadoma Je odjeknil v jutranjo tišino rezki Tonijev glas: »Pozor, pripravite 6el« Vsem eo zatrepetala srca. Ha, to je res moi, ki je bil na vojni 1 Ta zna res poveljevati. Zrnata je naša!
»Zatisnite ušesa, odprite usta! Ogenj!« Silen pok je pretresel ozračje. Barka se je zavila v gost dim, sila eksplozije pa je vrgla moštvo po tleh in ga onesvestila. Kanon sam je tako dobro ustrelil, da ee je pri tem sam razleteli
Dolgo so ležali v nezavesti otoški vojaki. Polagoma so je pričelo daniti in pridne gospodinje v Milju eo pričele kuhati zajtrk. Sivkast dim se je pričel 6uk-ljati iznad hiš in v mestecu je zaživelo.
Tedaj se je prvi prebudil iz nezavesti Toni. Ozrl ee Je okrog sebe, pogledal na revne ostanke svojega kanona in pričel buditi 6voje prijatelje. Nekaj jih je že spalo za vedno. Ostali pa, evesti si zmage, so se opotekaje dvignili na noge in se zazrli proti Milju in zapazili sivkasti dim jutranjih ognjišč. In Toni je zmagovito vzkliknil:
»Hura! Glejte, v Milju gori! Ce imamo mi sedem mrtvih, koliko jih je šele v Milju. Zmaga je naša, zmagali smo!«
Bogomir Cokelj
MALI OGLASI
I Službo I j Prodamo j
dijakinja
11. letniku tir/, trgovske akademije pro6i primerne zaposlitve med počitnicami. Ponudbe na upravo »Slovenca« P/Poitcna b^bl.
postrf7.nica slu/be za dopoldne. • Drevenšck Terezija, Petrarkovu 19. -Sola na Ledini. (a
(Službe I
dob« g
SOBARICO pridno in pošteno, va.
t eno ItiHi pranja, ta-oi sprejmem. I'ta6a dobra. — Predstavili se med '/«9 in VtlO dop. Naslov v upravi »Slov.c pod SI. 6545.
ma napravili iz domačega gradiva. Z njim bomo ukrotili Miljčane in pozneje se bomo lahko branili proti vsakomur in še Benečane naženemo. Smrt gosposkim Miljem, živela resnica in pravica!«
Tako je vzklikala vas. vojni svet pa je ▼ največji tajnosti določil dan zmagovitega napada.
Smrt gosposkim Miljem, iivela resnica in pravica!
Nad morjem je še leiala gosta tema, ko je odplula iz otoškega pristanišča največja bracera, ki jo je mestece premoglo. Tiho je rezala temnomodre morske valove in plula proti Milju. Z njo vred je plulo petnajst mož, ki eo v zavesti bodočih zmagovalcev resno etali okrog svojega topa. Naš kanon, naš izdelek, naša zmaga!
Bracera je počasi priplula pred Milje. Toni je s pridušenim glasom dajal povelja in barka ee je tiho približala pristanišču. V Milju eo tačas že vsi spali, le nekaj samotnih ribičev je plulo na morje, toda ti eo se kaj malo menili za tujo bracero, saj nihče niti sanjal ni o velevojaških podvigih Otočanov.
Toni pa je že poveljeval:
»Cim se prične daniti, pričnemo streljati. Pazite, kam bodo priletele krogle. Pazite, da vas pok ne ogluši. Zatisnite si ušesa in odprite usta!«
Vojaki eo molče prikimali in napeto strmeli proti celini, kdaj bo medla svetloba nad Cičarijo dala znak za napad in konec Milj. Sprva jim je bilo celo ial tega lepega mesteca. Saj končno tudi niso vsi nagajali in zato bo veliko nedolžnih žrtev.
. —1.1'-!'.!
Še medveda bi obrita krema Rapida brez mila
čRfvIrA.k)	
RAPI	DA .. * brez peri e
■ pbotzvp	1> t/ V a n .ii pl .j.t '
gosp. pomočnico pridno ln poSteno, is vsa gospodinjska dela, sprejmemo s I- avR llruna in plača dobra. Naslov v upravi »SI.« pod »t. MM.	lb
iilapec pošlen. se išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 65P2._(b
I Srbe I
5 lt«je'o B
sobo
Fisto rn zračno s Ste.
Inlkoui in po možnosti s posteljo . iSfe učiteljica /a tak'-) — Ponudbe na upr. >S1 < pod »Takoj« SC. (>494.
g FilatelijaJ
ZNAMKE ljubljanske pretifke • komplete, avionske io dobrodelne kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Takojšnje plačilo« it. 6439. (fil.
j Kolesa B
biciklje
RAZPRODAJA dantske, moške, otročje in več koles brez Euin najboljSe znamke od 1 koo tir naprej. — Su-SlerSič, meh. delnvni-ra. TvrSevs n (Kino. vce, levo dvoriSče).
moško športno kolo
in otroSki vozifek popolnoma nov prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« 6550.
I Kupimo 1
IZREDNO DOBRO PLAČAMO za »Ilire biciklje. bi-ciketj čutne, triciklje in tricikclj Rume. — Merkur, Pultarjeva 6.
RJUHE IN KAPNE nove ali dobro ohranjene knpim. Plačam prav dobro. Naslov pove nprava »Slov.« pod It. 6582.
pirotsko
sli večjo bosansko preprogo kupim. Plačam danaSnjo vrednost. — Nnslov pove uprava »Slovenca« 6548. (k
RJUHE In KAPNE
nove kupim. Nastov pove nprava »Slovenca« 6547.	(k
ROLLE1FLF.S (folo aparat) Zel« Tes-sar 2N in en rabljen Irtcikelj zelo usodno naprodaj. - SuJtarSie, mehauičua delavnica, 1'vrSevn 15 (figovec. lovo dvorišče).
BLAGO
ra moški obleki prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 5»72.
MRCEŠTiN OOl.AZEN uit, stenice, bolhe. Ščurke, molje. mtii. oodcane. voluharje in bramorje zanesljivo pokončale t sirupom, k i ga dobite v droge-riji KANC, židovska I.
FI.ANELO
prodam po URodni ce. ni. Noslov v upravi »Slov.« poti SI. 6567. (t
PEGE IN LISA] »am zanesljivo od.
strani »Al HA« krema DROGtRIJA KANC. Židovska nlirs I. (I
CRK0VNICA
e	—
1	—
r — r	— - v
a — a— b — c — 6 — d — e
o — h— i— i — j — k — k 1_1 — n — n — o — o -
r — r — r — s — u
V a.....
, v a . ... , . v a . . . . . . v a . . .... v a . .....v a
Iz 'iO črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: Jadranski zaliv; reka v Zadnji Indiji; kraj v Savinjski dolini; koroški slovenski vojvoda; mesto na Hrvatskem; vrh v Kamniških planinah.
Rešitev črkovnlce iz prejšnjo številke: Uranija; Murrillo; Bourbon; mazurka; Hamburg; Palinur.
BILJARD
avtoma'!? ni /elo ti Rod no prodam. Naslov pove upravu »Sovcncu« 6554.__d
RJUHE In KAPNE ler več razneRa perila upodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« 6555. ti
hlače
»vetlosive, letne, skoraj nove, predvojno blaRO, ra Rospoda srednje postave, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 6550.	(I
j Poizvedbe |
denarnica usnjena, jo*l>ila ZRilb-Ijena na JeRtifevi cesti. . Najditelj se na. proSa. n.-tj jo odda v upravo »Slovenca«.


ŽOGA SREČE
Ker je'Anton to obljubil, je obJju-ho tudi zvesto držal. Ne samo to; v ijegovem življenju se je pojavilo ne-;o radostno novo zanimanje: bil je K)go«ten gost v Feldenu. Na videz je e obiske napravljal v zvezi z bližnjo Landidaturo gospoda Mayerja, v res-iici pa zavoljo tega, da je videl Mino. !adnji zločin nad njim je bil v resni-:i jako ugoden zanj; približal nvu je dino tako, kakor nikoli prej, in ker e bil Karel Mayer silno zaposlen, sta >nadva porabila ugodno priliko in •sušila mrvo, dokler je sonce sijalo«.
Med njima je bilo mnogo skupne-?a. Ne glede na silno zanimanje za nogomet, sta bila oba živela v velikem svetu, preden sta prišla v Stettin, oba 5ta bila prijatelja športa in drug drugega sta privlačevala. Tako ni čuda, rla so jima ure hitro minevale, kadar je Anton prišel na obisk.
Neko popoldne je Anion doživel ra<rostno iznenadenje. Delal je pozno v pisarni, ko so mu javili obisk. Bila
zil, da je bilo dekle v veliki stiski. Njena lica so bila izgubila navadno rožasto, zdravo barvo. Pod očmi so se videle temne sence.
»To je nepričakovano veselje, go-sipodična,« je rekel Anton, toda niti formalne vljudnostne fraze niso mogle zakriti toplote v njegovih besedah. »Silno lepo je od vas, da ste prišli.«
Z izčrpanim obrazom je dvignila roko, da je umolknil. —
»Prišla sem k vam po svet — po svet in pomoč, Anton,« je odvrnila in bednost v njenem glasu je bila tako zelo resnična, da je bila celo radost, ki jo je Anton občutil, ker ga je na-zvala z njegovim krstnim imenom, pozabljena v poplavi sočutja, ki se je v njem vzbudilo.
»Drugega si ne želim kakor priložnost, da vam pomagam!« je odvrnil preprosto.
»Prišla sem k vam, ker mislim, da me boste lahko bolje razumeli, kakor kdor koli mojih drugih prijateljev. Nekako tudi čutim, da morem v vas
Med nebeSke krilatee je edSel n«S nad
vse ljubljeni »inček, bratec in vnuk
Andreiček
Popreb bo v četrtek 27. julija t. 1. ob pol treh popoldne z žal, kapela sv. Krišlota, k Sv. Križa.
Ljubljana, 26. julija 1944.
Adefa in Vlado Rnkovec, starfri; ln*o, brst . in ostalo sorodstvo.
zaupati... Moj oč3 ima silne težave Anton. Pravi, da bo moral odstopiti od kandidature. Nekaj se je bilo zgodilo, kar ga bo primoralo do tega!«
»Kaj, to je komaj verjetno!« Anton je v mislih videl visoko vojaško postavo Karla Mayerja, ki je odkrito in ponosno zrl na svet, bil je človek največje poštenosti in neoporečnosti. Kakšne križe in težave, ki bi bile tako silne, da so bile očitno preveč silne, je mogel imeti tak človek, ki so ga čislali, ako ga niso ljubili vsi, ki so ga poznali?
»Vendar je res, žal, da je res! Noče mi natančneje povedati, kaj ga muči, vem pa, da ga nekaj strašno teži m griize. Ne je skoraj nič in hodi po hisi kakor kak duh.«
»Kako dolgo pa že to traja?«
»Nekaj dni. Pričelo se je takoj potem, ko je tisti grzni Danijel Bruck...«
»Tisti zlodej!« je rekel Anton bolj sam sebi kakor dekletu. »Lahko bi bil uganil. Gospod Beck je odšel po opravkih za nekaj dni. Želim samo, da bi bil sedaj tu. Storiti pa hočem vse, kar morem, prav vse, seveda. Vaš oče je postal tako potrt potem, ko se je. Bruck pred nekaj dnevi pri njem oglasil, ka.j ne?« Anton je podzavestno posnemal svojega gospodarja, ki je živahno ravnal s svojimi klijenti.
»Da. Ne moreni si pregnati iz glave misli, da bi bi! (a strašni človek Bruck
GRAMOFONSKE PLOŠČE slovenske in drnffe, dobro ohranjene kupim. Naslov pove uprava »Slovencu« 655^. (k
§_Gjgsba__|
PIANINO
z najboljšo mehaniko, citre, violino, fotoaparat »ArIo« prodam. . ORted od 11 naprej. -Naslov v upr. »Slov.« pod St. 6542.	(g
KLJUČ je bil najden pred Ma. Ristraloin. Dobi se v uoravi »Slovenca«.
AKTOVKO
sem pozabil v ponede. Ijek zvečer v tramvajski čakalnici pri kn-linski lovarni. Pošte-net-a najditelja prosim. da jo vrne proli dobri nacrsdi na naslov. Roje, Gerbičcva ulica 1.	_
KANARi-EK je u*et, spodaj rumen. zRoraj rjavkast. Kdor bi Ra viet naj pa odda proti nopradi na Resljovi e 15. Istntja se je zatekla minila tiprasta mnfka z volneno pentljo. I avtnik jo dobi pod istim naslovom
,EL lilIVO »UNION<r ""
Pretresljiva tlvtienjsk« ltika o ljubeči, požrtvovalni in za srečo svojih oliok boreči se materi
»Materina ljubezen«
Kiilhe Dorseh. Ilan» lloll, llans Holter. Woll Albacli Retty, Traudl Slsrk, Paul llttrbijer
PREDSTAVE ob 17 la H l».
,tl KBNO »SLOG/1« ""
Dve nrt priletnega razvrdrilal Nsjlepia talka burkal
»Kdo \q oče?«
V glavnih vloRoh: lite VSerner. Roma Rabn, liana Sitiwe. Tbeodot OsncRger. Reppo Brem In drugI odlični umetniki. PREDSTAVE ob I« In I*.
,,L lil IVO »M ATICA«
Voinja » smrt največjega luksuzneRo pomik«
»Titanšc«
Kalast rofa, ob kateri |e obnemela tvetovn« Javnost
Igralci: E. f. rilrbnncer. Ellrled« Datzij In Svbilla Scbmita.
PREDSTAVE obi 1». In 1». url
| šiv, »troji g
ŠIVALNI STROJ
poRrcztjiv znamke Sin-Rer, Gritzner ali Pfnf knpim najraje od privatnika. Ptočora največ do S0C0 lir. Naslov pove uprava »Slovenca« 6551.
filVALN^ STROl
SinRer zelo dobro oltro-njen in Itieiketj naj. boljše ilalij. znamke takoj prodani. Sušter-Sit. Vcrov.škova gH.
8 Posestva 8
STAVBNO PARCELO
v Šiški, zelo na lepem kraju, lik tramvajske postaje takoj nrodnm. Vodovod in elcklrikn zraven. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6566.
g "Pohištvo I
KUPIM SOBNO in KUHINJSKO
opravo. Naslov pove uprava Slovenca b553.
3BRMP?
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dotrpel po daljšem trpljenju naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
TRGOVSKI DRUŽABNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v petek dno 28. julija 1941 ob petih popoldne z Žal — kapelira sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dno 26. julija 1944.
Globoko žalujoči: JlILIJANA, soproga Inž. .TANEZ, sin MARIJA, mati AVGUST, lirat in ostalo sorodstvo.
dobil nekako moč nad očetom. Morebiti se zdi abotno, da to rečem, ker dobro poznam očeta, ampak to je edini zaključek, rfo katerega morem priti. A vendar na drugi strani zopet vem da oče ni tiste vrste človek, da bi nekaj storil, česar bi se moral sramovati, in vem, da tudi nima nikakih finančnih skrbi in težav. Pa čeprav je Danijel Bruck odvetnik — od časa do časa je res da imel opravke za očeta — se bo po mojih mislih najbrž le izkazalo, da je on iopov in ne oče.«
>Med nama jiovedano, mislim, dn prihaja čas, ko se bodo vnše besede uresničile, gospodična. A, da se vrnem k tej temni točki — pravite, da vam oče noče ničesar zaupati?«
»Ničesar; in to je tisto, kar mi tako hudo dene. To je prvikrat, da mi ničesar ne zaupa — in to je vprav neznosno zame. Zoper svojo zdravo pamet in vzlic temu, da ga tako dobro poznnm, čutim, da... mora navsezadnje bit' nekaj sramotnega. In iz tega v/jroka sem prišla sem k... človeku, ki bi me razumel.«
»Rad bi, da bi vam mogel povedati, kako zelo cenim to čast, gospodična. Mi nimate nič drugega povedati,«
»Ničesar. Nekaj pa se mora prav hitro storiti. Oče se sploh nič ne zanima za bližnje volitve; vsa stvar se mu zdi silno mučna. Svojemu zastopniku ie že rekel, da bo javil, da odstopi.«
v (m.-ii i 111, iv" eru m«" j "
je Mina. Takoj na prvi pogled je opa-	__------
m >Ljndaka tokan«« ~ U Llndtkn tiskamo, Joto Kfmtri« - Berau^ebat. t»^i.fU, tol«* Bodi, - *hrlfUeltM, orodni*, iank. lUln«
»Recite mu. naj tega ne stori! Ta zadeva se bo že nekako pojasnila — obljubim vam!«
Mina je vstala in mil dala roko.
»Zmeraj sem bila prepričana, tla ste pravi zvesti prijatelj, Anton.« Pogledala ga je naravnost v obraz, ko jo izgovorila njegovo ime.	.
»Ničesar ni na svetu, česar ne bi poskusil storiti za vas!« je odgovoril. Drugega si ni upal reči.
Ko je bil znani dvosedežnik odšel, se je Anton vrnil nn svoje delo. Toda 1 listin e, s katerimi so je. bil bavil, preden jc stopila Mina v zaprašeno sobo, ga niso več'zanimale.
V naglici je bil obljubil, da nekaj doseže, kar se je. zdelo nadčloveško, ko je bil sedaj snm. Pn vendar je bil obljubil Mini, da bo nekaj storil — in besede ni mogel vzeti nazaj.
Ker se ni mogel več poglobili v svoje delo, je dal klobuk na glavo in si oblekel površnik, zaklenil pisarno in šel domov.
Ko je iskal svoj ključ p° žeipu, je Stari Ren odprl sprednja vrnta.
»Sem si mislil, da je to vaš korak, gospod Anton,« jo rekel čuvaj. »Neki čuden človek se je oglasil preti desetimi minutami. Vprašal je po vas in jo tako odločno hotel govoriti z vami. da sem mislil, da je najbolje, da ga povabim noter. Seda j je v vaši sobi.«
>Kaj pa je tako čudnega na njem?« je vprašal nogometaš.
Cori!
Na pomoti m pomoči Mi pomoči
Pregled in opis običajnih zažigalnih bomb, ki jih mečejo angloameriški bombniki - Kako jih gasimo
SLOVENEC
27. julija 1944
30. ČETRTKOVA STRAN
Ali znate gasiti zažign'ne bombe? Ali reste, kaj pri gašenju smete storiti, kaj ne? Ali veste, da sebi in drugim lahko rešite ne le imetje, ampak tudi zdravje ali celo življenje. Zato priobčujemo najvažnejše podatke o zažigalnih bombah in kako jih je treba gasiti po spisu, ki ga je priredil poveljnik slovenske gasilske skupine g. ing. Dolenc Franc. Le odstavek o novi zažigalni bonbi jc povzet po »Ta-gespost«, slike pa so posnete iz zaščitne brošure, ki jo je izdalo Predsedstvo za državno letalsko zaščito v Berlinu.
Rušilne bombe imajo sicer grozen učinek, ki je pa le trenoten in zavisi od množine v njih nakopičene energije. Nasprotno so pa zažigalne bombe, zlasti manjše, na videz nedolžne, kljub temu pa zelo nevarne in to iz dveh razlogov: Zaradi male teže in oblike jih lahko odvr-žejo v večjem številu, poleg tega pa tiči nevarnost ravno v tem, da lahko že ena sama zaneti ogromen požar, ki uniči več poslopij, v gosto zidanih krajih pa kar cele mestne predele.
Najprej spoznajmo bombe in njih učinek
Od lanskega leta sem uporabljajo angleški in severnoameriški letalci dva tipa zažigalnih bomb: paličasto in 14 kg težko fosforno bombo.
Paličasta zažigalna bomba
je 54.5 cm dolga in 4.8 cm široka šestero-stranična prizma. Spodnji del (glava) je železen in služi kot obtežba, da se bomba uravnovesi in pada z glavo naprej. Srednji del (oklep) je vlit tz elektrona (zlitina, v kateri prevladuje magnezij in zato gorljiva) in je v sredi votel. Votlina je napolnjena s 13 termitnimi tabletami. Termit je zmes aluminijevega praška in železovega oksida, ki razvija pri gorenju okoli 2000 stopinj C vročine. Ker se pri tej vročini železo že hitro tali, so preje uporabljali termit za varjenje železniških tračnic. Nad oklepom je vžigalna naprava, ki sestoji iz varnostnega trna, udarne igle, peresa, vžigalne kapice in zažigalne
Uled» na višino n Miier pudra P»-ln.io lahko zažl-ralne bombe v »atero koli nadstropje.
Zažigalne palice šesterostranične oblike je možno' zožiti tesno drugo ob drugi v pločevinaste zabojčke. Tako zložene palice imajo s strani pogledane videz satovja v panju. Varnostni trn je vtaknjen skozi luknjico na obodu in zadržuje udarno iglo, dokler ga sosednja palica pritiska v notranjost. Na ta način se paličaste bombe v zabojčku ne morejo vžgati tudi v primeru, če se zabojček
Pallfast« zažigalne bombe gasimo lir.« krlt-ta z masko. V bližini kritin ležeče zažigalne palice ie treba prekriti a peskom.
olesalna odprli
■irictie -zapore.
Ko so »o zažigalne palice razpočlle ali ko so se razgorele v žarelo pogačo, lahko zapustimo krll.le In jih pokrivamo s peskom aH gasimo z vodo.
premetava ali, če letalo pristane. Po trije zabojčki so vloženi v spuščalno omarico tako, da so spodaj brez dna in slone palice na podporah, ki se pa električno odpirajo, S pritiskom na gumb padejo palice iz zabojčka. Ker se sedaj palice ne tiščijo več skupaj in se v prvih trenotkih premetavajo po zraku, izpadejo varnostni trni. S tem se sprosti udarna igla, ki jo pa še zadržuje pero, da ne udari na vži-galno kapico. Cim pa pade bomba na cilj, premaga udarna igla zaradi žive sile odpor peresa in udari za vži-galno kapico. To si razložimo najlažje z vožnjo na vlaku ali cestni železnici: če se voz hitro ustavi, nas vrže naprej. Pri udaru igle eksplodira vžigalna kapica, plamen vžge zažigalno snov, ta pa ter-mitne tablete. V prvi polovici minute po vžigu se iz luknjic, ki se nahajajo nekoliko nad polovico višine, močno kadi. Tedaj se sme še brez nevarnosti prijeti palico za spodnji konec in jo vreči v stran. Kmalu pa začnejo leteti iz odprtin iskre in ogenj, nato pa se prične taliti elektronski oklep, ki takoj nato zagori z ble-ščečebelim plamenom. Nekatere termitske mcšanice zgorevajo prasketajoče in sipajo raztaljene elektronske delce po več metrov okoli. Jasno je, da se lesena tla pod gorečo bombo takoj vnamejo, lažje vnetljivi predmeti pa v razdalji nekaj metrov.
Dogaja se, da so zažigalnim sredstvom primešana tudi eksplozivna. Ze, če vsebujejo črn smodnik (okoli 12 gr), se vname ta z močnim pokom, ki raznese manjše drobce nekaj metrov daleč, učinek pa ni nevaren. Hujše so one, ki imajo v glavi 15 gr razstreliva Eksplozija, ki nastane 3 do 5 minut po udaru bombe, raznese drobce s tako močjo, da prebijejo 4 cm debelo leseno ploščo, v bližni pa celo 6 mm debelo železno pločevino.
V zabojčku je zloženih 30 palic, v spu-ščalni omarici s tremi zabojčki je torej 90 zažigalnih bomb. Na štirimotornem letalu bi se moglo namestiti okoli 20 omaric"« 1800* bombami. Navadno pa nosi vsako letalo s seboj tudi rušilne bombe «a rušenje važnih objektov ali pa nekaj min-
skih bomb, ki povzročajo velik pok in močan zračen pritisk in povzročajo z njimi poplah in strah ter prisilijo ljudi, da ostanejo v zakloniščih. S tem pa zopet dosežejo, da se požari, zaneteni od zažigalnih bomb, razplamtijo in razširijo v tolikšni meri, da jih hišni prebivalci sami le s težavo ali pa sploh ne morejo pogasiti.
Prodorna moč paličaste zažigalne bombe je sorazmerno velika. V mehko zemljo se zarije 1 m globoko, prebije pa streho in tudi podstrešna tla in obleži v najvišjem nadstropju. Naravno pa je, da prodorna moč ni vedno enaka, ker zavisi od raznih okoliščin. Največja je pač, če pade bomba iz velike višine in navpično.
Zanimalo nas bo morda tudi, kakšen prostor bo zasulo letalo s paličastimi bombami, če sc odpro v spuščalni omarici vsi trije zabojčki istočasno. Pri hitrosti 400 km na uro preleti letalo v \'A sek. — T tem časovnem presledku se izpraznijo vsi zabojčki — okoli 170 m. Če upoštevamo, da se palice še nekaj časa premetavajo po zraku, veter, večjo višinsko razliko in druge okoliščine, tedaj lahko računamo, da padejo bombe na prostor v obliki elipse z daljšo osio 200 in krajšo okoli 80 m. V gosto pozidanih ulicah ne zavzemajo poslopja več kol 25?» površine, zato pade povprečno 75% bomb na ulice, dvorišča in vrtove. Kljub temu pa lahko pade iz ene spuščalne omarice še vseeno okoli 22 bomb na poslopja,
Fosforna bomba
je 83 cm visok in 12.5 cm širok valj, ki se zgoraj složčasto zožuje. Na vrhu so nasajena krila (stabilizator), ki jih obdaja pločevinast obroč, spodnje dno pa ima obliko polkrogle. Bomba tehta 14 kg. V dno je pritrjena vžigalna naprava, ki deluje slično kot pri paličasti bombi. Nad vžigalnikom se nahaja 35 gr črnega smodnika, vse skupaj pa pokriva jeklen pokrov valjaste oblike. Ta valj obdaja 250— 400 gr fosforja. Nad tem pa je 3—4 kg goste in lepljive zažigalne snovi (bencol, v katerem je raztopljen kavčuk ali umetna smola).
Ko se pri padu bombe vžge zažigalna naprava, se razpoči smodnik, pritisk smodnikovih plinov razprši in potisne fosfor v zažigalno snov, ki jo dviga navzgor. Stožčasti del, ki je le nalahno pritrjen na valj odleti, kosmiči goreče zažigalne snovi pa brizgajo iz nastale odprtine. Na prostem lahko letijo goreči kosmiči 50 m visoko in do 50 m daleč. To zavaja marsikoga v zmoto, da sipajo letala goreč dež.
Fosforna bomba prebije streho, podstrešni tlak in prodre še en do dva stropa in obleži tako v III. nadstropju, računano od zgoraj. Goreča masa, ki prihaja iz bombe, pobrizga vse prostore, skozi katere je padala bomba. Zaradi lepljivosti se prilepi na stene, tla, pohištvo in gori z močnim plamenom. Dokler gori bencol, kar traja 3—5 minut izgleda kot, da je ves prostor v plamenih. Pozneje se pojavi močan dim zaradi gorečega fosforja,
Angleški ohcšnlnl zaboj lahko napolnijo tudi z 8 tostornlml zažlgalnlml bom-buuil po 14 kg.
-premakljive ločilne stene
Tako Je napolnjen angleški ohcšnlnl zaboj SHC 230 M! ■/. 99 zazlgalnlml palicami po 1.7 kg. Ohritalnl zaboj Je obešen v bombniku mesto 110 težke bombe. Ohešalnega zaboju samega letala nikdar ne odmetavajo.
Nova zazidalna bomba
Pred nedavnim so začeli metati angleški bombniki nove zažigalne bombe, ki so težke po 13 kg. Imenujejo jih »bombe pla-menice«. Podobne so na zunaj 14 kg fosforni zažigalni bombi. Vendar pa ima njen stabilizator nekakšno padalo (dolgo 35 cm in s premerom 13.5 cm). Bomba je napolnjena s približno 4 litri tekočega goriva, ki je sorodno bencinu. V sredi bombe pa je stebrič iz termita. Ko bomba udari ob tla, se ob vžigalniku vname termit, ki razgreje posodo z gorljivo tekočino tako zelo, da goreča tekočina brizga iz nje v tri do pet metrov dolgem plamenastem pišu. Vročina, ki pri tem nastane, je zelo velika. Zanimivo pa je, da ta bomba zgoreva cele 4 minute. Ves ta čas se zaradi vročine bombi ni mogoče približati. Gasilci torej ne morejo storiti drugega kakor preprečevati širjenje požara v sosednje prostore. Šele ko je bomba do konca pogorela in razbrizgala vso tekočino, je mogoče gasiti tudi samo bombo. V vsakem primeru pa je zaradi velikega plamcnastega piša nevarno vdirati v prostore, kjer ta bomba gori, zlasti Ze je prostor majhen. V velikih prostorih ali tovarniških dvoranah pa se bo gasilec morda mogel približevati z manj ogrožene strani. Požar, ki ga bomba tako zaneti, je treba gasiti z vsemi pripomočki: peskom. vodo, brizgalnimi, gasilskimi metlami itd. V velikih prostorik je najprimernejši debel vodni curek.
rr vv*. • 1	• ' '*
Zaščitni ukrepi
Učinek zažigalne bombe zavisi od okolice. Ce pade bomba v prostor, kjer je mnogo vnetljivih snovi, se požar hitro razširi in bo gašenje zelo otežkočeno. Zalo predpisujejo vsa navodila in odredbe, da se mora izprazniti podstrešje, iz nižje ležečih nadstropij pa priporočajo, odstraniti zavese, preproge in druge lahko vnetljive predmete, ki služijo zgolj za okras.
Važno je pa tudi, da sta ne le v vsal hiši, ampak tudi v vsakem stanovanju celo v vsakem prostoru voda in pesek i gašenje. Vodo hranimo v kadeh, sodih drugih večjih posodah. Najbolje je, da s vse večje posode, ki so v gospodinjstvi na razpolago, stalno napolnjene z vodo Zlasti kopalne kadi so za to svrho zdi prikladne. Pesek naj bo na kupu ali p v zabojčkih, pločevinastih vedrih in dru gih posodah. Priročne in tudi zaradi sni ge bolj priporočljive so papirnate vrečki s peskom, ki jih lahko vržemo par me trov daleč ali pa iz njih posipamo pesel na že ugašajočo bombo.
Poleg gasilnih sredstev pa moramo skr beli tudi za gasilno orodje. V poštev pri haja mala vstavljiva ročna brizgalnici ki pa naj ima nataknjen# vsaj 3 m dolg cev z ustnikom, požarni kavcij, gasiln metla, lestev, sekire, lopate in čim ve veder za vodo.
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal
Na gasilce se ne sme pri letalskem napadu nihče zanašali, ker bodo z gašenjem zgradb in naprav, ki so važne za vojno gospodarstvo, že dovolj zaposleni. Vrhu tega pa bi še tako močna gasilska organizacija z vsem svojim orodjem ne bila kos obsežnejšemu letalskemu napadu na naše mesto.
Samopomoč in hišna zaščita
Zalo naj vsak računa s tem, da mora ogenj v svoji hiši ali stanovanju pogasiti sam s pomočjo sostanovalcev. Na prvi pogled se zdi to nemogoče. S primernim požrtvovanjem in smotrenim delom pa se da doseči marsikai, zlasti še, če je pomoč hitro pri rokah. Tu velja načelo: če pustiš, da sc razplamti ogenj, ki bi ga lahko poteptal z nogami ali pogasil s pol vedra vode, nastane požar, ki ga tudi z
ogromnim naporom in vsemi razpoložlji vimi sredstvi gasilci le s težavo omejijo
Kako postopamo ob alarma
Člani hišne zaščite (hišni gasilci) so zaklonišču. Od tu pa seveda nc morej braniti hiše pred učinkom vžigalnih boml V zaklonišču niti nc zapazijo niti ne sli šijo udara vžigalnih bomb, zlasti ne, č grme protiletalski topovi in .padajo rai strclilne bombe. Vsaka minuta pa je dra gocena, zato morajo stremeti, da poža čim prej zapazijo. To pa je mogoče le kontrolnimi obhodi in opazovalci. Ti m( rajo od časa do časa zapustiti zaklonišč in na hitro pregledati, če niso morda okolici zažigalne bombe. Čim jih opaziji lahko z gotovostjo računajo, da so tudi poslopju. Tedaj pa je treba takoj pri gledati vse prostore in jih poiskati.
Kako gasimo zažigalno bombo in jo napravimo neškodljivo
Le oni, ki mu je dobro znan ustroj in učinek zažigalne bombe,, lahko upa pri gašenju na uspeh. Če gre za
paličasto bombo
vemo, da je v prvi minuti po udaru neškodljiva. Kadar vidiš takšno bombo pasti, se ne pomišljaj in jo hitro vrzi skozi okno na cesto, dvorišče ali vrt. Vsako obotavljanje škoduje, le naglica te reši vsake nevarnosti. Čim pa se iz luknjic že močno vsipajo iskre, se ji ne smemo več približati. Gasimo jo izza varnega zaklona (dimnik, stena) in sicer z brizganjem vode iz brizgalnice ali posipanjem peska. Z večjo množino vode se včasih celo posreči preprečiti, da bi zgorela do kraja. Dobro je, če že vsaj okolico toliko zmočimo, da se ne vnema. Čim pa se je paličasta bomba raztopila, ni več nevarnosti, da bi eksplodirala. Tedaj se ji lahko približamo in razbeljeno maso posujemo s peskom ali pa previdno polijemo z vodo. Z močnim curkom bomo pogasili tudi žareče kovinske dele, paziti moramo Ie, da sc ne približamo preveč, ker nastanejo
lahko ▼ dotiku vode z žarečo maso manjše eksplozije. Umestno je tudi spraviti žareče kose z lopato v pločevinasto vedro, le na dno moramo preje nasuti plast peska. Vedro potem iztresemo na dvorišču ali vrtu.
Fosforne bombe
Fosforne bombe se gasijo težje, ker se zaradi močnega ognja in dima ne moremo približati. Zato moramo v boju s temi bombami upoštevati sledeča navo-dila:
1.	Ogroženi so vsi prostori, skozi katere je prodrla bomba v stavbo. Zato moramo računati, da gori v vseh teh prostorih.
2.	Zapri vrata, ki vodijo v goreče prostore. Če je ogenj hud, moraš vrata oblivati z vodo, da tako ogenj zadržiš.
3.	Vse gorljive predmete (pohištvo, zavese itd,) spravi iz sosednjih prostorov, na vsak način pa kolikor mogoče daleč od ogroženih vrat.
4.	Okna in vrata v sosednjih prostorih (v kolikor ne vodijo v goreč prostor) od-
Fosforna zažigalna bomba je pravkar prebila nadstropje ln priletela v pritličje.
Fosforna bom h a i« t pritličja razbrizgala gorljivo tekočino. Ogenj •• itrl v vseh etažah.
pri, da se bo dim čim hitreje razkadil.
5. Gasilno orodje in sredstva (vodo pesek) pripravi v sosednjih prostorih čim večji množini. Poskrbi, da se ljud z vedri porazdele tako, da bodo nemot no prihajala polna vedra, prazna pa o< hajala. (Podajanje veder v »verigi«).
Medtem, ko si izvršil gornje priprav je najhujši ogenj v ogroženem prostoru ponehal, ker je goreča tekočina že zg rela. Previdno odpri vrata — sklonjen skrit za podbojem, da te ne zadene zublji, ki švignejo iz gorečega prosto — in preglej položaj. Močan dim je začetku največja ovira. Globoko sključc z masko ali pa vsaj mokro ruto na obr zu se lahko podaš v notranjost goreče prostora in prični takoj z gašenjem. G reče pohištvo oblivaj z vodo, vend smotreno. Začni pri enem koncu in bri gaj vedno od spodaj navzgor proti drug mu. Gasi s kratkim, močnim curkoml I brizgaj vode v plam°n, temveč v žerj vicol Štedi z vodo in jo brizgaj šele, zapaziš ogenj ali žar. Odpri okna, da dim razkadi. Pri prodiranju v notranje pazi vedno na to, da si za seboj vse p gasil. Najprej pogasi večja ognjena leg potem manjša.
Pri teh požarih so
najnevarnejši fosforni dele
ki se prilepijo na tla, stene in pohišh Če jih tudi pogasimo z vodo, se kma zopet znova vnamejo. Zato je najprimi neje, da jih z nožem ali drugim ostr orodjem postrgamo v vedro, napolnjene vodo in odnesemo na prosto. Nevarno tudi, da stopimo na fosforne delce in s čevlji prenesemo v druge prostore, kj se lahko vnamejo. Zato je najprimern« se lahko vnamejo. Se hujše pa je, če pri fosfor na kožo, kjer povzroči hude ope line. V tem primeru moramo dotični t kože pod vodo z leseno palčico ali r ževim hrbtom obdrgniti in izpirati ko v 5% raztopine jedilne sode.
Fosfor spoznamo po ostrem duhu, ga poznamo od vžigalic. Na zraku močno kadi, ponoči pa svetlika. Učin fosforne bombe je ravno zato tako hi ker je zahrbten, Zdi se, da je požar pogašen, pa se naenkrat pojavi zno' delci fosforja, ki so padli v skrit kot razpoko, so se vneli in vžgali les. Zato mnogo dela s pregledi, čeravno je po; že davno pogašen, ker je treba najti vs tudi najmanjši košček fosforja, ter ga grebsti ali oddrgniti, da ne bo postal i varen. Fosfor gasimo lahko z vodo ali peskom, ki ga moramo pa ovlažiti in i livati z vodo. Gasilne metle ne smei uporabljati, ker bi z njo goreče fosfoi delce le razpršili, da bi brizgali okoli tako požar še razširili.
Dogodi se tudi, da se nekatere v galne bombe pri udaru ne vžgo. Tak* bombe je treba pustiti pri miru, ne sn mo jih premikali ali prijemati in mora: o tem takoj obvestiti pristojno policijs stražnico, ki bo preskrbela za odstranil bombe.