8. štev.
Avgust.
1884.
Letnik VII.
ITI jfj
<
ui
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.

k
n
Cecilijanskega društva goriške nadškofije
v ponedeljek dne 25. avgusta 1884 v Gorici.
PROGRAM:
1.	Ob 9% uri v farni cerkvi sv. Ignacija: Slovesna sveta maša (festum s. Ludovici R. Confessor).
Introitus: „Os justi", koral se spremljevanjera orgelj.
Missa coronata: „ Salve regina", zložil G. E. S tehle, mešani zbor se
spremljevanjein orgelj. Graduale: „Justus ut palma", 4glasni falsibordoni, zložil Fr. Witt. Offertorium: „Veritas mea", 8glasno za 2 zbora, zložil Fr. Witt. Communio: „Beatus servus", koral se spremlj e vanj em orgelj.
2.	Po slovesni masi v centralnem semenišči zborovanje, katero bode obsegalo :
a) Nagovor podpredsednikov, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, b) poučni govor, c) volitev predsednika, d) posamezni nasveti.
Ob dveli popoludne: ,,Visitatio Sanctissimi" s predavanjem slovenskih in latinskih motetov iz „Ceeilije" in drugih skladateljev v farni cerkvi sv. Ignacija.
4. Prosta zabava.	_
K zborovanju vljudno vabi vse društvenike, k drugim slovesnostim pa sploh vse prijatelje cerkvene glasbe
oclbor Cecilij, društva
za goriško nadškofijo.
3.
O cerkveni godbi in nje določilih.
(Spisal Fr. Govekar.) * (Dalje.)
Najboljši dokaz, kake namene da ima cerkev pri svojih konstitucijah glede cerkvene godbe, podaja nam pismo Benedikta XIV. od dne 19. febru-varja 1749, katero zaradi njegovega visocega pomena v tem vprašanji kot dober del cerkvene godbene zgodovine v prestavi navesti hočemo, in to tem raji, ker one razne godbene razmere zvrstoma omenja Benedikt XIV. škofom, nadškofom i. t. d.: Opominjamo te, ljubi brat, da skrbiš, da se petje, katero je v cerkev sprejeto, bodi si, da je ono z orglami spremljevano ali z drugimi instrumenti, tako uravnano, da ne bode na njem nič nesvetega, posvetnega ali gledališkega.
Tudi cerkveni zbor v Tridentu zavrže ono petje ali godbo, katerej je primešana lahkomiselnost, nepremišljenost, ali je ono celo pomehkuženo. Papež Inocencij XII. je zaukazal dne 20. septembra 1692, da se morejo pevci na koru na tanko po zakonih ravnati, in kakor ni dopuščeno oficiju ali maši le kaj malega dodati ali opustiti, tako ne smejo tudi pevci ničesa dodati ali opustiti.
Cerkveni zbor v Toledi se glede izgovarjanja teksta pri cerkveni glasbi tako-le izrazi: Ker se v cerkvi more k časti Božji vpeljano petje tako izvrševati, da se s petjem kolikor mogoče spoznanje vere soglasno s pobož-nostjo vernih poslušalcev v čast Božjega veličastva in hrepenenja po nebeških rečeh v njih oživeti more, toraj imajo škofje zato skrbeti, da se pete besede razločno umevajo. Instrumentalna godba naj je le toliko dopuščena, da se pete besede toliko lažje razumevajo, ter se poslušalcem bolj z dobrim in pravilnim izgovarjanjem, kakor s posebnimi tonovimi načini pojasnuje čast Božja. — Razen tega ukazujemo glede rabe godbenega orodja, katero je v cerkvi dopuščeno, da se ne prezira, da je ono le zato, da se vtis petja z njim poveča ter tekst in njega zapopadek v spomin vernih čedalje bolj vtisne, in se oni vedno bolj za premišljevanje svetih reči in ljubezni Božje vnemajo. Dekreti cerkvenih zborov in razsodbe svetih in učenih mož nas silijo, vse nedostatke in prestopke, kateri so se pri cerkvenem petji vrinili, katere pa mi obsojamo, povsodi kolikor je mogoče v cerkvah zatreti. Gregorijansko petje odlikuje se tudi s tem, da srce vernih bolj k pobožnosti napeljuje, ako se ono prav in dostojno izvršuje.
Po mnogih cerkvah nahaja se grda razvada, da se pri liturgičnih opravilih pojo pesni v maternem jeziku. O tem govore ukazi papežev ali od cerkvenega poglavarja imenovane kongregacije svetih obredov, kateri take razvade naravnost prepovedujejo. V tem oziru govori ukaz iz Rima dne 12. marcija 1639 tako-le: „Materni jezik pri slovesnih mašah ni v redu in se more prepovedati". — Cerkveni zbor Tridentinski nalaga in ukazuje v 22. seji škofom, bodi si pri samostanski, kakor posvetni duhovščini, vsako zlorabo pri sv. mašah odpraviti, ter zato skrbeti, da se pri slovesnih sv. mašah drugi običaji ali druge ceremonije in molitve ne rabijo, kakor one, katere
je cerkev odobrila in so po dolgi in hvalevredni rabi v veljavi. Ta cerkveni Tridentinski ukaz pooblašča in zavezuje škofe, petje v maternem jeziku celo v samostanskih cerkvah prepovedati.
V tem smislu govori tudi kongregacija dne 3. septembra 1695 in dne 24. novembra 1696 tako: „Ker je petje v maternem jeziku zoper določila katoliške cerkve, tedaj ima škof dolžnost, ono zabraniti, ako so tudi pesni same na sebi dobre; one naj se ob drugih priložnostih, nikakor pa ne pri slovesnih mašah, rabijo".
Na vprašanje, ali je petje v maternem jeziku v cerkvi zoper določila in se z njim pregreši, je sv. zbor svetih obredov dne 4. avgusta 1839 tako-le odgovoril: „Po blagoslovu zamore se v maternem jeziku peti, in ravno tako je cerkev že prej določila, da se po sv. maši in po večernicah zamorejo svete pesni v maternem jeziku prepevati. — Sicer pa izjavljamo kot razvado, katera se more odpraviti, pri izpostavljenem presv. Režnjem Telesu pri slovesnih cerkvenih opravilih peti v maternem domačem jeziku. Dne 24. marcija 1657. Tudi pri obhodu praznika sv. Rešnjega Telesa ni dovoljeno, prepevati v domačem jeziku. Dotično določilo S. R. C. dne 21. marcija 1609 pravi, da ni umestno, pri sprevodu pesni v domačem jeziku prepevati, vsaj duhovščina in pevski zbor naj se tega ne poslužuje.
Liturgija, po svojem cerkvenem pomenu Javna služba", izišla je vsled prizadevanja, da bi se edinost pri Božji službi ohranila; po cerkveni avtoriteti bilo je vse tako določno in pravilno zaznamovano in zaukazano, pa tudi vse samovoljne premembe odločno prepovedane. Ker je tedaj pri rimski liturgiji latinski jezik liturgičen, tedaj se more taisti pri vsih oficijelnih, liturgičnih božjeslužbenih opravilih postavno, pravilno rabiti.
Dekret višje liturgične avtoritete dne 24. marca 1657 pravi: Škof more pesni v maternem jeziku pri slovesnih mašah prepovedati. Dne 22. marca 1862 je kongregacija sv. obredov na vprašanje: Se li sme navada obdržati in trpeti, da se pri slovesnih petih velikih mašah razen petja maše (tedaj, če se vse drugo po liturgičnih pravilih poje) na koru še kako pesen v maternem jeziku peti sme? tako-le odgovoril: „Negative et abusum eliminandum censuit", t, j.: „Ne in se more ta razvada odpraviti". — Ako moramo kako liturgično zakonodajno knjigo imenovati, je to gotovo „Missaleu. V tej knjigi pa najdemo pod cerkveno kaznijo zažugano sledeče: „Da se v prihodnje po vsih cerkvah ne poje in ne moli drugače, kakor je od nas izdano v Missalu (tudi ne, ako te cerkve vživajo kaki Indidt apostolskega sedeža, bodi si iz navade, po privilegiji, razen da bi bilo že takrat, t. j. dne 29. julija 1570. leta v dvestoletni navadi), zapovemo in določimo: „Vsaka druga navada se ima odpraviti in edino po obredu in normi tega Missala peti in moliti". — Da to ne zadeva le petja duhovna, ampak tudi ono na koru, je razvidno iz ravno navedenega in iz drugih razsodeb papežev in kongregacije sv. obredov, kakor tudi iz Missala samega. Da, najvišja liturgična avtoriteta je svojim škofom odločno in izrečno prepovedala, zoper dekrete v Missalu in svetih očetov — papežev, razsojevati.	(DalJe Prih-)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznilcih l. 1884. (po direJctoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
10. avgusta. Dom. X. p. Pent. Sveti Lavrencij mučene c. (S. Laurentii
M.) dup. 2. cl. cum Oct.
Introitus.
Confessio et pulchritudo in conspdctu	Slava in lepota ste pred njega obličjem:
ejus: sanctitas et magnificentia in sancti- svetost in veličastvo v njega svetišči. Ps. ficatione ejus. Ps. Cantdte Domino canti- Pojte Gospodu pesen novo: pojte Gospodu cum novum: cantdte Domino omnis terra. vse dežele, f. čast Očetu. Ton III. fr. Gloria Patri. Ton. III.
Graduale.
Probdsti Domine cor meum: et visitdsti nocte. fr. Igne me examindsti: et non est invinta in me iniquitas. Alleluja, alleluja. fr. Levita Laurentius bonum opus operatus est: qui per signum crucis coecos illumina-vit. Alleluja.
Poskušal si, o Gospod, srce moje: in obiskoval po noči. V. Z ognjem si me skušal, in nij se našla v meni krivica. Alleluja, alleluja. t. Levit Lavrencij je dobro delo storil: ki je z znamenjem križa slepe razsvetlil. Alleluja.
Offertorium.
Confessio et pulchritudo in conspectu	Slava in lepota ste pred njega obličjem:
ejus: sanctitas et magnijicintia in sancti- svetost in veličastvo v njega svetišči. ficatidne ejus.
Communio.
Qui mihi ministrat, me sequdtur: et	Kdor meni služi, naj hodi za menoj:
ubi ego sum, illic et minister meus erit. in kjer sem jaz, ondi bode tudi moj služabnik.
15. avgusta. Vnebovzetje B. D. Marije. (Assumptionis B. M. V.)
dup. 1. cl. cum. Oct.
Introitus.
Gandedmus omnes in Domino, diem festum celebrantes sub hondre beatae Ma-rlae Virginis: de cujus Assumptiine gau-dent Angeli, et collaudant Fttium Dei. Ps. Eructdvit cor meum verbum bonum: dico ego Apera mea Regi. fr. Gloria Patri. Ton I.
Veselimo se v Gospodu vsi, ki obhajamo praznik v čast blažene Marije Device: koje vnebovzetja se vesele angelji, ter hvalijo Sinu božjega. Ps. Iz srca mi vre dobra beseda: svojo pesen pojem kralju, t. Čast Očetu. Ton I.
Graduale.
Zavoljo resnice in pohlevnosti in pravice, te bode čudovitno vodila desnica tvoja. V. Poslušaj hči, in glej, in nagni svoje uho: ker je poželel kralj tvoje lepote. Alleluja, alleluja. V. Vzeta je Marija v nebo, veseli se truma angeljev. Alleluja.
Propter veritatem et mansuetudinem, et justltiam, et deducet te mirabiliter ddx-tera tua. fr. Audi filia, et vide, et inclina aurem tuam: quia concupivit Rex speciem tuam. Alleluja, alleluja. fr. Assumpta est Maria in coelum, gaudet exircitus An-gelorum. Alleluja.
Offertorium.
Assumpta est Maria in coelum: gaudent	Vzeta je Marija v nebo: vesele se an-
Angeli, collaudantes benedicunt Dominum, gelji, ter hvalijo in slave Gospoda. Alleluja. alleluja.
Communio.
17. avgusta. Dom. XI. p. Pent. Sv. Joahim, Spozn., oče B. D. Marij e.
(S. Joachim C., Patris B. M. V.) dup. 2. cl.
Introitus.
Dispčrsit, dedit pauperibus: justltia	Raztrosil je in dal revežem: pravičnost
ejus manet in saeculum saeculi: cornu ejus njegova ostala bode na vekov veke: moč exaltabitur in gloria. Ps. Beatus vir, qui njegova se bode vzvišala v slavi. Ps. Blagor timet Dominum: in mandatis ejus citpit ni- mu, ki se boji Gospoda; on ima veliko do-mis. Gloria Patri. Ton. III.	padajenja nad njegovimi zapovedmi, t. Čast
Očetu. Ton III.
Gracluale.
Dispersit, dedit pauperibus: justltia	Raztrosil je in dal revežem: pravičnost
ejus manet in saiculum saiculi. t. Potens	njegova ostala bode na vekov veke. t. Mogočen in terra erit semen ejus: generdtio rectorum bode na zemlji njegov zarod: rod pravičnih
benedicetur. Alleluja, alleluja. f~. 0 J6a-	bode oblagodarjen. Alleluja, alleluja. V. O
eliim sancte, conjux Annae, pater almae	sveti Joahim, soprog Anin, oče vzvišane
Virginis, hic fdmulis confer salutis opem.	Device, dodeli tu služabnikom pomoč rešenja.
Alleluja.	Alleluja.
Offertorium.
Gloria et honore eorondsti eum: et con-	Sš slavo in častjo si ga venčal: in po-
stitulsti eum super dpera mdnuum tudrum, stavil ga nad dela svojih rok, o Gospod. Domine.
Communio.
Fidilis servus et prudens, quem con-	Zvesti in modri hlapec, katerega je
stituit dominus super famlliam suam; ut gospod postavil čez svojo družino; da jim det illis in tempore tritici mensuram.	d& ob času mero žita.
24. avgusta. Dom. XII. p. Pent. Sveti Jernej, apostol. (S. Bar-tholomaei, Ap.) dup. 2. cl.
Introitus.
Mihi autem nimis honordti sunt amlci	Meni pa so prečastitljivi tvoji prijatelji,
tui, Deus: nimis confortatus est principa- o Bog: jako potrjeno je njih gospodstvo. tus eorum. Ps. Domine probdsti me, et Ps. Gospod, preiskoval si me in me spoznal: cognovisti et resurre Ton. II.
w	.	—-......- J. ----------7	J ±-	-i--------
cognovlsti me: tu cognovisti sessidnem meam, ti poznaš mojo sejo in moje vstajenje, v. et resurrectidnem meam. ir. Gloria Patri. čast Očetu. Ton II.
Gracluale.
Constitues eos principes super omnem	Postavil jih bodeš prvake čez vso zemljo:
terram: memores erunt nominis tui, Domine.	spominjali se bodejo imena tvojega, o Gospod.
Pro pdtribus tuis nati sunt tibi filii:	Mesto očetov tvojih so ti rojeni sinovi:
propterea populi confitebiintur tibi. Alle-	zato te bodejo narodi hvalili. Alleluja, allel.
luja, alleluja. ff. Te gloriosus Apostolorum	V. Tebe, o Gospod, hvali zbor apostolov.
chorus laudat,-Domine. Alleluja.	Alleluja.
Offertorium.
Mihi autem nimis honordti sunt amlci	Meni pa so prečastitljivi prijatelji tvoji,
tui, Deus: nimis confortatus est principa- o Bog: jako potrjeno je njih gospodstvo. tus eorum.
Communio.
Vos, qui secuti estis me, sedebitis super	Vi, kateri ste šli za menoj, bodete
sedes, judicantes duddecim Tribus Israel, sedeli na sedežih in sodili dvanajstere Izra-dicit Dominus.	elove rodove, pravi Gospod.
31. avgusta. Dom. XIII. p. Pent. Sveti angelji varuhi. (S. An-
gelorum Custod.) dup. 2. cl. eum Oct.
Introitus.
audiendum vocem sermdnum ejus. Ps. Bi-	ki poslušate glas njegovega govorjenja. Ps.
nedic dnima mea Domino: et omnia, quae	Hvali, duša moja, Gospoda: in vse, kar je
intra me sunt, nomini sancto ejus. V. Glo-	v meni, njegovo sveto ime. V. Čast Očetu.
ria Patri. Ton. III.	Ton III.
Graduale. '
Angelis suis Deus manddvit de te, ut custodiant te in bmnibus viis tuis. V. In manibus portabunt te, ne unguam offendas ad Idpidem pedem tuum. Alleluja, alleluja.
Benedicite Domino omnes Virtutes ejus: ministri ejus, qui fdcitis voluntatem ejus. Alleluja.
Angeljem svojim je zapovedal zavoljo tebe, da naj te varujejo na vsih tvojih potih. t. Na rokah te bodo nosili, da kje se svojo nogo ob kamen ne zadeneš. Alleluja, alleluja. Tf-. Hvalite Gospoda vse njegove moči: služabniki njegovi, ki spolnujete voljo njegovo. Alleluja.
Offertorium.
Benedicite Domino omnes Angeli ejus:	Hvalite Gospoda vsi njegovi angelji:
ministri ejus, qui fdcitis verbum ejus, ad služabniki njegovi, ki spolnujete voljo njegovo, audiendum vocem sermdnum ejus.	ki poslušate glas njegovega govorjenja.
Communio.
Benedicite omnes Angeli Domini Do-	Hvalite Gospoda vsi angelji Gospodovi:
minum: hijmnum dicite, et super exaltdte pojte pesen in poveličujte ga vekomaj. eum in saecula.	(Dalje prib.)
Monsignore dr. Jakob Missia,
kancelar knezoškofijskega ordinarijata ter kanonik sekovske stolnice v Gradci,
imenovan je knezoškofom ljubljanskim — tako se je čitalo po časnikih koncem prošlega meseca. Da si tudi je to že znana novica, vendar pripada nam sveta dolžnost, jo tudi v „Cerkvenemu Glasbenik-u" zabilježiti; in to že zato, ker kranjska dobi novega knezoškofa, še več pa radi tega, ker naše „Cecil. društvo" v njem pozdravlja novega svojega pokrovitelja. Če je prijatelj novega mil. gospoda knezoškofa poroča: „da dobimo moža temeljite in obširne „bogoslovske vede in omike, prave duhovske pobožnosti, jako milega srca, „vseskozi mirnega prevdarka; moža, ki popolnem ume razmere sedanjega „časa, in ima prav gorko srce za svojo domovino in svoj narod", bili smo veseli tega poročila. A z našega stališča, z stališča cerkvene glasbe, in njenega zboljšanja se še posebno radujemo nad vestjo, ki jo je prinesla 7. štev. „Flieg. BI. fiir kath. K. Mus." iz Gradca: „Mi cecilijanci izgubimo z dr. Missia-m mogočno zaslombo; a v ljubljanski stolnici bode on cerkvene glasbe reformo, katera je ondi že daleč dospela, sijajno dovršil". Kaj hočemo več? Polni veselja in sladke nade želimo, naj bi sv. Cecilija novemu našemu pokrovitelju pri Bogu izprosila potrebne moči, da bi se graško prerokovanje ne spolnilo samo glede ljubljanske stolnice, ampak po vsih cerkvah dežele Kranjske.
Monsign. dr. Jakob Missia je rojen 30. junija 1838 pri sv. Križi blizo Ljutomera; po dovršeni gimnaziji v Gradci, učil se je modroslovja in bogoslovja skozi 7 let v rimskem „Collegium germanicum". Za mašnika posvečen je bil v Rimu 30. maja 1863, potem nastavljen prefektom in profesorjem malega semenišča v Gradci, pozneje kancelarjem knez. škofijskega ordinarijata, 1. 1879. pa imenovan korarjem.
Dopisi.
— Iz Ljubljane. (Konec.) — G. M. K. nadaljnje: „a naših lepih pesen k blagoslovu v slovenskem jeziku pa nima v svoji prilogi »Glasbenika" pa tudi ne v „ Ceciliji". — Vredništvo „Cerkv. Glasbenika" in odsek za pesmarico „Cecilijo" sta javno prosila za literarno in muzikalno podporo; zakaj g. M. K. nij poslal vredništvu teh lepih (?) pesen ? Vredništvo vendar ne more dajati na svitlo, česar nima. Tudi silno potrebne se nam ne zde te pesni k blagoslovu; prvič je „Častimo te" in „Sveto" gotovo jako lepa in drugič ker jih sv. cerkev noče, da bi se pele pri blagoslovu se sv. Rešnjim Telesom v domačem jeziku (S. R. C. 3. avg. 1839). Mesto njih imamo „Tantum ergo" in drugih pesen o sv. Rešnjem Telesu na izbero (glej »Cecilijo"), in kjer one navade nij, ne svetujemo, da se vpelje, ampak naj se čas rajše vporabi za pevske vaje latinskih maš in dotičnih liturgičnih motetov, katerih našim cerkvenim zborom silno manjka. „Hic Rhodus, hic — canta!"
Dasitudi se „C. Gl." ne predrzne „agendo" dajati, vendar odgovori na 2. vprašanje: „Je-li se smejo peti pri peti slovesni maši pesni od bi. D. Marije ob Marijinih praznikih, in pri katerem delu sv. maše?" — Pri slovesni maši se poje vse latinsko, in to isti tekst, kateri se v maši istega praznika nahaja. Dovoljeno je tudi, po odpetim ali recitovanem liturgičnem gradualu ali ofertoriji, ako je čas, še kak hymnus iz oficija istega praznika — se ve da tudi v latinskem jeziku zapeti. Torej bi se smelo tudi na Matere Božje praznik po odpetim oficijelnem gradualu ali ofertoriji „Ave Maria", ali „Ave maris stella" ali kako Marijansko antifono pridati. Enako velja tudi o mašah v praznike druzih svetnikov. — „Da bi mašuik pri sv. maši na altarji ne imel nič z bi. D. Marijo posebnega opravila" — zdi se nam prečudna trditev. Res, da nas že ketekizem uči, da se sv. maša edinemu Bogu daruje; a uči nas tudi, da se daruje „svetnikom na čast". In poglejmo v misale! — Mati Božja in svetniki raznih vrst imajo ali svojo lastno mašo, v kateri se vse spremenljive molitve na-nje ozirajo, ali pa se maša vzame iz „commune", t. j. maša svetnikov iste vrste. Toraj sklepajte sami! — Le še nekaj. Koncem svojega sestavka pravi g. M. K.: V tem se pa nikakor ne moremo s „Cecilijo", cerkveno pesmarico, zediniti, da bi se pred povzdigovanjem pri sv. maši smela peti le pesem dotičnega praznika; glej: „Predgovor I." BI. gospod M. K.! Prosimo Vas, berite še enkrat „Predgovor I.", in našli boste, da tega ondi gotovo nij, kar ste rekli; čudimo se le Vašej domišljiji. — G. M. K. menda napačno sodi, da bi se ne smelo nič druzega pri maši peti, nego to, kar mašnik pri altarji moli, t. j. on misli: od besede do besede. Pri tihih mašah je pač dovoljeno v domačem jeziku peti pesni, katerih tekst se ozira na praznik. Za razne praznike ima introitus, graduale, offertorium in communio tudi različen tekst, ki je primeren prazniku; zakaj bi toraj ne bilo dovoljeno, tudi pri tihih mašah pred povzdigovanjem prepevati pesen Marijino ali dotičnega svetnika tem več, ker se sme, kakor smo že zgoraj rekli, celo pri slovesnih latinskih mašah po odpetem predpisanem tekstu pristaviti latinski „Hymnus" dotičnega dne. — Pa ostanimo prijatelji!
— Iz Šent-Vida nad Ljubljano, 28. julija. — „Pri sv. Jakobu v Ljubljani pela se bode jutri ob 9. uri pri veliki maši prekrasna Mozartova „Kronungsmesse" v C-dur;" tako sem bral v „Slovenec-u" štev. 171. Vsak umetnik, pred vsem pa glasbeni služitelj, zapade v monotonijo in postane enoličen, ako vedno le sam sebe vidi in posluša lastnega uma proizvode. Zato sem bil pa zelo vesel, da se mi je preteklo nedeljo ponudila prilika, se podati v Ljubljano k napovedani slavnosti pri sv. Jakobu, zlasti sem želel slišati zelo sloveče šentjakobske cerkvene pevce, in pa — kar me je še najbolj vleklo, da bi videl in slišal, kar sem se popolnoma nadejal, zopet enkrat lepo in častitljivo službo Božjo prav po liturgičnih pravilih, in se še bolj potrdil o cecilijanskem prepričanji. — Ko je tri četrt na devet zvonilo k velikemu cerkvenemu opravilu, se podam, da bi kaj ne zamudil, takoj v prekrasno, v rajski vrt spremenjeno cerkev. Ob devetih je bila pridiga, in potem se je pričela slovesna velika maša. Čudno se mi je zdelo, da se je pred veliko mašo zapovedani „Asperges" opustil. — Maševali so v pontifikalni
opravi mil. g. prošt Jarc, predsednik Cecilijinega društva, in med obilno asistenco videl sem, ako se ne motim, dva odbornika imenovanega društva. Presveto opravilo se prične; vršeče orgle potihnejo, in zapeti bi se imel „Introitus" —, toda oglasi se teatralna godba in prične se preslavljena „Krdnungsmesse". Naj se mi nikoli v glavo ne vrine nesrečna misel, da bi si predrznil kritikovati umotvore slavnega mojstra Mozart-a; tu naj molčim kot miška. Le moje nič pomenljivo osebno mnenje naj povem. Ako bi bil jaz slišal to skladbo peti v gledališči, do solz bi me bila ganila, a v cerkvi mi je ljubša najpriprostejša Molitor-jeva maša. Godba delala je neznanski vriš, tako, da sem si mislil, „kje reveži sapo jemljejo", kajti v resnici so se mi smilili godci; zlasti pri „Credou je bil do „Et in carnatus est" tak „cigu migu", da bi človek menil, h krati morajo vse strune popokati. Za „Graduale" in „Offertorium" pele so se krasne vokalne skladbe, toda ne dotičnega praznika. Kakor „Introitus", tako se je tudi „Communio" opustil. Ko je konec maše na koru le en pevec odpel „Deo gratias" prav površno in nekako po sili, mislil sem si tudi jaz: „Hvala Bogu, slišal sem jo (Kronungsmesse); za mnogo skušenj sem bogateji, dobre misli mi pa nobene ni obudila".	Miroslav.
Razne reči.
—	Sv. oče Leon XIII. so nj. eminencijo g. Dominika Bartolini, kardinala ter prefekta kongregacije za sv. obrede (S. R. C.), imenovati blagovolili pokroviteljem občnega nemškega cecilijinega društva. Kardinal Bartolini je rojen v Rimu dne 16. marcija 1813; kardinal je postal 15. marcija 1875.
—	Stolni kapelnik v Olomuci, P. Pavel KHžkovsky, mož, ki ima veliko zaslug za zboljšanje cerkvene glasbe na Moravskem, izvrsten vodja, je umrl po dolgotrajni bolezni. R. I. P.!
—	Orglarska šola cecilijinega društva v Ljubljani končala je šolsko leto dne 26. julija sč sv. mašo v frančiškanski cerkvi. Dne 25. julija bila je šolska preskušnja, pri kateri so učenci pokazali, da so se mnogo naučili v preteklem letu. Šolo so dovršili letos 4 učenci se spričevalom „sposobnosti za orglarsko službo"; in ti so: Hribar Fran iz G. Tuhinja, Korošič Fran od sv. Trojice pri Cirknici, Škrabar Jakob iz Griž in Zupančič Anton iz Ljubljane.
—	Obecnš, Jednota Cyrillska bode imela dne 27. in 28. avgusta t. 1. v Brnu svoj 4. občni zbor. Prvi dan, 27. avgusta, ob 10. dopoludne bode služil slavnostno sv. mašo mil. g. škof Brnski. Pela se bode Wittova maša a-mol (op. 8. a.) možkoglasno. Introitus, graduale, offertorium in communio koralno. Popoludne ob 4. uri bode občno zborovanje s teoretičnim predavanjem in praktičnimi vajami. Uvodni govor bode imel č. g. F. J. Lehner, predsednik Obecne Jednote Cyrillske, za njim bode govoril č. P. Ambrozij Kienle, predpevec benediktinskega samostana v Emausu, o pomenu korala v cerkveni glasbi (s praktičnimi vajami). G. F. Z. Skuhersky iz Prage o klasični dobi P a-le stri ne, na kar zapoje zbor Palestrinini skladbi: sanetus, benedietus iz „Missa brevis" inVecci-ov Beguiem (Introit & Kgrie). G. prof. Jo s. Foerster bode govoril o ljudski pesni in nje spremljevanji. Drugi dan, 28. avgusta, ob 9. uri dopoludne v avguštinskem samostanu na Starem Brnu slovesna sv. maša, pri kateri se bode pela Jos. Foerster-jeva maša mešanim zborom; introitus in communio koralno. — Popoludne bode izlet v Rajhrad, kjer bode tamošnja Jednota cyrillska pela pri večernicah in litanijah.
Popravki k štev. 8. glasb, priloge. V 11. taktu v basu naj stoji j5, * namesto j^'.
V 25. taktu naj sopran poje: j il | J\ h h j, alt: | <[ ^ ^ f I T T I ^enor:
al - le-	al - le-lu-ja
l | I fi f\ . Zadnji takt skladbe naj dobi molto ritard.
Pridana je listu 8. štev. prilog.