Primorski Gospodar
List za povspeševarije kmetijstva v slovenskem Primorju
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici t p.
Izdaja „Goriško kmetijsko društvo
fteo. 19. g gorici, dne 15. oktobra 1913. feeaj
Obsegi 1. Rahljanje zemlje z razstrelbo (Nadaljevanje); 2. Skrb za varstvo rastlin v mesecu oktobru; 3. Kaj je zadruga?; 4. Pod kakimi pogoji oddaja c. kr. deželna bramba tovorna živinčeta v zasebno rabo;: o. Poročila; 6. Društvene vesti; 7. Vprašanja in odgovori.
Rahljanje zemlje z razstrelbo.
Piše H. llumek, dež. sad. učitelj v »Kmetovalcu«.
(Nadaljevanje.) 3. O p r e m a.
Preden hočemo uporabljati dinamon, moramo natančno vedeti. kako se posamezne patrone za razstrelbo opremijo, da se
Kako se spoji užijalna kapica z n avadno užigalno vrvico, a) kapica, b) vrvica, c) klešče.
I. odvrne vsaka nevarnost in 2. da se doseže z njim največji močni u č i n e k. Oprema je tako pripro-sta, da se ji pazljiv in količkaj spreten človek lehko priuči po opisu in po slikah. Najlaže seveda se pa privadimo pravilnemu ravnanju, če to vidimo in se pod vodstvom izkušene osebe piaktično izurimo. Dasi imamo opraviti z varnostnim razstrelivom, vendar nesreča ni izključena, če bi se ne brigali za potrebne varnostne naredbe. Dittamon sam na sebi je nedolžen kakor zavitek moke, v hipu pa, ko ga spravimo v zvezo z razstrelilo kapico, je kolikor toliko nevaren. Zato naj se tega dela lotijo zanesljive, resne, previdne, in spretne osebe brez nepotrebne boječnosti.
Za posamezne strele in podkope opremimo diamo-tievo patrono tako-le: Najprej odrežemo od kolača navadne užigalne vrvice tako dolg kos, da sega do dna podkopa ali luknje v zemlji, in tej dolgosti namaknemo še kakih 15—20 crn zato, da precejšen konček gleda iz zemlje, da nam ne bo treba preveč hiteti pri zažiganju. Spričo nizke cene te vrvice in v svrho večje varnosti vzamemo zlasti pri prvih strelih, ko nimamo še potrebne gotovosti, rajši malo daljšo vrvico, kakor je neobhodno potrebna. Odrezati se mora z ostrim nožem popolnoma pravokotno, ne pa poševno. Na privezani kos vrvice nataknemo užigalno kapico, tako da pride konec vrvice do razstrelile zmesi. Z nalašč za to prirejenimi kleščami stisnemo sedaj tulec kapice na tistem koncu, kjer smo utaknili vanj vrvico (gl. pod. 1.), da trdno tiči v kapici in se ne da ven petegniti (pod. 2.). Sedaj vzamemo diriamonovo patrono v levico, jo opremo na tistem koncu, ki je samo privit, ter jo s palcem in kazalcem desnice pri vrhu nekoliko zmehčamo. Nato s kakim poostrenim svinčnikom ali primernim suhim klinčkom naredimo luknjo v razstrelilo zmes; v luknjo potopimo z užigalno vrvico opremljeno razstrelno kapico tako, da se popoln o m a s k r i j e. Konečno tesno z nitjo patrono zavežemo ob ven moleči užigalni vrvici. Na ta način smo spravili v tesno zvezo dimonovo patrono, razstrelno kapico in užigalno vrvico. Naboj je opremljen in pripravljen za takojšno rabo. (ped. 3.). Pri tem delu moramo posebno paziti 1. da uži-Pod. 2. ga|na vrvica trdno drži v razstrelili kapici, 2. da kapico
Z navadno užigalno vrvico opremljena uži-galna kapica.
dovolj globoko potisnemo v dinamonovo patrono in 3. da pa-trono prav trdno zavežemo; vžigalna vrvica se ne sme izlahka izpuliti iz nje.
Kadar imamo razstreljati močvirna tla ali ob deževnem vemenu, ko se luknje v zemlji in podkopi napolnijo z vodo. ta-
Pod. 3.	Pod. 4.
Dinamonova patrona. opremljena z Opremljena dinamova patrona za užigalno kapico in vrvico : a) nžig.	močvirna tla: a) loj.
vrvica, h) užlg. kapica, c) dinamon, d) papirnat ovoj.
krat moramo odprti konec dinamonove patrone, preden ga zavežemo. zamašiti z lojem, z vazelino ali s kolomazom in šele potem trdno zavezati. Da dobimo za loj potrebni prostor, odvzamemo zgoraj nekoliko razstrelile zmesi (pod. 4.). Vse patrone, ki jih rabimo v mokri zemlji, je treba tudi na zunaj zavarovati pred mokroto. V ta namen jih zavijemo v papir, ki je prepojen z lojem ali z vazelino. Istotako je treba zavarovati užigalno vrvico pred mokroto s tem, da jo istotako dobro na-mažemo z eno izmed navedenih masti, ali pa uporabimo posebne močvirne užigalne vrvice, ki so za malenkost dražji od navadnih. Tako pred mokro to zavarovani naboji se gotovo
razpočijo še celo potem, kp so bili 3 ure v močvirnih tleh ali v vodi. Učinek v mokri zemlji je veliko hujši kakor v suhi.
(Sledi še.)
Skrb za varstvo rastlin v mesecu oktobru.
Kadar sadje obiraš, pazi, da vej ne poškoduješ.
Če si pri obiranju veje ranil, odreži jih; manjših ran ni treba zamazati, večje pa zamaži s cepilno smolo ali drevesnim voskom.
Poberi vse po tleh ležeče sadje in uporabi ga za dom ali pa za živino, neporabno pa pokončaj.
Shrani samo zdravo sadje in sicer v zmerno tople, nekoliko mračne in suhe prostore, ki pa naj leže, če je le mogoče na severni ali pa vsaj vzhodni strani kakega poslopja ali stavbe.
Te prostore treba, da večkrat pregledaš in odstraniš zrelo in pokvarjeno sadje. Dobro je, če obesiš po stenah skupaj zgu-bane cunje ali rute, ker se v te radi poskrivajo razni sadni škodljivci. Pusti te cunje pozimi viseti, zgodaj spomladi pa silami jih s sten in potopi v vrelo vodo, da se morebitni v njih skrit mrčes pomori.
Ko si sadje obral, osnaži sadno drevje, ostrgaj staro lubad in sežgi vse skupaj z mahom in Jišaji vred, kajti ti le so navadno priljubljeno zavetišče mnogim sadnim škodljivcem.
Ker začenjajo lezti iz tal o prvem mrazu nekrilati metuljčki črešnjevih črvov ali malih pedicev, nastavi na debla čimprej, zlasti pa na črešnjeva, papirne pasove, namazane z enim ali drugim lepivom, kakor s petrino, zmrzlikarjevim ali pedičevim lepivom, Tree sticky itd. in sicer zato, da ne bodo mogli zlesti pedičevi nekrilati metuljčki ali samice v krono drevja in odložiti tam svojo zalego.
Sadno drevje, močno okuženo po glivici (Fusicladiun den-driticum), katera provzroča grintavost ali pegavost sadja, je najbolje precepiti.
Zemljo krog sadnega drevja in grmovja, ki je bilo napadeno po gosenicah, naj se v širjavi krone vsaj na 30 cm globoko pre-koplje. Kajti s prekopanjem zemlje pod drevjem in grmovjem
se pokonča mnogo v zemlji prezimujočega mrčesa. Ako namreč zemljo ptekoplješ, spraviš mrčes deloma tako globoko v zemljo, da mora zadušiti, deloma pa ga spraviš na površje, kjer ga ali tiči požro ali pa v hudem mrazu zmrzne.
Z lepivom namazane pasove, ki si jih nastavil na debla jablan in hrušk v poletnem času, sedaj odstrani in pokončaj na istih ulovljene ličinke in gosenice.
Goseničjo zalego poberi in pokončaj, sežgi jo.
Poskrbi tudi. da se zatre krvava uš na jabianih, kar se doseže najlaže, ako se odrgne njene naselbine prav dobro s trdno ščetjo. ki si jo pomočil v petrolej pomešan z milnico (žajfenco).
Iz vinogradov spravi vse ono, kar bi utegnilo služiti v prid razširjanju živalskih in rastlinski škodljivcev.
O trgatvi odstrani in uniči vse po kiseljaku ali grozdnem tončiču napadene jagode.
Če s kake trte lub več ali manj visi, ovij tako trto s cunjo, da se vgnezde v nji ličinke oziroma gosenice kiseljaka. Te cunje odstrani šele zgodaj na spomladi in vrzi jih v vrelo vodo, da razen v nji naseljeni mrčes pokončaš.
Požanji oziroma poruvaj ali sploh iztrebi plevel na njivah in travnikih, posebno pa pirnico; podlesek. ki o tem času cvete, izruj s čebulo vred.
Zatiraj še nadalje podjede zlasti na deteljiščili in v gozdnih drevesnicah, pa tudi na polže po vrtih ne pozabi. Prve pokončaš najlaže z Lofflerjevim bacilom in s cinkovim fosforom. Prvo iu navedeno sredstvo dobiš pri c. kr. zavodu za varstvo rastlin na Dunaju, drugo pa pri goriškem c. kr. kmet.-kem. poskuševa-lišče.
Cinkov fosfor se je obnesel prav dobro pri pokončevanji podjedov, podgan, miši, moljev itd. To sredstvo se uporablja tako-le: Primeša se zdrobljeni turšici 1% t. j. en dekagram cin-kovega fosfora na kilogram turšice. Bodi pa pri tem delu previden. sicer zastrupiš lahko druge živali.
Če hočeš pomot iti polže, raztrosi tam, kamor prihajajo polži, v prenehljajih ene ali dveh ur nekoliko apnenega prahu, ravno kar z malo množino vode ugašenega apna.
V žitnicah deni okrog žitnega kupa papirne pase, namazane z lepivom, da se vjamejo žitni hroščeki, molji i. d. e., ko iščejo skrivališče za prezimovanje.
Ko krompir izkopavaš, pazi, da ne raniš gomoljev. Bolan in drugače pokvarjen krompir poberi in skuhaj za prešiče, nikar pa ga ne puščaj na njivi.
Ce zapaziš pri izkopavanju ali preoravanju na njivi mnogo ogrcev ali drug prezimujoč mrčes, zaženi na njivo kuretino ali pa prešiče, da jih požro.
Ce se je pojavila za časa rasti na krompirju oziroma krom-pirjevici kakšna bolezen (peronospora ali pa krtovičanje listja), glej, da pokončaš prizadete dele z ognjem.
Preden spraviš rastline v rastlinjak, razkuži ga z močnim lugom ali pa s formalinom.
Komur ni eno ali drugo izmed tu priporočenega dovolj jasno, naj se obrne za pojasnilo do e. kr. krnet.-kem. poskuševa-lišča, katero mu pojde prav gotovo rado z natančnejšim pojasnilom na roko.
Vodstvo c. kr. kmet.-kerničnega poskuševališča v Gorici
Kaj je zadruga?
Gotovo ste slišali že večkrat, da se da združeno lažje in več doseči v gotovih slučajih in da se tudi bolje izhaja. Slišali ste gotovo večkrat od starih ljudi pripovedovati, kako se je nekdaj lažje živelo in da je bilo vsega v izobilju. Slišali ste tudi pripovedovati, da so živeli ljudje v prejšnjih časih v ožji stiki, v takozvanih družinskih zadrugah, katere so razpolagale z veliko površino zemljišča, bivale so v večjih poslopjih, imele so mnogo živine in poljskih pridelkov; imele so mnogo delavnih moči, vsled česar so se vsa dela lahko pravočasno izvršila in zato pridelale so mnogo več.
V hiši je bila samo ena gospodinja in en gospodar ter hodili so vsi člani skupno živečih družin skupno na delo, delali so skupno drug za drugega. Tak način življenja in dela so imenovali »zadruga«. Skupno so živeli, skupno delali in skupno uživali sadove skupnega dela.
Ko so se pa take, iz več družin obstoječe velike družine ali zadruge vsled nesoglasja in prepira, razišle, ustvarile so se sa-
mo raztresene male družine, z malo površino zemljišča, z malo hišico, a v vsaki tej je bila ena gospodinja; delavskih moči je bilo premalo, zato ni bil hišni gospodar v stanu opraviti vseh de! pravočasno, dohodki so postajali vsled tega od leta do leta manjši, siromaštvo pa je postajalo cd leta do leta vedno večje.
Namen zadruge je bil toraj že takrat in je še dandanes, kakor ime samo samo pravi, delati drug z drugim, drug za drugega, ter pomagati drug drugemu v vsakem odru z umom in rokami.
Znana je gotovo vsakomur pripovedka o očetu, ki je dal svojim sinovom v roke snopič palic z zahtevo, da naj ta snopič palic prelomijo, a ko je videl, da snopiča ni v stanu nobeden prelomiti, ga je vzel, razvezal, ter prelomil vsako poedino palico in reke! na to: »Tako se bo godilo tudi Vam ljubi otroci,, ako ne boste složni.«
Vkljub temu pa, da je ta starodavni način življenja in delo vanja v zadrugah v današnjih kulturnih državah skoro popolnoma izginil, pojavlja se še vedno in povsod med ljudmi, ki opravljajo jednake posle, stremljenje po združenju v svrho pospešitve njihovih skupnih koristi in odvrnitev preteče jim škode. In res povsod se čuje dandanes besedo »organizacija« — mi smo organizirani. Kaj to pomenja? To pornenja, da si gotovi stanovi ustanavljajo društva, ter si tako drug drugemu pomagajo, drug drugega branijo in delajo vsi za enega, eden za vsih, kakor da so eno bitje, eno truplo, ali kakor se pravi latinski organizem. Dober primer za to nam dajejo še precej stara rokodelska društva in društva za zavarovanje goveje živine. Organizirajo se pa dandanes vsi stanovi, delavci in mojstri vsak svojemu poslu in poklicu primerno. Organizira se gospoda, kapitalisti, trgovci, zdravniki, odvetniki, nadzorniki, pisarji, služinčad in gospodarji, ter vidi se dandanes na splošno po vsem svetu, da se oni, ki so organizirani, vzdržujejo in napredujejo, a da se oni, ki niso organizirani, zgubljajo, trpe in propadajo.
Za poljedelca so nastale v zadnjem času težavne razmere Povečala so se bremena, delo se je podražalo, kmet dobiva za svoje pridelke premalo, zemlja zgublja na nekdanji svoji rodovitnosti; ker se jo vedno bolj izčrpava, jo je treba močno gnojiti, potrebe naraščajo, a dohodki so razmeroma majhni in sicer komaj zadostujejo, da se troški pokrijejo. Kar so potrosile
pred leti tri kmečke družine skupno, to zadostuje dandanes komaj eni družini. Težavno je toraj kmetu živeti dandanes, ko število prebivalstva, za katero mora le on skrbeti, vsak dan narašča, dandanes ko toliko ljudi zapušča rodno grudo ter sili v mesta, iskaje si boljšega zaslužka, dandanes ko se od pojedi-nega vedno več zahteva, dandanes ko ljudje drug drugemu grenijo, otežujejo in podražujejo življenje.
Pod težo teh razmer je začel v zadnjih letih tudi vsak krnet misliti, kako bi si izboljšal svoj žalosten položaj, kako bi si zveča! dohodke in zmanjšal stroške pri svojem gospodarstvu. Pod geslom: vsi za enega, eden za vseh, združuje se dandanes tudi kmet v razna gospodarska društva. Ustanavljajo se povsod kmetijska društva, pri katerih dobiva kmet pouk in nasvete, kako naj gospodari; ustanavljajo se posojilnice in hranilne zadruge, pri katerih dobiva posojila proti nizkim obvestim ter vlaga prihranjeni denar; ustanavljajo se zadruge za zavarovanje proti raznim nezgodam pri gospodarstvu, pri katerih dobiva odškodnino za poginolo živinče ali pa za po toči uničene poljske pridelke, zadruge za skupno nabavo kmetijskih potrebščin, kakor strojev, orodja, umetih gnojil, močnih krmil, semen itd., kjer dobi kmetovalec ceneje in zagotovljeno blago; zadruge za skupno prodajo rastlinskih in živalskih pridelkov kakor žita, krompirja, sadja, zelenjave, vina, mesa, mleka itd., kamor se stekajo večje unožine enakega blaga in dosežejo zanj razmeroma višje cene. Pri nas so najbolj v navadi konsumno-obrtne za druge v obliki društvenih krčem in prodajalnic jestvin.
Od vseh teh zelo važnih zadrug bi bila gotovo najvažnejša ona zadruga, ki skrbi za skupno prodajo ali vnovčevanje pridelkov in sicer radi tega, ker velja danes le denar, vse drugo pa malo ali nič. Te zadruge imajo namreč to prednost, da predstavljajo nekako večjo tvrdko ali firmo, katera uživa večji ugled ali kredit in katera zamore prodajati skupljeno blago brez prekupčevalcev ali naravnost konsumentom in sicer po višjih cenah, nego bi jih posameznik dosegel. Nadalje zamore kmet, ki je pri .takšni zadrugi, če potrebuje, tudi vnaprej dobiti kaj denarja za oddano blago. Ker pa gleda zadruga v prvi vrsti na kvaliteto pridelkov, ki jih dobi od zadružnikov in sicer zato, ker mora prodajati samo najbolje blago, če hoče zadobiti dobro ime. radi tega tudi poučuje in opozarja svoje člane na slučajne
pomanjkljivosti blaga, ki ga izročajo posamezni zadružniki, vsled česar se pojavi med zadružniki pravo tekmovanje. Vsak zadružnik gleda na to, da bi dal zadrugi kolikor mogoče dobro blago, kolikor mogoče čisto žito, čim mogoče debel krompir, lepo in svežo zelenjavo, lepo in sladko sadje, dobro vino, kolikor mogoče mastno mleko itd. in sicer zato, ker je prepričan, da se mu takšne pridelke tudi rado boljše plača. Zadruga pride po tej poti do stalnega dohodka in čistega pojma o vrednosti svojih pridelkov ter do samozavesti skupne moči v svoji zadrugi.	(Sledi še.'!
Pod kakimi pogoji oddaja c. kr. deželna bramba tovorna živinčeta v zasebno rabo.
1.	Uprava deželne hrambe oddaja tovorna živinčeta po njihovi izučbi v zasebno rabo po »Pogojih«, ki slede pod B. Interesentom, ki rabijo v svojem gospodarstvu, svoji trgovini itd. tovorno živinče, je toraj dana prilika si zagotoviti njega rabo. ako prevzamejo njegovo uzdrževanje, brez potroška najemnine ali kupnine.
Tako živinče preide po preteku rabne dobe v svobodno lasi.
2.	Čas. po čigar preteku pridobi rabnik last do tovornega živinčeta, izročenega mu v rabo, znaša načeloma sedem let. Ako se je našlo, da je bilo tovorno živinče vedno »sposobno za vojno siužbo, izvrstno gojeno«, pa samo šest let.
V te dobe se všteva v nastopnih primerih:
a)	Ako prepusti rabnik s privoljenjem uprave deželne brambe tovorno živinče trajno drugemu rabniku. se vračuni temu rabniku prejšnji čas rabe.
b)	Ako umre rabnik, se vračuni tistemu, ki vodi dalje gospodarstvo, trgovino itd. umrlega rabnika in prevzame s privoljenjem uprave deželne brambe tovorno živinče iz zapuščine prej-šnega rabnika, prejšnji čas rabe.
c)	Uprava deželne brambe oddaja taka tovorna živinčeta, ki so bila v zasebni rabi, pa so se ji zopet vrnila zaradi predčasne razveze pogodbe, tako v zasebno rabo, da vračuni novemu rabniku polovico časa prejšnje zasebne rabe.
d)	Ako bi uprava deželne brambe oddajala v zasebno rabo tovorna živinčeta. ki so ob času oddaje že prekoračila sedmo leto starosti, se vračuni zasebnemu rabniku polovica časa. v
A. Podučilo
katerem se je tovorno živinče porabljalo v krdelu po dovršenem sedmem letu starosti.
e)	Ako postane tovorno živinče pri krdelu trajno nesposobno za vojno službo, ako pogine, ako se mora usmrtiti ali se izgubi in je bilo pri istem rabniku najmanj tri leta nepretrgoma spoznano za »sposobno za vojno službo«, ima rabnik pravico do drugega tovornega živinčeta vračunivši dobo rabe prejšnjega živinčeta.
f)	Čas, v katerem se je tovorno živinče res porabljalo v vojni, se dvojno vračuni v dobo rabe.
V	šestletno dobo pa se vračuna v primerih a), b), c) in e) samo tedaj, ako se je našlo, da je bilo tovorno živinče tudi pri prejšnjem rabniku, oziroma tudi prejšnje tovorno živinče. na čigar mesto je stopilo, vedno »sposobno za vojno službo, izvrstno gojeno.«
3.	Za prosilce pridejo v poštev samo take osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo, ki imajo svoje redno stanovališče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in popolnoma jamčijo ali z zemljiškim posestvom ali z drugačnim premoženjem, da bodo izpolnjevale obveznost vzdržati tovorno živinče vedno v stanju, sposobnem za vojno službo.
Krdelom iti vojaškim zavodom kakor tudi drugim državnim zavodom in uradom se ne podeljujejo tovorna živinčeta.
Nadalje so še izključeni, da se jim ne podele tovorna živinčeta: aktivni častniki, ako ne razpolagajo z zemljiškim posestvom. in njihovi najbližnji svojci (žena in otroci) z isto izjemo, potem osebe kakor poštarji, posestniki hotelov in najemni vozniki, v kojili podjetju je posebna nevarnost za tovorna živinčeta ali se živinčeta posebno obrabijo.
Prosilci, ki goje tovorna živinčeta v večji bližini oddajne postaje, se vpoštevajo, ako so okolnosti sicer enake, pred od-daljneje stanujočimi.
4.	Prošnje za prepustitev tovornih živinčet v zasebno rabo je vlagati pri tistem poveljstvu, čigar oddajna postaja je najbližja nameravanemu stojališču tovornega živinčeta. Prosilci pa se lahko tudi ustmeno obrnejo na dotično poveljstvo; v tem primeru se sestavi zapisnik o njihovi zahtevi.
V	prošnji (zapisniku), ki se mora za vsako pol o opremiti s kolkovno znamko za 1 krono, je natančno navesti stojališče tovornega živinčeta. To stojališče mora imeti po § 2 b) »Pogojev« tako lego. da se more od njega doseči oddajna postaja tovornega živinčeta peš najdalje v 24 urah.
Nadalje je v prošnji (zapisniku) navesti, ali se potrebuje tovorno živinče za vožnjo ali za nošo.
Redno se oddajajo tovorna živinčeta samo dvakrat v letu, in sicer spomladi in v jeseni. Da se morejo prošnje vpoštevati za prihodnjo oddajo, morajo biti pred pomladno oddajo vložene
do najdalje 1. dne novembra, pred jesensko oddajo pa najdalje 1. dne maja.
5.	Poveljstvo poizveduje, ako prosilec ni že sam predložil zadostnih dokazov o njegovi sposobnosti, kolikor je potrebno, in povabi prosilca, kateremu namerava izročiti živinče, nazna-nivši mu kraj in čas, naj si ogleda in poskusi njemu namenjeno tovorno živinče z vožnjo in nošo ter ga prevzame. Ako prosilec ne pride in tudi ne razloži, zakaj ni prišel, se smatra, da je umaknil svojo prošnjo.
6.	Ko je podal prosilec izjavo, da hoče prevzeti namenjeno mu tovorno živinče, se takoj sklene pogodba, kar se zgodi s tem, da poveljstvo odda prosilcu tovorno živinče v zasebno rabo in da prosilec potrdi prevzetje s podpisom pristavka, ki je pristavljen »Pogojem«, ki slede pod B.
Ako bi k prevzetju ne prišel prosilec sam, temveč pooblaščenec, mora predložiti pooblastilo, ki ga pridrži poveljstvo.
7.	C) vsakem v zasebno rabo oddanem tovornem živinčetu se piše kontrolna knjiga v dveh izvodih, katerih eden (v sivih platnicah) je določen za rabnika, drugi (v rumenih platnicah) pa za poveljstvo.
Kontrolna knjiga obsega poleg tega »Podučila« in poleg »Pogojev«, ki slede pod B. tudi gori pod točko 6 omenjeno prevzemno potrdilo in prostor za druge posvedočbe.
Zlasti je vzprejemati vanjo vse sklepe komisiji, ki se zbirajo po § 14 »Pogojev«, potem rabnikova prejemna potrdila o plačanih mu premijah, povračilih prevoznih stroškov itd. (ta prejemna potrdila samo v izvod, ki ostane pri poveljstvu).
Kontrolna knjiga pa služi še dalje za izkaznico, da se dosežejo postavki vojaške tarife na železniških in parnoplovstvenih prevozih (točka 15. tega »Podučila«) in za izkaznico pooblaščenca (§ 13 b) drugi odstavek »Pogojev«),
Rabnik mora izročeno mu kontrolno knjigo dobro hraniti in jo prinesti seboj ob vsakem pregledu in ob vseh drugih prilikah, ki se tičejo pogodbenega razmerja. Ako se izgubi ali ako postane nerabna, mora pri poveljstvu takoj prositi za duplikat.
8.	Pravice in dolžnosti, ki nastanejo rabniku, so zabeležene v »Pogojih«, ki slede pod B. Rabnik se mora natančno seznaniti z njimi, ker so podlaga pogodbenega razmerja.
9.	Kadar se rubi. mora rabnik predložiti kontrolno knjigo in oblastvu. ki postopa z izvršbo, oziroma izvršilnemu organu nasproti opozoriti na lastninsko pravico erarja do tovornega živinčeta.
Ako se tovorno živinče vendar zarubi, mora rabnik to takoj naznaniti poveljstvu, da stori poveljstvo po finančni pro-kuraturi še pravočasno pred izvršilno prodajo potrebne korake, da ohrani državno lastnino.
10.	Rabniki, v zasebno rabo oddanih tovornih živinčet, so glede njih oproščeni dolžnosti pripreganja.
Tovornim živinčetom se ob prehodu v last rabnikom ne vžge znamenje izločbe.
11.	Kadar prevzame rabnik tovorno živinče, mora dobiti sprednjo in zadnjo podkev (za 1 krono 40 vinarjev odškodnine), da je v stanu podkove tovornega živinčeta v zmislu § 3 a) »Pogojev« ohraniti vedno brez pritožbe.
12.	Redni pregledi (§ 8 b) »Pogojev«) se vrše dvakrat v letu in sicer praviloma spomladi in v jeseni.
Doba redne službene vaje je tačas določena z največ štirimi tedni. V sedmem letu rabe se tovorno živinče ne privzema več na orožno vajo.
Pozivno obvestilo na redni pregled in na službovanje se vroči rabniku praviloma tri tedne pred dnevom, katerega je treba privesti živinče, oziroma katerega mora biti v službovanje, pozivno obvestilo na eventuelen dodatni pregled (§ 8 d) »Pogojev«) praviloma osem dni pred dnevom privedbe, pozivno obvestilo na mobilizacijo ali na izjemno službovanje v miru, pogojeno s posebnimi razmerami, pa neposredno prej.
V primeru mobilizacije ali s posebnimi razmerami pogojenega izjemnega službovanja v miru se lahko poživlja tudi brzojavno ali z javno nabitim razglasom.
13.	Za živinozdravniško izpričevalo omenjeno v § b) »Pogojev«, je priložen vzorec, katerega se mora izdajnik držati, kolikor more.
14.	Komisije, ki se zbirajo po § 14. »Pogojev«, doženejo stanje tovornega živinčeta z naslednjimi izvidi:
»sposobno za vojno službo«, eventuelno s pristavkom »izvrstno gojeno«,
»nesposobno za vojno službo, se ne da več popraviti«.
Katere pravne posledice so v zvezi s temi izvidi, je navedeno v »Pogojih«.
15.	Ako se tovorno živinče prevaža po železnici in na par-niku, pridejo rabniku v prid po vojaški tarifi obstoječe ugodnosti za tovorno živinče in spremljevalca.
Te ugodnosti se lahko zahtevajo:
a)	v primeru poziva, objavljenega z razglasom, za prevoz tja in nazaj v zgolj, če se pokaže kontrolna knjiga;
b)	v vseh drugih primerih
samo tedaj, kadar se razen kontrolne knjige predloži tudi še po poveljstvu izdano pozivno obvestilo (brzojavka), ki služi za potovnico.
_ Na prevozu nazaj mora imeti pozivno obvestilo zadej potrdilo poveljstva, da se je tovorno živinče privedlo, oziroma izročilo za povod, oznamenjen v obvestilu, in da se zopet Vrača v zasebno rabo.
Ob prvi oddaji v zasebno rabo se izda namesto pozivnega obvestila obvestilo, da je treba priti po živinče.
Glede spremljevalca se razteza ugodnost samo na odpravo v vozovih III. razreda.
16.	Po § 2 c) »Pogojev« rabniku ni dovoljeno dajati tovorno živinče drugim osebam v najem ali ga posojati.
17.	Naznanila, ki jih podajajo rabniki pismeno po točki 9 drugi odstavek tega »Podučila« ter po § 2 b) zadnji odstavek, § 3 b) in § 12 c) prvi odstavek »Pogojev«, so poštnine prosta po členu II, odstavek 4 zakona z dne 2. oktobra 1865. I. (drž. zak. št. 108).	.
Dotična naznanila je opremljati z zaznamkom o poštninsKi prostosti »na uradni poziv«.	(Sledi še.)
POROČILA.
Kako je kazalo sadje in grozdje v avstrijskem državnem zbcrti zastopanih kronovinah in deželah koncem septembra 1913. - Iz uradnega poročila c. kr. poljedelskega ministerstva posnemamo to-le:
Stanje sadnih nasadov. Peškato sadje se je skoraj vse pobralo. Tozadevna klasifikacijska števila podajajo jasno sliko sadne letine in reče se lahko, da teh števil ono sadje, ki ni še pobrano, skoraj gotovo znatno ne spremeni. Razun na nemškem Tirolskem, se je pridelalo tudi na vzhodnem Štajerskem in v lavantinskem dolini na Koroškem prav mnogo sadja. Kakovost peškatega sadja je na splošno nekoliko pomajkljiva; posebno jabolka so močno črviva.
Češplje so v severnih delih onih krajev, odkodar so došla poročila, radi toplih dni v mesecu septembru, še dobro dozorele; letina za češplje je bila skoraj povsod dobra. Orehi so skoraj povsod slabo obrodili.
Oljke v Dalmaciji so radi tgea, ker se je pojavila oljkina muha, zopet nazadovale.
Stanje vinogradov. Vlažno vreme septembru je provzročilo, da je grozdje v južnih krajih močno gnilo, radi česar se je moralo v marsikaterem vinorodnem kraju pričeti s trgatvijo, dasiravno ni bilo grozdje še popolnoma zrelo. Radi gnitja grozdja kakor tudi zaradi kiseljaka, ki se je prikazal, se lahko reče, da bo trgatev skoraj gotovo slabeje izpadla, nego se
je mislilo v prostem mesecu. O množini, vinskega pridelka, katerega se je nadejati v vinorodnih deželah, podaja tabela jasno sliko.*) Mošt iz pobranega grozdja je glede kakovosti v Dalmaciji in na Primorskem srednje, a na nemškem Tirolskem prav dober. V severnih vinorodnih krajih zori grozdje počasi, ali vendar je letos nekoliko bolj zrelo, nego je bilo lansko leto o enakem času; tudi na severu kaže, da bo manj mošta, nego se ga je cenilo koncem avgusta.
*) Niž:> Avstrijsko izkazuje večinoma slabo 111 srednjo, nemško južno Tirolsko prav dobro in le dobro, italijansko južno Tirolsko srednjo, Preda-relsko prav slabo, notranje Štajersko nad srednjo in srednjo, spodnje Štajersko srednjo in slabo, Kranjsko srednjo in slabo, Goriško-Gradiščansko dobro in srednjo. Tržaška in Istra (izvzemii otokov) dobro m srednjo, Ivvarnerski otoki dobro in slabo, Dalmacija srednjo, Češko srednjo in slabo, Mor.ivsko slabo in srednjo, vzhodna Galicija slabo in prav slabo in Bukovina prav slabo vinsko letino.
Društvene vesti.
»Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. - Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine;
Amonijev sulfat z 2072% dušca, posušen in semlet kv. po 38 K, kg pa po 40 vin.
Kalijevo s o 1 42 odstotno kvintal po 13 K 50 v;
Super fosfat s 14—16% v vodi raztopne fosforove kisline, kvintal po 7 K;
Tomaževo žlindro znamke »Zvezda« in sicer zajamčeno 16% po 6 K 24 v in 17% kv po 6 K 62 v in 18% po 7 K.
Modro galico najboljše kakovosti, angleško in sicer zajamčeno z 99 odstoki, v celih sodih po 67 v, na drobno po 68 v kg.
F i c h t e n i n a g r a, sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah in živalih 1U kg po 1 K;
Orehove semlete tropine zajamčene s 56% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 22 v z vrečo vred.
KI a j n o a p n o in sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je citratno raztopne nad 90%, na debelo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, na drobno pa po 28 v kg,
D e n d r i n ali v v o d i v a z t o p n i karbolinej za pokončevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju v zimskem času kg po 80 vin.
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi pristno: drobne otrobe, sol za živino, različna jeklena orala, slamorezniee, trtne škropilnice itd.
Sprejemajo se tudi naročbe na cele vagone Tomaževe žlindre in sicer do 30. novembra .t 1. V celih vagonh (10.000 kg; se oddaja žlindra po naslednjih cenah: 16% po 5 K 44 v, 17% po 5 K 78 v in 18% po 6 K 12 v.
Popust znaša z ozirorn na prihranitev troškov za prevažanje pri celem vagonu 20 K.
Cene za žlindro na debelo ali na cele vagone je razumeti franko postaja Trst, t. j, naročnik plača le toliko vozarite, kolikor bo znašala iz Trsta do doma.
Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko tu navedene kmetijske potrebščine po zgoraj navedenih cenah pri »Centralni podružnici za Kras« v Sežani.
Opozarjamo p. n. društvenike, da naj naročajo vse gospodarske potrebščine pri društvu pravočasno, ter naj se ozirajo pri naročbah na objave v društvenem glasilu pod naslovom »Društvene vesti«. D r u š t v o i m a v s v o j i z a 1 o g i 1 e o n e kmetijske potrebščine, ki so navedene v »P r i m. Gos p.«, zato naj se onih predmetov, ki n i s o v njem navede n i, sploh ne zahtev a.
Vprašanja In odgovori.
Vprašanje: Pri nas vlada to mnenje, da če se doda vinu bele jedilne ali kuhinjske soli in sicer 8 do 12 dkg na 100 litrov vina, da postane vino bolj okusno in obenem tudi bolj stanovitno. - - .le li na tej trditvi kaj resnice in ali je to dovoljeno po zakonu? D. Č. v V.).
Odgovor: Da ne postane vino z dodatkom kuhinjske soli bolj okusno, o tem ni nikakega dvoma, kajti vsaka primerno soljena jed je gotovo bolj okusna nego neosoljena, tako postane tudi vino, ki je bilo prej prazno - plehko, po dodatku male množine soli bolj polno - okusno, ker se s tem izvleček vina poveča. Po drugi strani pa ni dvoma, da bi vino po dodatku soli ne postalo stanovitneje, kajti po soli zakrknejo nekatere snovi. Ali drugo je, radi česar moramo svariti pred dodajanjem kuhinjske
soli vinu, ki se prodaja in sicer to, da se vinu ne sme dodajati izmed raznih drugih tvarin tudi ne kuhinjske soli, kajti S 6. vinskega zakona z dne 16. januarja 1896 (drž. zak. št. 99 iz leta 1877) pravi:
»Drugi nego po §§ 3. in 4. tega zakona dovoljeni načini ravnanja, drugačna mešanja in drugačni pridevki, in pa primes cukra, drugačnega nego je oznamenjen v § 5., odstavek 1 n a j s e s m a t r a j o za p o n a r e j o (popačenje) vina (vinskega mošta) v z m i s 1 u §§ 1 1. in 12. zakona o živež u in so po teh določilih prepovedani.
Sosebno pa nastane popačenje s pridevkom naslednjih tvarin v kolikor nimajo mesta v §§ 3 in 4 tega zakona obsežene izjeme, te so:
Posušeno sadje (rozine, korinte) in pa smokve in rožiči uli druge cukrovite rastline in rastlinski deli, vse to tudi izvlečeno in prekuhano umetne sladkovine, kakor saharin, dulcin i. e., glicerin, škrobni cuker, nečist špirit, tamarinde in vsake vrste preparati iz tamarind, sadjev mošt in sadjevo vino (sadjevec) vsake vrste, gumi in druge tvarine, ki povišujejo izvleček, bu-ketne tvarine, esence, umetne moštove tvarine, ostanki od na-reje konjaka, barvila, kisline in kislinovite tvarine, raztopljive aluminijeve soli (galun i. e), k u h i n j s k a s o 1, barijeve, stron-cijeve in magnezijeve spojine, mavec, borova kislina, boraks, salicilova kislina, formaldehid, raztopljive fluorove spojine m pa zmesi, katere imajo kako teh tvarin v sebi.«
§ 11. pa se glasi: »Kdor ravna zoper predpise 4., z a d n j i o d s t a v e k. 9, 10 tega zakona izd a n e ukaze, njega naj politično o b 1 a s t v o prve instance kaznuje v denar ju do 2 0 0 kron ali z zaporom do 14 d n i.«
Vprašanje: Dobil bi rad tovorno živinče od vojaške uprave v zasebno rabo, zato prosim, da bi mi sporočili, kam naj se obrnem in pod kakimi pogoji se ta živinčeta oddajajo! (3. S. v S.)
Odgovor: Ker nam je došlo to vprašanje od raznih strank, zato smo priobčili v današnji številki tozadevno podučilo.
Priloga. Današnji št. je priložen goriškim naročnikom vozni red, veljaven od 1. oktobra t. 1. do 30. aprila 1914.