42, štev, V Kranju, dne 21. oktobra 1905. VI. leto. GORENJEC ======== Političen in gospodarstvi list ====== Izhaja vsako soboto zvečer. - Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za čfttt Uredništvo in npravništvo se nahaja v hiši št. 106 nasproti župne leta 1 K. Za druge države stane K 5(!0. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naroc.be brez istodobne vpošitjatve naiočnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse u\ avne zaaeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primerni popust. naj sr volijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Pred zasedanjem deželnega zbora. Zopet se bodo sešli na?: ^^lni poslanci dne 25. t. m. v Ljubljani. Skl;čal jih je sam vladar na delo v korist kranjske dežele. Dela jih čaka ogromno, in sicer dela, ki je za deželo Velikanske važnosti. Žalostno dejstvo, da deželni zbor že celo vrsto let ni deloval, ni storil niti mrvice za deželo, je vzrok, da čimdalje bolj zastaja prepotrebni razvitek in napredek našega narodnega gospodarstva, da propada deželno in občinsko gos- idarstvo in se slabšajo gospodarske razmere celote kakor posameznih gospodarjev. In to zasiajanje je nazadovanje, ki napreduje hitreje in hitreje od leta do leta ter preti s popolnim gospodarskim propadom naši že tako siromašni deželi. Silno so tudi že oškodovani kulturni interesi dežele in nje posamezni stanovi. Hudo so se pregrešili nad našimi in svojimi narodi oni poklicani krogi in možje, ki so zakrivili to neznosno gospodarsko nadlogo in povrhu še ostrupili vse naše javno in celo tuintam družinsko življenje. Opravičiti jih ne morejo nikaki politični oziri, in najsi bodo samiobsebi še tako idealni, še manje pa strankarsko stališče, ki je pri nas konečno večalimanj vendar stališče le nekaterih voditeljev, ki večkrat pod pretvezo gospodarskih in političnih koristi iščejo le zadoščenja PODUSTEK. Mlinar In njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. Vprizori se dne 31. oktobra t. 1. v dvorani »Narodne čitalnice* v Kranju. Ta priljubljena ljudska igra, ki se igra leto za letom na Vseh svetnikov dan v ljubljanskem gledališču, je gotovo vsakemu kolikor toliko znana. Igra se že nad 30 let in vedno ob prisotnosti .mnogobrojnega občinstva ter z vspehom. katerega se doseže pri malokateri drugi igri. Dejanje se vrši v vasi, kjer ima bogat mlinar Gmot svoj mlin. Bogat je, zraven tega pa tudi skop in ne pusti, da bi njegova edina hči Marica vzela za moža ubogega mlinarskega hlapca Konrada, katerega ljubi z vso otroško ljubeznijo. Čeravno jo oče sili, da ga za vedno pozabi ter ji vsiljuje drugega moža, ona vendar še vedno upa na Konrada. In, ko zvečer v svojemu slavo- in vladohlepju. Bode li zasiajanje, nazadovanje na vseh straneh našega gospodarskega, socialnega in splošno kulturnega življenja trajalo še dalje? Bode li vendar že enkrat pogled na splošno nezadovoljstvo predra.mil vest onih prepirljivcev, ki nimajo i dovolj prepira po javnih shodih in političnih listih, temveč ga hočejo za vsako ceno nadaljevati celo v javni koristi posvečenem prostoru deželne zbornice. Bodo li vendar enkrat že spregledali oni, ki so doslej iz napačnih strankarskih ozirov, ali vsled nepotrebne bojazni sledili svojim voditeljem, — jim bodo li, ako treba, obrnili hrbet ter se lotili koristnega dela? Odgovor na ta vprašanja dobimo v kratkem, dal Bog, da bi se ga mogli razveseliti! Ni ga skoraj stanu, v naši deželi, ki bi s tesnobo v srcu ne pričakoval tega odgovora. Kmet in obrtnik in še posebno naše učiteljstvo pričakujejo od deželnega odbora pomoči; vsi ti kličejo našim poslancem: Pustite že enkrat neplodni bratomorni boj in izpolnite svojo dolžnost — poprimite se dela, za kar ste bili izvoljeni! Zlasti povdarjamo pritožbe kranjskega učiteljstva, ki je dospelo že v naravnost obupen položaj. Ono tirja kruha in ima pravico tirjati ga. Vsako daljše zavlačevanje pravične ureditve njih plač utegne roditi usodne posledice, za katere bodo odgovorni pred Bogom in pred narodom vsi oni, ki bi je zakrivili. tihi sobi sama sedeča premišljuje svojo usodo, začuje od daleč pesem Konradove piščalke: «0 kam, Gospod — gre tvoja pot?» To jo ojunači, in še bolj je uverjena, da ji je Konrad ostal zvest. Jako lep prizor je tudi v tretjem dejanju, ko Konrad opolnoči na pokopališču čaka, da bi videl vse one, kateri imajo prihodnje leto umreti, kakor mu je pravil grobokop Luka, in med onimi opazi v sanjah tudi starega Gmota in — Marico. Od tistega časa stari Črnot vedno bolj hira in že se mu vidi, da stoji z eno nogo v grobu. In v vsej svoji sko-posti, ko vidi, da bo moral umreti ter ničesar vzeti seboj, nese ves svoj denar na vrt, da ga ondi zakoplje, ker ne privošči da bi drugi imeli njegove težko prislužene denarje po njegovi smrti. Toda, predno more to učiniti, doleti ga smrt. — Po očetovi smrti je jela tudi Marica hirati in peto dejanje jo nam pokaže umirajočo, a od daleč se sliši Konradove piščalke pesem: «0 kam, gospod — gre tvoja O nedeljskem počitku. Obstoječe določbo o nedeljskem počitku zadene—kakor piše «W» v .SI. trg. ves'niku» — s 1. novembrom t. 1. važna in dalekosežna izprememba. S tem dnevom stopi v veljavo državni zakon z dne 18. julija t. 1., ki pro-vzroči zlasti glede nedeljskega počitka v trgovinskih obrtih znamenit preobrat. Kakor dosedanji državni zakoni o nedeljskem počitku tudi novi predmetni zakon prinaša le splome, cele monarhje se tičoče določbe ter prepušča podrobno ureditev nedeljskega počitka po posameznih kronovinah deželnim vladam in na-meslništvom. Velika raznolicnosl gospodarskih razmer in individuvalno prometne potrebe poedinih dežel narekujejo od nekdaj že ne-odbitno zahtevo, da se prilagode določbe o nedeljskem počitku povsem drugačnim razmeram v gospodarsko naprednih in manj razvitih krajih prostrane Avstrije. Doslej je bilo dopustno nedeljsko delo v trgovinah praviloma za šest ur, ali deželna politična oblastva so smela dovoliti nedeljsko delo v krajih z manj kakor 6000 prebivalci za največ osem ur s tem pridržkom, da se trgovskih uslužbencev ni smelo uporabljati tudi v takih krajih več kakor šest ur. Tudi so imela deželna politična oblastva pravico na predlog obrtnih zadrug (gremijev) utesniti dopustnost nedeljskega dela na manj kakor šest ur in eventualno tudi prepovedati nedeljsko delo. Dasi se je ponekod, kakor na pot?» — To so torej glavne poteze cele igre. Igra »Mlinar in njegova hči» je nekaj novega za Kranj, ker bo takorekoč prvič vpri-zorjena na tukajšnjem odru. Dosedajseje vpri-zorila le v Ljubljani ter v par drugih mestih na Kranjskem in povsod z najboljšim vspehom. Snov igre je vzeta iz domačega, pripro-stega življenja in tečejo vsa dejanja takorekoč bolj v žalostnem tonu; zato se pa predstavlja ta igra leto za letom v ljubljanskem gledališču le na dan Vseh svetnikov, ker je vsa snov prirejena za ta dan, torej tudi najbolj primerna temu dnevu. Tudi tukaj bi se vpri-zorilo na praznik Vseh svetnikov, toda marsikdo bi oporekal, češ, na ta dan se pa vendar ne spodobi igrati, ker je vse tako žalostno. Temu sicer ni tako in nikogar naj to ne moti, kajti igra samanasebi je že žalostna, torej tudi najbolj primerna za ta večer, toda, da se izogne takim in enakim opazkam, vprizori se dne 31. t m., t. j. na predvečer praznika Vseh svetnikov. smejo dovolili od strnni političnih deželnih oblutev kveCjemu za čas dveh dopoldanskih ur. Določiti lo ure je Istotako pridržano pol. deželnim oblastvom. Iz le določbe sledi, da je komploarsko, odnosno pisarniško delo ob nedeljah na sebi po državnem zakonu prepovedano in d;i je Ireba za dopustnost šele i srečnega dovolila od si rani pol. deželnega oblast v.'!. Važna izprcnrcmha, uvedena po novem zakonu je končno la. da gre trgovskim uslužbencem, hi so ob nedeljah v službi več nego tri ure. praviea do mirnost nega počitka, in sicer jim je dovoliti ali vsako drugo nedeljo popolnoma prosto ali pa med tednom pol dneva počitka. Konte prih. Dopisi. Iz Nošenj. "Slovence« je v štev. 234. z dne 12. oktobra pisal, da je edinole mošenjska mlekarna izven zveze, in ker daje le-ta svoje mleko mestni prodajalni mleka v Ljubljano, jo napada kot izdajal ko. Kako lepo s« to sliši h «žegnanih» predalov «Slovenčovih», ko bi ne dišalo po nečem, ki se imenuje zavist. Da naša mlekarna tako izvrstno napreduje, je gotovo za?luga vrlega g. nadučitelja Frana Korošca, kateri deluje nesebično in le v prid mlekarne, oziroma zadružnikov, ne oziraje se, ali je to maziljencem prav ali ne. Naši pod-repniki s Trpinom na čelu si pač nič druzega bolj ne žele, kot skorajšnjega pogina mlekarne po vzorcu Krekovih konsumov; ali do tega ne pride, dokler bo isto vodila spretna roka g. nadučitelja ter 7avednost naših posestnikov, ki ne dajo besede Trpinovemu konsorciju. Strmite dalje, ljudje božji! Odkar daje naša mlekarna tej grešni Ljubljani mleko, je župnik odstopil in ne daje več mleka, ker on kot znani «oberdevičar» noče in noče. da bi pili njegovo morda «žegnano» mleko ljubljanski pohnjšljivci, ki — o joj! — z golo žensko pohujšujejo kranjske fajmoštre. Ta muza ne da spati našemu Janezu; na kvaterno nedeljo se je zaradi nje tako razburil na priž-nici, da je že pred pridigo do evangelija zbrano mašo znova začel brati. Ženske pač zmedejo človeka do skrajnosti, in '.oper to ne pomaga noben tžegen». Ali ne, Janez? Le sreča za fajmoštra, da ima očeta pri sebi. da ga obvaruje še večjih blatna! ter ga včasih primera, da je abstinent pri zaprti kleli, ki mu jo mora oče zapreti. Da mu Prešernova muza ne ugaja, to vemo, ker on je le prijatelj živili deklet, v kočomojki, da more preštevati knofe, kakor natakarica v neki znani gostilni, In kakor poslrežček v LJubljani, čaka na obljubljeni goldinar za — ... ! Gotovo bi se ne prepirali ž njim javno, ko bi ne vedeli, da je to izvrstna prolekcija pri ljubljanskem škofu, ki se ne vtika «nič>^ v politiko, in mu podeli kako proštijo. Našega fajmoštra reši na:, o škof! Iz Radovljice. (P o z i v na n a r o č b o spominske knjige prve gorenjske razstave.) Kakor je vsem čitateljem slovenskih listov dobro v spominu, se je vršila lansko jerm v naši lepi Gorenjski prva razstava. To je bila zadnja razstava v Radovljici, ki je žela obilo priznanja vsakega nepristranskega rodoljuba kakor tudi s strani odličnih vnanjih gostov. Da bi se tej razstavi postavil trajni spomenik, sklenilo se je izdati (Spominsko knjigo«, v kateri bo zbran ves zanimivi razstavni materija! in katera knjiga bo poučno i z v e st j e za razstavne prireditve tudi po drugih krajih domovine. A ne samo to! Temveč knjiga praktičnega pomena za vsakogar, ki se v količkaj peča s sadjerejo, ali ki se le zanima zanjo. Ker bo knjigi pridejana priloga slik v barvah od dvanajsterih za kupčijo najpri-kladnejših vrst jabolk, ki bi se naj na splošno vzgajala v naših sadovnjakih. Slikam bo pri-dejan dalje natančen strokovni opis jabolčnih vrst. Slike so pristno po naravi tako umetniško izpeljane, da iz njih vsakdo na prvi pogled spozna dotično sadno vrsto. S to knjigo v roki bo slovenski sadjerejec lahko sam pravilno zaznamoval dotično sadje na svojem vrtu, česar dosedaj, v svojo veliko škodo! — ni mogel in je ogromna večina našega sadja še brez pomologičnega znaka. V radovljiški sadni razstavi so bile zastopane skoro vse poglavitne moderne sadne vrste, d osle iz vseh pokrajin naše sadonosne domovine. Na temelju tega primer v Ljubljani, že za veljavnosti navedenih določb saj deloma odpravilo nedeljsko delo, je vendar določba državnega zakona, da se sme utesniti nedeljsko delo le na predlog obrtnih zadrug, v mnogih krajih znatno otc-ževala krepko prodiranje zahteve po uvedbi splošnega nedeljskega počitka v trgovinskih obrlih. Deželnim političnim oblastvom so bile vezane roke, brez predloga prizadetih obrtnih zadrug niso mogle, četudi postopoma In v presledkih, stopati do zadnjega cilja — do splošnega nedeljskega počitka v trgovinskih obrtih. Novi državni zakon o nedeljskem počitku pomenja v avtrijski zakonodaji velik korak naprej v stremljenju za odpravo obrtnega dela ob nedeljah. Novi zakon pred vsem določa, da je v trgovinskih obrtih ob nedeljah dovoljena prodaja največ štiri ure. Porazdelitev, oziroma določitev teh štirih ur v posameznih krajih je prepuščena deželnim političnim oblastvom, ki pa morajo poprašaH za mnenje trgovske zbornice, županstva, giemije in pomočniške zbore, prodno objavijo svoje ukrepe. Hkratu pa daje državni zbor političnim oblastvom polnomočje, da utesne nedeljsko delo, ne da bi bile pri tem — kakor po sedanjem zakonu - vezano na predloge in izjave gremijev. V krajih, ki imajo manj nogo0000 prebivalcev, smpjo deželna politična oblastva vpoštevajoč dejanske razmere teh krajev dovoliti dopustnost nedeljskega dela za vse ali le za nedelje ob določenih letnih Čas h do največ šest ur, to pa zlasti ondod. kjer si ljudje iz okolice zalagajo ob nedeljah svoje potrebe pri trgovcih spotoma, ko prihajajo k maši ali po drugih poslih v manjša * mesta in večje trge. Cesto se pripeti, da ima trgovec poleg trgovine še kako drugo obrtno podjetje, za katero veljajo morda drugi predpisi glede nedeljskega počitka. V takih primenh se je ravnati glede nedeljskega počitka po strožji določbi, ako nista obe podjetji strogo ločeni. Poudariti je, da vse te določbe o nedeljskem počitku veljajo tudi za one trgovce, ki nimajo uslužbencev kakor tudi za ki ost, jarski obrt. Glede nedeljskega dela v komptoarjih in obrtnih pisarnah veli zakon izrecno, da se Sivi klobuk. Bil sem osmi dan v Barceloni in neko popoldne sem se izprehajal po «remblas», naj-živahnejši cesti. Tam so vsa javna postopja, veliki hoteli, banke, gledališča, najelegantnejše gostilne. Ulice so polne ljudi najrazličnejših stanov. Skoro pri vsakem koraku te nadlegujejo berači, vsiljivi, kakor znajo bili le španski berači. Ono popoldne je bila gnječa čemogoče še večja kot navadno. Bila je ravno ministrska kriza in vsak pravi državljan je mislil, da mora bili deležen lega javnega vprašanja. Jaz sem imel svojo zabavo nad tem gibanjem, ki je postalo še bolj živahno, ko se je prikazala tropa raznašalcev časopisov, ki so klicali, kako je novo ministrstvo sestavljeno. Tu pride proti meni mala, morebiti deset let stara beračica in mi vrže z roko poljub; to je navadna kretnja malih španskih beraških deklic. Sežem v žep po denarnico in zapazim začuden... Da mi je izginila denarnica?--Ne, da je bila v žepu, pa v družbi zlate ure, ki ni bila moja. Kako ju* neki prišla ta ura v moj žep? Čudna skrivnost! Izkušal sem se spomniti vsega, kar sem delal danes. Ali sem morebiti ponevedoma spravil uro kakega znanca ? Ogledam si monogram. Bile so neznane črke. Obračam uro na vse strani, odprem jo in zopet zaprem, navijem jo, kakor bi jo hotel vprašati. Nikakega odgovora ne dobim. Komaj se malo pomirim, ko najdem v drugem žepu malo, lepo žensko denarnico iz dišečega usnja in z dragocenim zaklopom. Notri je bilo približno 50 frankov. Bil sem ves osupljen. Prigodek se mi je jel zdeti skrivnosten in vznemirljiv. Hočem se iznebiti teh slvarij in grem v bližnjo policijsko pisarno, da povem svoj dogodljaj. Komisar je bil zamišljen v časnik ; le malo me je poslušal. Ko skončam svojo zgodbo, mi vzame uro in denarnico iz roke in jih položi v predal z napisom »izgubljene stvari> in me odslovi z nepotrpežljivim «adios». Nisem se pustil tako odpraviti; izkušam mu razložiti, da me ni prav razumel, da to niso i7gubljene stvari, ampak stvari, ki sem jih našel v po- sebnih okolnostih. Moj trud je bil zastonj: komisar me prosi v tako neljubeznivem glasu, naj odidem, da sem rad ustregel njegovi prošnji. * * * Drugi dan se grem zjutraj izprehajat. Po ulicah je bila taka gnječa kot prejšnji dan. Ko hodim približno četrt ure, začutim, da se me je dotaknila neka. roka. Ko se ozrem, je roka izginila. Bil sem kar trd od strahu. Bal sem se, seči v žep, ker sem se spominjal sinočnega dogodka. Slutil sem, da sta ta dotikljaj in včerajšni prigodek med seboj v zvezi. Tresel sem se pri misli, da bi se moglo zopet ponoviti kaj takega, ker me je včeraj tako vznemirilo. Nisem se motil. V žepu je bila škalu-Ijica z različnim dragocenim lepotičjem. Postajal sem vedno bolj vznemirjen. Nazadnje se pomirim, češ, da se bo morebiti sedaj uganka rešila. To je bilo gotovo, da je nekdo namenoma spustil uro in denarnico v moj žep, namenoma toraj: ker da bi to storil kdo v raztresenosti, kot sem sodil včeraj, je bilo izključeno.__ Dalje prih. I. priloga „Gorenjcu" št. 42 izl. 1905. v spominski knjigi zbranega sadnega mate-rijala pa bode naš sadjerejec zlahka našel vire, iz katerih mu bo mogoče dobiti cepiče od najboljših vrst jabolk in hrušk. A tudi za trgovca s sadjem bo knjiga veleprak-tičnega pomena kot navodilo, po katerem se mu bo mogoče ravnati pri nakupovanju sadja. Korist knjige bo torej obojestranska in v njih lastnem interesu je, da se sadje-rejci in trgovci obilo nanjo naroče. Priporočati je zlasti, da si jo nabavijo razna, posebno gospodarska društva, častita duhovščina, slavna šolska vodstva. Ker pa je potrebno, da se ve vsaj približno število naročnikov «Spominske knjige«, so naprošeni vsi oni, ki si jo žele, da vsaj v teku enega meseca dopošljejo naročnino načelništvu sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. Knjiga bo tako mogla iziti pred božičnimi prazniki. C!ena broširani knjigi bo K ()• —, v elegantno trdo platno vezani pa K 81 — Novice iz poljanske doline. — Predpretekli teden je bila naša dolina v praznični obleki. Škof je delil zakrament sv. birme. Otroci so imeli svoje veselje, še večje pa Marijine hčere. Ves ta čas je bil le za nje praznik in otroci so bili le postranska stvar. Vse pridige so bile le tem devicam in plesu posvečene. — Ples, to je grozen greh. Zaradi plesa so izgubili mašo na Volči. V tej cerkvi sv. Jurja na Volči se je spomladi o nje prodaji že veliko pisalo. Zopet se nam je pečati s to zadevo. Pretečeno nedeljo bi morali imeti običajno <žegnanje». Zastonj, maše ni bilo in žegnanje je vsled tega odpadlo in sv. Jurij je milo zdihoval, da je patron tako uboge cerkve. Ljudje, nekateri se jeze, ker ni maše, drugi zbijajo šale. — Najbolje so jo pogodili trije kmetje, grede od maše iz Poljan, ko ni bila oznanjena maša in s tem odpovedano «žeg-nanje». Ti so to-le pogruntali: Prvi kmet: Kolte vendar, zopet ne bo maše, kaj bo? Drugi kmet: Huda je ta, seveda. Pa pomislimo, kaj se vse lahko zgodi, kaka nesreča nas lahko zadene in vse to zavoljo tega nemarnega plesu. Tretji kmet: Kaj boš to govoril! Gospodje in škof so preveč sitni. V V Bohinj In k bohinjskemu Jezerul Potopisi in zgo iovinski utrinki. P.še Franjo P—c. Dalje G. Janež, kjer smo se ustavili za kratek odmor in pozdrav, je vrl narodnjak, prijazen gostoljuben mož. Za tujca in hribolazca so vrata njegove gostilne kaj privlačna sila, prideš že ali iz Bohinja, aH z Bleda, vselej ti tu nekako sredi pota tekne krepčilen požirek dobre pijače, pa tudi kaK grižljaj, hitro narejen, ni prenapčen. Tudi če si strog abstinent, kakor n. pr. jaz, ne greš praznega želodca stran. Mleko, jajca in več drugih takih tečnih stvari dobiš tu na razpolago. Več pa itak ne potrebuješ za silo. Pa, ker smo na našem potu že tolikanj počivali, in ne občutimo posebnih potreb, se odtod kmalu poslovimo in odkorakamo dalje. Komaj nekaj korakov naprej ugledamo novo stavbo kolodvora ob desnem bregu Bo- Ljubljani in tudi drugod nič ne prepovedujejo, le lam, kakor pri nas, ko vedo, dn smo še tako zabiti, da vse verjamemo in da iz nas več izprešajo. Sitni so, sitni! Prva dva: Nekoliko in veliko ti dava prav. Preveč se res za to ženejo. Koliko smo včasih plesali, pa zato še nismo bili ob mašo. Jaz sem enkrat mojo Uršo sukal kar dva dni. Pa tndi ti si se rad zasukal. Prvi kmet: A še pomnita, kako je bilo takrat, kako smo plesali, ko je nas sam gospod Valentin občudoval in priganjal k plesu izza kamernih duri. Tu smo se sukali in takrat ni bilo greh. Mislim, da so imeli ravno tiste žegne. Drugi kmet: I, seveda! Pa kaj čemo, ker imajo tako moč, njim se ni zoperslavljati. Tretji kmet: Po svetu pa ne verjamejo več, da bi imeli tako moč in se jim ne puste vtikati v posvetne stvari. In zagotovim vaju. da so tam ljudje bolj srečni in je med njimi veliko manj prepira. Prvi: Malo presitni so les. Saj radi plačamo, kar jim gre. Naj še oni narede to, za kar so. Drugi: Ti jih prehudo sodiš. Vidiš, zdaj smo za semenj. Kakšna nesreča! Moja ima k volškemu semnju cilj, kaj mislita, ji bo kaj škodovalo? To bo pa že nerodno. Na to pa nismo prišli. To je največja škoda, da krave ne bodo strile, ker imajo zdaj cilj. To bo največja škoda. Vsi trije: To je škoda, kaj drugo. — In tako so jo zmodrovali možaki. Prave popolnoma niso zadeli. Ricmanje ni tako daleč Te bi ljudje vzeli za zgled; kmalu bi bilo bolje in še prosili bi, da bi ljudje prišli blizu. Tako pa ubogi sv. Jur, siromak si! — Naše Marijine hčere, kakor omenjeno, imajo zdaj dosti opravila. Dolgo časa so se pripravljale in vadile v govoru in kretnji, da dostojno pozdravijo svojega nad-pastirja. — Pred dobrim mesecem sta prišli v dolino iz daljnih krajev dve taki devici za nekim gospodom, da bi se pomenili kaj lepega. Ker ga pa nista našli, brž je bila od vodstva jima preskrbljena društvena sestra, da je jima izkazovala zanimivosti kraja. Iz-borno je izvršila svoje delo. Niti spoznati je ni bilo več po besedi, da je doma nekje s hribov. Zelo priporočljivo! — O sprejemu, sanjah in raznem drugem drobižu škofovem pa drugič. hinjke. In zopet ne daleč naprej je prvi železni most, prekc katerega kmalu steče nova železnica. Na to prekoračimo leseni most in od tu dovolimo brhki Bohinjki (Savi), da nas spremlja zopet ob naši levi do Bistrice. Sicer izraz «da nas spremlja« ni baš na mestu, ker korakamo le proti vodi, ali zaradi lepšega naj le tako ostane. Kmalu nad mostom napravi cesta precejšen ovinek mimo mogočnih skal, katere uprav sedaj (koncem avgusta) obdelujejo in obsekavajo, da se skale kar stresajo samega poka in stoka. Na naši desni dviga se visoka masivna tškarpa«; tukaj namreč zelo visi visoki gorski svet in rad proži kamenje na cesto. Ker smo že tu, ne smemo pozabili tako-zvanega «beraškega studenca*, o katerem ti vedo Bohinjci povedati mnogo zanimivega. V njegovi bližini, to se pravi njemu nasproti, je morala stati po mnenju starih Bohinjcev prva bohinjska fužina, katero je dala napraviti sv. Hema. To bi moralo biti okrog Javno predavanje je priredila podružnica kranjska avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih pretekli četrtek, dne 19. t. m., ob pol 0. uri zvečer v fizikalični sobi c. kr. kranjske gimnazije. Predaval je g. dr. Demeter vitez Bleivveis Trs tenis ki o predmetu: Kaj je j e t i k a in kako se je ubranimo. K uvodu svojega govora je omenil, kako se je še pred kratkim mislilo, da fo razne kužne bolezni, kakor: kolera, kuga, logar, davica, pasja steklina neozdravljive. A izkušnje so pokazale, da se dado te bolezni uspešno zdraviti. Prav tako je tudi z jetiko, to največjo sovražnico človeškega rodu, glede katere ozdravljenja so vladali še nedavno med zdravniki razni predsodki. Kaj je jetika? Jetika je v prvi vrsti pljučna bolezen, pojavi se pa tudi lahko v grlu, v želodcu, v kosteh, ali celo naenkrat napade ves človeški organizem. Znamenja jetike so: suh kašelj, utrujenost, vročina, pomanjkanje teka. Jetika najde svojo pot v človeško telo na tri načine: Človek se okuži z glivico jetike, ako pride ista na kako ranjeno mesto: nadalje se okužimo z jetiko, ako uživamo meso jetičnih živali, ali pijemo mleko jetičnih krav; nnjnavadnejši način oku-ženja je pa ta, da človek vdihava zrak ali prah, v katerem se nahajajo glivice jetike, nevidne človeškemu očesu. Prvi način oku-ženja je zlasti nevaren za otroke; tudi glede mesa in mleka jetičnih krav nam je treba biti opreznim; posebno pa se je treba varovali, da se človek ne okuži z zrakom ali s prahom. Predavatelj je nato naštel množico sredstev, s katerimi se lahko uspešno branimo proti jetiki. Ker se jetika prenaša v prvi vrsti po pljunkih, zato naj vsakdo pljuje v pljuvalnik, ne pa na tla in ne na robec, ženske naj ne nosijo vlečk, s katerimi po nepotrebnem vzdigajo cele množice okuženega prahu. Skrbeti je treba za prostorna, suha, čista, prezračena stanovanja; kajti v zaduhlih stanovanjih, prenapolnjenih s stanovalci, je gnjezdo jetike. Dognano je, da se da jetika ozdraviti; tudi v Avstriji imamo že vzorno urejeno zdravilišče za jetične; a boljše, kakor ozdraviti jetiko, je paziti na to, da se je človek sploh obvaruje. Gleda naj se že pri otrocih, da se mnogo gibljejo in telovadijo ter tako okrepijo svoje prsi in ude; ko si človek, ki je slaboten, izbira stan, naj si iz- druge polovice 15. stoletja. Nekateri celo trde, da ste tukaj stali kar celo dve fužini in «pod Koritnim* tudi «plavž«, t. j. topilnica za rudo. Rudo so baje vozili z Gorjuš čez Nomenj, oziroma so ga pozneje dobivali po vzpenjačab. — No, mislimo, da bi bilo umest-neje, da pridemo na to še nazaj, ko boderno v posebnem članku pogrobneje razpravljali o železarstvu v Bohinju in v Kropi. Glede katero je Vsemogočni po dolgi bolezni v starosti 29 let dne 27. t. m. poklical k Sebi v boljše življenje, se najprisrcnejse zahvaljujemo vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. V Kranju, dne 21. oktobra 1905. Žalujoči ostali. 11 3132 3 Vvdrova tovarna hranil, Praga VIII. izdeluje in priporoči Vjrdrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka iVjrdra«. Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (speeijalitel.il: 'Deisert delieat« in masleni oblati), Sumeči limonadni bonboni Ambo>. Dišava za pecivo •Buhtin», NAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelku 3 K 90 vin. in poštnina. 161 4 JO jftestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1—21 Stanje vlog K 3.829.79031. Stanje hipotečnih posojil K 2,114.328 25. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA Slomfikove ulice Sit. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špecijaliteta: 103-6H valjični zastori (Rollhalken). **************** Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice štev 9. Velika zaloga izgotov-ljenih oblek 153_6 za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame, Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. I^ilji je- »Dobra ((uharica" spisala M i n k a V a s i <"• e v a ? založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranili tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige, 10—51 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , MERKUR* Peter Majdič v Kranju priporoča veliko izber fino pozlačenih nagrob nih križev in svetilk po najnižjih cenah. 164- S Zaloga najtrpoznejših voznih plaht in pokrival za komate. Pozor! Citaj! Bulnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slabemu moč! •si* Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljuhljenejši ljudski zdravili med naro dom, ker ta dva leka delujeta trotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjuje) mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se 121-11 Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničk (3 ducati) 12 K 40 V, 48 stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničie (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavoiti v grlu, težkemu dihanju, aslnii, proti bo-denju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 E 40 vin., 4 originalne steklenice 5 E 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: ; P, Jurišic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija. pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. O A O Z •o o « Z I •3 61 Najbolje za zobe. Dobiva se v lekarn g. K. Šavnika Kranju. 104-72 Tönnies tovarna za stroje, železo in kovino-I i varna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse ■trojo za obdelovanje lesa. Fra n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiloni. S e s a I n o - g e n e r a -torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjske silo in uro. Šivalni stroji ib kolesa 121 - 54 Tovarniška zaloga Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoj* najbolj priznane Šivalne stroje in kolesa Vniki »e ilopošljejo na zahtevanje zastonj. E Suttner urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikelnasta anker-reinonl. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežneiša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 376, najfinejša znamka, gld. 650. 114-67 TapetniK in nreprogar Drag. Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-56 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »3-ie prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani. - kakor traja Ljublj Jr. Izvrstna prilika potovanja v ^{nterikO je danes čez jCamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parebroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : • imOPil/9 690 čevljev dolg, 74 širok, Pm: AIIIBHIUI 53 glob., nosi 22.260 ton, f dru«): {vin Augusta Viktorja«* S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji danes veliki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz ane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie Seunig, tjubljana, »tujska «sti 31. posamezne SteVilKe .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg :i; ŠkOfji Loki g. M. Žigon, trafika,glavni trg; Radovljici g. Oton 11 o m a n n, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušlci g. Štefan P od p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec; Kamniku g. Marija A/.man, trafika. 'HIMIKtDlJUKVHOnj COMCOURS- Zobo- tehnični dtcljl Oton 5cyd! pri g. dr. E. Globo čniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu gpeoijalitt. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica št. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega stik na. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so—18 F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo viako poljubno mnotino zarezane str eic opcHc, M wj'(t" (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša m postrežba. - Sprejmo se zastopniki. tjnbljana (Kolizej) JK. I^ANG na Marij« Terezij« cesti Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli. H7--72 PohiStvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Modrocl iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Špecljalitete v ne- vestinih balah. Ve- liki prostori, pri- tlično In v 1. nad- stropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. m Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo z znamko jelen'. Ono je pSY*~ zajamčeno čisto ^fcfj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor boče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-6« ime „Schicht" in varstveno znamko ,,jelen". Dobiva se povsod! .«* JURIJ SCHICHT ustje (CesKo) najyCj!j3 tovrna svoje Vrste na eVropsKetn Kontinentu. (foW Udaja koneorcij »Gorenjca« Odgovorni urednik A o d r ej Sever. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lam prêta v Kranju.