Iz naših delovnih kolektivov RAČUN RENTABILNOSTI Ničkolikokrat je mestni promet že skušal poiskati račune rentabilnosti. Toda krivulja na pokazateljih zaključnega ra-čuna, ki je ob 40 milijonih S din na moč prepričljiva, je poka-zala, da se je kaj kratka doba rentabilnega poslovanja vnovič sprevrgla v izgubo. MANJ IN MANJ POTNIKOV Število prepeljanih potni-kov v ljubljanskem mestnem prometu se je zmanjšalo v primerjavi z letom 1965 za 314,980.000, torej za 0,6 odstot-ka. Na dlani je torej dejstvo, da se je kljub naraščanju šte-vila prcbivalstva zmanjšalo število potnikov, čeprav smo še pred nekaj leti z veseljem postavljali vse višje in višje številke ob našem mestnem prometu. Poscgli smo celo v račun rentabilnosti, ki nam ga je zagotovljalo vsakoletno povečanje v mestnem prome-tu. Vendar smo klonili pred sklepnim računom, ki je po-kazal minulo lcto sončne in senčne strani v sicer kaj kla-vrni letini. Pokazatelju o zmanjšanemu številu prepeljanih potnikov se je pridružilo še manjše šte-vilo mesečnih vozovnic. Po-iskati je bilo treba nove re-šitve. KRICEC PRIMER STROŠKOV REPRODUKCIJE Težave, ki so se pojavile pred 2000-članskim kolckti-vom ,,Ljubljana - transporta", navsezadnje le niso nepre-mostljiva ovira. .,Stroški reprodukcije", me-ni glavni računovodja ,,Ljub-Ijana-transporta" Edvard Pir-nat, ,,se v cestnem prometu pri nas približujejo povpreč-ju stroškov v prometu zahod-noevropskih držav. Vozila ku-pujemo v inozemstvu, z nji-mi tudi vse ustrezne rezervne dele. Do tu je pot na videz sila preprosta. Vendar nam ni lahko. ko moramo odšteti po-vrhu še 30 odstotkov za cari-nc in prometni davek. Čerav-no so se cene našemu gorivu približala cenam na zahodu, tega ne moremo reči za cene naših tarif, ki so še vedno daleč pod cenami evropskega povprečja. V Trstu velja vozovnica od 50 do 100 lir, v Avstriji od 3 do 5 šilingov . . . Razumljivo je torej, da lahko povečanje stroškov, ki nam je povzročilo že kopico sivih las, krijemo samo s povečanjem števila potnikov". Če ob teh postavkah v tem ne bi uspeli, računajo v ,Ljub-ljana-transportu" s tretjo možnostjo, ki govori o skr-čenju obsega prometa, zlasli na nekaterih nerentabilnih progah v mestnem ali v izven mestnem prometu. Primer ,,Ljubljana - trans-porta" ni osamljen. Slovenska avtobusna podjetja bodo nam-reč skušala že v kratkem do-seči pri Gospodarski zbornici SR Slovenije povečanje pot-niških tarif vsaj do meje ta-rif, ki veljajo v drugih naših republikah. Potniške tarife so namreč v Sloveniji glede na prevoženi kilometer še daleč pod tarifami v domala vseh drugih republikah, saj je pri nas osnova v ceni 8,5 S din za kilometer, drugod pa 12 S din ali celo več. Med možnostmi, ki bi vsaj v majhni meri zagotavljale ljubljanskemu mestnemu pro-metu prehod k računu renta-bilnosti, je za zdaj rešilna ta, da bi podražili usluge za en-kratno vožnjo v mestnem pro-metu za 10 S din. Toda to le v primeru, če Mestni svet Ljubljane ne bi poskrbel za dotacijo mestnemu prometu s sodelovanjem ostalih občin. Izkušnje pa kažejo, da je za tovrstno rešitev kaj malo upanja. I. V. ,,USLUGA" IMA VELIKE USPEHE Bivše servisne delavnice krajevne skupnosti Zgornja Siška so se pred dvemi leti osamosvojile v samostojno podjetje ,,USLUGA". V tem času so se razmere iz temelja spremenile. Število zaposle-nih se je dvignilo od 60 na skoraj 100. Njihov povprečni osebni dohodek jc lani znašal okrog 70.000 S din. Delovni kolektiv podjetja ,,Usluga" je imel lani že 212 milijonov S din plačane reali-zacije in 17 milijonov S din čislega presežka. Ustanovili so 5 novih obratov in moder-nizirali stare. Nabavili so ne-kaj novih strojev in dostavni avto. ,,Usluga" ima sedaj 13 dc-lovnih enot: pralnico, kemič-no čistilnico, soboslikarski in pleskarski, instalaterski, elek-trotehnični, gradbeni in par-ketarski obrat, šivalnico, obrate za popravljanje go- stinskih, gospodinjskih, ra-dijskih in televizijskih apara-tov, popravljalnico nogavic, obrat za polaganje plastičnih tlakov in za prevoze. ,,GALIS" SE LEPO RAZVIJA Iz nekdanje skromne obrt-no nabavne zadruge se je ob ukinitvi tovrstnih zadrug pred desctimi leti razvilo trgovsko podjetje z igračami in galan-terijskimi izdelki na debelo, ..Galis". Podjetje je imelo v začetku svoje poslovne prostore samo na Vodnikovi cesti (ob Tržni ulici), vendar so ti prostori kmalu postali pretesni. Zara-di tega je podjetje prevzelo tudi bivše prostore tiskarne ,,Slovenija" v Lepodvorski ulici. Enega izmed svojih obratov pa ima ,,Galis" tudi v Smartnem ob Savi. Trgovsko podjetje ..Galis" je imelo lani z 31 zaposlenimi delavci skupno 1543 milijo-nov S din prometa.