• SEMINAR O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI
Ovira sta naša miselnost in premalo pravih Ijudi
V zadnjem času je velikokrat slišati misel, da sta naša prihodnost in naš razvoj v našem lastnem znanju, v ustvarjalnosti, v mislih in idejah, ki bi se morale drzno pognati v /ivljenje. A zdi se, da spoznanje o po-membnosti ustvarjalnega dela še ni osvojilo zavesti vseh delavcev, tudi vodilnifa ne. ki še zlasti lahko veliko pripomorejo k boljšim razmeram na tem področju. Načelne opredelitve za podpiranje izumitcljstva. inovalorsiva in sploh vsakršne ustvarjalnosti, ki vodi k uspešnejšemu jutri, imajo sicer vso besedno podporo, a praksa v marsikateri delovni organizaciji ubira svoja pota.
Zato, da bi se razmere na tem področju hitreje izboljševale, so se letos seminarja o inovacijski dejavnosti, ki ga je pretekli mesec pripravila naša občinska raziskovalna skupnost, udeležili tudi direktorji in vodje razvojnih služb iz delovnih organizacij naše občine. Seminarju, ki je potekal pod naslovom Normativna ure-ditev inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela in nagrajevanje inovatorjev, smo nekaj besed namenili že v prejš-nji številki Nsk, zaradi njihove izredne zanimivosti in kakovosti pa naj tokrat spregovorimo še o temah in predavateljih in se vsaj nekoliko dotaknemo tudi neka-terih misli, izrečenih na tem sre-čanju.
Po pozdravnem nagovoru predsednika našega izvršnega sveta Milana Jelenca je udele-žencem prvi spregovoril docent dr. Miroslav Glas z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Pod naslo-vom Naslonitev na lastne sile je navzoče seznanil z ugotovitvami študijske skupine marksističnega centra CK ZKS o stanju inova-tivne dejavnosti v slovenskih or-ganizacijah združenega dela. Prof. dr. Krešo Puharič. tudi predavatelj na Ekonomski fakul-
teti, je spregovoril o samou-pravni in normativni organizira-nosti inovacijske dejavnosti (za-konski predpisi in družbeni do-govori).
Popoldanski del je pričel mag. Janez Žužek, namestnik predsednika republiškega so-dišča združenega dela SR Slove-nije, ki je obravnaval pravilnike o nagrajevanju inovatorjev, gle-dane skozi prakso sodišča zdru-ženega dela, dr. Bogdan Kavdč, dekan Fakultete za sociologijo. politične vede in novinarstvo. pa je razložil samoupravno organi-ziranost v tej dejavnosti in na-loge poslovodnih in samouprav-nih organov za njeno pospeševa-nje. Prvi dan seminarja je zao-krožil predsednik naše občinske skupščine Niko Lukež, ki je ori-sa! razvojne možnosti občine, predstavniki delovnih organiza-cij Saturnus. Papirnica Vevče in IBT — Projektivni biro Ljub-ljana pa so opisali, kako je inova-c cijska oziroma raziskovalna de-javnost organizirana pri njih. Na koncu je Ivanuša Meliharjeva, predstavnica občinske razisko-valne skupnosti, navzoče sezna-nila z rezultati ankete o stanju inventivne in inovativne dejav-nosti v naši občini, ki jo je občin-
ska raziskovalna skupnost opra-vila v delovnih organizacijah. (Ugotovitve te ankete objav-ljamo v posebnem prispevku).
Drugi dan setninarja je pričel dipl. ekonomist Janez Kovačič. pomočnik direktorja SDK Slo-venije, ki se je lotil teme Eviden-tiranje poslovnih dogodkov s po-dročja inovacij in drugih oblik ustvarjalnosti (knjigovodski pre-pisi). nadaljeval pa je mag. Bojan Pretnar, pomočnik predsednika republiškega komiteja za zna-nost in tehnologijo. ki se je dota-knil našega tehnološkega razvo-ja, usposabljanja ozdov za ta ra-zvoj. njegovo sprcinljanje in po-večanje produktivnosti dela, vse s stališča dokumcnta Slovenija 2000. Dipl. pravnik in ekonomist France Zle z Zveze izumiteljev Slovenije je razmišljal o leoriji in praksi pri nagrajevanju izumite-ljev, racionalizatorjev in drugih oblik uslvarjalnosti. Dvodncvni posvet se je končal z okroglo mizo, katere ugotovitve naj bi bile pomoč in vodilo delavcem na tem področju v delovnih organi-zacijah, bodo pa tudi del pro-grama občinske raziskovalne skupnosti.
Kot prvo kaže omeniti ugoto-vitev. da je v naši pravni norma-tivi z inovacijskega področja tnarsikaj dobro urejeno. vendar skoraj ni delovne organizacije, ki bi ta del imeia v samoupravnih aktih obravnavan tako. da bi bilo to uporabno v praksi. Kajti do-kler je govor le nasploh. se vsi • strinjamo s tem, da je treba ustvarjalne ljudi nagraditi. ko pa naj bi to tudi storili. denimo z de-narjem. se že zatakne. Zato se dogaja, da zaradi neurejene sa-moupravne regulative pa ležer-nosti pri urejanju teh zadev, po-vezane z nevo.ščljivostjo, v Iju-dch pogostokrat splahni volja po ustvarjalnosti. Na Japonskem. v deželi, znani po gospodarskem čudežu. so lani zabeležili 5000 patentov (4 na deset tisoč prebi-valcev), pri nas pa štiri v vsem letu (to je 0,3 na 10.000 prebi-valcev).
Vzrokov za tako stanje ni pre-
prosto navesti, kajti prav gotovo ne gre za premajhna denarna vlaganja na to področje, marveč je po mnenju dr. Bogdana Kav-čiča razloge iskati predvsem v odsotnosti družbenih potreb, v naši tehnološki zaostalosti. go-spodarski nerazvitosti. v neobli-kovagju inovacijskega vzdušja. v tem. da energijo pogostokrat usmerjamo v konflikte in ne v ra-zvoj itn.
Slovenija ima že leta in leta re-gistriranih 4000 do 4500 razi-skovalcev; 70 do 80 odstotkov jih dela v čisti znanosti. drugi v industiaji. To razmerje pa je ravno obratno kot v razvitem svetu. Kaj to torej pomeni?
»To pomeni, da inovacijska dejavnost v ozdih ni tako razvita, da bi bila sposobna črpati iz ba-zena znanosti in to znanje pre-tvarjati v nove izdelke.« je razlo-žil magister Bojan Pretnar. Teh-nologija je namreč dcfinirana kot družbena zaloga zrianja teh-noloških veščin. Ni torej narobe. da kupujcmo licence, narobe je to, da kupljenega znanja ne opremenitimo in iz njega nare-dimo lastnih izdelkov.
Spričo tolikšnega števila neu-rejenih zadev na inovacijskem področju so bili udeleženci semi-narja sicorajda v zadregi. katerih nalog naj se lotijo v prihodnjem letu. Odločili so se, da bi kazalo najprej urediti pravilnike, jih skrajšati s sedanjih dvajsetih na dve strani. kar bo prispevalo k njihovi jasnosti in učinkovitosti. V delovnih organizacijah naj bi
tudi določili prag oziroma mejo, od kje naprej se neki koristni predlog prizna kot inovacija. Mnenja so bili tudi. da bi bilo do prihodnjega seminarja dobro iz svojih vrst. iz gospodarstva. obli-kovati predavatelje. ki bi poznali njihove probleme iz prakse in bi bili sposobni svoje izkušnje in znanje prenesti nep«sredno na druge. Zavzeli so se tudi za spremljanje dohodka od inova-cij, to je za ugotavljanje njego-vega deleža v dohodku delovne organizacije, oziroma še bolje, v osebnem dohodku delavca. Če bo to jasno prikazano. bo prav gotovo manj nasprotovanj na-grajevanju ustvarjalnega dela.
Dilema je tudi. kaj je delovna dolžnost in kaj ni. Ali morajo ljudje. ki delajo v raziskovalnih enotah ali razvojnih oddelkih. imeti vedno polno glavo novih zamisli? Odnos do tega vpraša-nja je različen. Odgovor. izobli-
kovan na seminarju na to vpra-šanje je bil nekako takšen: Ti Ijudje bi morali biti primerno izbrani in izredno dobro plačani; ker pa pri nas v praksi to niso, bi morali biti še dodatno stimulirani za svoje ustvarjalne napore. Treba se je namreč zavedati, da razvoja podjetij ne moremo pre-pustiti naključju.
Udeleženci seminarja so se zavzeli tudi za to, da se poslo-vodni delavci glede pravic na tem področju izenačijo z drugimi. Nasploh bi morali vse delavce spodbuditi k večji ustvarjalnosti. ustvariti pravo vzdušje in, kot je dejal Janez Gregorič iz Saturnu-sa. povedati Ijudem, kakšni so: dobrim da so dobri. slabim da so slabi. skratka priznati nekomu, da je boljši od drugega. če to za-služi. sicer naš razvoj ne bo šel po poti. po kakršni si želimo.
DARJA JUVAN