ALBIN SPREITZ: Čitajmo časnikev osnovai šoli. Ta zahteva ni nikakršna novotarija. Ziipadnoevropski in amerikanski vzgojni si^tem je sprejel tudi čitanje časnikov v svoj program kot sredstvo za izpopolnitev državljanske vzgoje. Uržavlianska vzgoja pa je geslo moderne šole! — Tudi stari — sedaj še veljavni — avstrijski šolski zakonik zahteva v§ 1 nekaj sličnega, dasiprav še ne vsebuje te besede in tega pojma. Patrijotična in državljanska vzgoja se dopolnjujeta, »sta le en okvir ene in iste podobc!« Stremljenje gre za očutenje v ljnbczen do dornovine in v požrtvovalnost za njo. — Ad rcin. — Učenci na višji stopnji osnovue Sole kaj radi pišejo prosto spisje. Letos sem dal v 6. razredu temo: »Kaj rad-a čitam.« — Posnamem iz 28. spisov sledeče: 8 učencev + 4 učenk (v izločenju vsakršnega medsebojnega vplivanja) čita doma časnike, da zve 1. kaj se godi novega po svetu, 2. Kako bo z mejami naše domovine, 3. kaj delajo Lahi v naših krajih, 4. kdaj bo podpisan mir in 5. kako še bo s cenami raznih življenskih potrebščin. -•• Ali ne zadostuje zanimanje učencev samih, da se lotevamo ^tudi čitanja časnikov, in sicer smotreno? Če čita učenec časnike, ki jih nabavljajo starši ali sorodniki, iste ponajvečkrat napačno ali sploh ne razume, ker so mu tendence raznih listov neznane. Nerazumljenje in nevednost pa je največji demagog naroda. Že Sokrat pravi, *da se proti neumnosti še bogovi zastonj vojskujejo!« — Vzemimo torej mi vzgojitelji časnike raznih strank v roko, presojajmo objektivno dejanski položaj, razbirajmo iz listov res aktualne in umestae članke, ter čitajmo učencem na najvišji stopnji, recimo 1—2 uri na teden glasno naprej, razglabljajoč in dopolnjujoč čtivo.* Skoraj vsi listi, a priori z nialimi izjemami — prinašajo sleherno važe naredbe, zakone in določbe, ki jih mora vsak v lastnem interesu poznati; prinašajo nasvete in uvaževania vredne misli gospodarskega značaja, kar je gotovo vsakemu dobrodošlo, psebno pa lastnikom. Učenci bodo doma »z vnemo« govorili o tem, kar so dzvedeli iz raznih listov in starši bodo končno -- hvaležni šoli za mlgljaje. Vez med šolo in domom se bo utrdila. — Že slišim ugovore:«Šola ni politikum in dekla za vse!« — Prav, se strinjam popolnoma! — Saj to tudi ni namen čitanja časnikov v osnovni šoli! — Sleherni človek, bi rekel, čita danes časnike in vendar ne moremo dejati, da se večina Ijudi peča s politiko ali da so po čitanju časnikov postali več ali manj skoraj vsi aktivni politiki. — Poilitične stranke pa itak obravnavamo že v ustavoznanstvu, ko govorimo o parlamentu, kjer zastopajo poslanci interese in stremljenja raznih ljudskih slojev. Da recimo interesi kmetiskega sloja niso vsporedni z istimi meščanov ali delavcev, že »čivkajo vrabci na strehah,« ne da bi razuinnejši učenci višje stopnje osnovne šole o tem še ne vedeli. -¦ O strankarstvu in njega bojih sev^ ne bomo govorili v osnovni šoli. »Nolli turbare circulos meos.« — Učenci bodo uvidevali, da so glasila raznih strank več ali manj prožeta — čeprav so še tako diametralna v nazorih in težnjah — vendarle — tudi z lepo domovinsko ljubeznijo! — Posebno je to značilno v časih grozot in strahot domovine. Kdor je gledč čitanja časnikov v osnovni šoli drugih misli, naj se oglasi s stvarnimi ugovori,- saj ničesar ne oktroiramo. — * Taki debatni večeri so se prav dobro obnesli v »Čitalnicah« za starejše člane, kjer so se pojasnjevali posamezni izrazi in vprašatija iz dnevnikov brez razlike strank in so zelo priporočljivi. Op. ured.