KitoHffr* Je prem inmmJstmroJH
pornm organizacija Ameriki
Entered M Second
a«« Matter December ltth. 1923. at th« Post Offlee at Cleveland. Ohio. Under the Aet of Annut Mth. Iti*. Accepted 'or Mafllnf at Special Bate «f Pogače Provided fer In Section 11SJ. Aet ef Oetober »rd. 1S17. Aathsrised on Mar 22nd. 1911
NO, 45 — ŠTEV. 45
CLEVELAND, O., 11. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1942
VOLVME XXVIII — LETO XXVIII.
ameriške čete v severni afriki
Ameriška ekspedicijska armada okupirala več obrežnih mest. Nemci in Lahi bežijo. Vlada v Vichyu pretrgala diplomatične odnošaje z Ameriko. Nemške izgube pri Stalingradu.
London. — Dne 8. novembra se je povsem nepričakovano izkrcala 140,000 mož močna ameriška ekspedicijska armada na
„ atlantskem in sredozemskem *
obrežju francoske severne Afrike, kar je razočaralo ves svet. Zaeno so pričeli Angleži ofenzivo z druge strani, tako da je sedaj osiška armada zajeta od dveh strani.
Ameriške čete so se izkrcale v Maroku, v Alžirju in v Tuniziji ter z lahkoto zavzele glavna mesta teh kolonij. Navedene čete operirajo sedaj na tisoč milj dolgem obrežju.
Wa8hington, D. C.—Predsednik Roosevelt je v nedeljo, 9. novembra po radio apeliral na Francoze, naj ne ovirajo operacij ameriške armade v Severni Afriki, namen iste je streti sovražnika in osvoboditi francosko ljudstvo.
London.—Nemci in Italijani se z veliko naglico umikajo po veliki cesti ob obrežju Srtjdo-zemskega morja ter so že onstran Sidi Abd el Rahmana, ki se nahaja 17 milj zapadno od El Alameina. Umikati se morajo po tako ozkem pasu blizu obrežja, da so vso pot zelo stisnjeni, zato jim morejo zavezniški letalci z borbardiranjem povzročiti velikanske izgube. In te priložnosti zavezniki tudi ne bodo opustili.
,Od El Alameina do Tobruka je okoli 300 zračnih milj, do Bengazija pa 550 milj; toda kako daleč se namerava feld-maršal Rommel umakniti, * ni znano.
Nemški general Ritter von Thoma je bil ujet le malo časa zatem, ko je prevzel poveljstvo namesto ubitega generala von Stummea.
Kot poroča United Press, se feldmaršal Ervvin Rommel ne nahaja pri svoji armadi v Afriki, temveč se v Berlinu zdravi.
Kairo. — General Ritter von Thoma, ujeti nemški general in prvi v poveljstvu za maršalom Rommelom, je bil 6. novembra na kosilu pri generalu B. L. Montgomeryju, angleškem poveljniku čet, ki tako strašno bije jo osišče v Egiptu. General von Thoma je priznal Montgo-merju, da je situacija v Egiptu za nemške in italijanske čete
kritična.
Angleški general in njegov nemški ujetnik sta nato disku-zirala o vojaški kampanji ter risala bojne črte s svinčnikom po namiznem prtu.
Angleško vrhovno poveljstvo uradno poroča, da je bilo do-zdaj ujetnih 13,000 osiških vojakov in da je general Rommel izgubil 339 od svojih 500 tankov. Druga poročila trdijo, da je osišče izgubilo že 60,000 vojakov. Iz Grčije se pa poroča da je poslal H i t 1 e r z ruske fronte 500 transportnih letal, ki bodo vozila ojačenja v Afriko.
Angleški general Montgome-ry je z vsem zaupanjem izjavil kompletno in absolutno zmago Ea zaveznike v Egiptu in da bo-
do njegove čete počistile z ostankom osiških čet v severni Afriki.
Iz Kairo, Egipta, se dalje poroča, da je armada feldmarša-la Ervvina Rommela že zdrobljena in bitka v Egiptu je bila zaključena s popolno zavezniško zmago. Ostanki Rommelo-ve oborožene sile so pobegnili v Libijo in zavezniške čete so jim za petami. Samo okrog 25,000 vojakov od osiščne armade 140,000 mož se je izognilo uničenju.
Vichy, Francija.—Maršal Pe-tain, načelnik francoske države, je v nedeljo, 9. novembra pretrgal diplomatične odnosa je z Ameriko, ko so ameriške čete invadirale francoske kolonije v Afriki in okupirale Al-žir. Prelom je sledil konferenci, katere sta se udeležila Pier-re Laval, predsednik francoske vlade, in general Maxime Wey gand, bivši konzul v francoski Afriki. Laval je informiral S Pickneyja Tucka, opravnika poslov ameriškega poslaništva v Vichyju, o prelomu odnoša-jev.
London. — Moskovska radio postaja naznanja, da so Nemci do sedaj pred Stalingradom imeli nad 100,000 mrtvih, izgu bili so 800 tankov in 1,000 aero-planov.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da so pri Stalingradu Nemci poslali v boj nove rezerve, da pa so bili vsi napadi odbiti in da so imeli Nemci velikanske izgu be. V severozapadnem delu Stalingrada je bilo zopet ubi tih 800 Nemcev in ruska artile rija je razbila pet utrdbenih stolpičev.
Na Kavkazu pri Ualčiku so Rusi uničili nek nemški tančni oddelek, ki je prišel za rusko črto. V istem predelu je bilo tudi ubitih nad 700 Nemcev in uničeni so bili štirje tanki in mnogo motornih koles.
Severovzhodno od Tuapse ob Črnem morju so Rusi pobili en sovražni bataljon ter zasedli neko višino.
RAZNE VESTI
SOBRAT JOHN POVšE UMRL
Dne 3. novembra je v Hib-bingu, Minn., preminul naš sobrat John Povše v starosti 66 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let tajnik ondotnega društva sv. Barbare, št. 40, tako tudi večkratni delegat naših Jednotinih konvencij. Na 12. konvenciji leta 1914 v Milvvaukee, Wis., je bil izvoljen v glavni odbor in sicer za tretjega nadzornika. Zadnjič je bil kot delegat svojega društva na 19. konvenciji leta 1938 na Eve-lethu, Minn.
Več časa je vodil na Hib-bingu gostilno, potem pa gro-cerijo. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere.
Bodi mu ohranjen blag spomin !
* K VOJAKOM
Naš sobrat George Zakrajšek Sr., stanujoč na 10506 Way Ave. v Clevelandu, O., je dne 3. novembra na kolodvor spremil že drugega svojega sina Josipa, ko je odšel k vojakom, pred njim je bil pa 23. oktobra vpoklican prvi sin George Jr. Kje ravno se nahajata, jp še nežna no.
To vest prinašamo na željo brata Zakrajška, ki ima dva svoja brata v državi Colorado, Matt-a, ki je tajnik društva št 55 KSKJ v Crested Butte, iri Dominika, živečega v Pueblo, Colo.
Rev. Anton Podgoršek umrl
V zadnjem Glasilu smo poročali o smrti Rev. Vencel Šolarja z opombo, da je navede-nec kot peti pokojnik iz vrste naših ameriških slovenskih du-hovrlikov v tekočem letu.
'j
NEMCI ZASEGLI AMERIŠKO CERKEV Vichy.—Nemci so zasegli ameriško cerkev sv. Trojice v Parizu ter jo izpremenili v lu-teransko cerkev za nemško vojaštvo in nemške civiliste.
Dalje so Nemci zasegli po letno hišo William C. Bullitta, bivšega ameriškega poslanika v Franciji.
-o-
BIDDLE JE IMENOVAN POSLANIKOM ZA JUGOSLAV 1 J JO London. — Anthony J. Drex-el Biddle Jr., ki zastopa Zdru žene države pri vladah v pregnanstvu, je bil imenovan za ameriškega ambasadorja za Jugoslavijo. Pred nekaj dnevi je predložil svojo poverilnico
kralju Petru.
---o-
Kupujte vojne bonde! _
INTERNACIJA AMERIKAN-NA FRANCOSKEM
Vichy, Francija.—Tukajšnje ameriško poslaništvo se je s prošnjo obrnilo na švicarsko vlado, da bi izposlovala in dobila imena kakih 1,400 na Francoskem še bivajočih Amerikan-cev, katere so naciji zadnji čas internirali. Zvedelo se je, da je bila prva skupina ameriških žensk poslana v koncentracijsko taborišče v Vittelu, kjer se nahaja tudi že okrog dva tisoč Angležinj od pred-lanskega decembra. Okrog 1,400 Amerikancev je interniranih v Saint Denis in Vompi-egne. Skoro vsi, svoječasno v Parizu bivajoči, so morali zapustiti svoje domove, iz katerih so jih "gestapovci" pregnali; tako je bilo tudi več ameriških redovnic aretiranih in poslanih v Vittel.
Značilno je pri tem dejstvo, da postopajo Nemci z interni ranimi Amerikanci skrajno surovo in so jih celo na rokah uklenili, kot reprizalija postopa zdaj tudi Amerika z nemškimi interniranci.
| NEMCI ZGUBILI 10 MILIJO-I NOV MOŽ V VOJNI Z RUSIJO
P. N. Pospeloff, član Cen tralnega odbora komunistične stranke v Moskvi, je v svojem govoru rdeči armadi dejal, da so Nemci utrpeli izgubo 10 mi-milijonov mož v vojni z Rusijo To število vključuje ranjene mrtve in ujete vojake.
Pospeloff je rekel, da so ruske armade raztrgale 73 nem škfti divizij med 1. majem in 1 avgustom letos, ter da so imele vse prilike Nemce zaustaviti ter uničevati, kar so tudi ftorile.
Td število je treba sedaj pomnožiti še za ehega, ki je odšel v večnost 12 dni pred svojim stanovskim tovarišem Rev. Šolarjem, to je bil župnik v pokoju Rev. Anton P. Podgoršek, ki je preminul dne 17. oktobra v Ellinvvood, Kans., pa se je o njegovi smrti šele sedaj zvedelo.
Rev. Anton P. Podgoršek je bil rojen v Brežicah ob Savi 31. januarja, 1867. V šolo je pohajal v Pišecah in v Krškem. Pozneje je pohajal v gimnazijo v Mariboru. Dne 19. avgusta, 1888 je dospel v Ameriko in je v St. Paulu, Minn. vstopil v zavod sv. Tomaža, kjer se je učil modroslovja, bogoslovje pa je dovršil v St. Meinrad. Ind. V mašnika je bil posvečen 29. januarja, 1893 v Kansas City, Kans. Novo mašto je pel v on-dotni cerkvi sv. Jožtffa.
Nato je misijonaril med mešanimi narodnostmi v Greeley, Kans. Leta 1895 je bil prestavljen v Frontenac, Kans. Malo pozneje je bil nastavljen v zapadnem delu Kansasa, kjer je oskrboval kar 17 misijonov tja do meje Colorado. Potem je bil nekaj časa župnik Čehom v Pilsen, Marion County. Leta 1902 v jeseni pa je šel v La Salle, 111., kjer je ustanovil slovensko župnijo sv. Roka, in bil njen prvi župnik. Pozidal je cerkev in šolo in župnišče, ter tudi obiskaval Slovence po bližnjih naselbinah. Leta 1907 v februarju je zapustil La Salle in šel u misijone v okolici mesta Springfielda, lil. Ustavil se je v Venice, IU., kjer je deloval skoro tri leta. Potem je šel nazaj v državo Kansas, kjer je župnikoval in misijonaril vse skozi do 1. avgusta, 1923, nakar je šel v privatni pokoj.
V Ellinvvoodu si je kupil blok zemlje in si postavil hišo s kapelo \in dobil po škofcj.em posredovanju pravico, da je v njej maševal lahko tudi ob največjih praznikih.
Pokojnik je bil zelo skromnega značaja. Bil je delaven in skrben. Na postojankah, kjer je deloval, so povsod ostali vidni spomeniki njegove pridno-«ti. Koje ob jutrih odmaševal in odpravil svoje duhovniške dolžnosti, je opasal predpasnik in delal kakor mizar, tesar ali kaj drugega. V tem oziru je svojim faranom prihranil mar-sikak dolar, kjerkoli je deloval.
Dasi je živel popolnoma sam zase in se v javnosti ni pojavljal, je kljub temu z bistrim očesom sledil vsem raznim gibanjem med nami.
Bodi mu ohranjen najblaž; spomin. R. I. P.
Vas Krašnjo so Nemci do tal razdejali
London, 5. nov. — Nemške oblasti so popolnoma porušile vas Krašnjo v Sloveniji ter ustrelile 50 talcev, katere so vzeli iz vasi Št. Jurij. Nemci so se maščevali za napad gerilcev, pri katerem je bilo ubitih pet nemških obmejnih komisarjev ter nemški uradnik, ki je načeloval temu okraju. Poročilo o tem je bilo v nemškem časopisju.
Vsi moški prebivalci Krašnje so bili ustreljeni, ženske in otro. ke so pa deportirali. Vas so porušili do tal. Napad na Nemce so izvršili gerilci blizu Kamnika.
Glede Sv. Jurija je treba pripomniti, da je v Sloveniji najmanj 14 krajev tega imena. Najbrže gre za Sv. Jurij pod Kumom—upamo, da bomo mogli v kratkem poročati tudi o tem nekatere podbrobnosti.
Ubiti nemški uradnik je bil okrajni načelnik v Trbovljah in se je imenoval Kraus.
Opomba uredništva: Vas Krašnja, ki je iipela svojo župnijo, spadajočo pod dekanijo Moravče, je spadala pod občino Lukovica, srez ali okraj Kamnik,
Leta 1937 je štela 857 prebivalcev.
V tej vasi je bil leta 1845 rojen znani pisatelj Podmilšak (Andrejčkov Jože), ki je umrl leta 1874. Na njegovi rojstni hiši se je nahajala spominska tabla.
Odpri srce, odpri roke, Spominjajte se naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad JPO, slovenska sekeijal
strahotne vesti iz slovenije
V Sloveniji pod nemškim jarmom so Nemci postrelili v teku dveh mesecev približno 500 talcev.
Strahovlada v Zagrebu
Paveličeva "Nova Hrvatska" objavlja strahotne vesti o divjanju ustaške "nadzorne" službe.
V Zagrebu so pred kratkim obsodili na smrt 10 oseb, med njimi Mara Kren in Anton Ne-dja, češ da sta širila vznemirljive vesti in skozi 8 dni skrivala komunizma osumljene osebe. Tonka Ramšek in Marija Domi-nič sta bile obsojene na smrt, ker sta v svojem stanovanju skrivale skozi 4 dni takega osumljenca. Izmed desetih na smrt obsojenih jih je bilo 8 obsojenih zaradi prestopkov, ki so bili prej kaznovani le s policijskim zaporom.
Te krivične obsodbe, za kate re ustaši sami navajajo nezadostno vzroke, kažejo grozoto ustaškega terorja, ki razsaja na Hrvaškem.
Pavelič pa je odšel poklonit se Hitlerju. Na rusko fronto pošilja domobrance, ustaše pa drži doma, ker jih potrebuje, da mu straži jo oblast. Hitlerju manjka ustaške krvi za rusko fronto, kamor bi bilo najbolje poslati vso Paveličevo vlado, da tam konča svoje neslavno delovanje.
London. (Radio-brzo javka Nevv York Times-u) — Jugoslovanski krogi v Londonu so dobili danes vesti iz Slovenije, ki poročajo, da so Nemci v preteklem mesecu ustrelili v Mariboru 172 talcev.
Nemci so izvršili te morije v znak maščevanja za uničenje vojaškega tovornega vlaka, katerega so uporniki pognali v zrak. Glavna železniška proga iz južne Nemčije v Trst, ki gre skozi Slovenijo, veže nemške orožarne z Italijo. Skozi slovenske pokrajine gre dnevno najmanj 8 vlakov, ki tovorijo orožje za prevoz preko morja v Severno Afriko za preskrbo Rom-mel-ovc vojske.
United Press poroča iz Londona, da so Nemci v zvezi z eksplozijo na istem vlaku ustrelili tudi 150 talcev v Cluj-u (brez-dvomno tiskovna pomota, najbrže Ptuj ali pa morda Celje.)
Računajo, da je bilo v Sloveniji do konca meseca avgusta t. 1. postreljenih 2,900 talcev.
(Zdaj: Maribor 172, Ptuj 150, Krašnja preko 50, Sv. Jurij 50 itd.)
* * *
London, 5. novembra (ONA) — Jugoslovanska vlada v iz-ganstvu je zvedela danes, da Nemci zdaj celo z lakoto poskušajo prisiliti slovenske moške na nabor in vpoklic v nemško vojsko. V istem cilju izvajajo na ljudstvo najhujši teroristični pritisk.
Nacistični gauleiter Rainer v Sloveniji je izdal povelje, da Slovenci, ki ne bi hoteli na nabor za nemšk^ vojsko, ne bodo smeli dobivati nobene hrane.
Na glavnem trgu kraja Mozirje so javno ustrelili pet mladeniča, ki so se bili odtegnili naboru, češ da so "dezerterji, njihove rodbine pa so bile poslane v izgnanstvo. Na Gorenjskem so vzeli za talce številne rodbine mladeničev, ki so zaradi nabora pobegnili v gozdove.
Iz nemškega lista "Kaerntner Zeitung" izvemo, da je bil v Krašnji ubit nemški mestni poglavar Franz W^ovetz, ki je bil od nacistov postavljen za upravnika vse Gorenjske.
Poleg okrajnega načelnika Krausa v Trbovljah, so slovenski oporniki ubili torej tudi najvišjega upravnega uradnika vse Gorenjske. To je bil brez dvoma povod strašnemu razsajanju Nemcev med nedolžnim kmečkim prebivalstvom v Krašnji.
ŽARNICA SVOBODE ZOPET GORELA
New York. — V newyorškem zalivu na Bedlovem otočku znana boginja Svobode je imela že od napada na Pearl Harbor v svoji desnici zatemnelo bakljo ali žarnico. Dne 28. c&tobra tega leta je pa ista čez dan zopet nekaj ur gorela v spomin 56-letnice, kar je bil ta spomenik postavljen, zvečer so jo pa zopet vsled varnosti ugasnili
Vesti iz domovine
Položaj na Sušaku. — Slovencem grozi usoda, da bodo deloma germanizirani in deloma pa itedinizirani
Iz nekega privatnega pisma iz Sušaka izvemo, da je italijanska policija izvršila dne 6. in 15. julija ogromno število aretacij, ter ustavila promet med Sušakom in Reko. Le s pomočjo posebne "propustnice," katero je zelo težko dobiti, je dovoljeno prekoračiti mejo.
Vsi begunci so bili znova pozvani, da se vrnejo domov v roku podaljšanem do 12. septembra. Nove in še hujše kazni groze onim, ki se ne bi pokorili temu pozivu.
Prebivalstvo Sušaka je pripravljeno na nova policijska preganjanja. Prav posebno so trpeli v zadnjem času kraji na deželi, posebno Podhum (Grob-nik), kjer so Lahi zažgali vse hiše, razven ene, ki je v posesti neke starke, ki ima že 80 let. Rušenja in zažiganja se je udeležila poleg policije tudi redna vojska, ki je uporabljala ognjemete. '
V koncentracijskem taborišču na otoku Rabu se nahaja baje približno 6,000 mož, med katerimi razsajajo bolezni, tako da jih dnevno umre precejšnje število. Taborišče se nahaja med Rabom in Loparom, pri Sv. Ev-femiji. Ujetniki so večinoma iz Grobištfne. čabra in iz nekaterih istrskih krajev blizu Bistrice in pod Sne4«iko«K * * » »
List "Aufbau" iz Zuericha je natisnil člknek z naslovom "Vladanje osišča in bodočnost Balkana": — Nemčija, Italija, Ru-munija, Madžarska in Bolgarska so si razdelile med seboj jugoslovanski plen. Takozvana Neodvisna Hrvaška sama pa je tudi le plen — tudi tam vladajo osvojevalci.
Mala Slovenija je bila razdeljena na troje, med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Dozdaj je bilo deportiranih že 60,000 Slovencev iz italijanskega dela v Italijo. Iz nemškega dela pa je bilo izgnanih 145,000 Slovencev, deloma v Raj h, a deloma v zasedeno Rusijo.
Slovencem, ki so ostali v domovini. grozi usoda, da bodo deloma germanizirani, a deloma italijanizirani.
Nasprotniki laške uprave in nezadovoljneži morajo v koncentracijske tabor«1, ali pa jih ustre-le kot talce o priliki sabotažnih dejanj.
Na podoben način delajo tudi v takozvani svobodni Hrvaški, dotim so Madžari v krajih, katere so zasedli, prekosili celo Nemce v svoji maščevalnosti. Njihovo razsajanje je bilo tako grozno, da je mnogo Srbov zbežalo v zasedeno Srbijo, akoravno tam vladajo Nemci, o katerih ne bo nikdo trdil, da so dobri in blagi.
Gerilski bojevniki so jugoslovanski čudež. Povsod se !j i h najde, v gostih gozdovih Slovenije, v skalnati Dalmatiji in gorati črni gori, v bosanskih dolinah in na bregovih Južne Srbije. Njihov bojni način je izvanreden — napadajo sovražne čete, obko-ljavajo in zasedajo mesta in vasi, ter uničujejo transporte.
Krvavo pobratinstvo, ki se poraja na teh bojnih poljih, bo jutri postalo jugoslovanska ideja.
-o-
Privatne, bratske in dmiabae organizacije morejo preioi—Jo trojo organizacije investirati ▼ Obrambno boa-de in znamke (Men« Stamps), serije F ta G.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. članstva, a bio je prisutau i na*
12, FOREST C1TY, PA.
Cenjeno članstvo! Zelo po-redkoma berete moje dopise. Zdi se mi, da člsn, za katerega je najbolj pomenljiv dopis, ga gotovo ne prebere, mogoče še ne ve zakaj ta list "Glasilo" izhaja. Torej, ako ta dopis preberejo tisti, katerim je namenjen ali ne, me dolžnost veže kot sedanji tajnik našega društva, da opozorim prizadete, oziroma kateri so bolj počasni s plačevanjem svojih asesmen-tov, da imajo sedaj samo še poldrugi mesec časa, da svoje asesmente poravnajo.
Nekateri člani, kateri bi morali plačati svoje asesmente redno, kar pustijo stvar za par mesecev in potem jih moram pa opomniti, da je čas poravnave njih dolga, potem se pa začudijo, da jih nadlegujem za par dolarjev. Seveda misli vsak plačati, saj je lažje vsak mesec par dolarjev kakor pa veliko svoto naenkrat. In pri tem še meni skrbi delajo, ali bom ta denar prejel ali ga bom moral iz svojega žepa dodati? Torej vsi tisti, kateri so sedaj dolžni na asesmentu, morajo do 25. decembra tudi poravnati, če ne jih bom suspendiral, da ne bo imel novi tajnik dela in skrbi z njimi. -
Kakor je dosedaj meni znano, se bo asesment pobiral samo na seji in ne v hiši novega tajnika, kakor je bilo vsakemu na prosto dano. Res je bil moj dom odprt na razpolago vsakemu članu ali članici, torej to je bilo brezplačno, in še pri tem sem moral veliko besedi poslušati, katerih nisem zaslužil. Nobeden ne mora zahtevati, da bo tudi bodoči tajnik članstvu tako na razpolago kakor sem bil jaz.
brat glavni tajnik Joseph Zalar. U večer smo imali svečani banket, na kojega su došli veliki broj našega članstva i prijatelja if Etne, Pittsburgha, Mi Hvale i okolice Allegheny County, kojima od srca hvala od našeg odbora i društva, to jest cijelokupnoga članstva.
Father Žagar otvorio je banket sa molitvom a nakon dobre večere, naš predsjednik brat John P. Smolkovič posdravio je prisutne goste i zahvalio se na tako lijepom posjetu, a onda predao je daljne vodjenje prograiha stoloravnatelju bratu Mavro Speliču, koji je na li-jepi način upravljao sa našim programom i izveo ga kraju što je najbolje mogao.
Prvi govornik bio je naš Etna burgess, Mr. Jacob Arenth, koji je lijepo čestitao našem društvu isto tako KSKJ, po-zdravio sve prisutne. Zatim su se redali drugi govornici, a pošto naš glavni predsjednik brat John Germ nije mogao prisu-stvovati na našu proslavu, on je bio zamjenjen i zastupan po bratu Matt Pavlakovič, koji je lijepo govorio i zaželio nam pu-. no sreče i napredka ne samo našem društvu i našem članstvu več i cijelokupnom članstvu KSKJ.
Nakon toga govorili su razni zastupnici društva KSKJ i svi su nam lijepo čestitali na našo j 40-godišnjici i zaželili nam sreču i napredak u dalnjem ra-du našega društvtf i KSKJ. Onda je došao na red ona j, koga smo svi jedva čekali, a to jest bio naš poštovani glavni tajnik brat Joseph Zalar. On je lijepo očrtao naše društvo od osnutka pa do danas, on je raz-.tumačio u slovenskom jeziku kao i u engleskom, što je dru-
Ob tem času apeliram na	štv<> i koliko dobra je učinilo
članstvo, da bi šlo novemu taj-	ov<> naše društvo i KSKJ za
niku bolj na roko kakor je do	svoje članstvo u ovih 40 godi-
sedaj meni, ker bo to delo zanj	na- Naša Jednota je otrla
novo in mogoče za nekaj časa	mnogo suza svojem članstvu sa
rile goste. Hvala takodjer onima, ko je so darovale povitice aa nai banket * to au: Mrs.
Mark Lsvak, Mrs. Katarina Kulešič Mrs. Rosa Rozankovič, Mr«. Mary Skrbin, Mrs. Justina Smolkovič, Mrs. Barbara Spe-116, Mrs. Katherine Trdina, Mrs. Katherine Zaborski i Mrs. Roza Žugaj. Napose hvala Mm. Barbari Sudac, koja je pekla sve dobre povitice, što je treba-lo za naš banket i lijepo ih uredila da su svi bili zadovoljni. Hvala Mrs. Smolkovič, koja je očistila naš barjak bezplatno.
Sada posebna hvala društvu Sveti Andjeo Čuvar, odsjek broj 4 HBZ, koji su nam dali svoju lijepu dvoranu na »as-polagu bezplatno i još k tome svoj dar sa $10. Isto tako hvala slijedečim odsjecima, koji su nam poslali dar preko svojih zastupnika, a to su: Sveta Barbara, odsjek broj 92 KSKJ ko ji su darovali $10; Sveti Mihael, broj 163 KSKJ, $10; društvo Sveta Barbara, odsjek broj 128 KSKJ, $5; društvo Presveto Trojstvo, odjek broj 35 HKZ, $5. Još jedamput svima hvala, koji su i najmanje doprinesli da nam je ov^ naša rijetka proslava lijepo uspjela. A ako smo moguce koga zabora-vili, neka nam ne zamjeri, več neka nama se prijavi i mi čemo gledati ispraviti.
Bratski vam pozdrav svima skupa.
Za odbor odsjeka broj 64 KSKJ.
Nick P. Trdina Jr., tajnik.
se bo delala kakšna pomota. Torej to se mora vse pregledati. Uradniki se bodo morali
svojom darežljivom rukom Nakon toga brat Zalar apelira na naše društvo da poradimo
skoro Vsi na novo voliti in je malo bolje za omladinski odde vsakemu članu v korist, da pre- lek, jerbo nam pomladak pada vzame kakšen urad, katerega dol je; a kako znate, da na mlaje sposoben vršiti, ako je nomi- dini svijet ostaje tako če jed-niran. V resnici se naše dru- j no£ dana 1 naša KSKJ jednom štvo krajša v številu članstva, d°ci na naše mladje da sa njom pa zato je vzrok dejstvo, da tu- (sav posao upravljaju. kaj pri nas doma ni dela, in ko Nakon lijepog govora brata gre naše ljudstvo po svetu za Zalara, uručila mu je lijepu ki-delom, se zavaruje v insurance tu cviječa Miss Mary Smolko-pri kompaniji, pri kateri dela. I vič. Lijepa hvala bratu Zalaru Sicer je pa vsak v to primoran, j na onako lijepom govoru i na da se zavaruje pri delu, zato posjetu naše proslave.
pa pripuščajo delavci, da se tudi njih otroke in družine zavarujejo v insurance.
Bratstvo v narodu počasi iz-
Zatim su govorili zastupnici raznih organizacija to jest H. ! B. Z., H. K. Z., koji su takodjer nama čestitali i zaželili nam
ginja in se bo izgubil tudi naš sreču i napredak ne samo na-slovenski jezik ravno tako med ; šem odsjeku, več cijelokupnom druge narode, kakor se zgublja članstvu KSKJ. Zatim je do-naša mladina. Torej ako ima šao red na glavnog predsjedni-kdo mladino, katera še ni za- j ka HBZ, brata Ivan D. Butko-varovana pri naši Jednoti, se viča, koji nam je od srca česti-prosi, da pride v dotiko z me- tao na našem radu i zaželio slo-noj v ta namen.	gu i napredak u daljnjem radu
Sedaj pa še enkrat povdar- našeg društva i naše KSKJ. On jam, da bi plačali vsi člani svo- nam je takodjer očrtao žalosni je asesmente pred koncem tega dogodjaj našega naroda u sta-leta, da lahko izdam novemu ! rome kraju kako trpi naš sirota j niku, kateri naj že bo, čiste mašni jugoslovenski narod i knjige, da mu ne bo treba pobi- kako je siromašna Slovenija rati dolgove.	pribita na križ. Kako je naše
Med sedaj in pa decembrsko Jodransko more zakrvarilo sa sejo si pa zberite kandidate za jugoslovanskom krvi, on je još urade društva, ker to je moje mnogo toga naveo što sve naš zadnje leto v tem uradu. Vzrok narod trpi. Zatim je govorilo moj je vsem znan. V priporo- još nekoliko govornika ali čilo članom na potnih listih pa nam nije moguče opisati sve. naj bo, da naj čita jo Glasilo VečL sada da se zahvalimo glede imen in naslovov novih svima, koji su prisustvovali, a uradnikov za prihodnje leto. isto i onima, koji nisu bili pri-S sobratskim pozdravom, sutni a načinili nam nešto do-Valentin M al ei kar, tajnik. broga. Zahvaljujemo se svima
--društvima KSKJ tako isto dru-
DRUŠTVO SV. PET AR 1 PA- štvima HBZ, .HKZ i I. W. 0.( VAO, BROJ 64, ETNA, PA. koji su bili prisutni i doprini-O našo j društvenoj proslavi, jeli nešto za ovu našu prosla-Zahvala	vu. Hvala našima članicama,
Naše društvo proslavilo je kao i nečlanicama koje su ona-svoju 40-godišnjicu na 25. ok- ko marljivo radile i priredile tobra, 1942, sa svetom misom » nam onako lijepo i ^dobro jelo jutro u 8 sati kod koje je pri- za naš banket, hvala našim sustvovalo lijepi broj našega mladim članicam, koje su dvo-!
DRUŠTVO MARIJE SEDEM
ŽALOSTI, ŠT. 81, PITTSBURGH, PA.
Naznanjam vsemu članstvu našega društva, da bo v nedeljo, 22. novembra v naši slovenski cerkvi Vnebovzete Matere Božje darovana sveta maša za vse rajnke članice našega društva. Ravno tako bomo darovale sveto obhajilo v ta namen.
V sredo, 25. novembra bo banket za proslavo 45-letnice obstanka našega društva. V ta namen plača vsaka Članica do-klado $1.10 za pokritje stroškov.
Častni gostje na banketu bodo članice, ki so pri društvu od njegove ustanovitve, to so: Mrs. Anna Jugovich, Mrs. Cath-rine Grabljevec in Mrs. Anna Cvibušek. Bog jih poživi še mnogo let!
Botri in botrice pri blagoslovitvi društvene zastave, ki bo v nedeljo, 22. novembra, so sledeči: Mr. in Mrs. Matt Pavlakovich, Mr. in Mrs. John Solo-mon, Mr. in Mrs. John S. Rogina.
Društvena seja bo v nedeljo, 15. novembra ob dveh popoldne. Članice so naprošene, da pošljejo doklado $1.10 skupaj z odplačilom mesečne članarine.
Vsem Katarinam naše Jednote in še posebej Katarinam našega društva najlepše čestitke za god. Naj sv. Katarina prosi za vas in za naše društvo.
S sestrskim pozdravom, Anna Solomon, predsednica.
VABILO NA SEJO Iz urada JPO, 88, H. 27
Strabane, Pa.—S tem prijazno vabim cenjeno občinstvo, posebno pa zastopnike in zastopnice raznih podpornih in kulturnih 'društev ter k 1 u b o v v Strabane in Canonsburg, Pa., na važno sejo dne 16. novembra ob sedmih zvečer v domu društva sv. Jeronima. Na dnevnem redu bo več važnih točk, kakor tudi volitev delegata za Slovenski narodni kongres, vršeč se v Clevelandu, O., dhe 5. in 6. decemiira^v-prid JPO. in o drugih narodnih važnih zadevah.
Ker ta naša skupina obenem deluje tudi za različne dobrodelne namene v sedanjih časih, pridite na to sejo, da boste videli in slišali, za kaj se gre.
Z rodoljubnim pozdravom, Frances Mohorich, zapisnikarica JPO in zastopnica društva št. 194 KSKJ.
NENAVADEN KONCERT
Chicago, lil.—V stari domovini naši nesrečni rojaki ne morejo več prirejati slovenskih koncertov, mi v Ameriki jih pa, hvala Bogu, še lahko prirejamo, Četudi nam je vojska že dO sedaj odvzela mnogo naših najboljših pevskih moči.
Prihodnjo nedeljo, 15. novembra bo imela Adrija svoj koncert v šolski dvorani sv. Štefana. Koncert se bo začel ob treh popoldne in bo trajal kaki dve uri.
Nastopili bodo razni oddelki Adrije z izbranimi slovenskimi in amerikanskimi pesmimi. Tudi vsem priljubljeni moški zbor Prešeren nam bo zapel ob tej priliki. Naši domači solisti se bodo tudi morda malo pokazali, če jim zadnji trenutek ne odpove korajža, ker to pot bomo imeli priliko slišati enega najbolj uglajenih pevcev v Chicagu, tenorista čikaške dpere in profesorja solo petja na De Paul univerzi, Mr. Ralph Nie-hause; na piano ga bo spremljala soproga Dr. Frank Grill. Dobili smo tudi veliko godbo iz sosednje "high school," ki nam bo pridno igrala razne valčke in koračnice
Ladjedelnke pospešujejo gradbo vojnih ladij
praznuje ljudstvo Združenih držav dan vojne mornarice, udarjajo v ladjedelnicah in tovarnah letal takozvane "riveting guns" in proizvajajo ladje in letala s hitrostjo, ki pobija vse rekorde, da se ustvari uničujoča premoč na morju in v zraku za ofenzivo Združenih narodov proti osišču /na vseh oceanih sveta.
Od leta 1922 naprej so Združene države slavile vsako leto dne 27. oktobra svoj dan vojne mornarice, posvečen junaškim činom narodnih pomorščakov. Oktober je tisti mesec, v katerem so Združene države leta 1775 v kontinentalnem kongresu položile temelj svoji mornarici. Dan vojne mornarice leta 1942 pa vidi to deželo pognano z nezaslišeno silo v izdelavo ogromnega ladjedelnega programa, katerega cilj je, da pomete z morja vse sovražnike svobode.
Zasedba Solomonskih otokov in uničujoči napadi podmornic Združenih držav na japonska brodovja v južno-zapadijem Pacifiku, z vso jasnostjo kažejo ofenzivni cilj ogromnega naraščaja severno-ameriške vojne mornarice. V vojni izrabljanja na atlantiškem oceanu pa pobirajo pred kratkim upe-ljano stražarske ladje in pomorska letala čedalje težji davek med' podmornicami osišča. tako da se je potapljanje ladij sunkoma zmanjšalo.
Položaj na morju Združenih držav in drugih Združenih narodov postaja vsak dan bolj jasen, ko severno-ameriške ladjedelnice oddajajo rastoče množine vojnih ladij. Poslanec Carl Vinson, chairman komiteja pomorskih zadev v zbornici je v svojem poročilu nedavne izjavil, da bo program za gradbo ladij Združenih držav kmalu omogočil Združenim narodom, da "zhčTio ofenzivo na kateremkoli bojnem polju z odločilno premočjo/ Office of War Information.
ČAJ JE UMETNINA
Veliki kitajski pesnik je nekoč žalostno povedal:
"Tri stvari so na svetu, ki jih Kakor je pri nas j moraš obžalovati. To je: po-že navada, bomo prosili, da bo-lkvarjena mladost zaradi slabe
do vsi ljudje v dvorani zapeli kako domačo pesem, ki jo vsi znajo; do zdaj se je pri nas
vzgoje; pokvarjen čaj, če ga nepravilno skuhamo."
Čaj je umetnina, in mojstr-
tako skupno petje še vedno skih rok je treba, da spravimo
DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 150, CLEVELAND, O. Vabilo na sejo
Članice našega društva se prosi, da se gotovo udeležite seje 15. novembra ob 11. uri popoldne, ker imamo par važnih točk za rešiti pred decembrsko sejo.
Prošene so tudi tiste članice, ki so zaostale z asesmentom, da malo dolga poplačajo, ker leto se bliža h koncu.
S sosestrskim pozdravom, Mary Pucell, tajnica.
prav izborno obneslo. Pa bo še več drugih zanimivosti. Za ples bo pa igral Omerzov orkester.
Kadar imamo pri nas koncert, pravzaprav nimamo nikdar samo enega; ko mine popoldanski "high class" koncert ali kakor že nanese, se začne kmalu drugi, navadno še bolj zanimiv koncert, pri bari in pri mizah. Upamo, da bo tudi sedaj tako. Bogolinov stric in drugi bodo skrbeli, da se nobeden ne bo mogel pritoževati zaradi suhega grla.
na dan njegoye najbolj žlahtne lastnosti.
Kitajska in Japonska, ki sta deželi čaja, imata svojo lastno čajevo kulturo, ki je napol umetnina, napol filozofija. Da bi utegnili razumeti in ceniti tisti čar, tisto notranjo zbranost, nežno, cvetlično govorico rumenega plemena, bi morali biti vsaj urico v prostoru, ki je posebej prirejen za čaj kakega čajevega mojstra. Japonec, pomembno govori o človeku, ki je "brez čaja v duši," s čimer mis-
Še bolj kot pri nas, pa je čaj priljubljen pri Angležih. Angleža brez čaja se kar ni moči predstavljati; še manj Angležinje. Tudi Amerika in Ho-landska sta priznali čaj, medtem ka časti Južna Amerika sorodnika kitajskega čaja, tako zvani čaj mate. Največ slave pa uživa čaj na Ruskem, kjer spada samovar k doti tudi najrevnejše neveste.
o-
Red modre hlačne podveze
Red modre hlačne podveze je eno najstarejših odlikovanj, ne samo na Angleškem, temveč sploh na svetu. Ustanovil je to odlikovanje leta 1350, junaški in srečni kralj Edvard III. in sicer se njegova ustanovitev različno razlaga. Najbolj splošno je razširjeno mnenje, da je na nekem sijajnem dvornem plesu kralj Edvard III. pobral podvezo, katero je med plesom izgubila lepa grofica Johana Salisbury. Nekateri navzoči lordi so se nad tem kraljevim početjem smejali in zgražali, kralj pa jim je podvezo podaril z besedami: "Honny soit, qui mal y ponse!" (Proklet naj bo, kdor kaj slabega o tem misli.) S temi besedami je dal plemičem vedeti, da se bodo tudi oni odslej čutili počaščene s tem, da bodo smeli nositi to podvezo. S tem dejanjem je kralj ustanovil red modre hlačne podveze.
Ta in pa druge slične trditve o ustanovitvi tega visokega odlikovanja pa so bile v novejšem času (1750) od pisateljev popolnoma ovržene. Mnogo bolj verjetna -je trditev, da je kralj z ustanovitvijo tega reda hotel plemiče, ki bi nosili modro podvezo, med seboj trdno povezati v ovariški ljubezni in da bi jih na ta način vzpodbudil še k večjemu junaštvu in še k slavnejšim podvigom. Da pa je vsakdo verjel, da kralj pri tem nima dru-rega namena, kakor zgolj poštenje in junaštvo, je besedo: Ne-poštenjak je vsakdo, kdor kaj slabega ali misli pustil uvesti v modri trak. Te besede je baje takrat izgovoril v francoščini, kep je bil takrat velik del Francke pod angleško oblastjo in ker je bil francoski jezik na britanskem dvoru zelo razširjen.
Ta znameniti red šteje, — poleg kralja, ki je vrhovni poglavar — petindvajset članov, ki se imenujejo: vitezi modre hlačne podveze.	^
Patron Anglije, ki se je v tistih časih še priznavala pod po-
katera ima svoj lastni veliki pečat, svojega prelata, katerega službo opravlja vvincesterski škof, in svojega kancelarja, ki je vsakokratni Skof salisburški. Na stroške reda se vzdržuje v vv ind sorskem gradu ^ tal no po 26 ostarelih plemičev, ki se imenujejo: "ubogi vitezi vvindsor. ski." Pravico do te starostne oskrbe pa imajo le tisti plemiči, ki so z mečem branili na bojnem polju krono in ki ostanejo neoženjeni.
Pravila reda hlačne podveze določajo, da so vsi vitezi, ki so s tem redom odlikovani, dolžni vedno nositi na levi nogi znak odlikovanja, to je moder trak. Ta trak je zelo dragocen, ker je okrašeni z zlatom, biseri in dragulji in se pripne na nogo z zlato zaponko. Običajno nosijo od-likovanci mesto tega dragocenega traku, preprost moder trak, povit okoli leve noge. Preko leve rame se nosi široka lenta iste barve, na konceh speta z veliko emajlasto sliko sv. Jurija, na zlati podlagi- in posejano z diamanti. Na prsih je pripeta s srebrom vezena zvezda. Ob velikih praznikih obleče odlikova-nec poleg tega še tafkrju podoben plašč, visoko baržunasto čepico in ovratno verižico.
Red Izgubi odlikovanec v slučaju, če mu dokažejo krivover-stvo, veleizdajo ali strahopet-nost na bojnem polju. Degradacija se izvrši na ta način, da se grb detičnega, ki je izobčen, strga s stene vvindorske grajske ka" pele, vrže na tla in potepta z nogami, nato pa vrže v grajski jarek. K imenu degradiranega v viteški knjigi pa se zapišejo besde: "Vah proditor!" (Gorje izdajalcu!)
PISMA V 41 JEZIKIH
Polagoma se pisemska in časopisna cenzura uvaja po vsem svetu. To pa marsikje ne gre brez težav. Tudi angleški imperij ima cenzuro, kar v kolonijah ni tako enostavno izvesti.
Tako na primer na pošto v Singaporu prihajajo pisma v 41 jezikih in sicer v 22 evropskih in 19 azijskih. Med azijskimi jih je največ v baniezij-skem, kitajskem, japonskem, javanskem, arabskem in v raznih indijskih narečjih.
Za vso to mešanico jezikov, ki se v pismih zbira na pošti, je bilo treba nastaviti tolmače, ki pisma prebirajo in puščajo naprej po rednem poštnem prometu ali pa se poslužujejo pooblastil cenzure. Tako tudi to znamenje izrednih razmer mno-
Ves izkupiček bo šel v zbirko j li ljudi, ki nimajo čuta za tra-
za odplačilo velikanske nove centralne peči za šolo in cerkev. Naravno je, da bodo naši pevci in pevke tem bolj ponosni, čim večja svota se bo zbrala ob tej priliki. Do sedaj kaže dobro, ker je že nenavadno visoko število vstopnic prodanih. Vstopnina za vse skupaj, koncert in ples znaša samo 50 centov. Kateri še nimate vstop-
nic, si jih preskrbite, če le mo- četrta me nalahno oznoji—vsa
gikomiko svojega življenja, ki nimajo smisla za humor in ki niso na višku duševnosti.
Neki pesnik iz dobe T'anga, jako zanimiv;o opisuje, kaj je njemu čaj: "Prva čašica mi zmoči ustnice in grlo; druga m; stre mojo samoto; tretja mi prodre v nerodovitno drobovje, kjer ne najde drugega, kakor na tisoče čudovitih domislekov;
stavo rimske Cerkve, je sv. Ju-|fm ljudem PriP°more do služ-rij. In na dan 23. aprila, to je|be in kruha'	^
na dan pred sv. Jurijem, se zberejo v prekrasni vvindsorski kapeli vsi vitezi tega reda in no-voimenovane viteze z velikim cerkvenimi svečanostmi instalirajo. Po cerkvenem opravilu se vrši v nalašč zato zidani blešče- ga predsednika či dvorani razkošna pojedina. Hodžo za Norilci tega odlikovanja
MINISTRSKI PREDSEDNIK —SEDAJ PROFESOR Neic Haven, Conn.—Pred nedavnim je znana tukajšnja Yale univerza nastavila bivšega čehoslovaškega ministrske-Dr. Milana svojega profesorja, se ki predava o mednarodnih za-
smatrajo kot posebna družba, devah.
goče, pred koncertom, od katerega člana Adrije; saj veste, kako se vsak rad postavi, da je sam prodal toliko in toliko vstopnic.
Vabimo ne samo rojake in rojakinje okrog sv. Štefana, temveč tudi one, ki stanujejo na katerem drugem koncu mesta, kakor tudi one iz sosednjih naselbin. Lahko pripeljete seboj tudi prijatelje drugih narodnosti, ker bo program take hvaležno sprejeli od Azijcev, vrste, da bo zanimiv za vse. i In tudi mi se znamo poglobiti v Pozdravljeni in na svidenje (lepote ali sanje užitkov pri pit-v nedeljo!	;	] ju čaja, ki vpliva dosti finejše
Ivan Račil. kakor pa kava.
krivica tega življenja se izloči skozi kožo; pri peti je očiščenje dopolnjeno; šesta me po-j kliče v vrste nesmrtnosti. Sedma čaša—ali—ne morem več piti! Tedaj ne ljubim drugega kot hladni dih vetra, ki mi dviga rokave. Kje je horaisan?"
Horaisan, to je kitajski pa-! radiž. Tega Evropejec ne dobi | v čaju; treba mu je že alkoho-j la zanj. Navzlic temu smo Čaj
Slovenci in Slovenke v Chicagu in okolici!
PRIDITE NA
♦
Adrijin koncert in ples
' prihodnjo nedeljo, 15. novembra
f >
OB TREH POPOLDNE V DVORANI SV. ŠTEFANA
— ---Mešani in moški zbori, v izbranih slovenskih in
amerikanskih pesmih
---Velika "High School" godba
---Čikaški operni tenorist in razni drugi odlični
nastopi---
--—Omerzov orkester za ples
Vstopnina samo 50 centov
Ne pozibate priti! Pripeljite tudi prijatelje! Izkupiček bo uporabljen za našo novo centralno peč. Podpirajte
piizadevanje svojega cerkvenega zbora, ki Vam v treh aii šti: ih oddelkih služi teden za tednom mnogokrat pa
.udi dan za dnevom! •
FR. EDVVARD.
K 77. obletnici Lincolnove-ga pogreba
Dne 1. maja t. 1. je minulo 77 let, odkar so iz Washingtona v Chicago prepeljali truplo niučeniškega predsednika Abraham Lincolna, od tam pa dalje v glavno mesto naše države, Springfield, kjer za vedno počiva v krasni grobnici.
Kakor znano, je najbolj znanega predsednika A. Lincolna gledališki igralec John Wilkes 4 Booth, dne 14. aprila zvečer 1. 1865 v Fordovem gledališču v Washingtonu ustrelil. Rana v prsih je bila tako nevarna, da je blagi Lincoln že čez 12 ur^po izvršenem atentatu -umrl. Od 15. aprila naprej do prevoza v Chicago, oziroma Springfield, 111., je ležalo truplo umorjenega predsednika v Washingto-nu, D. C. '
Kako se je vršila pogrebna slavnost in velik sprevod, pok. predsedniku Lincolnu v zadnjo počast od strani mesta Chicago, nam Mrs. Ruth Wilson Whitehead, osebna poznanka Lincolna, ki je živela več let v Springfieldu. Iz njenega dnevnika posnemamo o tem pogrebu sledeče:
"Pondeljek 1. maja 1865.—
"Danes je chi^aško ljudstvo pokazalo svoje spoštovanje in žalost povodom velike narodne izgube našega ljubljenega predsednika Abraham Lincolna. Vstali smo danes bolj zgodaj, da si ogledamo velikanski sprevod, ko so pokojnega predsednika za nekaj ur položili v hodniku tukajšnje sodnijske hiše.
"Okrog 10. ure dop. so bile vse ulice in ceste polne občinstva od blizu in daleč, tako da se nisi mogel ganiti. Jaz sem stala s svojimi otroci na vogalu Clark in Lake ceste, kajti sprevod bi moral iti tudi po oni cesti. Na onem mestu smo sta-} li od 10. ure do pol 1 pop. ko se je pričel mrtvaški sprevod bližati. Ljudstva na tisoče; vsa; okna in balkoni hiš so polni J gledalcev. Okrog 11. ure je nekje v mestu gorelo, kar je povzročilo ognjegascem in polica- j jem dosti sitnosti, da so dospeli na lice mesta. Vsa okna na hišah so preprežena in okrašena z belimi in črnim kolorom, I videti je tudi mnogo v črno za- j vitih slik mučeniškega predsednika po izložbenih oknih. Raz hiš in oken plapolajo ameriške i zastave na poldrugo, ob dane s črnimi trakovi. Čez celo Clark j cesto vihra velikanska zvezdnata zastava, ovita s črnim blagom. V izložbenem oknu tvrd-• ke Lester je videti kip pok. Lincolna, nad kojim se žalost-; no sklanja angel usmiljenja. ' Takih kipov je videti po izlož- i benih prodajalnah veliko števi- i lo. Na prosteru, kjer se je jel i sprevod pomikati, je postavljen ; velik slavolok, okrašen s črnim, belim in narodnimi zastavami. Na čelu sprevoda je korakala mnogoštevilna vojaška godba, i pred katero so jahali in korakali stražniki. Sleherni straž-, nik je imel na svoji roki prive-1 zan črn trak. Tem so sledili na j konjih generali in višji častniki j zvezne armade; za njimi je pa počasi korakalo več polkov vojaštva, ki je nosilo puške doli obrnjene. Za temi je bil mrtvaški voz, katerega je peljalo šest konj (vrancev); pred vsakim parom je korakal en zamorec in držal konja. S tem se je pokazalo. da imajo zamorci prednost pri tem nastopu; saj jih je baš pok. predsednik Lincoln iz suženjstva osvobodil. Mrtvaški voz je bil nad vse krasno ozaljšan.
"Krsta je ležala med cvetjem, na 'floatu' podobnem vozu; največ vencev je krasilo krsto narejenimi iz zimzelena. Glavni venec položen na krsto je imel s srebrnimi črkami vdelan napis: "A Lincoln;" tako je bila tudi vsa krsta okrašena s srebrnimi zvezdami, ki so po zatrdilu drugih v el j a 1 e iiad $1,000. Na vrhu mrtvaškega
voza je vihrala velika zvezdnata zastava, pritrjena ob velikega ameriškega orla, nosečega majhen venček iz zimzelena v svojem kljunu. Bolj podrobno si okraskov na tem pogrebnem vozu nisem mogla ogledati. Mrtvaškemu voza sta sledila dva A*ozova, vprežena z kot sneg belimi konji, a s črnim ogrnjena; na teh vozovih so se nahajali venci in rože.
"Za tem so korakali meščani, tudi vsi v žalnih (črnih) oblekah. Skupini meščanov je sledila šolska mladina, z malimi zastavicami v rokah. Otrok je bila nepregledna in neprešteta skupina. Za to skupino so korakali v svojih pestrih opravah člani in zastopniki številnih organizacij in društev. Ves sprevod je trajal do 4. ure popoldne, ko smo videli zadnjo vrsto.
"Ko smo si doma malo želodec okrepčali, smo se podali v Sodnijsko bišo, da si zadnjič ogledamo milo obličje mučeni-škega predsednika Lincolna. Tudi vhod v to poslopje, kjer je na katafalku stala krsta s truplom pokojnika, je bil nad vse krasno ozaljšan. In nepozabni Lincoln je med kupom rož tako sladko snival, da si človek niti mislil ni, čemu mu je morilčeva kroglja pretrgala nit življenja.
"Mnogo izmed prisotnih je pri tem pogledu ihtelo ter glasno jokalo. Tudi meni je grenilo srce. — Koliko blagega in dobrega bi bil naš nepozabni Lincoln za ameriški narod še lahko storil! A, pota usode so čudna, in tej usodi se moramo udati tudi mi!"
Bil sem ateist do...
(Za "Christian Herald" napisal Dr. O. K.)
Do časa ko sem bil še v medicinskem kolegiju sem se smatral za neizprosnega in ne-omajanega ateista (brezbožni-ka ali brezverca). Vsaka vrsta vere se mi je dozdevala kot otroška vraža in ovira vsakemu intelektualnemu napredku. Moj ateizem se je opiral na strastno prepričanje in na krhko samozavest mladine, kar sem tudi vsakemu povedal, če me je o tem vprašal.
Pa se je nekega dneva potem nekaj pripetilo, kar je moje življenje docela v tem oziru spremenilo.
Bil sem namreč navzoč, ko nam je v šoli znani anatomist Dr. David Grant pri raztelese-nju trupla nekega mrtveca razlagal sestavo našega telesa. Med svojim predavanjem je ob sklepu malo pomišljal, potem! pa govoril: "Gospodje, v tem i človeškem organizmu je popolna ovržba kar nekateri naziva-'o ateizem. Nobeno razumno bitje ne more zreti na to čudovito sestavo organov ne da bi i priznaval Ustvarjajočo Moč j nad nami. Ker tega ljudje ne j moremo doumeti, je ta Moč odgovorna za to.
"Nihče ne more zanikati, da mora vsako stvarstvo imeti svojega stvarnika. Torej MORA biti neka sila, moč in prvi povod pri ustvarjenem človeškem telesu, kar lahko nazivamo Bog. Jaz vam ne morem drugače razložiti, kako je bilo mogoče, da je bilo človeško telo sestavljeno ali ustvarjeno. Po mojem prepričanju bi morali biti pred vsem baš vsi zdravniki verni in ponižni možje, ki radi molijo in očitno priznavajo •Višje Bitje, ki vodi vse naše človeške zadeve. •
"Če bi se kdaj v človeško dušo poglobili, bi ne mogli nikjer najti kakega bitja, da nima kake vrste duševnega.občutka, da obstoja neka nevidna moč in sila, prekašajoča V3e človeške sile, do katere se človek rad obrača v slučaju kake žalosti ali potrebe. Sčasoma dospe vsak izmed nas do zaključka naših problemov kar nas prisili, da gledamo naokoli za pomoč in uteho. Nesmrtni naš predsed-
nik Lincoln se je nekoč sledeče
izrazil: 'V svojem življenju sem bil večkrat prisiljen pasti na kolena v gotovem prepričanju, da nimam nikogar drugega kamor bi se obrnil. Da, v molitvi sem našel uteho. Stavil bi z vsakem izmed vas, da če bi dnevno čitali tekom petnajst minut pridigo našega Gospoda in Učenika na oni gori, bi našli nekaj koristnega za vaše življenje.' Torej pojdimo sedaj na naše delo!"
Po onem predavanju Dr. Granta oni večer nisem mogel zaspati, ker so mi njegove besede vedno zvenele v ušesih, čim bolj sem skušal iste pozabiti, tem bolj me je težilo v srcu. "Stvarstvo mora imeti svojega stvarnika," to mi je vedno prihajalo na misel. Ob sončnem izhodu mi je moje prejšnje prepričanje o ateizmu popolnoma prešlo.
Od tedaj je minilo že 34 let, kar sem vpošteval Dr. Grantov nasvet glede čitanja one pridige našega božjega Učenika. Danes sem docela prepričan, da Kristusovi nauki niso za nas samo najboljše navodilo lepega življenja, ampak tudi najbolj praktični.
Dandanes sicer živi mnogo kristjanov, ki trdijo, da je nemogoče v sedanji moderni civilizaciji slediti naukom Kristusa; da življenska filozofija nanašajoča se na prvo stoletje v primeri s sedanjim ni ena in ista ; toda vsi taki se motijo. Življenska filozofija je danes ravno taka kot tedaj, ko je Jezus živel. Zunanji pogoji se lahko tekom stoletij premenijo, toda principi pa ne. .. Jaz sem uverjen, da nas današnji problemi — nasprotst-\a političnih ideologij, plemensko sovraštvo, nepopisna gorja vojne in grožnje uničenja civilizacije — silijo do spoznanja, da ni druge pomoči rešitve sve-
družbe in "biznesa." p0 naukih Kristusa se mora ta dva svetova spojiti.
Naj še dodatno omenim druge lepe besede Dr. Carrela: "še nikdar v svetovni zgodovini ni bila molitev človeštvu ali »narodom tako'potrebna kakor ravno danes. Pomanjkanje zanimanja v verskem smislu je do-vedlo svet do roba propada. Naš najgloblji vir moči in popolnosti se je preziralo. Ako se bo molitev zopet udomačila med ljudstvo, potem se bo svet zboljšal."
Vendar je začel svet zopet spoznavati, da moramo v socialnem, političnem in ekonomskem oziru sebe smatrati tudi za čuvaje našega bližnjega; tako se je tudi ojačilo samožrt-vovanje mož in žena v vseh panogah življenja, kar kaže duhovno prebujenje. Na milijone in milijone oseb je prišlo do končnega spoznanja vsepovsod, da je nesmiselno» zadoščevati samemu sebi v materijalnem oziru. Potom raznih prevar so se prepričali, da človek ne more samo ob kruhu živeti. . ."
Ali bo letošnje leto odločilno?
V našem listu doslej še nismo spregovorili kakšni so izgledi v bližnji bodočnosti glede roka, kd3j bi mogle sedanje vojne operacije končati z zmago zaveznikov. Izkušnje' preteklosti nas učijo, da so v tem pogledu vsa prerokovanja do-
živela polom. Vsi, ki so doživljali dogodke prve svetovne ralnega obračuna z osjo moglo
no. Najhujše angleško orožje proti Nemčiji in njenim pod-repnikom je bil čas. čas je tisti najhujši sovražnik sil osi, ki jih bo izčrpal in sestradal. Zavezniški račun je bil utemeljen na golih računskih dejstvih. Narodnim gospodarjem v Angliji, ki do podrobnosti poznajo gospodarsko strukturo vsake posamezne države, saj so Angleži takorekoč gospodarji svetovnega gospodarstva, je bilo točno znano* kakšne zaloge imajo Nemci in njihovi pajdaši, in že v naprej so tudi izračunali, kdaj bo teh zalog konec. Nemčija in vse tiste države, ki so se njej pridružile v napadu na evropsko kulturo in civilizacijo, sq kakor posadke v obsedeni trdnjavi. Ko zmanjka hrane in municije je bela zastava edina rešitev.
Čas je bil torej do sedaj najboljši in najvernejši zaveznik demokratskih Sil. Izgleda pa, da je ta zaveznik prepočasen, ali pa da je že do sedaj toliko storil za azvezniško stvar, da so zavezniki sklenili postaviti ga v rezervo. Do sedaj namreč so se zlasti ameriški državniki pa tudi javno mnenje v napovedih, ki jih sicer niso s točnostjo označevali, pač pa jih dali samo naslutiti, vrtili okrog letnice 1943. Ko je pred nekaj, časom g. Roosevelt naročil do konca 1. 1943 ameriškr industriji, da dobavi 185,000 letal, 120,000 tankov, 55,000 protiletalskih topov in 18 milijonov ton trgovskega brodovja, je.vsa svetovna javnost sklepaja, da bo do gene-
ku letošnjega leta smrtni udarec. Odločujoči krogi v Moskvi so izjavili, da razpolaga danes ruska armada s 300 divizijami vojske na fronti in s 300 divizijami rezerve. Toliko mož ni mogla Nemčija nikdar postaviti na noge. Za rusko froAto je pripravljenih en milijon konjenikov, da stopijo v borbo v trenotku, ko se bo zima poslovila in bodo razsežni ruski predeli neprehodni za motorizirane edinice. Nemškemu vrhovnemu poveljstvu so vse te priprave dobro znane in povzročajo v Berlinu ogromne skrbi. Nemški voditelji konjenici niso p o s v e čali posebne pozornosti, ker so bili vsi vodilni nemški generali zatelebani v Panzerdivi-zije in so vse ostale klasične edinice vojne tehnike popolnoma zanemarili. Danes z vso hitrostjo in nervozo lovijo konje po vsej Evropi in z mrzlično naglico vežbajo vojake po starih načelih vojne umetnosti. Rusi pa so svojo deželo poznali in so vedeli, da bodo njihovi kozaki odigrali v vojnah še zelo veliko vlogo. Že dosedaj je ruska konjenica zaigrala Nemcem marsikatero presenečenje. V letošnji spomladi pa mislijo nevtralni opazovalci, da bo njena vloga odločilna.
Novo geslo zavezniških sil je danes: Zmaga še v teku tega leta!
Če tem resnim napovedim verujemo, in prav nobenega vzroka nimamo dvomiti v njihovo resnost in iskrenost, potem ne more biti več tako daleč čas, ko bomo srečni, združeni in svobodni na naših svetih tleh zapeli: Bože pravde, Lepa naša domovina in Naprej zastava Slave!—"Bazovica."
vojne in tudi tisti, ki po te do- prjti prav za prav šele v teku 1. godke proučevali na podlagi 1944 ali pa v najboljšem slu-sodb velikih zgodovinarjev in čaju 1. 1943. zmagovitih vojskovodij, so bili! Ali v zadnjih dneh so tako prepričani — ob pričetku so- angleški kakor tudi ameriški
vražnosti — da bo zmaga do- državniki nenadoma spremenili1 [^fo trdnjave V StratOS-sežena s pomočjo'francocžnh | ton. Sedaj zveni krilatica, da;	( J , . armad na kopnem in z angle-; neobhodno potrebno končno! leiTiem pOlCtU . . , , . , ško vojno mornarico na svetov- obračunati z osjo ne v 1. 1943, j Kaj je stratosfera? Zračni /L1".0 nih morjih. Ta. popolnoma do-! pač pa še v teku tetra leta. Do- i prostor, ki obdaja našo zemljo resnice kate^ gledanja settlsd uresTii-1 nald Nelšdtf, kFje neomejeni i in omogoča življenje na njej ________f„Je_:u??™ | Čila.. Operetni,proces v Riomu' diktator ameriške vojne proiz-1 (brez zračne obloge bi bilo tu-
, i ,	• .< •» . . I mu.	T>r
razlagal revnim ribičem in ju- , . ' : ,	. .	. . , i	* , ■. , „
,,___,____,_____j	kaze z vso goloto na popolno vodnje je dejal, da je nepotreb- di na našem planetu — kakor
ti predno je bil križan	j nepripravljenost in na narav- no čakati, da bo celotni načrt je na ostalih — vsako življenje
■ —4. —i--	—4.1 • ... „ v j nemogoče) je razmeroma zelo
majhen. Na približno 11,000 metrov višine je zrak zelo redek, preko 2,000 metrov pa ga skoro ni več. Od tu dalje — v
V minulih stoletjih je krivo if 0Č[Pf0 ^miselnost j proizvodnje izvršen, pač pa, da ziranje o materijalizmu na. | v o d 11 n i h francoskih državni-, £0 izgledi ogromnih prebitkov v , ___.____... , „ i kov. Ta proces, ki gaje vlača , zmogljivosti ameriške industri-
naziranje
rode večkrat napotilo do tega, da so obnovili zanimanje tudi za duševno korist. Generacija napreduje v umstvenem ter moralnem oziru, druga generacija ^ pa krene zopet nazaj; in tako 1),Jan se ta stvar ponavlja.
moglj
j v Vichyu uprizorila, zato ker'je taki, da bi se že v teku tega ! so tako zapovedali Nemci, nam leta in celo v naslednjih nekaj i je pokazal, da je francoski na- mesecih moglo misliti na konč- vsemirju, ki je neskončno, vla-rod in z njim njegovi voditelji, r-i obračun z nacizmom.
i nase.
Tako
zmage 1. 1918, pozabil je dejal v Ameriki tisti mož, ki Vsa pričakovanja v po-1 ima za predsednikom Roosevel-
gledu francoske vojaške sile so tom v Ameriki največ besede.
Dandanes živimo v tako res-	. .	...
ni dobi, da moramo kreniti zo-i^lla v resnicl ~ maseca JumJa pet na pravo pot in se izročiti 19T40 T p^avljena na laž božjemu vodstvu. Moliti mo- Ko Je Mussolim napadel Gr-ramo za modrost in razumeva- 30 se z°Pet našli Poroki, nje, za duševno moč, ki bo na- ki 50 napovedovali, da bo Mus-ša srca dovedla do spoznanja ,solini P°Papal Grčijo za zaju-človekoljubja, kar je J e z u s ; treK in da bodo njegove čete po učil. Moliti moramo, da se bo-!enem tednu sovražnosti že v
Na Angleškem so v zadnjih dneh najmerodajnejši državniki povedali podobne stvari
da popolna brezzračna praznina. Poleti v vsernirje, t. j. v brezzračni prostor so z današ-njimi tehničnimi pripomočki nemogoči. Pa tudi prodori do višin, kjer je zračni pritisk zelo majhen, rpcimo od 6,000 me-
Sir Stafford Cripps, predsednik j trov dalje pa do največ 20,000
angleške zbornice, Alexander, minister mornarice, Sinclair, minister letalstva so s posebnim povdarkom vodilnega angleške-mo dvignilT nad materijalistič-1Atonah- Preroške modrijane sojga časopisja spregovorili z iz-ne stvari in se združili v obče- 'Grki temeljito demantirali. Ko: redno energijo in naznanili sve-stvu božje moči.	iJe Prjšla grška pest do popolne- tu odločilne ofenzivne podvige,
nam daje pogum da naše bolj roki> ki so napovedovali čisto težavne probleme bolj lahko drugačen razvoj vojnih dogod-
rešujemo. Znani zdravnik Dr. Alexis Carrel omenja glede molitve sledeče: "če se enkrat privadiš iskreno moliti, si boš s tem življenje zdatno zboljšal, i
kov na Balkanu, kakor pa so se ti dogodki v resnici odigrali.
Ko je Hitler napadel Rusijo in ko so nemške horde v galopu dospele pred Moskvo, smo zo-
kajti molitev ti bo vtisnila v sr- j pet lahko slišali — in to od ce neizbrisljiv znak in ti bo isto j strokovnjakov — prerok ova-ublažila. Zamisli se torej čez j nja, ki so postavljala datume dan in moli pobožno na tiho, pa | zasedbe Moskve. Hvala bogu, boš imel vse drugačne občutke' tudi ti preroki niso imeli sreče.
v svojem srcu. Zavest mirne vesti te bo ublažila. V molitvi človek dožene in spozna svojo sebičnost, napuh, strah, jezo, itd. Molitev navaja dušo k miru in milosti božji.
Osebe, ki ne odobravajo molitve delajo tako, kakor osebe, ki trdijo, da vsejano seme kake rože ne bo pognalo v kaki temni kleti, pri tem ga pa nikdar ne zmočijo z vodo. Edin način dokaza, da so nauki Kristusa priporočljivi in praktični, je treba iste praktično izvajati. * Žal, da skušamo ločevati versko in elično ocenjevanje od naših vsakdanjih zadev; radi bi torej živeli na dveh svetovih — navduševanja in hrepenenja na enem, na drugem pa politike,
Zaradi vseh teh in podobnih izkušenj, so preroki zlezli v zatišje in začasni pokoj. Tudi vodilni državniki posameznih vojskujočih se držav, če izvzame-je javno napovedal konec sedanje vojne ob koncu 1. 1941., niso bili v tem pogledu preveč gostobesedni. Vsekakor največji sodobni državnik Churchill se nikdar ni spuščal v svojih neštevilnih govorih v kakr-šnasikoli prerokovanja glede časovnega razdobja, v katerem naj bi se sedanja morija končala. Nasprotno g. Churchill je v svojih govorih uporabljal letnice 1943, 1944 in tudi 1945, s čimer je hotel povedati, da se angleški narod in njegov imperij pripravljata na dolgo voj-
še v teku tega leta. Naslufeni obrisi se že kažejo na obzorju. Na Irsko je prispela že cela armada Amerikancev. Uradne izjave govorijo, da toliko mož še nikdar ni bilo v enem konvoju prepeljanih, odkar pomni svet. če si ogledamo številke v zadnji svetovni vojni, ko so pripeljali mesečno na Francosko po 160,000 in več ameriških vojakov, potem si lahko predstavljamo kako mogočna bo ameriška armada na angleškem otočju, ko udari ura za splošen napad, če k vsemu temu dodamo odločitve angleškega letalstva, da se v bodoče ne bodo več ozirali, kje je sovražnik in ga bodo tolkli povsod, kjerkoli bi mogel biti nevaren, potem si lahko mislimo, da bomo že v teku naslednjih tednov sodoživljali velike dogodke. Po izjavah angleških merodajnih krogov bo že v kratkem pričela velika letalska ofenziva zaveznikov, ki bo zajela vse zasedene predele Evrope in predvsem Nemčijo in Italijo.
Tudi Stalin je pred dnevi govoril, da je ruski narod trdno odločen zadati Nemcem še v te-
metrov višine, so bili do novej šega časa še neznani. Pas šibkega zračnega pritiska od 6,-000 do 20,000 metrov višine
pred meseci s pomočjo takozva-nih letečih trdnjav. Sedaj so
taki poleti že vsakdanji. Oglejmo si tak polet.
V letalu je posadka zavzela svoja mesta potem, ko so se zrakoplovci oblekli v oblačila, ki so električno kurjena. V stratosferi namreč vlada takšen mraz, da tudi najboljši kožuh ne zadostuje. V posebnih sobah z različnim zračnim pritiskom, ki jih ima na razpolago RAF, so se letalci navajali na različne zračne pritiske, katerim bodo podvrženi na raznih Višinah.
Letalec, ki bi tako vežbanjt opustil in ki bi-ne podvzel vseh potrebnih varnostnih ukrepov, bi se kaj hitro znašel V stratosferi v nezavestnem stanju. Tako nevarna in usodna so presenečenja. ki jih nudijo nebeške višave drznemu in lahkomiselnemu letalcu. Že na 6,000 metrov se pojavljajo zelo težke bolečine v kolenih in v sklepih, še višje nad 6,000 metrov višine pričenja revolucija v želodcu. Strahoviti krči napadajo človeka in najodpornejši le z največjjo težavo prenašajo bolečine. Kakšno je zdravilo za vse te nevšečnosti? Kisik in še vedno kisik!
Zobobol je neprijetna zadev-ščina celo za človeka, ki se giblje na zemlji. Na višini 8,000 metrov občutijo nezavarovani letalci strahovite bolečine vsega zobovja. Najneznatnejša plomba v zobu postane neznosna.
J Posadka leteče trdnjave pozna zelo dobro vse te nebeške muhe in se je zato pridno uvež-
bala,
Ko je leteča trdnjava dosegla višino 7,000 metrov in leti z normalno hitrostjo, mora metalec bomfc svoj tovor odvreči najmanj štiri kilometre pred ciljem, Če hoče tudi zadeti.
Poveljnik leteče trdnjave mora imeti ves načrt poleta stalno pred očmi: Položaj in uro sestanka z ostalimi lahkimi bombniki kakor tudi cilj napada. Operacija sama je bila do podrobnosti-izdelana že pred časom in potek se mora odigrati z največjo natančnostjo. Strelec preizkuša svoj aparat za kisik. Ko bo v boju s sovražnimi lovci mu je potrebna znatno večja količina kisika kakor pa ostali posadki, ki takrat fizično ni tako zaposlena.
Letalo polzi v razredčenem zraku. Dve sto tisoč dolarjev vrednosti plava po zraku. Cilj je že precej razločno viden. Na krila se je usedla debela plast ledu, ki je zameglila tudi šipe. Uporabiti je treba pripomočke, da se led odstrani. Že v naslednjem trenotku se letalo bliža cilju napada. Metalec bomb
Enkrat,
imenujemo stratosfera. Prof.
Piccard je pred leti s posebno j je že vse izračunal, zrakoplovno pripravo prvi pro- j dvakrat, trikra tpritisne vzmet
Da 7molitvi ie moč- ista ^za so se zopet našli pre-1 ki jih bodo zavezniki podvzeli drl v stratosfero. Dosegel je , in spušča bombe. V sredini ob-.	J	. J—i..- i.: —.—j—i.- ' *——Mot,in^nJ višino 14,000 metrov in za njim jekta, ki je komaj dobro viden,
so Rusi dosegli celo 15,000 me- j se nekaj kilometrov nižje dvi-trov. Vse to pa so bili samo gajo majhni temni oblački.
Vse sovražno letalstvo je v zraku, da prežene vsiljivca, ki si je upal pri belem dnevu napasti važne vojaške naprave sovražnika. Hampdeni in Wel-lingtoni so dva kilometra nižje stopili v borbo z Messerschmidt 109 F. Medtem leteča trdnjava spopolnjuje svoje uničevalno delo.
Zračna operacija je končana. Potem ko so drzni letalci napravili obsežen polet, se jeklena zračna križarka obrača proti domu. Nekaj ur pozneje je bila svetovna javnost obveščena o uspehih zračnega napada na nemška industrijska območja.
Po zadnjih napovedih angleškega letalskega ministra bodo v sedanji zračni ofenzivi nad Nemčijo igrale odločujočo vlogo zračne trdnjave angleškega in ameriškega letalstva. Prvi del te vloge so uspešno odigrale baš v zadnjih dneh.
znanstveni poskusi, ki za prakso še niso bili izdelani.
Vsi, ki so se vsaj površno ukvarjali z razlago o delovanju eksplozivnih motorjev, ki so danes izključno pogonsko sredstvo letal, vedo, da če motorju primanjkuje zraka tudi ne more biti izgorevanja, za katero je neobhodno potreben kisik, ki je sestavni del zraku. Je pa še vse polno drugih nevšečnosti, ki čakajo pilota v stratosferi.
Važnost stratosferičnega poleta je v modernem bojevanju naravnost ogromna. Polet v višini 15,000 metrov nad Berlin bi skoro izključil vsako 0g-ražanje letala s strani protiletalskega topništva in tudi vsako nadlegovanje s strani sovražnih lovcev, katerih letala ne bi bila zgrajena za stratosferični polet. Zaradi tega so Amerikanci in Angleži posvetili prav posebno pažnjo vprašanju proizvodnje letal, ki bi lahko nemoteno letela v stratosferi.
Prvi stratosferični polet angleške RAF je bil izvršen že
AGITIRAJTE za mladinSKI oddelek I <
k. s. k. jemote"
m ufhavneStvo
CUT ST. AVINUI
cleveland, OHIO
m
to ofUM
morajo bttt t nataa urada n priobčita* t ttffltt
leto...
JOM
Za naflana a AmfriEo. Za InoaMMtTO_, ..........—
_$1.80 $3.00
OFKCIAL ORGAN OF AMD 52£5FJ£t2£ T7 R A THE GRAND CARNIOLIAN SLOVKNIAN OATHOLIO UNION of tbe U. d. a m the mtarat oi tbm Order	_
OFFICE: «117 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND. OBIO
MU
Of .obecrtptloc:
Por For
cbera.
JUM
..$1.60
Ooantrtaa.
____$3.00
»88
0 SLOVENSKEM NARODNEM KONGRESU
•
Se nikdar v zgodovini ni bil svet v tako kritičnem in v tako žalostnem položaju vsled kake vajne, v kakoršnem živimo danes. Da, letnica 1940-1942 bo ostala s krvavimi črkami zapisana v analih stoletij! Vsi svetovni deli so dandanes pod orožjem najbolj pa nesrečna Evropa, nad katero gospodarijo neusmiljeni d.iktatorji ter so oropali prej svobodne narode vsega in jih
vtaknili v svoj suženski jarem.
Da, žal, da je sedanja vojna vihra prizadjala tudi našo nepozabno staro domovino, prelepo našo Slovenijo, ki je med ostalimi podjarmljenimi kraji najbolj hudo prizadeta. O njenem gorju ter grozotah, katere mora prestajati, čitamo dan za dnevom bolj gorostasna poročila. Lepe slovenske vasice izginjajo s površja vsled sovražnikovega razdejanja; obešanje in streljanje naših nedolžnih žrtef se vedno množi; ljudstvo mora zapuščati svoje domove in se seliti v tujino za prisilnim delom. Da, res takega križevega pota ne prestaja nihče drugi, kot naša
nesrečna Slovenija!	c
Nimajo samo na Češkem svojih zgodovinskih Lidic, tudi v
Sloveniji jih je mnogo!
V tej hudi preskušnji so zadnji čas začeli z našo nesrečno Slovenijo simpatizirati tudi Amerikanci, saj lahko večkrat čita-te v njih listih različne članke in poročila. Prav gotovo in naravno, da pa najbolj z našo, na križ pribito Slovenijo sočustvujemo mi, ameriški Slovenci in ji skušamo na vse načine po naši najboljši moči pomaati. Nabrali smo že nekaj tisočakov (žal, samo nekaj!), ki ji bodo v pomoč po končani vojni, kajti sedanja pomoč je nemogoča vsled vojnih razmer.
Naša slovenska sekcija J. P. O., kjer so včlanjene vse n^še podporne oranizacije, se je pa sedaj zavzela še za eno pomoč Sloveniji, namreč v političnem oziru. Vsled tega je navedena sekcija JPO določila dan 5. in 6. decembra za Slovenski narodni kongres, vršeč se v našem Clevelandu, ali naši ameriški Ljubljani. O tem smo zadnje tedne že veliko pisali.
Med ostalimi slovenskimi podpornimi organizacijami je tudi naša Jednota, ki stremi in podpira idejo obnovljen j a in združene Jugoslavije po vojni. To je jasno razodela in pokazala dne 21. avgusta t. 1. na osmi seji minule konvencije v Chicagu z odobreno sledeče resolucijo:
"Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota kot najstarejša slovenska organizacija v Ameriki, ki predstavlja 40,000 organiziranih Amerikancev slovenskega pokolenja je na svoji redni konvenciji v Chicagu od dne 17. do 22. avgusta, 1942 sprejela med drugim v svoj program tudi nalogo, da bo po svojih organih sodelovala pri delu za zopetno osvoboditev stare domovine, Slovenije, in za združitev vseh Slovencev v obnovljeni in federativno urejeni Jugoslaviji.
"Poznavajoč želje in razpoloženje naših slovenskih rojakov v stari domovini, ki so trenutno žrtev nemških, italijanskih in madjarskih okupatorjev ter poznavajoč prizadevanje obeh slovenskih predstavnikov v Jugoslovanski vladi v Londonu, Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota v imenu 40,000 svojih članov izjavlja:
"1.) Hočemo, da bodo v bodoči Jugoslaviji združeni prav vsi Slovenci, tudi oni, ki so po prvi svetovni vojni ostali pod Italijo, Nemčijo in Madjarsko.
"2.) Hočemo, da bo ta Združena Slovenija enakopraven del obnovljene Jugoslavije, ki naj bo federativno urejena v bratskem sporazumu med Jugoslovanskimi narodi Srbi, Hrvati in Slovenci.
"3.) Hočemo, da bo ta obnovljena Jugoslavija, ki je s svojim odporom dokazala svojo življensko silo, hrbtenico nove ureditve Balkana in Jugovzhodne Evrope.
"4.) Obsojamo vse tiste, ki doma in tu v Ameriki seje-jo razdor in spore med Srbi, Hrvati in Slovenci, ker ti spori škodujejo tako Ameriki kakor Jugoslaviji in koristijo samo našim skupnim sovražnikom nacistom in fašistom.
"5.) Apeliramo predvsem na Jugoslovansko vlado v Londonu, da o tem pravcu čimpreje izreče odločno in jasno besedo kakor tudi na vlado v Washingtonu, da s svojim vplivom med Amerikanci, Jugoslovanskega porekla to razdiralno akcijo prepreči.
"6.) Dajemo vse priznanje in občudovanje Jugoslovanskim četnikom, Srbom, Hrvatom In Slovencem, ki se pod vodstvom Draže Mihaljeviča bore za svojo, našo svobodo in junaško vztrajajo v borbi proti nam močnemu sovražniku.
"7.) Apeliramo na vse merodajne, da-dajo tem junaškim slovenskim borcem, ter junaški Rusiji vso pomoč s tem, da čimpreje odpro drugo fronto.
"8.) Odločno odklanjamo in odbijamo vse poskuse kreiranja kake bodoče Avstro-Ogrske ali takozvane "Katoliške Srednje Evrope," ker Slovenci s svojo krvjo in odporom iz dneva v dan dokazujejo, da hočejo živeti v Jugoslaviji
"9.) Apeliramo na merodajne, da že sedaj mislijo in se pripravljajo, da po osvoboditvi čimprej nudijo tem krajem in narodom svojo pomoč, ker bo Jugoslavija vsled svoje borbe in odpora najbolj izčrpana in najbolj izropana država v Evropi.
"Ta resolucija naj se pošlje predsedniku Franklin D. Rooseveltu v Washington in predsedniku Jugoslovanske
vlade v London.
"Predlagano in podpirano, da se navedena resolucija soglasno sprejme. Sprejeto."	#
Navedeni Slovenski narodni kongres se bo vršil torej že čez dobre tri tedne. Da pokaže tudi članstvo naše Jednote svoje zanimanje za bodočnost Jugoslavije, zato iskreno apeliram* na vsa naša krajevna društva iz države Ohio in bližine, da naj; izvoltjo svojega delegata za ta kongres, ime istega pa tako* naznanite predsedniku J. P. Oi Slovenska sekcija, Mr. Vincent Cainkar ju, 2659 So. Laivndale Ave., Chicago, lil.
PRELOM PROPAGANDE NA RUSKI .FRONTI
OFFICE OF WAR INFORMATION x Washington, D. C.
Na obeh straneh fronte se vodi bitka propagande ravno tako neprestano, kakor se vodi v glavnih mestih, pa z eno veliko razliko. Na bojni bojni fronti je prilika za direktno dotiko s sovražnikom, kajti tam ni Hitler, ni Mussolini, ni Tdjo ne morejo pgve-zati oči in zamašiti ušesa borilcev osišča.
Ruska fronta je eden izmed onih malo krajev na svetu, kjer imajo Nemci kako dotiko z zunanjim svetom in Hitler in Goeb-bels ne moreta nič storiti proti temu, dokler vojna traja. To je pač poseben prelom na propagandni fronti in naši ruski za-vozniki izrabljajo to priliko, kar se da. Njihov oddelek za propagando v nemškem jeziku dela dan in noč, da čez trenče vtihotapi resnično povest te vojne v roke Nemcev, ki tekom teh zadnjih devetih let so samo slišali to, kar so Naciji hoteli, da slišijo. Kakor vojni dopisnik Leland Stovve obvešča iz Rusije, vojna propaganda besni vseskozi po vsej ruski fronti ravno tako neprestano kakor vojna topov in bomb.
Letaki ali pamfleti so seveda glavno sredstvo za podučeva-nje Nemcev o drugi plati slike svetovne vojne. Glasno govoreči megafoni pa, se tudi redno rabijo na fronti in dostikrat nemški ujetniki sami nagovarjajo vojake svojih lastnih stotnij ali polkov. Mnogi ujetniki to jako radi storijo. Nacijska propaganda v Hitlerjevi vojski je tako prestrašila svoje vojake, češ da bodo takoj ustreljeni, čim jih Rusi ujamejo, da ta osebna poročila s strani nemških ujetnikov je najboljši način za to, da si nemški Mihi začne praskati glavo in zopet malce misliti.
Ruski megafoni na fronti morajo biti poseben trn v peti nacijskega visokega poveljstva, kajti ono, kar nemški vojaki slišijo vsako noč, je zlasti to, kar jim nemški ujetniki sami pri: povedujejo in odpirajo oči. Nemški vojak na ruski fronti ne zna nič o zračnih napadih zaveznikov, ki mečejo bombe na nemška mesta, pa tudi nič, na primer, o zadnjem bombardiranju ameriških letal nad Lille. Nemški vojak na ruski fronti pa dobiva vse take vesti podrobno vsako noč v svoji lastni materinščini.
Veliko število nemških ujetnikov je tudi priznalo svoje vznemirjanje vsled obljub svojih častnikov, da bodo Naciji zavzeli Stalingrad že začetkom septembra. Nemški častniki so jim pravili, da bo potem vojne konec. Ruski megafon pa jim je pravil: "Vaši častniki so rekli svojim četam, da bo Stalingrad v vaših rokah še pred petimi tedni.. Zgubili ste pa ogromne tisoče mož in Stalingrad še ni vaš. Zakaj ? Koliko več zim hočete ostati v trenčah na Ruskem?"
Rusi izdajajo celo časopise, pisane v nemščini, ki jih pošiljajo onstran fronte. Eden izmed teh se zove "Die Wahrheit" (Resnica) in drugi ima naslov: "Kaj se dogaja na Nemškem.' Ta poslednji je imel uvodni članek o slabi letini na Nemškem in je tudi priobčil pismo s strani matere nekega ujetega vojaka, v katerem se je ona pritoževala o strašni hrani, ki jo dobivajo doma. •	'	i
Clančič v okvirju na prvi strani je naglašal: "Hitler jt zasedel skoraj vso Evropo, ali porcije kruha na Nemškem postajajo vedno manjše ... Ali ni bedasto boriti se za to, da se skupina Hitlerjevih parasitov obogati? Dobro premislite."
Nemci sami nudijo najboljšo propagando s pismi, ki sc najdejo pri truplih padlih nemških vojakov. "Die Wahrheit" priobčuje mnogo teh pisem. Eno izmed teh, poslano v avgustu iz Hamburga od očeta nemškega vojaka, je značilno. Glasi se:
"Dragi Oskar Hubert.—Veseli nas, da si zdrav. Mi pa smo v nočeh 27., 28. in 29: doživeli nekaj strašnega. Da bi bil Ti r nami, bi priznal, da nisi nikdar videl kaj takega. Krasni Alster Paviljon je zgorel do tal in bombe so zadele mnogo trgov in ulic. Število mrtvih je bilo 329 in skoraj 7,000 ranjenih. V naši soseščini je padlo 800 bomb." J
Ruski aeroplani spuščajo take letake, kot je "Die Wahr-heit" nad nemške postojanke v ogromnih količinah. Toda Rdeča armada ima raznovrstne načine, da pridejo prav za gotove v nemške roke.
Po noči ruski vojaki dostikrat lezejo do nemških trenč, pa mečejo v iste zavoje letakov. Kjer so linije blizu druga druge, se mečejo zavoji na nemško stran z vzmetom ali pa se priveše-jo na balončke, ki jih veter tja odnese. Ko so balončki nad nemško postojanko, jih dobri strelci prestrelijo tako, da pridejo letaki prav tja.
Nekje je položaj tak, da struga Volge služi za prenos omotov z letaki, zopet drugje, kjer je znano, da nemški vojaki poizvedujejo po noči, se omot pusti tam, da ga Fric sam pobere. Priložena so tudi pisma nemških vjetnikov. Na vse te načine se vzdržuje dotika z nemškimi vojaki. Fronta Stalingrada je toliko v propagandi, kolikor v boju, in je zares fronta vseh Združenih narodov.	r
-o—-
Pesnikova molitev
(Rom C onion "A Poet'« Prayer")
Ponižno dobri Bog Te prosim, vpoštevaj kitice te male; ne prosim Te svetovne slave " in tudi ne priznanja, hvale.
Navdahni dan me vsak na novo, da pesmi moje skromne,—vero, ljubezen v Te bi spet vžgale v srce grešnikov vsaktero.
Čeprav ime bo nepoznano po delu in življenju mojem, brez vsake slave rad umrjem: če bom zapisaq v srcu Tvojem. Poslovenil Ivan Zupan.
Domača fronta
Office of War Information Washington, D. C.
V svetovnem boju Združenih narodov proti osisču se naši bo-rilci nahajajo na raznih frontah in dolgost plovnih prog, koder plovejo ladje od tukaj pod zaščito bojnih ladij, takozvani convoys, je za mnogo tisoč milj daljša kot pot okoli zemlje. Problem prevažanja in zalaganja—za naše sile onstran morja in tudi za zavezniške—je zato jako važen.
Ne manj težaven je problem prevažanja tukaj doma. Izmed vseh problemov na obzorju na-
še dežele, itak prepolnen problemov, prometni primanjkljaj povzroča največ preglavic. Gre se zsi vprašanje ne le naglega prevažanja vojnega blaga preko dežele, marveč tudi vsakdanjega potovanja delavcev, gospodinj, šolskih otrok. Veliko je dela, čas pa je prekratek, da vzadostimo vsem zahtevam za neprestano premikanje ljudi, surovin, živeža, vojnega blaga in blaga, nujno potrebnega za vsakdanji obstoj naših 130,-000,000 prebivalcev.
Celo ob najbolj ugodnih okolnostih, za časa miru, so bili prometni problemi te dežele orjaški. Za časa vojne pa so postali fantastični. postali so tako veliki, da niti ne moremo misliti, da bi zadostovali vsem njim. In to je razlog, zakaj se moramo^ iznebiti onih, ki niso skrajno nujni, zakaj moramo izrabljati vsa razpoložljiva sredstva do skrajne mere mogočnosti.
To je ogromno težavna stvar, težavnejša kot si jo navadni človek predstavlja. Amerika je dežela, ki je strašno odvisna od prometa, da ostane živa. Drugače kot narodi v Evropi— zavezniki ali sovražniki — mi smo navajeni potovati velike daljave, ko premikamo sebe in svoje blago od kraja do kraja. To je razlog, zakaj so naše lokomotive tako velike in silne, zakaj naši avtomobili presegajo evropske vozove v veličini in konjski sili. Ni to le zato, ker smo bolj napredni, marveč zato, ker ti vozovi imajo izvrševati večjo nalogo. Privatni avtomobil tvori podlago naših potovalnih navad. Tekom leta 1941 izmed vseh milj, ki so jih ameriški potniki prepotovali, se je 86 odstotkov vsega potovanja vršilo v privatnih avtomobilih. Ostalih 14 odstotkov je obsegalo vsako drugo vrsto načinov potovanja — železnice, buse, aeroplane, tramvaje in podzemeljske železnice.
Ko se potovanje omeji—in se sedaj že omejuje—bomo pač prjsilj.eni spremeniti svoje potovalne navade. Moramo držati železnice in proge trukov proste od prevažanja, ki ni skrajno nujno. Moramo zapomniti si, in to pred vsem drugim. da, ako se naši avtomobili odstranijo proč od ceste—obrabljeni vsled pretirane in nepotrebne rabe—ne bo novih za nadomestilo.
In busi, tramvaji, železnice ne bi nikdar mogli prenašati vse breme, ki bi se na nje naložilo. Novih privatnih avtomobilov ne bo več in prav malo novih javnih prometnih voz, dokler vojna ne konča. Onih 86% se enostavno ne more stisniti v 14%.
Umna konservacija s tem, da se držijo v dobrem stanju vsa naša prometna sredstva in rabijo le*za nujno potrebne svrhe, to je edini odgovor. Treba je resne in prepričevalne kampanje v namen, da se bodo kolesa ameriškega prometa nadalje vrtela pač tako dolgo, kakor je mogoče. Ako se ustavijo —pa nismo do tedaj dosegli zmage—bi ta dežela doživela tako paralizo življenja in industrije, kakršne svetovna zgodovina še ni videla.
Seveda pomanjkanje gumijevih obročev je najvažnejša poedina točka v krizi našega prometa. Več kot štirje izmed vsakih pet Amerikancev se povprečno vozijo na delo v svojih privatnih avtomobilih in za mnoge izmed njih ni drugih prometnih sredstev na razpolago. Vendarle ni mogoče dobivati nikakih novih obročev in, kakor trdi poročilo Baruchove-ga odbora, se obroči, ki jih imamo, obrabljajo osemkrat hitrejše, kot se nadomestujejo.
Kar se je dosedaj storilo za prihranitev obročev, ne bo nam dajalo zadosti kolesnega gumija, da se reši ta kritični položaj. Od 22. novembra naprej bomo morali shajati le z enim
rezervnim obročem za vsak potniški avtomobil v deželi. Railway Express Agency bo nabirala vse rabljene obroče brez nikakega troška za lastnike, obroči se bodo odpošiljali v vladna skladišča in po cenitvi ob primernih cenah bo lastnik dobival ček ali vojne bonde, ali znamke v plačilo, kakor pač on želi. Motoristi imajo sicer pravico držati pet izmed svojih najboljših obročev, toda si me-rajo zabeležeti serij alne številke istih—kajti te številke bodo potrebovali, ko zaprosijo za ra-cioniranje gazolina. Oni, ki se iznebijo vseh obročev čez pet, ne bodo dobivali nikakega gazolina po 22. novembru.
GREGORČIČEVA PESEM V ŠPANSKEM JEZIKU
Nabožni mesečnik "Duhovno življenje," ki izhaja v Buenos Aires, Argentina, ima v svoji septembrski' številki priobčeno nesmrtno Gregorčičevo pesem "Nazaj v planinski raj!" v španščini pod naslovom: "VOL-VERE A MIS MONTANAS!"
Ker vemo, da ta jezik razumejo tudi nekateri naši rojaki, isto dobesedno prinašamo na tem mestu kakor sledi:
Entre ložanas vides • de singular riqueza oculta su belleza un valle encantador. Mas yo, hoy mas que nunca, posar mi planta anhelo sobre el abrupto suelo de mi serrano Eden.
• De verde tapizados, les valles y las lomas ofrecen mil aromas a la estacion floral. Los trinos, melodias desgranan placenteras, aqui, la primavera . . . alli, la nieve aun.
r
Contempla los vinedos, cargados de racimos, en oro convertidos, alegres como el sol. Par que por que prefieres las asperas pendientes a la vision sonriente del fruto y de la flor?
No ves cuantos amigos, rodeandote ariosos, te dicen carinosos: Por que te quieres ir? Que lazos misteriosos te ligari a las sierras? Por que, di, no te quedas? j Por que quieres partir?
Recuerdos imborrables a ellas me han unido, en ellas he nacido, alli quiero morir. O adoradas cumbres, como aleanzarlas quiero! Tan cerca estais del cielo, que alli me siento en el. -o-
Našim pokojnim članom v spomin
V prihodnji izdaji bo priobčeno zopetno uradno naznanilo o naših do 31. oktobra t. 1. umrlih članih in članicah. Poročilo izkazuje 32 novih smrtnih slučajev odraslega in tri mla-* dinskega oddelka. Med prvimi se je ta čas preselilo v večnost 18 naših članic in 14 članov. Najmlaša je bila stara 18 let, najstarejši pa 86. Ti so:
Marg Lunka, članica društva št. 174, umrla 22. septembra, stara 72 let.
Josip Tomazetich, Član društva št. 103, umrl 26. septembra, star 48 let.
Marg Savnik, članica društva št. 5, umrla 5 oktobra, stara 74 let.
Peter Culig, član društva št.
7, umrl 23. septembra, star 62
Caroline Zellinger, članica
društva št. 10, umrla 29. (avgu-sta, stara 6 Olet.
Antonija Cesnik, članica društva št. 15, umrlft 3. oktobra, stara 60 let.
Theresa Ziherle, članica društva št. 80, umrla 8. septembra, stara 54 let.
Josephine Godec, članica društva št. 104, umrla 3. oktobra, stara 33 let.
Frank Ulager, član društva št. 185, umrl 11. septembra, star 47 let.
Jakob Smuk, Član društva št. 13, umrl 1. oktobra, star 86 let.
Frank Rutar, član društva št. 52, umrl 14. oktobra, star 67 let.
Marg Pavletich, članica društva št. 74, umrla 9. oktobra, stara 75 let.
Frances Zalar, članica društva št. 135, umrla 6. oktobra, stara 63 let.
Frank Fance, član društva št. 87, umrl 15. oktobra, star 67 let.
Paul Kajdonič, član društva št. 50, umrl 4. oktobra, star 73 let.
John Pockag, član društva št. 64, umrl 14. oktobra, star 22 let.
Margaret Bencic, članica
društva št. 206, umrla 14. oktobra, stara 55 let.
Agnes Gorišek, članica društva št. 81, umrla 7. oktobra, stara 66 let.
Josephine Toporis, članica društva št. 162, umrla 15. oktobra, stara 45 let.
Agnes Novak-Smole, članica društva št. 162, umrla 15. oktobra, stara 51 let.
Marg Glauan, članica društva št. 2, umrla 17. oktobra, stara 36 let.
Angela Beg, članica društva št. 243. umrla 12. oktobra, stara 55Jet.
John Kobe Jr., član društva št. 30, umrl 28. oktobra, star 49 let.
Marg Cernugelj, članica
društva št. 42, umrla 6. oktobra, s\ara 74 let.
Margarei Kerhin,- članica društva št. 165, umrla 19. oktobra, stara 18 let.
John Sile, član društva št. št. 29, umrla 26. oktobra, star 59 let.
Louis Coban, član društva št. 163, umrl 25. oktobra, star 48 let.
Catherine Luzar, članica društva št. 98, umrla 13 oktobra, stara 71 let.
% Ignac Okorn, član društva št. 47, umrl 18. oktobra, star 78 let.
Katarina Petrunic, članica
ca društva št. 97, umrla 31. oktobra ,.jbtara 56 let.
John Grill, član društva št. 169, umrl 22. oktobra, stat 56 let.	%
Naj v miru božjem počivajo! -o-
IIBERTY UMEfflCKS
"War Bonds," said an an-gler named Wade,
"Are the »portingest ca teh I have made— Thevll save us our £rčadom
And then, when vve need 'em,
They're good for more cash than we paid!"
Help tink thoM ]ip«am "fiihermen"! Pat ■ full tmm pereent of your incom« loto W«r Boadt ar Stampa, m*mrypmydmy. It'« VITA L.
V. S. Trmuury D+mminti.
u

Ustanovljena V Jolieta, HL,
drftavl niti _ _
OLAVNI URAD: Ml N. CHICAGO ST, JOLIET. ILL Telefon v slavnem uradu: JoUet BMIr stanovanja cL tajnika: Mtti Od ustanovitve do 30. septembra. 1942 znaša skupna izplačana podpora 38 481 944
Solvent&ost 127.24%	,	'
__ OLAVNI ODBORNIKI
ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH "TTK7AOO ttj. Glavni predsednik: JOHN GERM. 817 Bast "CT st, Puebio, fTrftr. Prvi podpredsednik: JOHN ZKPRAN. 7tM W. 15th St, fTilrami. HL DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 471* Hatfleld St, tu^^ji. p* Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 198 Miki 9t. N. W, Barberton. O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bos M7. Wj. Peta podprsdsedolsa: JOHANA MOHAR, 11»	Ave, Sheboypm.
Imovina naložena v vojnohranilnih bondih Združenih držav serije "F," zrelostna vrednost $35,760, za katere
smo plačali ...................................$26,455.00
Leo Jurjevec, blagajnik. P. S.—Prosim vse sloveriskeliste v Ameriki, da gornje poročilo ponatisnejo.
-!-o-
Ali je treba Slovenskega
v
fieetl podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4*73 Pearl St, Denver. Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, JoUet, HL PomoCnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 3M_ N.	St, JoUet, HL
Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. »1 N Chicago St, JoUet. HL
Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 410 N. Irtitflgrr St, JoUet, pn Vrhovni adravnlk: DR M. P. OMAN. Mil St Clair Ave, fisfalsnil. O. NADZORNI ODBOR
Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 713 Jooas St, Bnleth. L nadzornica: MART K POLUTNIK. 1711 B. SOth St, Lorain. O. H. nadzornik: PRANK LOKAR 1352 Havthorne St, Pittsburgh. Pa. m. nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. IV. nadzornica: MART HOCHEVAR 21241 Miller Ave, Clevelsnd. O.
PINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Rubj St, Joliet, m. MARTIN SHUKLE. 811 Avenns A. Eveleth. Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg. Pa.
POROTNI ODBOR JOHN A. DECHMAN. 1152 Jancey St.. Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, MUwaukee, Wla. . WTI.I.IAM P. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave, Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chloago, HL
Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jbdnote, naj ae DoSUJaJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, Joliet, HL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S K. JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio.
iz glavnega urada k. s. k. jednote
Stroški konvencije
Stroški minule ali 20. konvencije znašajo $37,956.36. Letošnja konvencija je stala Jednoto približno $4,200 več kot pa je stala konvencija leta 1938. Da so stroški letošnje konvencije večji, kot pa so bili leta 1938 je vzrok ta, ker je bilo pri konvenciji letošnjega leta več delegatov kot jih je bilo pri 19. konvenciji in tudi dnevnice so bile večje kot so bile leta 1938.
Dnevnice znašajo $28,428r vožnja $8,299.66; tiskovina, najemnina dvorane in drugo $1,223.70. Skupaj $37,956.36.
Resnična so bila predkonvenčna poročila, ko se je zatrjevalo, da konvencije stanejo velik"b denarja. Skoraj 38 tisoč dolarjev je stala letošnja konvencija. Precej lepo svoto.
Pred zadnjo konvencijo in mnogokrat poprej sem povdar-jal in tako povdarjam tudi danes, da vse delo naših konvencij bi se dalo lahko izvršiti v teku štirih dni. Upati je, da/ prihodnja konvencija ne bo trajala več kakor štiri dni.
Delegacija minule konvencije je z#!o pametno ravnala, ko je določila, da se v bodoče odstrani vse medkonvenčne prireditve. Razne prireditve, ki so se dosedaj navadno vršile med konvencijo, so stale Jednoto precej denarja. V bodoče se bodo morale take prireditve vršiti pred konvencijo ali pa po konvenciji. Na ta način se ne bo motilo ali zadrževalo delo konvencije.
Poleg tega je pa še ena točka, pri kateri se porabi veliko . dragocenega časa in to so pravila. Odbor za pravila navadno porabi največ konvenčnega časa, to pa zato, ker se pri odborovi seji čita pravila točko za tečko. Po mojem mnenju je to nepotrebno. S čitanjem pravil se sanift trati dragoceni čas. Pravila naj bi se prečitalo že pred konvencijo in to pri društveni seji. Prej£.embe pravil, ki jih društveniki smatrajo za potrebne, naj bi delegat pri konvenciji odboru za pravila predložil, kar bi zelo skrajšalo čas konvencije. Prav lahko bi se s tem prihranilo dva dni in konvencija bi bila gotova v teku štirih dni, kar bi prihranilo Jednoti nekaj tisočakov.
Kom etični zapisnik
Zapisnik minule konvencije v obliki knjižice je bil razposlan. Po eno knjižico zapisnika se je poslalo članom glavnega odbora yi enako tudi vsakemu delegatu. Poleg tega se je pa poslalo po dve knjižici zapisnika tudi društvenim tajnikom in tajnicam. Če bi slučajno kateri zkpisnika ne sprejel, naj to sporoči na glavni urad.
Prai ila
Premembe k pravilom so v tisku in kakor hitro bodo dotis-' kara, bodo na društva razposlana. Ker bodo tiskane samo premembe k pravilom, namesto vsa nova pravila, se bo s tem Jednoti prihranilo lepo svoto denarja.
Kampanja
V Glasilu št. 41, z dne 14. oktobra t. 1. je bil priobčen razglas glavnega predsednika, sobrata John Germa, ki naznanja, da je razpisana kampanja za pridobitev novega članstva obeh oddelkov. Brat glavni predsednik priporoča, da bi od sedaj pa sedaj pa do novega leta vsak bivši delegat in delegatinja kakor tudi vsak glavni uradnik in uradnica Jednote pridobil (a)
vsaj tri nove člane ali članice.
Korak, ki ga je brat glavni predsednik podvzel radostno pozdravljam in se njegovemu apelu z veseljem pridružujem. Tudi od strani glavnega urada se prosi in priporoča, da bi vsak izmed nas storil svojo dolžnost, da se članstvo Jednote pomnoži. Storimo torej svojo dolžnost in ustrezimo prošnji našega glavnega predsednika!	t
Z bratskimi pozdravi,	.
Josip Zalar, glavni tajnik.
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR
(SLOVENSKA SEKCIJA) Prejemki v oktobru, 1942
Bilanca 28. septembra, 1942 ......................$34,078.36
Prejeto v septembru:	'	onn
Dne 29. septembra, Peter in Lucille Cemazar, Chicago	2.00
Prejeto v oktobru:	1 „
Dne 5. okt. Slovenie Publi*hing Co., New York :N. Y. 15.00 DneT20. okt., Fr. Prašnikar, blagajnik društva št. 15, SNPJ 35.50
Skupaj
.$34,130.83
Prav sedaj se delajo priprave za Slovenski narodni kongres, ki se ima vršiti dne 5..in 6. decembra v Clevelandu, kjer je največja naselbina ameriških Slovencev.
Sklicatelji tega narodnega tabora — zastopniki in zastopnice vseh naših organizacij, včlanjenih v slovenski sekciji Jugoslovanskega p o m o žnega odbora— so se v našem tisku obrnili do članstva svojih organizacij in podružnic, nadalje do vseh krožkov, samostojnih društev pa vseh prosvetnih, časnikarskih, tiskovnih, političnih in gospodarskih slovenskih ustanov sploh, naj pošljejo svoje zastopnike in za-( stopnice — delegate ali delegatinje — na omenjeni slovenski narodni kongres, ki naj bo sijajna manifestacija naše skupne volje in odločne zahteve po pravici, začrta pot našemu skupnemu političnemu gibanju za rešitev slovenskega naroda v stari domovini ter mu izvoli sposobno vodstvo.
Pripravljalni odbor je že zasnoval območje trem referatom ter izbral referente in njihne odbornike, oziroma svetovalce.
Se posebno pismo, ki poziva članstvo, naj si izvoli po enega delegata ali eno delegatinjo v vsakem društvu, je bilo v začetku prejšnjega tedna poslano vsem društvom Slovenske narodne podporne jednote. Vse naše večje osredinjene organizacije so bile pozvane, naj storijo nekaj sličnega vsaka v svojem delokrogu. Vsi naši listi so bili v posebnih pismih povabljeni na iskreno in vzajemno sodelovanje v zadevi Slovenskega narodnega kongresa in našega skupnega političnega gibanja.
Še pred vsem tem pa je bil? objavljena izjava, v kateri jc podana temeljina zamisel našega vzajemnega političnega delovanja potapljajočemu se slovenskemu ljudstvu onkraj morja v pomoč in rešitev.
Tu se povsem dosledno in naravno vpraša človek takole: Ali je mar treba vseh teh velikanskih prizadevanj in naporov? Ali bi morda ne bilo pametneje za nas, če bi v teh tako usodnih časih cinično gledali kako se narod, iz katerega izviramo, potaplja, ter pri tem hladnokrvno držali roke križem? Ali je nam sploh trebf Slovenskega narodnega kongresa?
Dejstva, da preti slovenske mu ljudstvu v stari domovin-' narodna smrt, ne more nihče utajiti. Niti ga nikdo ne zani-kuje. Vsi smo si edini in vs." naša javnost se strinja v tem da je narod v Sloveniji zapisar neizogibni narodni smrti, če ne bo nikogar, ki bi ga branil ter se potegnil zanj, ko se bo /po tem strašnem klanju in pokon-čavanju delal mir in določale narodne meje po Evropi in drugod.
Slovenski narod se strnjen in združen kakor še nikoli poprej v polni meri. zaveda strašne nevarnosti, ki mu preti zlasti s strani zemlje lačnih Lahov, pa v tem smrtnem strahu kliče vse civilizirane narode na pomoč ter jih roti pri njihnem
smrt na pomoč, zlasti pa še, ker vemo, kar prejkone ni znano njim, ker vemo, da poleg njihne skrajne sile še iztezajo laške sile v tej|deželi pod krinko hlinjene demokracije in ob "sijaju" grofovskih naslovov svoje dolge prste, po slovenskem svetu na strani demokratičnih zaveznikov.
V boju za svobodo in neodvisnost lastnega doma in naroda morajo prenehati vsi politični in verski pomisleki. V njem se morajo strniti vse narodove sile v eno samo moč, v eno samo silno gibanje, če se hoče, da je obramba učinkovita in zmagovita.
S Slovenskim narodnim kongresom se bodo dale povezati vse naše moči v en mogočen glas, ki bo lahko veliko zalegel tam, kjer morejo pomagati najemu slovenskemu ljudstvu v stari domovini ter ga rešiti grozečega narodnega pogina. . Ljudje božji, če je kaj potrebnega v vprašanju naše pomoči za Slovenijo, je to slovenski narodni kongres.
Zvonko A. Novak. —-o-
Klic iz Chisholma, Minn.
Chisholm, Minn.—Čakal sem iolge tedne, da se bo kdo oglasil iz naše naselbine, ali zaman. Grotov sem, da je mnogo izmed las čitalo, ako ne v enem, pa / drugem slovenskem časopisu 3 Slovenskem narodnem kongresu, k a t e r i - se bo vršil v Clevelandu, O., 5. in 6. decembra, 1942. ,,.
Ali je res prišlo tako daleč, la so nam postala srca kamen, iobra volja—mehkužnost, narodnost pa ta peto kolo? Vprašam vas, bratska društva, bo li ;udi naša naselbina zastopana la tem prevažnem sestanku? Mesec november je tu, ves te nesec, vsako slovensko društvo n klub bo imelo sejo v tem mesecu; Prosim vas, vzemite to v pretres na svoji seji. Se-/eda, denarja ne bo naredil nobeden, kateri bo šel,, zatorej se pokažite sedaj vsi tisti, ako vam je slovenstvo in svoj na-'od pri srcu. Sedaj je čas, da :a njega nekaj naredite! Daj-;e, mrknite se! Sedaj je prili-<a pokazati, kako velikodušni ste, saj ni treba, da bi imel rav-li Tekautz svoje prste zraven 3ziroma da bi svoj nos vtikal v /sako stvar, tako vsaj nekateri pravijo.
O, kako veliko je pobeljenih jrobov! Kako bi jih rad objavil in zopet ne. Slovenec na je-iiku samo, je živ grob. Vprašam vas: Kaj je prišlo zadnje :ase med nas? Nič več ni tiste skrene zaupljivosti, bore mak se jih zdrami, da bi kaj dobre-ra naredili v prid in ponos svojega ljudstva; mnogi ga skušajo izrabiti le v lastne namene ter tudi to, kar je bilo do sedaj dobrega narejenega. Seveda to niso vsi, imamo tudi vrle in zlata vredne rojake in rojakinje, ki se žrtvujejo, delajo ter pomagajo; seveda vedlo le eni in isti, drugi pa na-nesto, da bi to podprli, pa mečejo polena pod noge, tako da tistih, ki so i nbi radi nadaljevali na narodnem polju ubijate vse veselje do nadaljnih idealov. Nehvaležnost je plačilo sveta. Resničen izrek je to. Imeli smo pevski zbor leta človečanstvu in prosi, naj po- naztfj, ni ga več in vendar je tfzdigfciejo svoj glas proti la- dosti moči; imeli smo drama-škim grozodejstvom po lepi j tični odsek, ni ga več in vendar slovenski deželi.	je še mnogo moči. Tukaj je \>i-
Mi smo del civiliziranega na- lo ustanovljeno prvo Slovensko roda—del Združenih držav Sokolsko telovadno društvo, ameriških — a vrh tega po roj- j edini Slovenski Sokol zapadno stvu in krvi najbližji nesrečni od Chicaga. V naši naselbini slovenski domovini in zato v se je rodila ideja Jugoslovan-prvi vrsti poklicani, da prisko- ske Radio ure, katera se je od-čimo svojim bratom in sestram dajala skozi zadnjih šest let-v njihnem boju za življenje in ; nih zimskih sezon. Sodelovali
so zraven mnogi rojaki in rojakinje iz Mesaba in Vermilion Ranga. Jugoslovanska Radio
ura je sedaj prestala radi vojne. Tukaj imamo slovenskega župana, dva Šolska odbornika, v javni knjižnici je prvakinja Slovenka, v požarni brambi prvaka (Chief) Slovenca, imamo tudi slovenske bankirje, potem petna j st slovenskih \rgovin različnih vrst, slovenski pogrebni zavod, slovenskega župnika z mešano župnijo. Poleg tega imamo šest ženskih podpornih društev rezličnih jednot in zveze, štiri velika moška podporna društva ter en Jugoslovanski klub sestoječ 99% iz Slovencev. Iz tega lahko sklepa širna javnost, da leta nazaj smo bili jako aktivni, živi, delavni ter iskreni, zato toliko ustanov. Zatorej tudi sedaj ni nobenega izgovora, čeravno leta prihajajo. Vseeno se še mnogo lahko stori, ako hočete. Poglejte, prišli bodo časi, ko bo te svetovne morije konec, prišli bodo vaši sinovi nazaj, čili in zdravi, dal Bog, ker zmagati morajo sile Združenih držav in bodo tudi z njimi vaši sinovi in hčere, ponosni boste nanje kakor tudi vsi ostali. V tem vročem ter veselem snidenju vam bodo prišli tudi vaši svojci v trpeči, razmesarjeni slovenski Trudi pred oči, začeli boste poizvedovati za svoje matere, oče-:e, brate, sestre, ali so še živi cje so? Vse to boste hoteli veleti.
Kam, draga duša, se boš obrnila, ako, ne bodo imeli svojt domovine, vprašaj se? Ali veste, da se bodo delale meje vaše rojstne grude tukaj v Združenih državah ameriških? Torej ako bomo mrtvi, bodo tisti, cateri so našim ljudem priza-Ijali zločin iztrebljenja iz sve-;a vstali, se laskali ter dobili vse, tvojemu narodu pa sužnost. Pomnite. Išči sivanke v senu, je ne boš našel. Zatorej ikO ttčtfteš biti sedaj aktiven in pripravljen z nasveti, z darovi, ie vprašuj za svojo mater, oče-a, brata, sestro, hčer ali sina jakaj jih ne boš dobil, ker tujec, krvolok bo že poskrbel zato.
Izluščite tisto dobro srce, ka-.ero je bilo enkrat tako dobro la kolodvoru v Ljubljani, Mari-x>ru, Gorici, Trstu itd. Ali se spominjate, kaj so vam mati lej ali: "Greš po svetu, Janez, Mica, ne pozabi me, piši mi.' Ali še čutite tisti vroč objem in s solzami prepit poljub od svojih ob času vašega odhoda? Denite, prosim vas, kameniti sovražni oklep vašega srca na stran, naj postane milo in odkrito kot je bilo enkrat, boste .ideli, da vam bo lažje živeti na svetu.
Čast dam voditeljem vsake dobre stvari, posebno pa vsem čistim, ki so omislili Slovenski kongres v Clevelandu, O. Naša sveta dolžnost je, da jih podpremo, da jim pomagamo, da smo jim ob strani brez razlike kakšnega prepričanja ali mišljenja smo, ker tukaj ne bije bitka, da ali živimo ali da Slovenci umrjemo. Opominjam vas: Ne .pozabite omeniti, ter nekaj ukreniti za poset tega kongresa, na ta važen dan odločitve.
Z rodoljubnim pozdravom, Frank L. Tekautz.
Skrivnostna ura
Nedavno sta v London dospela dva begunca iz čehoslova-ške, ki sta pripovedovala sledečo dogodbo:
V dnevih, ko so naciji vdrli v čehoslovaško je v nekem malem moravskem trgu živel 80-letni zdravnik Dr. Otokar Sed-laček, znan daleč naokoli vsled njegove velike zbirke stenskih in drugih ur. Živel je v samotni hiši sam zase in skrbno čuval nekaj nad 500 starinskih ur. Le v posebnem slučaju je Dr. Sedlaček kakemu znancu pokazal to zbirko in razložil mehanizem ter zgodovinsko vrednost teh ur. Samo o neki
čudni večji uri, ležeči v nekem kotu ni hotel nikomur kaj omeniti, kako je narejena; to uro je starček nazival "uro smrti." Rekel je pač, da je tako narejena, da lahko hišo v zrak požene potom razstrelbe in da ta ura nikdar ne bije 12.
Ko so Nemci dospeli tudi v dotično mesto, se nekega dne oglasi četvero "gestapovcev njegovi hiši; izpraševali so ga, kje je njegov ubegli sin, ki tako sovraži Nemce Pri tej priliki so Gestapovci preiskali vso hišo in prišli končno v njegov domači muzej starinskih ur; zbirka istih se jim je tako do-padla, da so jo nameravali poslati v Berlin.
Stari zdravnik je v to privolil in povabil nezaželjene goste naj pridejo zopet bolj pozno zvečer, pa jim bo rad vse ure opisal in razložil njih mehanizem. Kvartet teh vojakov je bil s tem zadovoljen, nakar je odšel, toda zvečer nekaj pred polnočjo se je pa zopet vrnil v družbi dveh višjih nemških častnikov. •
Par sekund po polnoči se je ves trg stresel vsled močne eksplozije, kajti Dr. Sedlaček je naravnal "uro smrti," da je bila 12.
Stara zdravnikova hiša je do tal pogorela še predno je došla požarna bramba na lice mesta. Drugo jutro so našli v razvalinah sedem do nespoznanja ož-?anih trupel, med temi tudi truplo starega zdravnika. Tudi vsa zbirka njegovih starinskih jr je bila uničena. Na oni veliki skrivnostni uri v kotu je bi-'o pač na pročelju iste še čitati majhen papis "Ta ura bije enkrat za vse!"
Rev. K. Zakrajšek:
Nabori vojakov za našo "Molitveno fronto"
Slovenska hrabra duša prihaja danes na dan, da se moramo čuditi in strmeti v ponosu na se! Doma nam narod umira in pogin j a v strašnem trpljenju v obrambi svoje vere in svoje svete slovenske zemlje. Tisoči stopajo junaško pred puške peklenskih naših divjih sovražnikov. Čas velikega mu-čeništva je tukaj! Čas, ki bo z zlatimi, četudi okrvavljenimi črkami zapisan v naši zgodovini za dolga stoletja naprej, da, tisoč let naprej. Tisoč let bo črpal slovenski narod iz te krvi svoje vedno novo življenje!
In tu v Ameriki? Smili se nam narod doma in ne vem, kaj bi dali, kaj storili, da bi mu hiteli na pomoč. Preplavali bi širni ocean, da bi mu prišli na pomoč, ko bi mogli. Pa ne smemo ! Samo v naše duše nam bije obupni krik umirajočih in nam jih trga, da nam silijo solze v oči. Smo kakor bratje, ki gledajo v goreči hiši brata sredi strašnih plamenov pogin jati, kričati, pa mu ne morejo pomagati.
Ne moremo pomagati?—Da, dejansko ne. I m a m o pa eno močno orožje, s katerim se lahko borimo za njegovo rešitev— molitev! "Fronta molitve" nas vabi v organizirano molitev. Doma narod kriči k Bogu v molitvi ! Škof Dr. Rožman nas obupno prosi: "Vsi tam zunaj naše poteptane nesrečne domovine, molite z nami!" Njegove besede so za nas in morajo biti za nas vse: razpis splošne mobilizacije v obrambo doma. Vsi pod orožje!
Pa ne samo doma! Tudi naša domovina krvavi. Milijoni naših hrabrih fantov in mož preliva svojo kri skupaj z našim narodom doma za rešitev sveta, za vničenje modernih satanov "novega reda." Tudi mi smo v nevarnosti. Tudi naši voditelji tukaj, cerkveni in svetni, naši .škofje in naš predsednik, so razpisali enako drugo fronto: "Franto molitve." Tudi tu se vrše nabori molitvenih borcev vsepovsod.
Pa smo se odzvali tudi mi ameriški Slovenci obema mobilizacijama in šli na delo. Po vseh naselbinah se vršijo nabori! Z vsakim kanonom mora iti tudi molitev. Za vsakim vojakom na bojni fronti mora stati tu doma vojak molitve in ga čuvati, ga podpirati. Le tako bo zmagal.
"Nikar! Bo fiasko!" so mi rekli prijatelji, predno sem začel s to fronto.
"Pa naj bo!" sem dejal in šel na delo. "Začeti se mora!" je rekel naš veliki Dr. Janez Ev. Krek. Pa sem začel.	*
"Zakaj niste preje vprašali slovenske duhovnike?" me vprašuje prijatelj.
"Kaj bi vpraševal, da bi še sebi korajžo jemal? Začel bom potihem, pa naj narod sam najprej pove, če hoče svojo "Molitveno fronto!" sem dejal. ,
Najprej sem se obrnil na plemenita ženska srca potom od-bornic Slovenske ženske zveze. Mati naj prva govori! Ona največ trpi z žrtvijo najdražjega, kar ima, z žrtvijo sina, moža! Ce ne bo odziva, dobro, pa ne! Bom pa prenehal. Nekoliko sto dolarjev žrtve za propagando, naj bo v božjem imenu!
O, pa slovenska duša je plemenita. Dobro, dobro je razumela klice voditeljev na obrambo naših svetinj. In danes je "Molitvena fronta"—že uspeh. Narod je govoril in povedal: Naprej z mobilizacijo!" In šli bomo. Smo že pri prvem tisoč članov. Regiment je že tukaj. Sedaj pa toliko regimentov, da bo divizija—slovenska divizija molitvenih junakov in borcev.
Pa so mi dejali: "Kaj treba za molitev, organizacije? Vsak naj moli zase!"
Da, ko bi bila človeška narava drugačna! Toda:
Škof Baraga je sedel v gozdu s svojimi Indijanci pri večernem ognju, tako se pripove- . duje. Govoril jim je o Bogu, pa tudi o lastni obrambi naroda. Da bi jim pokazal moč organizacije, je razkopal lepo plapajočo grmado. Tako lepo je gorelo, dokler je bil kup. Ko je kup razkopal, je začel ogenj ugašati. Posamezni ogorki, ki so na kupu tako lepo goreli, so se začeli kaditi in — ugašati. "Vidite!" je dejal, "takole je, če ste združeni, takole pa Če ste needini! Posameznik lahko lepo zagori, toda sam? Poglejte te ogorke, kako ugašaj o! Na kupu gore, a posamič ugašajo!"
Tako je tudi z molitvijo. Ali ne vidite potrebe organizirane molitve—"Molitvene fronte?". Skupaj bomo goreli, molili, posamič molitev opustili. V organizirani molitveni fronti bo naša molitev stalna, posamič bo ugasnila. Škof Baraga je imel prav!—Zato organizirana "Molitvena fronta!" pa naj reče kdo, kar hoče. . Komaj dobri mesec je razpisana naša mobilizacija "Molitvene fronte." In? Uspeh je tukaj, kar bom te dni sporočil s posebno okrožnico slovenski duhovščini in jo prosil sodelovanja. Sedaj lahko, ko lahko pokažem—narod jo hoče!
V Glasilu in v Ave Maria bom podajal redna poročila o razvoju naše mobilizacije. Oba gospoda urednika prosim pomoči.
"Mojega poročila, ali vsaj imena ne v javnost!" jih je par
pisalo.
Zakaj ne? Danes je čas junakov! Hrabrost in neustraše-nost je danes dolžnost. Doma žene naš narod njegova hrabrost v smrt! Danes—na dan junaki. Samo junaki bodo zmagali. Časi mučeništva, junaškega mučeništva so tukaj! Če se naši vojaki ne boje iti v smrt, če naš narod junaško stopa pred puške svojih zatiralcev, naj bomo mi v molitveni fronti boječe mevže? Ne in sto-krat ne! Junaki in sicer ves junak! Vsi pa v vojno! Vsi pod orožje molitve! Kanoni
(Dalle na 6 utranl)
izšla je
Za najboljše delo pokrivanja streh, obitje hišnih sten (siding) in inzulacijo, se obrnite na:
TERLAP ROOFING, SIDING & INSULATION CO.
571 So. Elmwood St.	Waukegan, 111.
Telefon: Ontario 7295
MOLITVENA FRONTA (NrieUenuJo s S etnuni)
pokajo na bojnih frontah, doma pa goreča stanovitna molitev v "Molitveni fronti?" pa je zmaga gotovo naša, pa bo naš narod gotovo rešen in ohranjen ! Bog je močan! Pomagal bo pa tistim, ki so z Njim, ki ga prosijo, ki molijo!
O, je, je, molitvena fronta nekaj velikega, pa naj reče kdo kar hoče! Je nekaj prav tako potrebnega za zmago kot ka-noni.
Prihodnjič začnem s poročili o uspehu naše molitvene mobilizacije.
Rojaki na plan! Naselbine, pokažite se! Brez strahu! Junaki bodimo!
-o-
PRIDELOVANJE UMETNEGA GUMIJA
Nemci so bili že od nekdaj mojstri v izdelovanju kemičnih produktov, tako tudi umetnega gumija in sicer producirajo istega na več načinov kakor sledi:
1.—Vzame	se 41 funtov premoga ali 31 funtov koksa (coke) in 80 funtov apna, kar naredi 16.3 funtov acetelina.
2.—Iz	250 galon petroleja se pridobi 2.7 galonov butylena v teži 13.7 funtov.
3.—Iz	enake količine petroleja ali iz 250 galonov naravnega plina se pridobi 3.6 galonov butana v teži 17.5 funtov, kar izda 2.7 galonov butylena.
Ameriški način
1	._1.28 bušljev koruze izda
15.6 funtov butylene glicola.
2.—400	galonov ostankov sulphite tekočine (v papirnicah) izda 4.2 galona alkohola.
Ruski način
1.7 bušljev žita izda 4.20 galonov alkohola. Iz vsake gori navedene končne sestavine ali izdelka se lahko pridobi 9.6 funtov butadiena, kateremu je treba primešati še 2.4 founta styrena kar izda 12 funtov bu-ba S gumija ali kavčuka, katerega je treba "vulkanizirati" in vliti v poljubno velikost kavčukovih obročevi
- Poleg tega se kavčuk prideluje lahko iz petroleja še na tri druge načine; tako tudi iz soli in žvepla z gotovimi kemičnimi primesmi.
--o-
Obrambno-varčevalni bondi serije E se dobe v tako nizki zre. lostni vrednosti kot $25; nakupna cena istih pa je $18.75.
ANEKDOTA
Pred prvo svetovno vojno so nekoč pri Helgolandu izvajali velika potapljaška dela. Nekega dne je prišel tja cesar Viljem II. Cesar si je ogledal potek potapljaških del in se je nato začel pogovarjati z vodjo potapljačev.
"No, ljubi moj," je vprašal cesar, "povejte mi, koliko zaslužite letno s svojim potapljanjem?"
"To je različno!" je dejal potapljač. "Pri posebno velikih in nevarnih delih, pri katerih potrebujem množico svojih ljudi, pridem na leto do 30,000 mark."
Cesar se je začudil: "Vi pa zaslužite več, kakor moj prosvetni minister!"
Potapljač se je nasmehnil: "Da, veličanstvo, ampak vaš minister se ne potaplja."
-o-
PRIMORSKI SLOVENCI V ITALIJANSKI VOJSKI
London, 3. novembra —(Radio prejemnti služba). — flfced italijanskimi vojaki, ki so uporabili začasni zastoj vojaških operacij v Egiptu, da se predajo zavezniškim četam, se nahaja precejšnje število Slovencev, ki so bili od Lahov prisilno vpoklicani v vojaško službo in o prvi priliki prešli na zavezniško strah. Sprejeti so bili z velikim veseljem, ravno tako kakor njihovi tovariši Poljaki, ki so bili nasilno pobrani v nemško vojsko.
ANEKDOTA
Ko je bil Mark.Twain v svoji poletni hišici na oddihu, je poslal svojega slugo k sosedu s prošnjo, naj mu da tisto knjigo, katero je nedavno videl pri njem v knjižnici. Sosed mu je pa sporočil, da on sploh ne posodi kake knjige, pa« pa naj gospod Twain sam pride in si naj knjigo ogleda v njegovi knjižnici Kmalu zatem pa je sosed poslal slugo, ali bi mu Mark Twain posodil škropilnico. Mark Twain je to priliko izrabil za maščevanje. Dal je slugi listek, kjer je bilo napisano :
"Jaz sploh ne posodim nikoli
orodja. A go- škropilnico po mojem vrtu, ko-mogli priti k me- likor hočete." lahko uporabite mojo

KRASNE IN POMEMBNE
BOŽIČNE KARTE Za letošnje božične praznike boste gotovo zopet rabili kake primerne karte v svrho prazni ških čestitk in pozdravov svojim dragim. V ta namen vam priporočamo, da pišete na spodili naslov in si naročite škatljo (ducat) prekrasnih religij oznih ali nabožnih kart v ta namen. Te karte so nad vse umetniško izdelane v obliki pisma na štirih straneh, velikost 6x4^4 padcev, z raznimi lepimi božičnimi slikami in angleškim tekstom, priloženih je tudi 12 kuvert za odpošiljatev.
Cena ene škatlje teh kart je samo $1.00, kar izvolite z naročilom poslati na:
The Salvation Fathers, Publishing Dept. St. Nazianz, Wis. r
\
SLOVENSKI DNEVNIK
1
ld izhaja
v Clevelandu vsak dan
» , .
razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnervnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijaka tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio
vl06e
v tel posojilnici
Ae SSJtMt po reienl Sarino a Losa Iimuih i Corporation. Washtngton, D. C.
Sprejemamo osebne tn druitvene ▼loge.
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings k Loan Co.
OSft 81 Clair Aee.
Poklicnelaži. Zdravnik pravi-"Bodite čisto mirni! Ne pomnim, da bi mi bil kdaj kateri bolnik umrl, če sem ga jaz operiral." — Gledališki igralec: "Ne poznam kritike." — Frizer dami: "To je najlepša frizura, ki sem jo kdaj napravil." — Babica: "Tako lepega deteta še nisem videla." — Pisatelj: "O moji najnovejši povesti se je celokupna kritika izrazila najbolj pohvalno." — Mesar: "Verjemite, gospa, meso je
čisto sveže, od danes zjutraj zaklanega teleta." — Ravnatelj podjetja: "Za zgled sem svojim uslužbencem. Vedno sem prvi v podjetju in zadnji odhajam." — železničar: "Danes vozijo vlaki točno po dnevnem redu." — Tramvajski sprevodnik v Ljubljani: "Pčljite se s tramvajem, pa boste vlak na kolodvoru še ujeli." — Javni delavec svoji ženi: "Neverjetno! Naš predsednik pač ne zna nehati. Snoči je zavlekel sejo čez polnoči."
BARAGOVA PRATIKA
za let01943
Letošnja pratika je nadvse zanimiva. Uredništvo pratike je poskrbelo, da so v pratiki zopet zelo važne informacije. Posebno važno je razlaganje, kako deluje in kako posluje zavarovalninski zakon—Social Security Act, ki oskrbuje starostno pokojnino in nudi druge razne podpore kot vdovam, nedorastlim otrokom itd. Poleg tega pojasnila je v Pratiki pojasnilo, kako se mora napraviti oporoke, da so veljavne, da ni po smrti težav in razveljavljanja oporoke. ^ •
Pratika ima še druge važne nasvete, ki se rabijo skoro sleherni dan. Zraven vsega je tudi dosti zabavnega berila.
Lani je bila pratika hitro razprodana in gotovo bo tudi letos. Zato vabimo vse, ki si jo želijo, da jo * takoj naročijo.
Ne bodite brez slovenske pratike v vaši hiši!
t- ■•
STANE SAMO 30 CENTOV
kar pošljite v gotovini, v Money Order, ali pa v znamkah po 3 cente na:^
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois
Pozor
LASTNIKI HIŠ V WAUKEGANU IN NORTH CHICAGU, ILL.
P.edno hočete svojo hišo inzulirati, vpoštevajte sledeče važne točke:
!
Ali se bo inzulacija izvršila z najboljšim blagom in za kako ceno?
Mi vam to lahko izvršimo po jako zmerni ceni in vam tudi garantiramo, da bo prvovrstno ali A-l delo.
Vprašajte torej tudi nas, koliko bi inzulacija veljala, ter primerjajte potem ceno z drugimi za enako delo. Informirajte se o našem delu tudi pri svojih sosedih in prijateljih.
Čemu plačevati 50% več kakor je isto vredno, če se obračate na kake zunanje agente?
Inzulacija v hiši vam štedi kurjavo, kdor kuri z oljem, bo isto tudi kmalu racionirano. Dajte torej to izboljšavo pri hiši ZDAJ izvršiti!
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA SOI
HANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Waterioo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po poftti Laatnik te lekarne je član društva sv. Jožefa št 169 KSKJ
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI ln JE OKUSNO
pnui samo tO v PLATN0 VEZANA SKORO NEVERJETNO CENA SAMO ^H^ ju, X)A JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO
(PoBtnlna pla&na.) KNJIG0 PO«™ ZA TAKO ZMERNO CENO.
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejia svetoma ENCTKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakorinegakoli poklica najti raz-lago vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Treba se bo temu privadili... Dosti tega boi videla TO zimo!
V^SE kaže v bližajoči se zimi na več težav pri startanju avtomobila kakor pa minula leta. Avtomobili postajajo bolj stari. Manj vožnje bo pomenilo bolj slabe baterije. Toda navzlic vsemu temu vam Standard Oil zopet pravi: "Vi začnite, ali pa mi plačamo!"—kar tudi potrdi s pismeno garancijo o startanju.
THE STANDARD OIL CO (OHIO)
OhU«k» koapuij* ... v p~luCo Ofcljf—m
Tudi če niste druga leta nikdar potrebovali te važne postrežbe, ne bodite brez protekdje to zorni. Pri SOHIO je saaUnj s pravimi	svarili. Nobene-
ga "red tape," nič takega, kar U ne smeli storiti: na ta način bo vai avto v dobrem stanju ln trpežen. Vstavite se torej ie danes na bližnji SOHIO gasollnskl postaji, kjer boste dobili vaio pismeno garancijo startanja. ista bo v resnici pomembna, oeobito to simo, ko bo bolj težavno s startanjem avtov ln tudi ne več nobenih svaril o slabem vremenu!
»AT I4T
BOND DAY
OUR 0 PAGE
"The Spirit of a *Reju-vena1ed KjSKJ"
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE They Are Counting On You!
/i
steves parade in color as shirts limelight pin session
Chicago, 111. — It was a col- and Vincent Novak with 501 orful sight at the last session of did best.
GRADUATE
the Steves bowling league. The boffs, ali wearing shirts pre-
FidelAy 2, Dr. GrUl 1
High men for the vvinners
sented to them by the lodge, were Frank Grill with 543 and strutted around to the step ofjVernon Gyuna with 516. The an Easter parade. Although j losers were paced by Richard there was an array of color to j Arbanas with 521 and Louie attract the eye, the boys did not Zefran vvith 494. forget they were on the alleys Zeleznikar 2, Tomazin 1 to clip pins. Here is how they John Zeleznikar was high fared:	. man for the vvinners with 494,
Kosmach 3, Darovic O I followed by Frank Gottlieb High for the winners vvere follovved with 474. For the Victor Prah with 540 and Fa- Tavern Victor Kremesec led
with 536, paced by Frank Stru-
ther Leonard vvith 517. For the losers A. J. Darovic vvas high with 564 and John Jeray with 490.
Monarch 3, Korenchan O
John Kochevar, who is back bovvling after being d e 1 a y e d j
peck vvith 420,
200 games: Tony Darovic 212; Frank Weaver 205; Bili Sardich 204.
Believe It Or Not Johnny Terselich, Jr., shot
because of sickness, was high j 510 Tuesday. His games were
man on his team vvith 523. Frank Weaver followed with 520. For the losers, Frank Bicek vvas high vvith 539, follovved by Stanley Wolsic vvith 497.
Park View 2, Jerin 1 Frank Banich vvas higfc vvith 517 follovved by his brother George Banich vvith 514. Fcr the losers Bili Sardich vvith 535
170, 170, 170. That doesn't happen every vveek . . . Father Edward's polished bali is stili not vvorking. You can see it's not vvorking vvhen Father Joseph beat Father Edvvard fcy 15 pins. And they are stili bet-ting Coca's on the side. Father Leonard shovved them both by shooting a 516 series.
STRABANE LASSIE PIN LEAGUE MOVES IN NIP AND TUCK FASHION
Strabane, Pa. — With split decisions ruling the past week's bovvling effort of the local Kay Jay b o w 1 i n g league at the Brunsvvick alleys, the loop con* tinues its nip-and-tuck fight for leadership vvith no change in the standing.
' Meeting the last-place Lieut-enants, the Majors vvere denied an opportunity to gain a lead as the Lieutenants took the opening game, 399 to 386. In i the final game, the Generals came back to vvin, 449 to 394. Julia Tomsic led the Majors vvith a 238 total vvhile Vic Tu-tin paced the Lieutenants vvith
a 216 total.
In the battle for second plače, positions vvere stale-mated as the Generals and Col-onels split, the Colonels vvinning the first game, 196 to 193, and the Generals taking the second contest, 215 to 198. Ann Marcischak led the Generals vvith a 213 total vvhile Agnes Bevec and Agnes Potocer shar-ed honors for the Colonels vvith a 197 each.
W.
Majors ................ 5
Generals .............. 4
Colonels ................ 4
Lieutenants .......... 3
L.
3
4
4
5
Pet.
.625 .500 .500 .375
Agnes H. Grebene
On Oct. 28th, Miss Agnes H. Grebene, received a nurse's diploma. Miss Grebene attended St. Vitus School, Notre Dame Academy /and th|ree years at Charity Hospital, graduating Aug. 28th. She is the daughter of Mr. and Mrs. Frank Grebene of 1127 Norvvood Road, and is a member of Lodge Mary Magdalen No. 162 KSKJ and SLU No. 50, Cleveland, O.
juveniles of strabane hold skating party
Strabane, Pa. — On Oct. 31, the juVeniles of Lodges Nos. 194 and 153 enjoyed themselves at a Hallovveen roller skating party at the Willow Beach Roller Rinks.
Although the rain prevented many from sharing in the fun, over 20 juveniles reported having a good time.
At the last regular meeting a Christmas play vvas planned, J but as yet characters have not been chosen. We also decided to meet once a month, that being the second Wednesday of each month at 7 p. m.
We are also going to hold parties tvvice a month and give defense stamps as prizes, thus hoping to help speed victory for our dear country.
Dorothy Chesnik, advisor. -o-
THANKS KAYJAYS
Buy Defense Bonds and Stamps
WELCOMES SOLDIER-KAY JAY CONTACT
standings locked as jouet girls trt to bovvl to prime p0siti0n
Joliet, 111. — Moving on into the eighth vveek of bovvling, the KSKJ Ladies' teams have been trying to shake themselves loose from the tying positions, but so far no luck. They are aH sticking close together.
After losing the first game the Peerless Printers came back in the final games and defeated the Schlitz Beer tvvo games. Agnes Govednik hit high for the vvinners vvith a 475 series. Jule Camp toppled over a lot of wood, hitting a 413 series. Mary Salesnik vvas high for the losers, chalking up a 486 series. Right behind her vvith a 152 average vvas Florence Bene-dick vvho has been hitting some high seores here of late, and catehing up on her average.
The Verbiscer Press defeated the Allen's Orange Crush tvvo games. The Verbiscers really went to town knocking dovvn the pins and giving ali members of the team a series of 400 or over. Ann Mutz vvas high vvith a 452 series. Ann Vertin vvho hit a 185 in her last game, to-t*led a 459 series. In spite of the fact that Dot Gallagher had to bowl vvith a sore ankle, she PiUd up a lot of timber, tally-a 430 series.
The Hickory Markets walk-away with two games from ^e Joliet Office Supply. In the game, Terese Juricic's 159
i and Isabelle Gregorich's 174 ! games marked their team on to ' victory, and in the second game Gen Golobitsch's 187 game brought on the second vvin. Mayme Umek's 439 and Donna Wilhelmi's 425 series vvere high for the losers.
The Težak Florists dropped three games to the Joliet Engineers. Jo Stephen's 496 and Earb Buchar's 481 series vvere high for the vvinners. Barb hit a neat 188 in her first game. Jo Stephen seored high game of the night and took possession of the individual high singie vvith a 193 in.her second game. Helen Kieth vvas tops for the losers vvith a 500 series, hitting games of 171, 168, and 161. Jean Težak got that bali of hers vvorking in the first game, štacking up a 135 game.
The standings of the teams remain the same vvith the ex-ception of Težak Florists, vvho by losing three games took un-disputed possession of last plače and gave the Joliet Engineers the lone-stand position in third plače.
The schedule for Nov. 12: Težak Florists vs, Verbiscer Press; Schlitz Beers vs. Joliet Office Supply; Joliet Engineers vs. Peerless Printers; Allen's Orange Crush vs. Hickory St. Markets. -
The Snoop.
ship in Strabane. Furthermore, it is very pleasing to note that St. Jerome's Society is continu-ing its vvonderful program of lining up vvith Uncle Sam. The parties that are throvvn for the men just before they leave is something that vvill always be remembered. And the pay-ment of the dues for the boys vvhile in. service 3s certainly something that is fleserving of high praise by a»one knovv-frra beefjreceived inff v/hat is being done. wnoseacquaintancel Ali four of us are glad to be a part of the 43 members vvho have so far departed from K. S. K .J. in Strabane-.
So once again w% are happy ■4o be in the best altny in the vvorld and thankful for the ac-tivity that KSKJ is taking in this vvar.
T/S John Bevec Co. H-S 8418 Eng. Avn. Bn. Hunter Field, Savannah, Ga.
-o-
Joliet KSKJ Ladies Bowling
League Standings
W.	L. Pet.
Verbiscers ................13	8	.619
Peerless ..................13	8	.619
Hickory St..............13	8	.619
Joliet Office ....	10	11	.476
Schlitz Beer............10	11	.476
Allen's ..................10	11	.476
Joliet Engineers	9	12	.429
Težak Florist....	6-	15	.286
Savannah, Ga. — I vvant to take this opportunity to ex-press my thanks for the sending of the Glasilo. It helps very much to keep in touch vvith KSKJ affairs.
Making things more interesting are the letters that have been received through the pub-lishing of the addresses. I cer-tainly vvant to thank ali the Supreme Bcard members for their niče letters. Also the many cards that
from those vvFose acquaintance I made at the convention and through activity in KSKJ.
Here at Hunter Field, Savan nah, Ga., is the 841st Engineer Aviation Battalion in vvhich there are four Canonsburg (Strabane) Kay Jayers, the outstanding softball piteher, "Pi" Verch, vvho dramatically inclined and stili is; and Geo. Dezack, another popular Kay Jayer. We are doing our ut-most to make a good record for ourselves as KSKJ members and as soldiers.
Building and repairing air-ports is our vvork and if worse comes to vvorse, demolition of airports. The battalion is designated as a non-combat unit. But vve are always prepared for any eventuality.
To make the stay here more enjoyable, vve are thankful for the many letters vve have received from the KSKJ member-
plans set for 45th anniversarv celebration of pittsburgh lodge
Sgt. Victor Ceryanec
T m typi*t « sufiplj rf letters b Ust mt mtiti ux win Um wat
Fm tmwn mj tjptuMiim **r * Um Cmmurnt, Umoneui!"
Milvvaukee, Wis. — At the time of the KSKJ convention in Chicago, I sent Sgt. Victor Ceryanec a card vvith no less than 50 signatures of his former acquaintances. I collected the signatures at the KSKJ Convention Bali in St. Stephen'« school hali.
After receiving the beautiful card somevvhere in the Pacific War Zone, Victor replies:
"I find no adequate vvords to convey my gratitude to you — every person vvho signed the tvvo cards you mailed me. ' I found names upon them that I had almost forgotten and a great deal of memories vvere revived as some familiar ones vvere read. I'd like you to do me a little favor/ please. Write a note to "Our Page" that I received the cards and never felt so glad as to knovv that any of m v old friends have not forgotten meV •fiiaasrrr
"I met a Slovenian fellovv here. His name is Vidmar—a good old name. He hails from Minnesota and also belongs to the KSKJ. He knovvs ali about St. Stephen'8 parish, and you can bet vve talk of the old times quite a bit. You knovv, glut-tons for torture.!
"Just this Words can't ex-press hovv terribly lonely our boys really are aeross the sea. I vvould appreciate it greatly if these fevv lines vvould induce one or the other member of the KSKJ to take a pen and vvrite and vvrite and vvrite. . .
"To brothers, friends or ac-quaintances: I have once heard a soldier boy say: "If my mother knew hovv lonely I really am, she vvould vvrite me three times a day." Yes, aren't vve aH very lonely, so let's ali vvrite to our boys vvho are fighting our battle."
Victor enlisted in the Army Air Corps in 1939 and is novv in Australia over ten months. He is credited vvith downing a number of Jap Zeros.
A Friend.
Pittsburgh, Pa. — Members of Mary of Seven Sorrovvs Soci-ety, No. 81, vvill be assessed $1.10, the amount being pay-able in November .according to the ruling of the society.
In return for the assessment, levied to cover expense, members vvill receive an admission ticket to the program billed for Nov. 25 as a means of marking the 45th anniversary of the founding of the society.
Shovv your spirit and loyalty to your lodge by attending this banquet. 45th ,anniversary commemorations come o n 1 y once in a lifetime and vve should ali be proud to observe this event in a striking, impressive manner. Let me send you ali
a personal invitation to attend this affair. Let's have a 100 per cent attendance.
Members are reminded to keep in mind that they are to receive Holy Communion in a bodv on Sunday, Nov. 22, at the 8 o'clock Mass vvhen a High Mass vvill be offered for ali our deceased members.
Members vvill go directly to the church, vvhere pevvs will be reserved for them.
Members, please don't forget to send $1.10 vvith your lodge dues for your ticket.
Our monthly meeting vvill be held Sunday, Nov. 15 at 2 p. m.
Greetings to ali our Cathc-ines on their namesday.
Anna Solomon, Pres.
ROŽMARIN CHORAL SOCIETY WILL PRESENT ANNUAL CONCERT SUNDAY
Ambridge, Pa. — We hope the fox trots and "rug cuttin'
ali you loyal friends of ths "Rožmarin" Singing Society have not made plans for next Sunday, Nov. 15, because on that day vve vvant ali of you to come to Ambridge, Pa., to our; concert and dance.
Ali the selections we vvill sing at this concert vvill be good cld Slovenian folg songs — songs that are familiar to you
tunes.
Novv 'listen ali you out-of-tovvners from Pittsburgh, Canonsburg, Barberton, Girard, Lorain, etc. As is already knovvn, atthe end of this month vve vvill start doing a little more for the boys in the front lines by condescending to the gas rationing restrietions. This vvill probably be your last chance
and that vve feel sure you vvill jto corT!f to Ambridge to a "Rož-enjoy hearing. Anotner feature	c°ncert and dance "for
nf th* nrn.ran, „,111 Kn fV,* «nJlhe dUratlOn,
tage of it.
marin
so take advan-Come to Ambridge and help us turn this coming
We assure you that|Sund^y niJht in,to a ™™>rable 'eventng of svvell entertainment
for ali.	'
We also extend a special invitation to ali men in our armed forces vvhose uniforms vvill be their admission tickets.
So don't forget to be at the
cf the program vvill be the ren-dition of several piano duets by tvvo members of the "Rožmarin" choir. vve have built up a fine program of good music that vvill be pleasant.
Follovving the concert there vvill be dancing to the music of Joe Koracin and his radio or-!
HELEN GIRLS PLEASED W1TH . MOVIE.PROGRAM
Cleveland, O. — St. Helen's Girl Squad, No. 193, vvishes to thank Mr. Anton Grdina for taking the time to shovv motion pietures last Friday. We also thank ali vvho attended, thus helping to make our affair a huge success. I am sure that ali vvho vvere present enjoyed every minute of it and vvould not miss it if the pietures vvere to be 8hown again.
The proceeds vvill be used to buy gifts for the fellovvs in the armed forces of St. Mary's parish of Collinvvood.
chestra. Dance music vvill not Polish Falcon Hali, Eighth St., only be for the Slovenian polka |in Ambridge on Sunday, Nov. and vvaltz enthusiasts. but also 15. The time is 7 p. m. sharp. for the young moderns vvho like We'll be looking for you!
culigs trip germs in pueblo joes league; soldiers on furlough
Pueblo, Colo. — The fast Next Sunday's schedule: Cu-stepping Culig Grocers tripped ligs vs. Blatniks; Germs vs. the Germ Liquors three in a Steves.
rovv Sunday on the Eighth St. j Home on furloughs vvere the drives, vvith Captain Tony Wo- follovving one-time St. Joseph dishek and "Big" Nick Mihalco bovvlers novv in the armed serv-of the CuJigs in rare form. The ice of Uncle Sam:
Cadet John R. Germ, Jr., (son of Supreme President N. R., Naval Primary Flight School, Pasco, Wash.
Pvt. Sam A. Burin, Jr., Sta. Vet. Det., 7th S. C., Camp Car-son, Colorado Springs, Colo.
Sgt. Frank Kastelic, G. Q. M. Det. C, Camp Svvift, Texas„
Pvt. Harry F. Raspet, 45th Sch. Sqd. A. A. F., Randolph Field, Texas.
Louis Raspet, U.S.S. Phelps, S. C., care Postmaster, San Francisco, Calif.
Pfc. Joseph J. Trontel, Btry.
Germ boys vvere helpless. The last game vvas a thriller, "Big" Nick (280 lbs. of beef), came! John Germ), U. S
through vvith a turkey and the Culigmen came on top vvith a four-pin margin, thanks to Big Nick.
Wodishek led the assault against the Germ boys vvith games of 185, 194, and 201, vvhile "Big" Nick1 helped vvith games of 179, 188, and 197. Capt. Frank Zupančič should-cred the burden for the losers.
Nevvs has leaked out of the Germ camp that the liquor-
men's lmeup will be bolstered A 65th p A fin A p Q Nq with the signing up of crooked,225 Degert Mane	care
arm Joe Mikatich; vvithi tvvojPostmaster Log AngeIegf CaUf crooked arms (Germ and Mika-| pyt WilHam .<m\y Mikatich, tich) the liquor boys hope to	Duty Instructor (Sign
vacate the cellar position. Lots Work)> H Q Det^ lst Rcg f of luck, Bro. John.	i lst Q M j R v s Army>
Blatnik's Taveru took tvvo Francis E. Warren, Cheyenne, out of three from the Steves Wyo.
Grocers, Capt. "Moon" Koc- Sgt. Johnny M. Novak, 2 lst man and his rookies just could School Squadron, Box 910, not get going. Al Godec and Lovvrey Field, Denver, Colo. "Enky" Krall of the Blatniks Glad to have had you vvith hit the maples hard, Al hitting us, brothers. Drop in any time
up the spirit of St.
Florence Rovsek, president. ^f »f "»■ a"d ^	^
'Krail came through vvi^h a 5/o	Joes, No. /
series. Johnny Jesik bovvled	So until next Sunday, it's
most consistently for the los-	Adios!
—FOR VICTORY: BUY BONDS— Let freedon rine on Uacle Sara's cash register! Buy U. S. Defense Bonds and Stamps.
ers.
Nick J. Mikatich.
charlev gregorv shines in joliet men's circuit; eagles lead
lanšpreski gospod
ZGODOVINSKA POVEST Spisal dr. Ivan Pregelj
Tem potoni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 7. oktobra, 1942, ob 4:37 uri zjutraj, previden* s svetimi zakramenti za umirajoče mirno r Gospodo zaspala naža ljubljena teta
nes Gorisek
rojena RAČIČ
Dasiravno je pokojnica bolehala ie več mesecev in ae ji je zdravje večkrat obrnilo na bolje, je prišla smrt nepričakovano. V pcndeljek 5. oktobra je Se z nami vdčerjala, a okoli 9. ure zvečei* se ji je bolezen naborna poslabšala in čez nekaj ar je padla v nezavest, iz katere te ni več prebudila.
Pokojnica je bila rojena 8. februarja. 1878 v Cerkljah na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1991. Naslednje leto se je pcrcčila z Prank Goriftek, kateri je preminul že pred 13 leti. Ves ča«, cdkar je prišla v Ameriko, je bivala tu v Pittsburghu. Leta 1930 je bila izvoljena na konvencij* KSKJ v Waakeganu. IU_ 4 glavni porotni odbor, katerega članica je ortala do svoje smrti.
Dc&nost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem, ki sa darovali vence ali naročili sv. maše. Vence *) darovali: K. S. K. Jednota, Joliet, IIL; druitvo Marije Sedem Žatosti, it. 81 KSKJ; Mrs. John fcilkbVfcc ln droUna, Mr. in Mrs. Jsfcn Zbašnik in družina, Mr. in Mrs. Ignatz Glatch, Mr. in Mre. Joseph Rosenberger, Ambridge. Pa.; Mr. in Mrs. Rudolph Pelta, Ambridge, Pa.: Mr. in Mrs. Jchn Kerzan Sr., Ambridge. Pa.; Loushil Family, Mr. in Mrs. Chrrles Grosdeck in druiina, Ambridge, Pa.; Mr. in Mrs. Johf Jenkins. Mr. in Mrs. Michael Hudak, Mrs. Smith in Besslc, Mr. in Mrj. Lcuis Planinsek in druiina. Youngstor.vo. Pa.; Mr. in Mrs. Jcseph Abravanel in družina, Justine' in France« Lokar, Mr«. Antonia Jevnik, Cleveland, O.; Mrs. Blaha in družina, Mr. in Mrs. Jchn S. Rcurina, Mrs. Mary Keniti in Mr. in Mrs. Norman Creek, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Spolar in druiina. Jelk druiina, Pitts-bri f h Brewine Co., Fort Pitt Brewinjf Ca in Doqesne Brorinr Co.
Za. svete maše so darovali: Druitvo Krščanskih Mater, društvo Maiije Seden Žalosti, št. 81 KSKJ; druitvo Marije Vnebovzete. št. 182 ABZ; podružnica št. 26 SŽZ; Mr. in Mrs. Martin Ber-<Hk Jr.. Miss Anna Cvelbar, Kress-Laurich druiina, Mr. In Mrs. Paul Fercntchak. La SaUe, IIL; Thomas Bajko in A. Yasketalas, Frank Trempus in druiina. Sheran druiina, Miss Helen Jentz, Mr. in Mrs. John Gaul, Ambridge, Pa.; Mr. in Mrs. John Boyance, Mr. in Mrs. Frank Golob. Irwin W. Shall ln druiina. Mr. in Mrs. John Dechman in druiina, Mrs. Mary Geriovkh in družina, Mri in Mrs. Gec. HertinskL Ambridge, Pa.; Mrs. Mary Gorup, Mr. in Mre. Jchn C. Golob in druiina. Mr. in Mrs. John Klobuchar. 'Mr. in Mrs. Joseph Kcss, Mr. in Mrs. Ignatz Glatch, Mr. in Mrs. E. J. Smotzer, Mr. Antoii Grdina (dve sveti maši). Cleveland, O.; Mr, in Mrs. Joseph Plevnik, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Matt Slana., Joliet, 111.; Mr. in Mrs. Lcuis Železnikar in druiina, JoUet, IU.; Mr. in Mrs. Joseph Zore, North Chicago, IU.; John in Mimie Kuhar, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Louis Planinšek in družina* Yc:mgstown. Pa.: Mrs. Mary Kenik. Cleveland. O.: Mr. in Mrs. Norman Creek. Cleveland. O.; Mr. in Mrs. Joseph SeUna. Cleveland, O., in Mr. Ivan Zupan, Cleveland. O.
. Najlepša hvala tudi vsem, ki »o nam izrazili sožalje sočustva potom telegrama ali pisem in sicer: Iz glavnega urada fcSKJ:< Mr. Jcseph Zalar. Rev. Butala, Mr. Frank Gospodarich. Mr. in Mrs. Matt Slana, in Mr. in Mrs. Louis Želeanikar; Mr. John Germ, glavni predsednik KSKJ. Pueblo, Colo.; Mr. Joaeph Lekšan. tretji podpredsednik KSKJ; Mr. George Pavlakovieh, šesti podpredsednik KSKJ; Miss Marv E. Polutnik. nadzornica KSKJ; Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik ABZ, E|y, Minn.; Mr. In Mrs. Paul Feren-tehak, La SaUe. nL; John in Mimie Kuhar, Cleveland, O.; Mr. in Mit. Joseph Zore, North Chicago, IU.; Sgt. Wnu Jarvie, Bornnan Field, Kentucky; Sgt. Htrbert Blaha, Camp Pkkett, Virginia; Mit, Antonia Jevnik. Cleveland. O.: Mrs. Joseph Plevnik. Cleveland, O.; Mr. Anton Grdina, Cleveland, O.; Jentz druiina, Mrs. Mary Grdina in druiina, Cleveland, O.; Mr. Kosto Unkovich, Richard Kerr. N. A. S„ Kodiak, Alaska; Pvt. Abraham Gordon, G ul f po rt Field. Mississippi.
Najlepša hvala Mr. Ivan Zupanu, uredniku Glasila, ki je prišel na pogreb iz Clevelanda in ravno tako Mr. in Mre. Norman/ Creek In Miss Mimie Kuhar, kateri so tudi prišli na pogreb iz Clevelanda. O.
Najlepša hvala članicam društev Krščanatkth mater. Marije Sedem Žalosti, št. 81 KSKJ; Marije Vnebovzete, št. 188 ABZ, in podružnice št. 28, SŽZ, ker so prišle vse tri večere, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru rožni venec molit, in so vse tri noči čule in za udeležbo pri pogrebu.	'
Najlepša hvala nosilcem krste in sicer trem lokalnim glavnim odbornikom KSKJ: Mr. Matt Paviakovichu. Mr. Frank Lokar ju,> Mr. Jchn Dechmanu in drugim trem nosilcem: Mr. John S. Rogina, Mr. Matt Rogina ln Mr. Frank Golob.
Posebno dolžnost nas še veže, da se zahvalimo domačemu gospodu župniku Rev. M Kebetu, ker je pokajnici med boleznijo pogosto prinašal tolažilo svete vere, sa podeljene poslednje svete zakramente in lepo opravljene potrebne cerkvene obrede ob asistenci Rev. Mc Bride In Rev. Sollivana.
Najlepša hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago, katerih imen nam ni mogoče posamezno omenitL Sploh' najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit* se udeležili pogreba in nam biU v tolažbo ie na en ali drugi način.
Ti pa draga teta, ki si bila nam vedno kot najbolj dobra mati, počivaj mirno in lahka naj Ti bo ameriška zemlja, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami.
Pokojnico pa priporočamo vsem v molitev ln blag spomin!
Žalujoči ostali:
COMMUNICATIONS IMPORTANT
S tem naznanjamo žalostno vest, da je na domu umrla dne 19. oktobra t. L naša ljubljena hčerka
Margaret Kerhin
v starosti 18 let. Pogreb se je vršil 23. oktobra iz Kaelschevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Alojzija, potem pa na Hoiy Cross pokopaKKe.
Dolžnost nas veze. da se lepo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem in društvu Marija Pomoč Kristjanov, št. 165 KSKJ za udeležbo pri pogrebu. Tako tudi lepa hvala gospodu župniku Rev. Johnu Festto za pogrebne obrede. Enako lepa hvala vsem u naročene sv. maše zadušnice in darovane vence tako tudi onim, ki ste dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago.
Pokojnico priporočamo v molitev in v blag spomin.
EDITOR'S NOTE
In submitting nevvs items for publication, contributors will please note that no item will be considered for publication unless it is accompanied by the signature of the contributor. Contri b u t o r s vvill please comply with the request and thereby indicate that the item is factual and forwarded in good faith. Contributors' names will be withheld from publication, ff so requested.
Bela žena. smrt nemila	Draga hčerka, sestra mila.
žrtev si izbrala je,	več ne čuje se Tvoj glas .
s koso svojo zamahnila.	v rakev so Te položili
s turo nas navdala vse	in odnesli proč od nas!
V	grobu tihem, tamkaj snlvaš večno spanje že sedaj .. .
V	miru božjem le počivaj, večna luč Ti sveti naj!
Žalujoči ostali:
FRANK in THERESA KERHIN, starši. FRANK in ANTON, brata. FRANCES. MART. JOSEPHINE ln ANNA. sestre.
West Allis, Wis„ dne 2. novembra, 1942.
FRANK FERENTCHAK, nečak. MRS. ANNA HUDAK in MART RAČIČ, nečakinje, an kraju zapoftča. bntta John Račič ln SMtro Marijo Feren