Ameriška Domovina
:' ■:^’": v-*.,;.:'
juhmkr i e/»:
-vK^Ci
4 S <>:>;
HOIW1E1
AM6RICAN IN SPIRIT TOR€IGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 13, 1963
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPCB
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
feiigres obravnava našo prometno krizo
Odbora Predstavniškega doma in Senata sta začela zasliševati zastopnike raznih prometnih vej.
WASHINGTON, D.C. — Prometna kriza traja pri nas že dolgo vrsto let. Vidimo jo lahko vsak dan na lastne oči. Na
Novi grobovi
Victor H. Karlinger
Po težki bolezni je preminul v Holy Family Cancer Home Victor H. Karlinger, star 56 let, stanujoč na 18715 Chickasaw Ave. Tukaj zapušča soprogo Anne C., hčer s. Mary Jessica, redovnico Notre Dame, mater Johanno, roj. Petelin, sestre Dorothy Kry-gier ( Cranston, R. L), Elea-
železnicah so postali osebni via- nor, tajnico pri fari sv. Vida,
ki prave redkost, na cestah je pa zmeraj več prometnih nesreč. V gospodarskih težavah so
Florence Warnke ter več drugih sorodnikov. Oče Charles je umrl leta 1951. Zadnjih 35
Pa vse prometne veje, železni- let je bil pokojni zaposlen kot os, letalske proge, ladje in delo-j odvetnik pri Morris Plan ban-ma tudi podjetja, ki obratujejo |ki (sedaj Society National z velikim številom tovomja-’Bank). Bil je član Kolumbo-kov. Najslabše se godi železni- i 01, vitezov North East Councam, mnoge med njimi so na C1|	2786, Društva Svetega
robu konkurza.	j Imena pri Our Lady of Perpe-
Kennedy je že lani predložil tual Help. Pogreb bo v sredo
Kongresu vrsto zakonov, ki naj uredijo naš promst in ga oisvo-
zjutraj ob 9:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458
hodijo krize. Njegova ideja zah-.g_ 152 St. v cerkev Our Lady te-va enake pogoje za poslova- of Perpetual Help ob desetih, nje vseh prometnih vej. Do se-|nat0 na AI1 Sours pokopa.
claj so bile in so železnice zelo ■ j.; čc. Namesto vencev bodo omejene v svojem poslovanju v hvaležno sprejti darovi v na_ korist tovornjakov in ladij.^ Notre Dame reda. Kennedy hoče dalje ustvariti Frances A_ DrasIer tudi enake pogoje za podpira- po ^	^
nje posameznm prometnih vej.	.	.	„	.	,
1 _	.	■ preminula včeraj na domu
Lani se Kongres ni hotel spu->svoje ses^re na 54^	253.
flU	it očljivo zadevo, letos kjer je dolgo živel	54 let
? )e' T“° s™81”	Z8,tr-'stara Prances A. DrasIer, roj.
gevmo kot njegov tovariš v 1	„	. TTr T7
Predstavniškem domu sta kar^ GermanJf’ W' Va*’ ^ k°'
ohenem začela zasliševati inte- fer PrisIf s. stf v C eve'
nssente Ker sta vedela, da se ^ V Z^°dnf mladostl- Dru'
bodo interesentje samo klali !zma Je zlvela SV0J čas na
Ted seboj v obdolžitvah, sta|^d^^ ^ St. Pokojna je bila
načelnika obeh •odiberov, kon-jnePo1<3oena, bila je sestra pok.
§resnllk Harris in senator Mag-1 Franka, pok. Emme Drobnič,
nuson, zagrozila zastopnikem Kohisa L., Philipa M. (Argo,
Prometnih podjetij, naj govori- ;Ih.), Josepha A., Lillian Tap-
1° stvarno in se izogibajo vsem peP (Ellsworth, Maine) in
hapadom na konkurenco.
Kli bosta odbora že letois mo-
Mildred Vucetic (pri kateri je živela). Bila je članica dru-
§la končati svoje delo, je veliko jComrades No. 566 SNPJ. yprasanje. Dobro pa je, da se je!p°g'1’eb ho v sredo ob osmih iz Kongres sploh začel pečati si Trdinovega pogreb, zavoda
kri.
zo v prometu.
rojili prorašis?! s^e|@§ br®2 'iig0¥®ra
BONN, Nem. — Novi nemški v°jni minister Von Hassel je Predložil bonnskemu parlamenti nemški obrambni proračun v znesku $4.6 bilijonov. Je to do °ec*aj naj večji, kar jih je odob-01 nemški parlament. Debate o Poračunu je bilo zelo malo in 0 T je samo hvalila sposobnost o c Vega vojnega ministra.
, Belo socialistična opozicija je Tela zanj le dobre besede, naj-^r2e zato, da tako pokaže svoje SQVraštvo do bivšega vojnega Tinistra Straussa. Opozicija tu-T glasovala proti proračunu, je rajše glasovanja vzdržala. v ako ge je zgodilo prvič v nem-
1 Politični zgodovini, da socia-. Sd niso glasovali proti vojnim
lzdatkom.
Bemški nacionalisti si seveda . aziaSajo ta dogodek v svojo ko-
na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
rist in
v duhu, ki gotovo ne od-
Sovarja “mirnemu sožitju”. Iz ^Tskve lahko pričakujemo zelo °Str°v reakcijo na ta dogodek v eTški politični zgodovini.
Rowers
v ^eeinoma oblačno in toplejše, Tjetnost neviht. Najvišja tem-peratura 70.	,
Papež Janez XXIII. dobil Balsanovo mirovno nagrado
VATIKAN, Tur. — Sv. oče Janez XXIII. je sprejel v petek slovesno mirovno nagrado italijansko - švicarske Balsanove u-stanove v cerkvi sv. Petra v navzočnosti italijanskih vladnih predstavnikov in zastopnikov tujih držav, med njimi tudi predstavnika Sovjetske zveze.
To je prvič, da bi dobil kak papež tako nagrado. Uradno mu jo je izročil bivši predsednik italijanske republike Gronchi, predsednik Balsanove ustanove.
Sv. oče ni izgledal posebno zdrav, vendar je bil dobro razpoložen in je prijazno pozdravljal in blagoslavljal zbrane množice.
Haitski diktator Duvalier že mislil na beg?
CURACAO, Antili. — Pri glavnem mestu nizozemske kolonije Antili, znanem pod imenom Curacao, se nahaja tudi veliko- letališče, kjer lahko pristajajo vojaška letala. Tja se je haitska vlada obrnila za dovoljenje, da bi moglo tam pristati vojno letalo.
Nizozemci so dovoljenje dali, toda dobili so iz Port-au-Prince brzojavni odgovor, da je polet “odpovedan”. V brzojavki ni bil naveden noben razlog. Nekateri sumijo, da je Duvalier pripravil že vse potrebno za beg, le odhod letala je prezgodaj napo-velal.
Vatikan gfdoči! norega posredovalca v zadevi kardinala iindszenfyfa
DUNAJ, Avstr. — Preteklo sredo je kar na tihem prišei v Budapešto Msgr. Agostino Ca-saroli, načelnik oddelka za posebne cerkvene zadeve v vatikanski državi. Takoj po prihodu je stopil v zvezo z zastopniki Kadarjeve vlade, med njimi je bilo menda tudi par ministrov. Na kratko se je oglasil tudi v ameriškem poslaništvu.
O svojem poslanstvu ni dal nobene izjave, vendar pa so časnikarji zvedeli, da so bili razgovori “izredno težavni in kočljivi”. Msgr. Casaroli je že v četrtek odpotoval iz Budapešte na Dunaj. Tam mislijo, da se bodo razgovori v bližnji prihodnosti nadaljevali.
Kot se vidi, je bilo posredovanje kardinala Koeniga samo u-vod v prava pogajanja, ki se pa ne bodo tikala samo kardinalove usode ampak tudi odnosov med Vatikanom in Madžarsko.
Iz slov. naselbin
CHISHOLM, Minn. — Tu je včeraj umrl 56 let stari John Gornick Jr. Zapustil je ženo Mary, dva sinova, dve hčeri, mater Antonijo Gornick, brate Franka, Alberta in Calvina ter sestri Antonijo Turk in Alice Stewart (zadnji dve v Clevelandu). Pogreb bo v četrtek.
Oborožene sile SE ATO na vajah na Tajskem
BANGKOK, Taj. — Oborožene sile SEATO obstojajo danes v glavnem iz tajskih 'in ameriških! čet. Sedaj imajo skupno vojaške vaje na Tajskem. Udeležuje sl? jih kakih 25,000 tajskih in 7,000 ameriških vojakov. Vaje bodo trajale cel mesec. Ude-Kižile se jih ne bedo samo motorizirane divizije, ampak tudi vojno letalstvo, dečim bo vojna mornarica v pripravljenosti ob tajski obali.
Vse to- je treba spraviti v zvezo s kočljivim položajem v Laosu. Laošiki komunisti so namreč dejansko skoraj popolnoma zasedli ilaoško-tajsko mejo. Na tajski strani državne meje pa živijo pletmena, ki so zelo sorodna. -tistim na laoški strani. Komunistična propaganda ima torej lahko delo na obeh Strancih meje.
§ ksftlrcis aiemskoga oboroževanja na is® nič!
WASHINGTON, D. C. — Še nikoli ni bil predsednik Kennedy javno tako velik pesimist glede dogovora o kontroli atomskega oboroževanja kot na svoji zadnji tiskovni konferenci. Kar dvakrat je poudaril; da ne upa, da bi se pogajanja v Ženevi zaključila z uspehem. Zato tudi računa z možnostjo, da se bo preskušanje atomskega in vodikovega streliva zopet obnovilo v velikem obsegu, tako pri nas kot na Ruskem. Boji se, da je tc zadnji poskus, da bi se dosegel sporazum o kontroli in da bomo prešli v debo nekontrolirane tekme v atomskem oboroževanju.
Opazovalci mislijo, da je hotel Kennedy s to in tako izjavo posredno odgovoriti na podobno izjavo, ki jo je dal pred kratkim Hruščev svojim obiskovalcem. Rekel jim je namreč, da ruski strokovnjaki pritiskajo nanj, naj jim dovoli, da začno z novo serijo preskušanja atomskega in vodikovega streliva.
Med tem naša atomska komisija nadaljuje s preskušanjem atomskega streliva na drobno. Ta mesec bo napravila v Nevadi tri majhne poskuse, ki se bodo gibali v meji kiloton in ne megaton.
PREDSEDNIK JE POSLAL ZVEZNE ČETE V ALABAMO
Nasprotniki integracije so v noči od sobote na nedeljo z dinamitnima bombama poškodovali dom brata dr. M. L. Kinga, vodnika črnega gibanja za integracijo, v Birminghamu. To je sprožilo izgrede in nasilja, tekom katerih je bilo preko 40 oseb ranjenih in napravljena velika materialna škoda. — Predsednik Ken-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, zvečer ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Članice so posebej vabljene, ker je po seji praznovanj e materinskega dneva.
Turčija dobila jet letala
IZMIR, Tur. — Zlružene države so izročile pretekli teden tu Turškim letalskim silam 16 F104 jet lovskih letal.
Hoover 40 let načelnik
FBI
WASHINGTON, D. C. — J. Edgar Hoover je bil v petek sprejet pri predsedniku Združenih držav Kennedyju ob priliki 40-letnice imenovanja na čelo FBI.
— Normalni, odrasli človek pomežikne od tri do šestkrat na minuto.
nedy je poslal v Alabamo zvezne čete. — Črni 1 Dvojni zaslužek— vodniki smatrajo v petek sklenjen dogovor še vedno za veljaven.
BIRMINGHAM, Ala — Še v soboto je izgledalo, da se bodo duhovi pomirili in da bo postopno napetost med črnci in belci v tem mestu popustila. To upanje je bilo uničeno. ko je malo po polnoči eksplodirala bomba v hiši bra-
Policija je prijela dva čistilca oken, ko sta z ukradenim blagom šla iz trgovine Sterling-Lindner na Euclid Ave. in E. 13 St. v petek zjutraj. V trgovini skriti policaji so opazovali oba čistilca, ko sta prišla okoli petih zjutraj
ta rev. M. L. Kinga, vodnika gibanja črncev za enakoprav-1 čistit okna, pa se najprej usta-nost. Sicer ni bil nihče ranjen, vendar je napad sam sproži! silno razburjenje in jezo med črnci. Zbralo se jih je več tisoč in začeli so napadati belce. Ti so na nasilje odgovarjali z nasiljem. Neki policaj je bil dvakrat zaboden v hrbet, nekega belega avtoizvoščka so potegnili iz avtomobila, ga zabodli, njegov avro pa zažgali. Policijskim avtomobilom so porezali gume. Bombe so eksplodirale tudi v Gaston Motelu, kjer je bil glavni stan vodnikov boja za integracijo. Pri tem so bile ranjene tri ženske.
Ameriške vojaške vaje na Hlinjeni vzhodu!
WASHINGTON, D. C. — Ko made. Njihovo število bo sedaj
pomnoženo s četami, ki se bode
j e bila pred dvema tednoma gonja proti jordanskemu kralju Huseinu na višku, je naša mornarica kar na tihem poslala del sestega brodovja v vzhodni del Sredozemskega morja. Tam je bila za vsak slučaj tudi letalonosilka Saratoga. Hkrati je naše državno tajništvo opozorilo Naserja, da ne bo trpelo nobenega oboroženega vmešavanja v jordanske notranje zadeve. Podobno poročilo je dobila tudi izraelska vlada. Vse skupaj je hitro zaleglo, v nekaj dnevih se je
tam vežbale. Vežbaio se bo seveda tudi vojno letalstvo.
Državno tajništvo skuša vse te vojaške premike naslikati kot stvar rotacije in brez vsakega pomena. Vendar pa predsednik Kennedy ni stvari olepšaval na svoji zadnji tiskovni konferenci. Rekel je kar naravnost, da bo naša dežela takoj napravila potrebne korake, ako bo kdo direktno ali indirektno poskušal izvajati “agresijo”.
Kennedyjeva izjava in premi-
vifcra nad Jordanijo, Izraelom; ki naših oboroženih sil so sedaj
in Egiptom polegla.
Sedaj mora biti stanje zopet precej napeto. Naša vojna mor-
glavni predmet za razgovore v arabskem svetu in naravno tudi tvarina za najrazličnejše poli-
narica je namreč poslala nekaj I tične špekulacije. Pada posebno
rušilcev skozi Sueški kanal z nalogo, da gredo v Perzijski zaliv. Obenem je armada skupaj z vojnim letalstvom napovedala, da bodo nekateri oddelki naših čet imeli vojaške vaje v Dahre-nu. Dahren je veliko letališče v Savdski Arabiji, ki je bilo do
v oči odločnost predsednikove izjave. Tako naravnost še ni nikoli govoril o naših odnosih dn arabskih držav.
“Da veliko ne bo malo”, kot pravijo Srbi, sta prišli pred naš senat še dve resoluciji, ki zahtevata od Kennedyja, naj bo ne-
pred par leti v naši vojni upra-' popustljiv v vseh slučajih, kadar vi. Tudi sedaj je še zmeraj tam ' je treba izpolnjevati naše obve-okoli 300 naših vojakov, ki slu- j ze napram našim prijateljem v žijo kot inštruktorji savdske ar- arabskem svetu.
Črnci so napadali policijo s kamni in začeli pleniti ter požigati v predelu mesta okoli Gaston Motela. IKo policija sama položaju ni bila več kos, so ji prišli na pomoč oddelki državne policije, oboroženi s puškami. Mir in red sta bilo nato naglo vzpostavljena. Včeraj je bilo vse mesto močno zastraženo. Mestna in državna policija sta patroli-rali po predelih, kjer bi utegnilo priti do novih izgredov.
Policija trdi, da je zaplenila pri črncih nože in strelno orožje, črni vodniki pa se pritožujejo, da je policija nastopala surovo in nasilno.
Predsednik poslal zvezni čete v Alabamo
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je včeraj poslal zvezne čete v Maxwell Air Force oporišče pri Montgomery, ki je kakih 80 milj južno od Birminghama, in v Fort McClellan pri Anistonu, kakih 55 milj vzhodno od Birminghama. Izjavil je, da bo storil vse, kar je potrebno za ohranitev reda in miru v Birminghamu.
Naročil je obrambnemu tajniku MeNamari, naj pripravi vse potrebno za poziv alabamske narodne garde v zvezno službo, če bi se pokazala potreba. V Birmingham je poslal znova zvezne posredovalce, da bodo poskusili spor med črnimi in belimi prebivalci mesta poravnati mirnim potom.
Guverner Wallace je protestiral proti pošiljatvi zveznih čet v Alabamo, češ, da je ta korak v nasprotju z ustavo. Predsedniku je sporočil, da so državne in mestne sile dovoP močne za vzdrževanje reda in miru.
M. L. King: Dogovor še vedno veljaven!
BIRMINGHAM, Ala. — V petek je odbor, sestavljen iz črnili in belih meščanov, izdelal sporazum, na osnovi katerega so črni vodniki ustavili nadaljne manifestacije in demonstracije. — Vodnik kampanje za integracijo v mestu rev. L. M. King je po-
poslovnem središču mesta.
Črnci bodo imenovani na višja mesta in novi bodo nastavljeni izključno na osnovi enako-pravnosti belih in črnih. Črnce; bodo jemali v službo tudi kot i uradnike in trgovske zastopnike. Tudi ta točka bo izvedena postopoma v teku 60 dni.
vila pri razloženem blagu, vzela, kar se jima je zdelo, nato pa odšla na delo. Priznala sta, da sta delala to že dalj časa in da bi naj bila skupna vrednost ukradenega blaga okoli $4,000. Vodstvo trgovine je med tem dognalo, da je bilo tekom lanskega leta ukradenega na tak način blaga za skupno okoli $17,000. Seja—
Jutri, v torek, zvečer ima društvo Danica št. 11 SDZ sejo. Pregledovanje računov ob sedmih. Po seji materinska proslava.
V Evropo—
V sredo zvečer je odpotoval v Evropo Ivo Kermavner, znani telovadec in športnik. Vse po-
Vse tekom demonstracij pri- j trebno za pot mu je uredila pot.
jete osebe bodo izpuščene na osnovi položenih bondov. — Ta točka je že v celoti izvedena.
V naslednjih dveh tednih se bodo razgovori med zastopniki črncev in belcev zopet sešli, da se pogovore o izvajanju dogovora in vseh morebitnih novih težavah.
Dogovor je dejansko le privatnega značaja, toda uživa podporo zveznih oblasti in dobrega dela belega poslovnega sveta v Birminghamu. Zastopniki mestne uprave so posebno poudarili, da pri sklepanju dogovora niso bili navzoči in se ne čutilo nanj vezani. Rev. L. M. King je priznal to dejstvo, pa je dodal, da je prepričan o “dobri volji” vodnikov belega dela prebivalstva.
pis. Mirko Antloga na 65 Clair Ave. Srečno pot!
St.
Laoški komunisti bi radi “nevtraliziran” Vientiane
VIENTIANE, Laos. — Laoški ] komunisti so sedaj prišli z zahtevo, da je treba “nevtralizirati” tudi policijo v Vientiane, kjer je sedež koalicijske vlade. Želijo pač priti do svojega dela v mestu, ki bi bilo kmalu tako razdeljeno v tri dele, kot je Berlin v dva. Seveda bi komunisti takoj skušali zasesti še ostala dva dela.
Kake razumejo nevtralnost, so zopet pokazali na deželi. Kot je znano, so tekom zadnjih par mesecev izrinili nevtralne čete generala Konga Le s položajev, ki so kontrolirali vojaško važno planjavo sredi Laosa. To planjavo bi sedaj nevtralne čete morale dobiti nazaj. Komunistom pa ne pade niti v glavo, da bi se i umaknili. Ravno narobe: odbili so zahtevo Mednarodne kontrol-
,	. ne komisije, da bi smela poslati
zdravil zmago, pa pozval crnce,	nadzorne	na 02em.
na, bodo umirjen, v uporab, w „	kratkim
svojih novo pridobljenih pravic, ^ So fako ^ to o
Dogovor obsega v glavnem te-	J 1
le štiri točke:
V naslednjih 60 dneh bo izvedena desegregacija okrepčeval- — Prvi guverner Indiana Ter-nic, umivalnic, prostorov za po^ritory je bil William Henry merjanje in pivnic v glavnem Harrison.
vključili v svoj del Laosa.
V Moskvi raste zanimanje za Kurde
MOSKVA, ZSSR. — Ko je moskovski radio vpeljal 1. 1855 oddaje za Kurde, jim je dnevno odredil samo 15 minut časa. danes oddaja že 90 minut. Radio Erivan je tista ruska postaja, kjer so koncentrirane vse oddaje za Kurde.
Oddaje postajajo od dneva do dneva bolj bojevite. Seveda ne rnoičijo tudi arabske oddaje, razen egiptovske, in skušajo zmanjšati vpliv ruskih oddaj.
------o-------
Zadnje vesti
BUENOS AIRES, Arg. — Včeraj je odstopila argentinska vlada in sprožila novo politično krizo v deželi. Predsednik Maria Guido se trudi, da bi krizo rešil brez večjih novih notranjih pretresov8.
LONDON, Vel. Brit. — Ameriški letalski družbi Pan American in Trans World Airlines sta na zahtevo zvezne vlade odklonili povišanje cen za ekonomski razred letev preko Atlantika, kot je to sklenila mednarodna zv eza letalskih družb. Evropske letalske družbe so povišanje izvedle v soboto. Velika Britanija je zagrozila, da bo zaplenila ameriška potniška letala, če se dogovora ne bodo držala, ali pa jim prepovedala pristanek na njenih tleh. Izgleda, da bo ostalo le pri grožnjah, doslej je letalski promet še reden in brez vsakih motenj.
CAPE CANAVERAL, Fla. — G. L. Cooper je pripravljen za polet okoli Zemlje, ki je določen za jutri zjutraj po sedmi uri. Predvidoma bo obkrožil Cooper Zemljo 22-krat. KAIRO, ZAR. — Včeraj se je ponesrečilo letalo domače letalske družbe na poti od tu v Aleksandrijo. Pri nesreči je bilo 31 oseb mrtvih.
tl
Mm&m Bommmn
t\- X* *	^	< > tVt
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 meeece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
£16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 94 Mon., May 13, 1963
na splošno javno korist proti “ozkim koristim” posameznih občin.
Sodimo, da je predlog v tem pogledu koristen in potreben, poudariti pa želimo istočasno tudi, da morajo družbe kazati vso dobro voljo in se sporazumeti s krajevnimi oblastmi, če je le mogoče. Z modro preudarnostjo se da skoraj redno doseči boljši uspeh kot s trdo črko zakona.
rem. Evropa, se bo opomogla, v Ne zmore vsak debelih knjig,
J B^ORAVITONB s hmbT
Z modro preudarnostjo
Senat generalne skupščine države Ohio je sprejel pretekli mesec zakonski predlog 130, ki daje pravico električnim, telefonskim, telegrafskim, plinskim in železniškim družbam, da se obrnejo na državno Public Utility Commission za odločitev, če se ne morejo na noben način pogoditi s krajevnimi upravnimi oblastmi za gradnjo potrebnih naprav. Ta komisija naj bi imela po predlogu pravico končne odločitve. O predlogu razpravlja dudi poslanska zbornica in bo v bližnjih dneh prišlo o njem tudi tam do glasovanja.
Vse omenjene družbe se zavzemajo za sprejem predloga in pozivajo tudi javnost, naj ga podpre s pismi in po živi državnim poslancem in senatorjem. The Cleveland Electric Illuminating Company razlaga v posebni okrožnici koristnost uzakonitve predloga in poudarja, da bodo od njegovega sprejema imeli korist v večji ali manjši meri vsi odjemalci elektrike, vode in plina, lastniki telefonov in uporabljale] telegrafa, pa tudi železniške družbe in njihovi potniki.
Po sedanjem zakonu morajo vse družbe, ki se ukvarjajo s takozvanimi javnimi služnostmi, pri svojih načrtih za gradnjo napeljav in drugih naprav na ozemlju določene občine, dobiti najprej od te potrebna gradbena dovoljenja.
Nekatere od teh občin imajo predpise, ki gradnjo otežujejo in po mnenju električne družbe po nepotrebnem draže.
Zlasti važno je vprašanje gradnje električnih vodov z visoko napetostjo, ki utegnejo biti nevarni za neposredno okolico. Nekatere občine zahtevajo, da morajo biti položeni taki vodi pod zemljo, kjer ne bodo za nikogar predstavljali nobene nevarnosti in bodo služili svojemu namenu tudi v slučaju tornadov, drugih viharjev in velikih snežnih zametov.
V zvezi s tem velja opozoriti na težave, ki so jih imeli nekateri prebivalci Clevelanda in okolice koncem lanskega in začetkom letošnjega leta, ko je nepričakovano pritisnila huda zima. Nekateri domovi in uradi so bili po dva in celo tri dni brez elektrike in brez kurjave, ker niso delo-\ale plinske peči za ogrev, ko je zmanjkalo električnega toka. Zagovorniki podzemnih vodov trdijo, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi, če bi bili električni vodi zgrajeni pod zemljo.
Da je na tem nekaj resnice ni nobenega dvoma. Vzdolž cest napete žice električnih, telefonskih in telegrafskih vodov so neprijetne tudi za oko. V evropskih mestih so jih kljub sorazmerno velikim stroškom spravili večinoma pod zemljo. Kdor je bil na obisku v Sloveniji, je lahko dognal, da je v tem pogledu naša bela Ljubljana daleč pred Clevelandom. Električne, telefonske in telegrafske napeljave so vidne nad zemljo le ob mestnem robu, pa tudi tam jih skušajo postopno spraviti pod zemljo.
Amerika je bogata, pa vendar v nekaterih stvareh varčna preko potrebe. Ceste smo naglo gradili in jih naglo prekrili z betonom in asfaltom, prav tako smo naglo gradili in še gradimo električne, telefonske, telegrafske in plinske vode, pa tudi vodovode. Dogodi se, da je cesta gotova, ko družbe, ki skrbe za javne služnosti, niso niti še izdelale načrtov in se odločile za gradnjo podzemskih vodov.
Dober del cest po naših večjih in starejših mestih je bil že zgrajen, še predno je elektrika dobila v našem vsakdanjem življenju sedanji pomen. Napeljavah so jo torej, koder so jo mogli in koder je bilo cenejše. V prvi dobi vsi ti vodi niso nikogar posebno motili, postopno pa so postajali važnejši in javnost se je začela za vso reč zanimati. Nekatere občine so vprašanje uredile s predpisi in uredbami, druge so čakale in še čakajo. Družbe so se seveda trudile, da ohranijo čim bolj proste roke in priznati je treba, da se jim je to v veliki meri posrečilo.
Pri sedanjem položaju je očitno, da bi bilo mogoče vse te različne vode spraviti pod zemljo le z izredno velikimi stroški Te končno ne bi nosile družbe, ampak oni, ki bi se njihovih naprav posluževali. Povišanje cen elektrike bi otežilo seveda njeno uspešno tekmo s plinom, pa nemara tudi sicer zmanjšalo potrošnjo. Tako so družbe na stališču, da je sicer nujno spraviti električne in druge vode pod zemljo, ki so'popolnoma varni tako za okolico in zanesljivi v preskrbi ljudi z električnim tokom.
Nekatere občine so seveda drugačnega mnenja. Postavile so se na stališče, da morajo vsi novi vodi pod zemljo, postopno bodo pa tem sledili še stari. Občine so v tem pogledu posebno trdovratne tedaj, ko same od takih novih vodov nimajo neposredne koristi niti neposredne potrebe za nje. V takem slučaju spravljajo družbe, ki vode grade j in jih potrebujejo za'redno oskrbovanje predelov onstran itarstv° cvete, ozemlja omenjenih občin, v hude težave. Novi zakon naj |Govorijo vsepovsod o bi družbam v tem pogledu pomagal. Družbe računajo, da “ji gospodarstva, vmes pa vmk bo državna Public Utility Commission trezno in nepri-|kakCir najbolj more in ve, svoj stransko presodila vse okoliščine in se odločila z ozirom žaikelj polni. Taka je bila podo-
Joliet, 111. — V sredo, 24. malega travna, smo (slavili Jureitov god. Kar dobro smo se imeli. Z Nickom sva nabavila doli pri Štefancičevih nekaj dobrot in s tem sva se podala k Juretu, Močno sva ga razveselila in tudi Bara je bila vesela. Ob dobri kapljici smo posebno Belokranjci radi veseli. Bara je nam povedala stari rek, ki je znan v Beli Krajini:	“Gost v hišo —
Bog v hišo!” In v tem duhu in v takem ozračju smo proslavili Juretov god.
Jure je še kar trden dečko, Nidk, ko mu je izrekel voščilo in čestitke, je dejal: “Jure, zgle-daš, da bi bil še dober za drago-narja. Še ga boš preša! in stiskal in še ga bomo pili in srkali. Saj to je ravno-, ta dobri vinski sok, je povdaril Nick, nas pdkoncu drži. Brez tega kje bi že bili! Zato pa moramo biti hvaležni Bogu, ki ga je nam u-stva-ril, Noetu pa- tudi, da je nas naučil poznati: to dobro reč. Vsi so mu zaploskali in pritrdili. Saj je mož kar resnico povedal.
Jure je bil tako razigran od veselja, da je dejal:	“škoda le,
da ni med nami kdo--iz imenom Marko. Jutri b-o sv. Marko in bi lahko proslavljali god sv. Marka.”
Nick pa, iki je poln vseh muh, kakor malokdo, je -pa -hitro pristavil k Juretovi pripombi, da morda bi se dalo k temu odpo-moči. Kaj ko bi si on na kak način dobil dovoljenje, da bi se imenoval, če več ne, vsaj za en dan Marko in na ta način bi bil ta problem rešen v zadovoljstvo vseh, posebno pa v njegovo, ker bi lahko dva-krat na leto obhajal svoj -god.
Bara se je smejala, da si je morala s predpasnikom kar solze -otirati, je pripomnila: “Bog-me, če bi bilo tako, potem bi si morali nabaviti še -par barigeljc v klet, ker samo te, ki so spodaj zdaj, bi kaj kmalu usušili.” Potem je pa dodala še! tole: “Pa tudi svetnikov bi v pratikah kmalu zmanjkalo, kajti vi bi se navadili tega tako, da bi vsak dan vlagali take prošnje za druga imena. Danes za Jurija, jutri za Marka, potem za Florijana in vse take zaščitnike veselih Belokranjcev. Kje pa naj bi se talki svetniki jemali, da bi bili na mestu za vinske bratce?”
Vidite, kar lepo smo- se imeli in letošnje obhajanje sv. Jurija bo vsaj nam ostalo v lepem, spominu.
Govorili in razpravljali smo pa tudi o politiki v sedanjih časih in nekdaj. Primerjali smo stare čase s sedanjimi in na pcdlagi tega vsak po- svoje sklepali in ugotavljali, kako bo na svetu za naprej. Ko smo govorili o g-ospodanski politiki v naših industrijah, je Jure nam povedal svoje mnenje takole:
“Jaz tebe — ti mene,” je staro geslo, po katerem se že od nekdaj ravnajo lisjaški kramarji. Vsak hoče več in več profita pri svojem fcšeftu. Kje naj dobi drugi, da ho dajal profit prvemu, to drugega ne briga. Msše-kakor še nikoli, stabiliza-
glavnem se je že. Narodi p° ali jih pa me utegne brati, drugih delih sveta že zdaj silijo j “Knjižice” pa obravnavajo krat-in bodo bolj in bolj k mizi bolj- ko in poljudno peneča verska in šega življenja. Ljudje, ki so v-o-jsocialna vprašanja, da jih razu-dili skozi zadnjo vojno- dežele, me preprost bralec, bodo -odšli s pozorišč. Voditelji j Med zadnjimi so zlasti zani-novih rodov se bodo začeli uve- mi ve sledeče:	Dr. Maks Jezer-
1 javljati z vsemi raznimi ideo- nj|k: “Janez XXIII.”, dr. Franc -legijami. Vsak bo hotel biti me- Knific: “Novo življenje” (o- mi-kak junak — odrešenik in taki'i-osti božji), prof. Avg. Horvat:
ba tousinessa včeraj in taka je danes.
“Glejta!” je glasno povdaril Jure, “jeklarske družbe so zopet dvignile cene. Spominjam se gori v Kane- County tam blizu Eilgina lani, ko je tožil znani naš farmar, koliko več mora zdaj farmar plačati za traktor, kakor pa leta 1947. Takrat je šlo za traktor, kar je dobil za 1000 bušljev koruze. Zdaj . je treba menda 7000 b-ušljev koruze,, da se kupi -traktor. Zdaj pa- so zopet dvignili cene jeklu — koliko bo treba pa zdaj? Ali se bo za čuditi, če bodo farmarji rekli nazaj: Čakajte, mi bomo pa dvignili cene našim putkam, racam, gosem, koštrunom, teletom in juncem. In cene bodo šle življ eniškim potrebščinam navzgor, kakor da bi jim kdo primešal najbolj aktivnega- kvasa. In dalje oglasili se bodo oni, ki riam delajo čevlje', in oni, ki nam šivajo hlače, rekoč, kaj pa mislite, da smo mi, da mi, lahko od samega “lufta” živimo. In ko bomo šli v trgovino drugo leto, boš plačal za hlače, ki so zdaj morda deset dolarjev, dvajset. Tako za vse drugo. Talko se igra jz nami inflacija. Inflacija je kakor nikdar sita mačka, žre in žre in nikdar nima dovolj.
No, pa za tiste, ki so produktivni, še nekako gre. Ti zahtevajo večjiei plače. Ampak za stare penzijoniste je nekaj drugega. Ti pa ne morejo na stavko in zahtevati, boste nam plačali več, ker nas vse stane .več. S pičlo skromno pokojnino se morajo zadovoljiti in. večkrat morajo skozi prste gledati na tisto, kar bi radi, pa si ne morejo- nabaviti, ker v njihovih žepih je praznina. V Washinigtonu pa gospodje kongresmani in senatorji govorijo in govorijo, ker besede -so poceni, kaj več pa ne naredijo. Le večne obljube in obljube. Kako daleč bo vse to Šlo?
Drugo leto bodo predsedniške volitve. Obljub bo dosti, kakor še nikoli. Demokrati bodo “pe-glali” republikance, slednji demokrate. Lobisti okrog kongresa pa s svojimi vplivi in mazili pletejo štrene tako, da industrij al-ci ne oistanejo pri praznih Skledah, pa tudi unij skl bosi ne smejo postati presuhi in da bi ne imeli kam pripasati svojih hlač. To in taka je politika.
Kako daleč bo to šlo?
Fanta, račune se lahko dela, dokler je kaj takega, s katerim moreš računati. Se spominjata, kako- je bilo po prvi vojni med 1920 in 1928. Salament! Hoover je nam pel:	“Tako dobro nam
še nikoli ni bilo, kakor zdaj!” Res je bilo dobro. Tudi zdaj ni še slabo, razen za nekatere. Drugi pa žanjejo, kakor še nikoli. Industrijska podjetja izkazujejo v svojih finančnih izkazih sijajne dohodke. Hranilnice in posojilnice imajo deinarja, da ne vedo kam z njim, vse je v milijonih in bilijonih. Kako dolgo bo šlo tako? -Oboroževanje, razne znanstvene raziskave pa tudi žro bilijone. Zato vedno večji davki. Ti bodo še večji. Davki bodo bolj in bolj praznili naše žepe. In kakor ne moreš zapovedavati vremenu, da bi vedno sonce sijalo, polja vedno rodila, itd., ne more nihče vsaj ne na take načine, kakor se zdaj po- inflacijskih načinih vodi naše gospodarstvo, jamčiti, da bo vedno tako. Suha leta bodo prišla — kdaj? Včasih čez noč, kakor nepričakovan potres tu in tam zruši mogočne stavbe, v gos-pedarstvu pa so- taki potresi -kaj radi.
petelini se navadno v vsaki ki -dobi skavisajo.
ta-j “Na pravo pot” (deset družabnih vprašanj) in “V skrbi za
Fanta, mene in morda vaju ne bo več na svetu, lahko pa bomo- še mi priče kaj takemu. Poči lahko- vsak trenutek. Prijetno pa ne bo, kadar bo počilo. Hruščev, ko je bil pred nekaj leti v Ameriki, je morda videl, na kak način vodijo- ameriški pogrebniki svojo obrt. Moralo se mu je dopasti in zgleda, kakor je govoril nato po njegovih izjavah, da je zaprosil p-o-grebnišfco- licenic-o, ker povdaril je napram Zap-ad-u: “Mi vas bomo pokopali!” Prostore za po-grebniško kapelo pa je “zaren-tal” na Kubi in se tamkaj priporoča s svojo “sočutno postrežbo”!
Pa pustimo šalo na strani. Ne bo nas pokopal Hruščev, razen če mu bodo -mi sami pomagali pri tem. S talko -gospodarsko in socialno politiko si mi najbrže sami kopljemo- svoj grob. Komunisti bodo prišli nas le samo zagrebsti, če bomo hodili naprej po potih reka “Ti mene — jaz tebe...”
Tako j-e nam s šalo in resnostjo povedal to Jure.
Z Nickom sva ga poslušala, pa mu nazadnje oba prav dala.
Tone! s hriba.
'človeka” (papeške socialne o-krožnice), dr. Stanko Janežič: “ V z: h o d n i bratje”, kanonik Franc Hrastelj:	“Škof Slom-
šek”, Stanko Boljka, C.M.: “Marijina Legija”, dr. Janez Jenko, SDB.: “Sv. Janez B-osko” in Zafred Miranda: “Ženska in družba”.	j: ijUf
V pripravi so: “Sveta brata Ciril in Metod” piše dr. Stanko Kahne, SDB.), ‘Mir na zemlji” (najnovejša papeška o-kr-ožni-ea), -o pokojnem škofu dr. Gregoriju Ražmanu, itd.
Dokler se ne uredi, da bodo na razpolago tudi kje drugje, jih lahko naročite po pošti:
Rev. Franc Blatnik, SDB. 202 Union Ave.
Paterson, N.J.
Torej še enkrat: hvala vsem in vsakemu posebej!
Vaš hvaležni Louis Erste.
IC@ bi res bilo tako!
Paterson, N.J. — Zelo smo hvaležni! marljivemu g. prof. Severju, ki skrlbno sledi kulturnemu dogajanju doma in po svetu in nas -o: njem -obvešča v kulturni kronilki Ameriške Domovine. V poročilo o1 zadnji številki salezijanskih “Knjižic”, ki nosi naslo-v “Ženska; in družba”, se- mu je pa vrinila pomota, ki je gotovo ni sam zakrivil. Zapisal je namreč, da “gredo zadnje čase te knjižice najbolj v kup- v ZDA. Tu jih slovenski ljudje največ pokupijo.”
Joj, ko bi nes bilo tako! Pa na žalost ni. Edini prostor, kjer so bile te knjižice ljudem na razpolago, je bila Familia v Clevelandu, ki pa je pred tremi tedni z a is t o p stvo odpovedala prav iz razloga, ker jih ljudje premalo kupujejo. Niso šiei dovolj znane, zato le redko kdo sprašuje po njih. Morale fai biti razstavi j ene, da bi vabile in o-pozarjale nase, pa Familia ne razpolaga s potrebnim razstavnim, prostorom.
Kljub temu se mi zdi, da ‘Knjižice” zaslužijo, da pridejo med naše ljudi. Kdor je poznal one, ki so se tiskale na Rakovniku v Ljubljani, ve, koliko dobrega so storile. Te, ki zdaj izhajajo v Trstu, niso nič manj aktualne, samo razširjene še niso, kot bi zaslužile.
O pokojnem dr. Korošcu piše Jožko Krcšelj v Zborniku Sv ob. Slovenije 1962 tudi tole:	“Dr.
Korošec je versko in prosvetno delo med slovenskimi in hrvat-s-klmi ljudmi po Srbiji stalno podipiral z vsemi sredstvi. Med slovenske ljudi je stalno- -pošiljal tudi časopise in knjige, zlasti knjižice, ki so jih izdajali salezijanci na Rakovniku v Ljubljani. Skor-o vsi ponatisi “Knjižic”, v katerih so obravnavali n -a j razi ičnejša pereča vprašanja, so bili izvedeni na Koroščevo željo in so šle naročene pošiljkie; vedno na njegov račun.”
Prepričan sem, -da bi te knjižice tudi med tukajšnjimi rojaki storile veliko dobrega, če bi jih -dosegle. Zato sem se te dni obrnil na- slovenske! župnike s prošnjo, -da bi jih dali ljudem na razpolago v cerkveni veži. G-g. lazaristi v Torontu in g. dr.
Ofas efev. defaveev sl S SD1 se zahvaljuje
Cleveland, O. — Odbor Društva 'Glas c-levelandislkih delavcev št. 9 SDZ se prav prisrčno zahvaljuje za veliko in prijazno udeležbo na slavju 50-letoice društvenega obstoja in dela v soboto, 4. maja, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
V prvi vrsti naj sprejmejo zahvalo naši tu rojeni člani banketnega, odbora za dobro za-vršeno delo. Čast in hvala ravnatelju omizja John F. Kovačiču za izborno in spretno- vodstvo celotnega programa. S svojo prikupno osebnostjo in z zdravim humorjem prepletenim govorniškim talentom, je zelo im-poniral navzočim, kar so pričale salve aplavza.
Iskrena hvala glavnim odbornikom SDZ in društvenim zastopnikom, kot tudi vsem ostalim posetnikom za nadvse častno udeležbo. S tem ste našemu društvu izkazali veliko mero bratske naklonjenosti in prijateljstva.
Posebna zahvala bodi izrečena našemu koncilmanu 23. varde Mr. Edmund Turku, za tako le pe čestitke in spomenico poklonjeno našemu društvu v imenu uprave našega velemesta Clevelanda in župana Ralpha Lo-cherja.
Prav lepo hvalo zaslužite gg. Rose Lausin in Pestotnik, ki ste pri vhodu v dvorano prijazno sprejemale in pozdravljale naše goste in vsakomur pripele slavju primeren emblem.
Hvala našim pevcem, malim in velikim, za lepo in ubrano petje, s katerim so v popoln užitek zabavali naše posetnike.
Hvaležni smo vsem govornikom za topla priznanja, s katerimi so naglasili polstoletni doprinos našega društva k blaginji človečanstva v okviru fraterna-lizma. To je zlasti lepo poudaril naš obče spoštovani sodnik Hon. August Pryatel. Naš narod je upravičeno ponosen na sina slovenskih staršev, sodnika Prya-tel-a, katerega beseda je vedno polna zlatih naukov, ki bi nam,
Frijaleliem v spsmin
CLEVELAND, O. — Grenka solza se iz oči potoči, ko se prijatelj od prijatelja loči, pravi narodni rek. Solze so nam prihajale v oči v zadnjih mesecih vedno znova, ko so odhajali stari prijatelji v večnost.
Decembra se jiei poslovil za vedno od nas John Kic s 3558 E. 81 St., doma v Dobrniču na Dolenjskem. V par letih bi bila z ženo praznovala biserno poroko, toda božja previdnost je ukrenila drugače. Johnov sosed Anton Bohajamnik se je poslovil od nas v februarju. Ta j;e: bil doma v Hinjah. Bil je samski, dober in pošten slovenski mož. Smrt ne izbira, ne -gleda ne na stan, ne na starost in rod! Te dni je umrl Louis Grden. Ko pišem te vrstice, leži še! vedno na mrtvaškem odru. Pokojnik je bil doma v Dolgi njivi v fari sv. Lovrenca ob Temenici, sredi naše sonca polne Dolenjske.
Trije sosedje, trije prijatelji, trije -člani Društva sv. Imena, vsi trije naročniki in redni bralci A m e r iške Domovine! Kolikokrat smo poleti skupaj sedeli olb večerih. Večkrat je bil med nami še živeči Frank Perko, Sedaj sva ostala sama, prijaznih pogovorov n-e bo več! Pokojni -Grden je bil prijazen človek. Skoraj 20 let je vozil rev. J. Slapšaka k -bolnikom. Tudi mene- je večkrat v bolezni -peljal k zdravnikom. Za njim žaluje vdova, otroci, pa tudi vsi prijatelji!
Šli so- stari prijatelji v ve-č-n-est. Naj jim sveti večna luč, Večni pa naj njihovim preostalim sorodnikom pošlje tolažbo! Iskreno sožalje!
Jakob Resnik
SCliifs
m Waterloo Hi
14.
se
Cleveland, O. — V torek, maja 1.1. ob dveh popoldne vrši važna klubova seja v Slovenskem, delavskem domu na Waterloo R-d. Razpravljalo se b-o- o feredaciji slovenskih klubov upokojencev v območju mesta,- 'Clevelanda in njih nastopu za uzakonjenje socijalnih reform, katere so pred federalno Zbornico za odobritev.
Skupen nastop znači solidarnost in moč do- upravičenih zahtev, katere nam pripadajo. Bodite vsi navzoči, istvar je nujna in akcija neobhodno potrebna!
Joško Penko-, po-roč.
Oko na astronavtovem hrbtu
Človeško oko, ki ga sestavlja sto milijonov celic, bo slej ko prej najpomembnejši optiS' ni propomoček astronavtov, vendar morajo strokovnjaki* ki s tehnične plati utirajo člo' veku pot v vesolje, z nečitf1 nadomestiti p- o m a njkljivost, da sta oba organa človekovega vida obrnjena v isto sme* in opravljala tako rekoč ista delo. Za astronavta bi bil° velikega pomena, če bi znašU njegov zorni kot 360 stopinj* žal pa človeške oči zajamej0
v najboljšem primeru
180 sto-
natac-
če bi se vsi ravnali po njih, P^nT Kozmonavt lahko ustvarili boljši svet in svetlejšo,no določi spreminjanje višine* bodočnost. Prav prisrčna vamjče spremlja dozdevne spr“
membe v položaju zvezd pred
Pred desetimi leti že so neka-1 Tomc v Hamiltonu So jih že ve-teri prerokovali, da čas med hk-o spravili med ljudi na ta na* 1964 in 1969 bo najbolj neva- čin.
hvala za lepe besede, sodnik Pryatel!
Banketni spored se je veselo zaključil s skupnim petjem, katerega je vodil ravnatelj omizja Mr. Kovačič -— kot poklicni pevec in dirigent!
Končno velja naša prisrčna zahvala tudi osebju Hočevar j e-
seboj in za svojim hrbtom hkrati, to pa pomeni z drug1' mi besedami, da bi potreboval oko na temenu.
Na teh ugotovitvah je zasnovan tako imenovani elek' trookular, ki so ga izdelali ^ ZDA. Opazovalec ima preC
ve tvrdke za izborno jedilno po- ;ošesom prosojno zrcalo, sko^1 strežbo — kot tudi natakarjem, katero vidi mikrozaslon; ^ ki so pridno gasili žejo razigrani'njem se oblikujejo slike, U družbi; obe poslugi sta bili pr- jih ujame nazaj obrnjena ka' vovrstni, zato je bilo Židane vo- mera. Tako vidi astronavt n3' Ije povsod na pretek!	prej in nazaj hkrati.
UIKSlSOL
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA

“No, če pa jaz zmagam,” on vas bo zdelal tako strašno, je nadaljeval David in se da boste nosili večna zname-brezbrižno obrnil k oknu, Inja. Meni to ni všeč. Rajši bi
“bom zahteval primerno nagrado. Ko bom zmagal, mi boste morali povedati vse na drobno, zakaj me je vaša soproga hotela umoriti, hočem Pa tudi zvedeti vse, kar veste o Blacku Rogerju Audemardu. Ne zahtevam več, dasi sami priznavate, da je razlika velika.”
Niti pogledal ni na Pierra. Za seboj je slišal samo njegov težki dih. Nekaj časa nista spregovorila, cula sta šumlja-nje vode zunaj, glasove ljudi Pa krmi in lajež psa na splavu. Za Carrigana je to bilo nekak oddih. Potem pa se je David
imel človeka, kakor ste vi, za brata, ne pa za sovražnika. In ona, Jeanna, mi tega nikoli ne odpusti. V njenem srcu ostane za vedno prepričanje, da sem jaz surovež, ki je to borbo z Bateesom dopustil. Ali po vsem, kar je bilo, je bolje tako. In moji ljudje? Zanje bo to gotovo velik dogodek.” Roke so se jima razmaknile. Pierre se je obrnil k vratom in jih zaprl za seboj. David je ostal sam. Ni govoril, ni odgovoril na strašno resnico, ki jo je Pierre bil spravil tako mirno iz sebe. Notranje je bil uničen in nje-
zopet leno obrnil, kakor da je gov okameneli obraz je zakri-zadeva zanj malo važna. Pier- val, da ga je sram. Nenadoma re ga ni gledal. Strmel je v pa je prišel od zunaj glas, ki vrata, kakor da hoče skozi mu je zopet pognal kri v videti mogočno postavo nad hladne žile. Bil je smeh, mo~
krmilom sključenega Bateesa.
čan, buren smeh Pierrov. Ni
Carrigan je	videl, kako	mu	bil smeh človeka, ki	mu srce
lice žari v	burnem navalu	krvavi	ali ki	mu	življenje
krvi.	greni	bridkost.	Bil	je smeh
Nenadoma	se je Pierre	obr-	divje	svobode, poln	radosti
hil h Carriganu.	nad sončnim dnevom.
“Gospod Carrigan, poslušajte me! Vi ste pogumen
David ga je slišal in začutil je za tega človeka nekaj
človek. Ste poštenjak in vem, iveč kakor občudovanje. Ne-da bo v vašem srcu spoštljivo j hote je ponovil njegove bese-Pokopano, kar vam sedaj po- de:
Vem. In da nikdar nikomur ne črhnete o tem; še moji Jeanni fte. Ne grajam vaše ljubezni do nje, ne. Toda junaško ste se borili, da bi jo obdržali zase, in zato vas upoštevam in častim. Kako to vem? Ljubi Nog, saj mi je ona povedala! Žensko srce razume, ženska
“Jutri se bosta borila.”
XVII.
David je nekaj časa pri oknu gledal kanuj, ki je nosil Pierra in Andreja k splavu. Počasi je ;šlo, kakor da Pierre nalašč hoče tako, da bi mogel dobro premisliti, kaj se je vse dogodilo. Carriganu so se
hšesa čujejo, dragi moj. Ko [prsti skrivili in lice se mu je ste v bolezni blazneli, ste'pomračilo, čutil se je do dna
samo govorili, da jo ljubite in ljubite, a ko ste ozdraveli, je °na često videla resnico, ki so jo bile ustnice razodele, pa ste jo potem hoteli ohraniti sami zase. Da, še več, gospod. Nloja Jeanne je jako dobro čutila, da so se vaše ustnice
duše ponižanega in razžaljenega.
Malo prej je bil slišal Pierrov smeh; a mogel je biti smeh človeka, ki mu je ranjeno srce. Sedaj se vrača k Ma-rie-Anni, počasi po struji, da bi pridobil časa, da se zbere
dotaknile njenih las tisti dan. in ji zopet pogleda
Vse je razumela in vse mi je odkrito povedala, dasi je nje-Po srce polno sočutja, ki ga l^a ženska za tistega, o katerem ve, da jo ljubi. Gospod moj, ko bi vi bili videli tisto luč v očeh in rdečico na licih, ko mi je te skrivnosti pripovedovala! Ali jaz nisem ljubosumen, nikakor ne. To vam Plavim, ker ste korajžen člo-Vek in poštenjak. Ona bi od sramu umrla, ko bi vedela, da Sem razkril njeno zaupnost. Vli treba je, da vi veste, zakaj moramo pustiti ob strani Pmjo Jeanno, ako sklenemo Nsto veliko stavo. Me li razu-mete, gospod? Midva sva mo-^a> močna moža in borbena, 'laz, Pierre Boulain, ne morem kojiti ljubosumnosti, če je ®rce ženske čisto in dobro in če se je moški tako boril proti JUbezni, kakor ste se vi. In vk gospod David Carrigan, vi °d policije ... ne bi mogli med Sv°jimi trdimi moškimi dlan-1111 zmečkati malega nežnega m ca, ki je kakor rahla cvetka 151 sedaj hitreje bije ob misli, ^a bi se vam utegnilo zgoditi aJ hudega. Je tako, ali ne?
Skl
vi
cueva pogodbo, da. Ali če premagate Bateesa, česar
ka rte zmorete, če bi sto let P°skušali, vam jaz vendar ne P°vem, zakaj je Jeanne stre-Jala na vas. Nikoli ne storim eka. Ali če zmagate, vam po-^em vse, kar vem o Blacku •-°gerju Audemardu. Prise-kam vam. In tega ni malo.
sprejmete?”
IV ; I r	IAJ mjiff Tiff]	It® Tli 4
516,17	Sijr	ia[u
112113114	151116	Hiis mm ur
(MM	29p	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
oči.
David ga je videl, kako čepi velikan upognjeno z nekoliko pbbešenimi ramami in nagnjeno glavo. Andre na krmi z vesli skoro sploh ni gibal, le svojega gospodarja je gledal v lice. V mislih se je David preklinjal. Samoljubje mu je pravilo, da se je sijajno boril, ko se je ustavljal skušnjavi velike ljubezni do Pierrove žene. Ali kaj je njegova bridkost v primeri z žaloigro, pred katero stoji sedaj Pierre ?
Obrnil se je po notranjosti kabine, sobi Pierrove žene, in njegova lica so ga pekla pod nemo obtožbo. Zdelo se mu je, da ni več isti človek. Videl se je na mestu Pierrovem kot mož Marie-Anne, ki jo tako obožuje, kakor jo gotovo tudi obožuje Pierre. Vrnil se je, kakor se je vrnil Pierre, m našel v svojem domu tujca, kako leži na njegovi postelji, tujca, ki se je v njo zaljubil, ki ji je razodel svojo ljubezen, ki ji je poljubil lase, stiskal k svojim prsom tujca, ki je s svojo navzočnostjo pričaral v lica, ki so bila prej samo nje-va, toplejši tok in v oči več žive luči. In on jo je slišal, kakor jo je slišal Pierre prositi, da tistega človeka ne bi spravljal v nevarnost, slišal je njen glas, kako je pripovedovala, kaj se je bilo dogodilo med njima, in gledal je v njene oči.
S krikom je pognal od sebe misel in privid. Bila je strašna
MAJ
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-ietnici svojega obstoja.
JUNIJ
1.	—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.	—Društvo sv. Jožefa štey. 109 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na Wjhite Rd.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
8.	—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
9.	—Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
30.—Balincarski klub v SDD na
Recher Ave- priredi balincar-sko tekmo na svojih prostorih.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan
21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.	—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K.J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-SEPTEMBER
22.	—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.	—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov.
domu na Holmes Ave.
39.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
20.—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30' zvečer.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
Radi takih protestov noče pristojna komisija dati Rusom stavbnega dovoljenja, akoravno nanjo pritiska državno tajništvo. Rusi so menda pripravljeni na kompromis: palača naj bi imela samo tri nadstropja, toda bodoči sosledje Odklanjajo tudi ta predlog, državno tajništvo pa se izgovarja, da, ne more ničesar napraviti, kajti komisija je čisto avtonomna ustanova, ki nanjo federalna uprava nima nobenega vpliva. Moskva seveda vsega tega he more razumeti. Vendar pa je vsaj dobila pouk, kakšna je razlika med svobodo in diktaturo.
------o—----
0asf?@ za razgovore s leiined^Jesn
NEW YORK, N.Y. — Predsednik kubanske rdeče vlade Fidel Castro jev razgovoru z ameriško časnikarko dejal, da je sedaj, ko so bili izpuščeni ujetniki nesrečne invazije na Kubo in puščeni na svobodo zaprti ameriški državljani, prišel čas za mirne razgovore med Kubo in Združenimi državami. Castro bi se bil voljan razgovarjati celo o odškodnini za zaplenjeno ameriško premoženje na otoku, ki je cenjeno na okoli bilijon dolarjev.
Sen. H. Humphrey in sen, K. B. Keating, ki sta nastopila na programu ABC, ko, so predvajali poGheitek razgovora s F. Castrom, sta poudarila, da razgovori s Castrom niso mogoči, dokler so na Kubi ruske čete in dokler služi otok Sovjetski zvezi kot vojaško oporišče na zahodni pohiti.
Palače za poslaništva povzročajo težave mednarodni politiki
WASHINGTON, D.C. — Naša administracija bi rada dobila v Moskvi novo večjo palačo za svoje poslaništvo. Kremlj pa njene želje noče vpoštevati in najde zmeraj primeren izgovor, kadar naš poslanik začne to vprašanje, kar nam, seveda ni prijetno.
Sedaj so Rusi dobili primeren odgovor, ne morda, od naše administracije!, ampak, od ameriške svobode!
Tudi Kremlj bi namreč rad postavil novo palačo za svoje poslaništvo v Washingtonu. Buri so že izbrali primeren prostor v predmestju, kjer prevladujejo enostanovanjske vile, ki so njihovi lastniki Ijudjei s srednjimi dohodki. Ruslka palača naj bi ležala sredi velikega parka in imela 4 nadstropja. Ko je pa rusko poslaništvo prosilo za stavbno dovoljenje, je naletelo na ovire. Vsi bodoči Eosedje so začeli protestirati in braniti sedanje zatišje, ki bi gotovo izginilo, ako bi se tja preselila moskovska diplomacija.
Kennedy naj postane tudi irski državljan?
DUBLIN, Irska. — Irci so že prepričani, da bodo prihodnji mesec imeli Kennedvja kar tri dni v svoji sredi. Da mu pokažejo svoje simpatije, so začeli gibanje, naj irski parlament izbere Kennedyja. za častnega irskega državljana. Državljansko listino naj bi mu tekom obiska slovesno izročil irski predsednik De Valera.
Kot se vidi, bo odlikovanje z državljanskimi papirji kmalu postalo prava moda. Zadnji A-merikanec, ki je dobil častno irsko državljanstvo, je bil Beatty, ki je velik dobrotnik irskega naroda. To čast je dosegel 1. 1957. -------------o------
Lacška vlada začela hitro razpadati
VIENTIANE, Laos. — Ministrski predsednik Suvana Fuma je v želji, da reši svojo vlado, odšel na posvet v Prabang h kralju Vathani. Doslej še ni nikoli mešal kralj a v posredovanj e o vladnih zadevah. Sila je morala biti v njegovih očeh velika, da se je odločil za ta korak. S kraljem sta se dogovorila, da naj
pridejo vsi ministri na kronski svet v Prabang.
Levičarski podpredsednik Su-fanuvong je povabilo odklonil in s tem verjetno dal razumeti kralju in ministrskemu predsedniku, da mu ni več do vladnih sej in kronskih svetov. Kaj je torej še od vlade ostalo razven ameriške podpore?
Pomlad jih razganja
PROVIDENCE, R. I. — Stotine študentov Brown in Yale univerze je v topli majski noči pretekli petek divjalo in, razgrajalo okoli spalnic študentk v želji, da se polaste njihovih hlačk. Taki izgredi so na večjem delu ameriških visokih šol v toplih pomladnih dneh nekaj običajnega.
Policija je šla nad razgrajače s palicami in tudi s — psi ter jih brez težave razgnala. Študentovska prešernost je pač hotela imeti svojo zabavo in se na nek način sprostiti.
S papeževim (zdravjem nekaj ni v redu
RIM, It. — Pretekli teden je imel sv. oče zopet napad na svoje zdravje; kakšen, o tem ni nobenega uradnega poročila. Značilno pa je, da njegov osebni zdravnik Gasbarrini, ki drugače živi stalno v Bologni, noče reči niti besede in se izgovarja, da ga veže poklicna molčečnost.
Zopet se uporno širijo govorice, posebno v diplomatskih krogih, da ima papež raka; nekateri celo trdijo, da bo' težko preživel letošnje leto. Ako ima res raka, ga junaško prenaša. Še zmeraj daje posamezne in splošne avdi-jence in se pri njih obnaša, kakor da bi mu nič ne bilo. Tudi svojega dnevnega delovnega reda ne spreminja. Pač pa je njegova okolica objavila, da sv. oče ne bo šel letošnje poletje nikamor na pot, torej ne v Mohte-cassino, ne v Pompeje.
Demokratje 23. varde so se soglasno izjavili za kandidate R. S. Locher ja,
A. Pryatela in E. Turka
CLEVELAND, O. — V petek zvečer je Demokratski klub 23. varde na svojem, sestanku, ki se ga je udeležilo blizu sto članov, soglasno sklenil podpreti kandidaturo R. S. Locher j a za mestnega župana, A. Pryatela za predsednika mestnega sodišča in Edmunda Turka za zastopnika 23. varde v mestnem svetu.
Doslej se v 23. vardi, ki je bila z novo razdelitvijo raztegnjena na jug preko Superior Ave., ni javil proti sedanjemu zastopniku v mestnem svetu E. Turku noben demokratski tekmec. Trdijo, da se na to pripravljata vsaj eden ali dva, ko se bo čas primarnih volitev bolj približal. Živahnosti pri volitvah torej le ne bo manjkalo.
Navid j e počasi stegnil reč, že da bi to mislil, kaj selo r°ko. Pierre jo je prijel. Prsti ustvaril! In vendar, resnica je
Se jirha steknili kakor jek-Jene žice.
Jutri se bosta borila,” je 1ekel Pierre. Tepli se boste in
ostala. Kaj bi storil on Pierrovem mestu?
(Dalje prihodnjič.)
na
OTROCI SO OTROCI — Caroline Kennedy, hčerkica predsednika Kennedyja, in njena prijateljica Sally Fay tekata po polju pri Gettysburgu, Pa., ko si njuna očeta ogledujeta kraje, kjer se je vršila ena najbolj znanih in krvavih bitk v državljanski vojni.
Kako to?
Oče je šel s sinčkom v kopališča. Oče je plaval sem in tja po jezeru in se vrne k sinčku, ki se je igral v plitvi vodi pri obrežju in mu pravi:
“Plavanje je zdravo, sinček moj! Počutim se, da sem kar dvajset let mlajši.”
Petletni sinček mu odgovori: “Jaz tudi očka!”
Zenske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi skrbela za 3 otroke in ostala 5 dni v tednu. Soba in hrana. Priporočila. Kličite HE 1-0628 ali pišite na naš urad.
— (94)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša, 5-5, pri E. 156 St., blizu Euclid Beach, v dobrem stanju. Kličite 382-9763.	(94)
Sobe oddamo
5 sob oddamo na 1285 E. 55 st., zgoraj, kopalnica in klet. Kličite EN 1-9808.	(96)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
V najem
5 sob zgoraj oddamo odraslim ali z enim otrokom. Na novo dekorirano, korito za pranje, plinski furnez, blizu sv. Andreja cerkve. EN 1-5943
— (97)
Gostilna naprodaj
D-5 na E. 55 in Broadway. $800 dohodka tedensko. $9500 naplačila. Kličite EN 1-4859.
(97)
Klavirji In harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
Lastnik prodaja
Osemsobna hiša na 6731 Edna Ave. z dvema garažama. Kličite za ogled HE 1-8516.
(8,10,13,15,17 may)
V najem
štiri sobe oddamo na 985 Addison Rd., HE 1-0160.	(95)
PrijafeFs Fharms&f
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-42 i 2
“Zvesto srce”
Pridno, čedno, nekaj čez 20 let staro dekle, ki je prišlo ne davno iz Slovenije, s e želi seznaniti s poštenim fantom v svrho poroke. Pišite na Ameriško Domovino pod značko “Zvesto srce”.	(95)
By owner
3 bedroom ranch, clay tile bath, full basement. Beverly Hills Drive — $21,500. Phone 531-8175.
(98)
CE HOČETE . . .
prodati a!i kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS, GLOBOKAR
986 E. 74tb St.
HE 3-8607
V najem
Tri sobe oddamo zgoraj, z opremo ali brez, starejšim ljudem, na 14520 Thames Ave., po zmerni ceni. Oglasite se od 5. do 7. ure zv.
§	h
^	HENRY BORDEAUX	^
Ž	SRCE IN KRI I
k	ROMAN	^
s	i
“Le nekaj malega- O vedenju obtoženca med vojsko, o njegovih pohvalah in ranah. Sam si je izprošal najbolj nevarne pohode. Hotel je dati svoje življenje. Zavrnil je legijo časti zaradi umora v Ceresole- In še nekaj: v zločin ga je pognalo ne le to, da so njegovo sestro Jožico prostaško zavrgli, ampak še neka žalitev, sramotna in pošastna, ki ga je morala še prav posebno globoko zadeti. Vprašajte ga, kaj mu je predlagal Malio Missa, ko je prišel po gostiji iz Carlottine hiše.”
Mihael se je namrščil in me s plamtečimi očmi ostro pogledal:
“Tega nikoli ne povem!”
Je li moril zaradi sramote v družini ali pa od groze, ki ga je prevzela zaradi skrivnostnega predloga? Tega ne bomo zvedeli.
Vimines se je obrnil proti: zbranim gonjačem, ki naj bi sodili svojega tovariša- Še enkrat jih je spomnil dogovora:
“Zdaj boste vsi drug za drugim povedali svoje mnenje. Jaz bom imel besedo zadnji. Če bomo Mihaela Gollice soglasno o-prostili umora nad Italijanom, ne bomo o tej stvari nikoli več govorili — tak je bil naš dogovor- Velja tudi za vas, Maliveau. kakor za vse druge.”
“Prisegel sem”, je odkrito izjavil Maliveau.
“Ako pa ga eden, en sam izmed nas spozna za krivega, bo Mihael jutri sam odšel v Grenoble in se tam javil sodišču-Zdaj imate besedo vi, Tardy, ker ste najmlajši.”
Tako nagovorjeni je zardel, kakor dekle. Ves se je zbegal, da mora prvi nastopiti. Nič ni mislil, da se bo moral sam odločiti v tako važni stvari, ampak je upal, da se bo lahko kar mnenju starejših pridružil. Je plah in prijazen fant, ki najrajši dela tako kot ostali. Pognal se je iz sena in stopil na noge- Jaz sem nekam nemiren opazoval njegovo zbegano postavo. Saj bo prav za prav vse odvisno od njega. Če bo Mihaela oprostil, kakor upam, ga bo li zgolj z jezikom ali od srca? Stopil je k dbtožencu, se visoko zravnan
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN and LIQUOR STORE located in 233 unit, unfurnished apartment building. Call any time 2 p. m. to 2 a. m. — LO 1-2120 (97)
BOATS FOR SALE
AIRSTREAM — 1959. 26 ft. Excellent condition. Tandem axle. Extras. Private owner. Priced for quick sale. TE 2-8850.	(96)
DOGS FOR SALE
BOSTON TERRIER — Pups (8) — Healthy, Well marked. AKC, 4 Gen. pedigreed included. Private. $65.00 and up. Phone FI 9-3010.	(96)
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK — OWNER — 4 YR. Old. Brick and Alum. Ldsopd. 3 bedims., rec. rm., screened patio. Walk to Willowbrock High. Swimming pool, 1% blks. Nr. churches & Oakbrook shop’g. Only $19,900. TE 4-6267.	(96)
pred njim ustavil in mu podal roko- Po nagonu je našel še kaj boljšega od besede.
Drug za drugim prihajajo k Mihaelu gonjači in storijo vsi kakor Tardy. Visoki Bormand je ves navdušen in bi mu skoraj roko odtrgal. Chauvert nekoliko dalj podrži njegovo roko v svoji. Nazadnje opravi obred oprostitve še Vimines.
Kaj takega Mihael Gallice ni pričakoval- Ves drhti in ob luči svetilk se mu obraz gubanči in pači. Ubogi fant joka! Joka, ker je oproščen. Kajti sedem let je že sedel v ječi svoje skrivnosti-Naša sodba v koči torej ni opravila slabo, saj mu je vrnila spoštovanje do samega sebe. Tudi jaz se mu približam, da bi ga poljubil. Je pa pred menoj še Maliveau, ki mu tudi poda roko.
“Kar je bilo, je bilo,” mu pravi. “Zdaj si meni toliko kakor vsi drugi.”
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI SOPROG, OČE IN 3TARI OČE
John Hace
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 13. maja 1962.
Odkar so nesli Te iz hiše si Tvoja žena solze briše, otroci so vsi žalostni, ker Tebe več med nami ni.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas; počivaj v miru, blaga duša, in pri Bogu pros’ za nas.
Tvoji žalujoči:
soproga MARY;
sinovi: JOHN. STANLEY in JOE; hčerka MRS. MARY WILLIAMS in njihove družine.
Cleveland, dne 13. maja 1963.
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Anton Vintar
ki nas je zapustil 13. maja 1957. leta.
Šest let je že minilo, odkar Te hladna zemlja krije, ali v naših srcih še živiš in spomin na Te bo živel do konca naših dni!
Počivaj mirno, dragi naš in sni vaj sladko večni sen!
Tvoji žalujoči:
SOPROGA in OTROCI ter VNUKINJE.
Cleveland, 13. maja 1963.
Je li tako spreten ali zvijačen? Se je podvrgel splošnemu mnenju le zato, ker je že njegova navada, da se prilizuje močnejšemu? Težko mu je pogledati do dna. Morda je tudi v dobri veri. Na vsak način pa treba priznati, da se zna častno umakniti. Mihael ni nanj nič jezen in je svojega tožnika sprejel kakor svoje sodnike ter tudi njegovo roko stresel-
Ena izmed svetilk je naenkrat ugasnila, ker je pošla sveča. Ostale tudi pojemajo ter mečejo na stropne grede zdaj pa zdaj nemirne pramene.
“Pozno je že”, je rekel Louis de Vimines z rezkim glasom, da ne bi pokazal svojih čustev. — “Pojdimo spat, prijatelji! Jutri ali bolje povedano zjutraj, kajti ura je že ena, pojdemo na lov v Malhaubert...“
(
XI-
Brat in sestra
Naslednja tri leta sem se ob lovskem času zvesto vračal v kočo ob jezeru Lovitel. Pri Louisu de Vimines, ki me je gost J, sem vedno zopet srečaval isto osebje: čuvaja Chauverta z njegovim pomočnikom Mihaelom Gallice, med gonjači pa Maliveau j a, velikega Bormanda, mladega Tardyja in vse druge- Niti enkrat samkrat nihče ni hamig-nil na sodbo v koči, vsaj vpričo mene ne. Bila je tako rekoč iz-
brisana pri vseh. Natančno so se držali prisege, ki nas je vezala; zato Mihaelu ni grozila nevarnost, da bi ga kdo ovadil. Saj smo ga pa tudi sodili po vseh pravilih, z javnim tožilcem in razpravo. Prič res ni bilo, pa tudi potrebne niso bile, ko je krivec vse sam priznal.
A vendar sem tretje leto v nekem kraju, kjer moje navzočnosti še slutili niso, naletel na zelo čuden razgovor.
“Le zakaj živi kakor volk?” se je pritoževal veliki Bormand-“Povabiš ga v gostilno, on pa ne in ne. Opozoriš ga na najlepša dekleta v Venoscu, tudi nd taka, ki imajo čedno doto, on pa še slišati ne mara- Sodili smo ga in ga oprostili, torej je vse končano. Lahko bi se vedel kakor vsi drugi. Vse bolj naravno bi bilo.”
“Da”, mu je zlobno odvrnil Maliveau, “morda pa ni vsega povedal.”
Morda pa ni vsega povedal: Torej Maliveau že zopet seje svoje strupeno seme?
Morali smo torej paziti in stvari nekoliko nadzorovati. — Zdelo se mi je, da vem, zakaj spor znova oživlja. Morda Mihael res ne ravna pametno. V kopicah sena smo slovesno izrekli razsodbo in svet naših hribovcev ga je spet obdal z novo in iskreno prijaznostjo. Brez dvoma so mu njegovi tovariši
pozimi večkrat predlagali, naj se oženi- Dekleta so ga rade gledale. Vsi so upali, da si bo poiskal nevesto v Dancheru ah v Venoscu. On pa se za vse ponudbe še zmenil ni, ampak se skrival in postajal živa uganka kmečkim ljudem, ki si njegovega samotarstva niso mogli razlagati. Ali je pa tudi moglo biti. drugače?
Med lovom je nekega dne slučajno prišel do mene, prav ko sem podrl kozo. Trebil je žival in jo basal s koprivami, jaz pa sem pogovor napeljal prav na njegovo samotarsko življenje:
“No, Mihael, zdaj te v tem kraju ljudje spet spoštujejo. Se ne boš oženil?”
Sklanjal se je nad žival, pa se naenkrat živahno zravnal, kakor da sem mu predlagal kaj žaljivega:
“Ne, gospod odvetnik!”
“Zakaj ne?”
“Imam pač svoje muhe.” ...“Tudi kak važen razlog?”
“Seveda!”
Pogledal me je v oči, kakor bi mi hotel reči: Ali me morate tudi vi take stvari vpraševati? Uganili ste moj razlog in no smete mi o njem govoriti! Nihče na svetu tega ne sme! Oči so mu govorile tako rozločno in jasno, da sem pobesil pogled in umolknil-
Mihael si je zavihtel gamsa na ramo. Okrasil se je z lovskim
RAZPRODAJA letnega pohištva
3
mm
je mmm m sveto direktno iz floridei
v
Že 9 let imamo v prodaji to odlično aluminijasto vrtno pohištvo in zelo srečni in ponosni smo, ko vidimo, kako naši dosedanji kupci LAWNLITE pohištva vsako leto dokupujejo nove komade, da bi
tako dopolnili svoje vrtne gar-	j
niture.
Kot prejšnja leta, imamo tudi letos PREDSEZONSKO RAZPRODAJO tega prekrasnega pohištva...
P0SEE1E GENE;
ZLOŽLJIVI STOLI (folding chairs) . od $5-45 naprej
LEŽALNI STOLI (chaise lounge)	od $ 8.D5 naprej
GUGALNIKE (gliders) dobite . od $54.00 do $100.00
Vsi stoli so prepleteni s Firestone Velon ali pa z drugimi najboljšimi plastiki. Pridite in poglejte naše LAWNLITE aluminijasto pohištvo in PRIMERJAJTE vrednosti in cene v drugih trgovinah. VEMO SIGURNO, da boste kupili pri nas, kajti naše predsezonske cene so zelo nizke in zelo privlačne!
Obiščite nas in kupite že sedaj. Skozi vse leto boste zadovoljni, da imate to prekrasno in udobno LAWNLITE pohištvo.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE
plenom tako, da je imel glavo1 med trebuhom in nogami ubite živali- A preden sva se obrnila proti domu, mi je naenkrat zaupal, kam neprestano merijo njegove misli:
Čez teden dni bo deset let, petnajstega septembra.”
Naredil sem se nevednega: “Deset let? Kakšnih deset let?”
“Stvar bo takrat zastarala.” Izračunal je bil, da ga v kratkem ne bo mogel nihče več zasledovati. Njegov zločin bo zastaran. Pravica mu ne bo mogla
več do živega.
“Toliko slabše zate!” sem ga rezko zavrnil. “Čisto brez potrebe si se bal pravice. Še lovci v koči so ti jo dali-”
,“Da, a jaz nisem mogel drugače ravnati. Obljubil sem-” “Obljubil, da se sam ne bom javil.”
“Kaj pa, če bi te bili v koči. obsodili?”
“To je pa vse kaj drugega. Saj nisem jaz prvi govoril. O, če bi ne bil dal svoje besede!” “Komu si jo dal? Jožici?”
< Dalje pcinodajič)
MIZARSKA DELA In popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, oh drugem času pa HE 1-0965.
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE ' IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAYNIK	ut 1-4234
PAINTING & DECORATING

(rj, 4,	^ ^ rj-. rj,	^ rj, 4,r J-,	rj-, r|, - 4> ,	<-£, rfr rj- ^ r|-,	r», rj, 4-	^ ^	^	^	’A ^	^
...... :r~=--------------------------------
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
? .............. .... ...............................£
■ Up:
PO VZHODNJAŠKO — Dekleti v Gallerie Lafayette veleblagovnici v Parizu, kjer imajo na prodaj izbiro izdelkov z Japonske, se ogledujeta v ogledalu z japonskima kmečkima slamnikoma na glavi.
NEVARNA ZABAVA — Fantiča v New Yorku sta se spravila zadaj na avtobus. Če kateremu od njih med to “zabavno” vožnjo spodleti, se utegne znajti pod kolesi za avtobusom vozečih avtomobilov.
UJELA SE JE.— Kathy Williams v Mar Vista, Calif., se je igrala okoli zibajočega se naslonjača in potisnila svojo glavico med prečno lestvo in sedež. Mamica je morala poklicati na pomoč policijo, da je deklico rešila iz “ujetništva”. Na sliki jo vidimo, ko se po “osvobojenju” veselo smeji.
4