arsk~ ~ k •• ,.~ LJubljana Slovenija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1992 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 385 Uvodnik 386 Janez Titovšek Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. inA. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu The Gradation of Apethymus Abdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin in the Krakova forest 394 Roman Pavlin Obvladovanje knaverja (lps typographus) in šestero- zobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalco- grapus) s pastmi in sintetičnimi feromoni The Controlling of the lps typographus and the Pityo- genes chalcographus by Means of Traps Baited with Syntetic Pheromones 409 Nevenka Bogataj Jusarji na Krasu The Jusars on the Karst 415 Lado Kutnar Krajevna in ledinska imena v gozdu in v povezavi z njim v občini Grosuplje Local and Fa!low Names ina Forest and a Connection with it in a Territory of the Grosuplje Commune 421 Vesna Tišler Kam s smrekovo skorjo ? 423 Andrej Dobre Ekonomska narava naložb v gozdne ceste nekoliko drugače 426 Katarina Groznik Strokovna ekskurzija po Nemčiji 428 Strokovna srečanja 434 Aktualno 436 Iz tujega tiska 440 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: Špela Habič : Na poli v podzemlje STROKOVNA REVIJA Gozclarskll wesen SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag . Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag . Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič , dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 01-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL 1 za dijake in študente 250,00 Sl T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna števi!ka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj : Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku ( list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informirc: na vlogo mnenje, da šteje strokovna re GOZDARSKI VESTNIK med proizvode in mativnega značaja iz 13. točke tarifne štev 3, za katere se plačuje davek od prom proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Območno raziskovalno delo - nujnost tudi v gozdarstvu jutrišnjega dne V teh težkih časih, ko se gozdarska stroka, gozdarstvo kot gospodarska panoga in vsak zaposleni v njem borijo s povsem eksistenčnimi problemi, se bq_,zde/o morda komu razmišljanje o prihodnjem raziskovalnem delu- v gozdarstvu, zlasti tistemu, ki bi naj (že zdavnaj) (za)živelo v operativi, cinično. Vendar ne bi smelo biti tako. Raziskovalno delo bo za preživetje slovenskega gozdarstva prav tako pomembno kot vestno nepo~ sredno operativno delo. Panoga in stroka brez njega sta obsojeni na propad. V teh skopih nekaj vrsticah ni mogoče načete problematike zajeti celovito, jo dovolj podrobno razčleniti in dovolj poglobljeno prikazati njen usodni pomen. Našima osrednjima raziskava/nima inštituci- jama - Gozdarskemu oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo bi se zato tu izognil. Njuna vloga in pomen se zdita jasnejši, čeprav je tudi v zvezi z njima še preveč odprtih vprašanj. Tu želim opozoriti predvsem na to, da je v delovni in finančni program prihodnjega dela na terenu (po območjih) potrebno vgraditi v določenem obsegu tudi raziskovalno delo. Ni mogoče pričakovati, da bosta na vsa odprta strokovna vprašanja, ki se bodo pojavljala ob neposrednem delu, lahko vselej pravočasno odgovorili omenjeni ekspertni ustanovi. Brez »območnega razisko- vanja« je zaman upati na visoko raven gozdarskih strokovnjakov na terenu, saj se visoka strokovnost kali le ob hkratnem operativnem in raziskovalnem delu. Poleg splošnih družbenih razmer in odnosa nekaterih krogov v družbi do gozdarstva je tisto, kar v tem pogledu ne vliva optimizma, dejstvo, da (predvsem iz subjektivnih razlogov) sožitje operativne in raziskovalne dejavnosti v našem gozdarstvu marsikje ni zaživelo celo v desetletja dolgem obdobju ugodnih razmer. Optimizem pa vliva dejstvo, da raziskovalna usposobljenost naših diplomantov že v daljšem obdobju vztrajno raste - kljub morda upravičenim pripombam, da bi bilo to mogoče doseči tudi z nekaj manj (njihovih) psihičnih naporov. (Mimogrede: naš odnos do trenutnih diplomantov kaže, da se tega ne zavedamo dovolj; časi, ki prihajajo, bodo v tem pogledu manj gotovi) Prihodnost bomo imeli, če si jo bomo znali izboriti (in izborjeno bolje izkoristiti kot doslej)! Urednik G. v. 9192 385 GDK: 145.7 (Apethymus abdominalis Lep, Apethymus braccatus Gmelin) Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu Janez TITOVŠEK* Izvleček Titovšek, J.: Gradacija hrastovih grizlic (Apeth · ymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Prispevek obravnava morfologijo, biologijo, ekologijo, dinamiko populacije, ekosistemsko pri- padnost in gozdnogospodarski pomen hrastove grizlice (A. abdominalis Lep.), ki je leta 1991 skupaj s sorodno vrsto A. braccatus Gmelin nastopila v gradaciji v dobovih sestojih Krakov- skega gozda. To je prvi znan primer pojava in prenamnožitve omenjenih hrastovih grizlic v Slo- veniji. Obe vrsti, ki kot defoliatorja nastopala primarno, bistveno prispevata k destabilizaciji doba na specifičnih rastiščih, ki jih porašča zdru- žba Querco robori-Carpinetum. Ključne besede: Apethymus abdominafis Lep., Apethymus braccatus Gmelin, Quercus robur, Krakovski gozd 1. UVOD Zgodaj spomladi leta 1991 so hrastovi sestoji v Krakovskem gozdu spet doživeli golobrst. Sredi maja je bilo v odd . 34 b in 35 b obrščenih 7 ha dobovega drogovnjaka. V prvi polovici junija je dob ponovno olistal in popolnoma zamaskiral rano defoliacijo. V letu 1992 so bila delno obrščena le še posamezna drevesa. Isti drogovnjak je do- živel podobno usodo že leta 1983, ko sta ga domnevno obrstila mali zmrzlikar (Ope- rophthera brumata L.) in veliki zmrzlikar (Erannis defoliarfa Cl.). Retrogradacija je tedaj trajala do leta 1985 (Gozdnogospo- darski načrt GE Krakovo 1986-1995). Dob je vidno prizadet, odmirajo veje, posamezni osebki pa so se že posušili. • Prof. dr. J. T. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta , Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija 386 G. V. 9/92 Synopsls Titovšek, J .: The Gradation of Apethymus Ab- dominalis Lep and A. Braccatus Gmelin in the Krakova Forest. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The article deals with the morphology, biology, ecology, population dynamic, ecosystematlcal classitication and the forest-economic signifi· cance ot the Apethymus abdominalls Lep. whlch in 1991, together with a similar speci esA. bracca- tus Gmelin, appeared in the gradation of the forest stands of Quercus robur in the Krakovo forest. This is the first example of the occurrence and over multiplying of the above mentioned pest species in Slovenia known up tili now. Both species, whlch primarily occur as defollators, essentially contribute to the destablllzation of Quercus robur ln specific natural sltes which are overgrown by the Querco-roborl Carpinetum as· sociation. Key words: Apethymus abdominafis Lep., Ape- thymus braccatus Gmelin, Quercus robur, the Krakova forest Diagnoza ni bila enostavna, saj konec maja, tj. v času pregleda prizadetih gozdov v obrščenih krošnjah, ni bilo favne, ki bi Ji lahko naprtili krivdo. Glede na strukturo prisotne entomofavne pa je bilo vendarle mogoče izključiti domnevne povzročitelje, tj . v prvi vrsti oba pedica, hkrati pa tudi vse druge potencialne polifage defoliatorje iz skupine Lepidoptera. Posebno pozornost so zbudile številne utopljene in že razpada- joče pagosenice, ki so se ohranile v stagni- rajoči vodi. V laboratoriju se je izkazalo, da pripadajo razpadajoče pagosenice isti vrsti kot edina zapoznela pagosenica, ki so jo zalotili na potovanju po deblu doba proti zemlji. Očitno je bilo, da je dob obrstila neka monofaga žuželka iz družine Tenthre- dinidae, saj je bila obrščena samo ta drave- sna vrsta. Defoliatorja je bilo potemtakem treba iskati med hrastovimi grizlicami iz roda Apethymus Benson. Eonimfe, ki smo jih našli v tleh, so domnevo potrdile. Dokon- čno diagnozo pa je bilo mogoče postaviti šele v jeseni po izletu razvitih osebkov. Pojavili sta se osi A. abdominalis in A. braccatus; prevladovala je A. abdominalis. Pojav hrastovih grizlic iz roda Apethymus doslej še ni bil zabeležen v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da gre za imigracije novih vrst. V poznavanju favne hymenopterov Slovenije zija namreč velika vrzel. Od hra- stovih grizlic je bila pri nas doslej poznana le Peric/ista lineolata Klug. Dosedanje mo- rebitne prenamnožitve obeh vrst iz roda Apethymus so bile zaradi rane eklozije pagosenic in zgodnje defoliacije skoraj go- tovo spregledane, krivda za golobrste pa pripisana drugim defoliatorjem, ki sledijo obema grizlicama z manjšim časovnim za- mikom. V letih, ko se grizlici prenamnožita, dob namreč sploh normalno ne olista, saj pagosenice sproti požrejo razvijajoče se liste. Obe hrastovi grizlici spadata v skupino defoliatorjev doba s temporernim tipom fluktuacije. Nastopata primarno. S takim ekološkim statusom imata v kompleksu de- javnikov, ki sodelujejo v procesu propada- nja nižinskih hrastovih gozdov, eno izmed ključnih mest. S pričujočim prispevkom želim gozdarsko strokovno javnost seznaniti predvsem z bioekološkimi značilnostmi številnejše A. abdominalis pri nas. 2. TAKSONOMSKI POLOŽAJ HRASTOVIH GRIZLIC IZ RODA APETHYMUS Družina: Tenthredinidae Podd ružina: Blennocampinae Tri bus: Allantini Rod: braccatus Gmelin abdominalis Lepeletier Sinonimi vrste A. abdominalis: Tenthredo (Emphytus) serotina Klug Emphytus tarsatus Zetterstedt Apethymus· abdominalis nastopa v 3 for- mah: f. typica, f. autumnalis in f. tomesiensis. 3. ZOOGEOGRAFIJA A. ABDOMINAL/S IN A. BRA CCA TUS Območje razširjenosti A. abdominalis in A. braccatus se pokriva z arealom doba v Evropi. Na območju nekdanje Jugoslavije sta bili obe vrsti doslej poznani v sosednji Hrvaški, za A. abdominalis pa sta znani tudi dve lokaciji v Srbiji. V Sloveniji sta bili odkriti l. 1991, ko sta se pojavili v gradaciji v Krakovskem gozdu. Posamezne pagose- nice še nedoločene vrste iz roda Apethy- mus sem maja 1992 srečal tudi na poti Šentvid-Toško čelo na n. v. okoli 450 m in na Sorškem polju. Brstile so graden. 4. MORFOLOGIJA A. ABDOMINALIS Im ago (S k ica 1) : Telo samic meri 7 do 11 mm, samčkov pa 6,5-9,5 mm (prav to- liko meri tudi A. braccatus). Glava je bleš- čeče črna in pokrita s kratkimi dlačicami, ki so zgoščene okrog ust, medtem ko sta čelo in teme gola. Tipalnice so sorazmerno dolge in popolnoma črne (pri A. braccatus so 6.-8. členi tipalnic belkasti). Čelni ščit je globoko konkaven. Oprsje je črno; beloru- menkaste so samo tegulae in cenchri. Me- zopleure so po navadi slabo punktirane (pri A. braccatus so mezopleure močnejše punktirane). Kolki so črni na vseh treh parih nog, prav tako tudi obrteci, le da so vršni deli proti bedrom belkasto rumeni. Goleni na zadnjem paru nog so rumene; počrnele so samo skrajne konice (za A. braccatus je značilna široka belkasta osnova goleni na zadnjem paru nog). Zadek je na trebušni strani črn. Črna barva trebušnega dela abdomna je lahko reducirana na manjše Skica 1: Samica A. abdominalis Lep. (risal V. Buday) G. V. 9/92 387 pege, ki so na sredini vsakega sternita. Glede obarvanosti hrbtne strani zadka pa so pri A. abdominalis prehodi od popol- noma rumenih do popolnoma črnih tergitov. Pojavljajo se tri značilne forme: - f typica, pri kateri je abdomen rumen razen prvega in deloma drugega tergita, ki sta črna ; - f. autumnalis Forsius, pri kateri je ab- domen popolnoma črn in - t. tomesiensis Mocsary; pri tej pre- hodni obliki so tergiti zadka bolj ali manj rumeni ali črni. Jajčece je mlečnobelo , podolgova1o ovalno in nekoliko polmesečaste oblike. Veliko je 1,1 x 0,4 mm. V času embrional- nega razvoja se poveča širina jajčeca do 0,7 mm, pri čemer se spremeni tudi oblika jajčeca . Ko so odložena v lubje, imajo svetlozelenkast ton. Učinka (Slika 1) je tipa pagosenice, saj ima 3 + 8 parov nog. Oprsne noge so nekoliko črnkaste z izrazitimi črnimi linijami na mejah med posameznimi členki , brada- vičaste, na zadkovih segmentih pa belka- ste. Jajčna larva L1 meri 2,5-4 mm, sta- rostna larva L6 pa 12-20 mm . Glava je pri L 1 in L2 črna, pri L3 in L4 temnorjava do rjava, pri L5 svetlorjava, pri L6 svetlorumena ali oranžna in porasla z belimi dlačicami . Glava pagosenic L1-L5 ni punktirana, na glavi L6 pa je punktiranost razločna. Oči so črne , vrhovi tipalnic in oba para pipalk pa temnorjavi. Telo je podolgovato , valjasto , po hrbtu in na bokih zelenkasta, po trebuhu pa svetlozelenkasto do belkasto. Zelena Slika 1 : Pagosenica L5 A. abdominalis, pokrita z belim voščenim prahom (Foto : J . Titovšek) 388 G. V. 9/92 barva pri mlajših stadijih ni tako izrazita, temveč prehaja v sivkastomodro. Pagose- nica L3 začne dobivati beli poprh tako , da je njeno sicer zeleno telo v L5 že popolnoma belo od voščenega prahu, ki ga izločajo kožne žleze in ga je s telesa mogoče odstraniti. Po levitvi v L6 izgine vsaka sled po belem poprhu ; pagosenica je svetloze- lena do svetlooranžna. Na vsakem zadka- vem segmentu razen na zadnjem je opa- znih 6 gub. Prva in tretja guba nad stigmo, ki je svetlorjava do svetlorumenkasta in komaj vidna, nosita majhne temne trnčke . Eonimfa (Slika 2) ohrani morfološke zna- čilnosti L6 , vendar se vzdolžno skrči in nekoliko dorzoventralno upogne tako, da meri le 6,5-10mm. Eonimfa nima sposob- nosti lokomocije, ohrani pa zelenkasti ali pa dobi rumenozeleni ton. Eonimfa preide v pronimfo brez levitve . Pronimfa se razlikuje od eonimfe po tem- nih pegah na licih, iz katerih se pozneje razvijejo sestavljene . oči. Buba (nimta) : po levitvi preide pronimfa v buba. Buba je prosta in kaže osnovne konture imaga s tem, da imajo bodoča krila obliko kratkih in debelih nastavkov. V pro- cesu hrizalidacije poteka tudi pigmentacija in to postopoma od prednjega proti zad- njemu delu telesa. 5. BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA A ABDOMINALIS Razviti osebki se pojavijo v jeseni (Skica 2) . Eklozija im agov traja od začetka do konca oktobra . Če je bilo zaradi hladnega vremena izletavanje prekinjeno, se lahko v nadpovprečno toplih dneh pojavljajo še v Slika 2 : Eonimfa A. abdominalis (Foto : B. Tar- man) prvi dekadi novembra. Temperaturni prag , pri katerem adulti zapuščajo zemljo, je pri 7 (OC. Samčki se razvijejo in izletijo nekaj dni pred samičkami (protandrija). V hladnih jutranjih urah oba spola mirujeta na rastju, s povečanjem temperature pa se stopnjuje tudi njihova aktivnost. V sončnih dneh se že po 1 O. uri začne rojenje , ki kulminira v zgodnjih popoldanskih urah. Tedaj ose obletavajo krošnje v drevesnem in grmov- nem sloju. (A. braccatus roji že v 2. in 3. dekadi septembra). Parjenje poteka veči­ noma na listih in traja le nekaj sekund vendar se potomstvo lahko razvije tudi na partenogenetski način (arhenotokia). Ta način razmnoževanja rabi za korekcijo raz- merja spolov, ki je navadno 1 : 1, vendar včasih neznatno prevladujejo samice. Samice zalegajo jajčeca oktobra, izje- moma še prve dni novembra v krošnje doba, in to od vrha pa do spodnjih vej. Odlagajo jih izključno v lubje najmlajših poganjkov, ki so debeli komaj 2-5 mm (Slika 3). Pri ovipoziciji napravi samica z legalico vzdolž vejice okoli 1 mm dolg rez v mlado lubje, ki ne doseže kambija. Prepa- rano zunanjo plast lubja z ovipozitorjem razmakne in odloži v tako nastali žepek jajčeca. Jajčeca so odložena največkrat posamično, redkeje v nizih . Včasih je v nizu tudi do 20 jajčec, ki so odložena v bolj ali manj pravil nih razmikih od 1 do 3 mm. V stadiju jajčeca hrastova grizlica diapauzira. Prek zime je jajčece prekrita s tenko plas~o odmrlega lubja. Embrionalni razvoj se začne spomladi . Ničelna točka embrional- Ski ca 2 : Življenjski ritem A. abdominalis v Krakovskem gozdu G. V . 9/92 389 nega razvoja je pri 5 °C. Samica odloži okoli 50 jajčec. V prvi dekadi aprila se začne eklozija jajčnih pagosenic L1. če nastopi zgodnja pomlad, se to lahko zgodi že konec marca. lzleganje pagosenic traja navadno 2 do 3 tedne. Mlade pagosenice se takoj odpravijo na hranjenje. če listi še niso pokukali iz krovnih lusk popkov, se zavlečejo pod nje, kjer grizejo zasnove listov. V zaprte pop ke L1 ne morejo, brez hrane pa vzdržijo le 1 do 2 dni. Jajčne pagosenice se lotevajo predvsem nežnih še nerazvitih listov, ki jih luknjičasto izjedajo. Po levitvi v L3 in v naslednje razvojne stopnje brstijo pagose- nice cele liste, pri čemer ne prizanašajo niti glavnim žilam. Pagosenice L1 in L2 brstijo v fenofazi prebujanja vegetacije, pri čemer porabijo relativno malo hrane. Zato se redno dogaja, da je brst po L1, L2 in L3 spregledan. Pagosenice L4 in L5 konzumi- rajo veliko hrane, njihov razvoj traja skupaj 9-1 O dni, tako da ostanejo drevesa v dobrih dveh tednih brez zelenega dela krošnje. Ko zaznamo golobrst, so pagosenice navadno že v zemlji. Odraščajoče pagosenice se gostijo na zapravljiv način. Žrejo neumorno, podnevi in ponoči. Kadar se ne hranijo, počivajo na spodnji strani listov. Razvoj pagosenice poteka pri obeh spolih prek 6 larvalnih stopenj. Brstijo le pagosenice L1_ L5 , starostna larva L6 pa se ne hrani. Trajanje brstitve je odvisno od klimatskih razmer. Ker se ne izležejo vse pagosenice hkrati, se brstitev v gozdu zavleče na 30 do 40 dni. Razvoj L1-L5 pa traja 20-25 dni. Prve L5 zaključujejo razvoj navadno konec aprila, zadnje konec prve dekade maja. V zadnji dekadi maja v krošnjah navadno ni več pagosenic. Pagosenice L5, ki ne pre- dejo niti, se odpravijo v krošnje po deblu na tla, kjer si po levitvi v L6 poiščejo primerno mesto, da bi se zakopale v zemljo. Manjše število L5 preide v L6 že v krošnjah dreves. Pagosenice L6 se zakopljejo v zem- ljo, kjer si v globini med 5 in 15 cm, veči­ noma pa med 6 in 8 cm izdelajo bubilnico, nakar izgubijo sposobnost lokomocije. Po- dolgovata ovalna bubilnica, ki je izdelana vedno v kompaktnem ilovnato-glinastem delu tal, meri 11 x 4 mm. Večina pagosenic se zakoplje v zemljo blizu koreninskega vratu . V razdalji do 1m od drevesa leži 390 G. V. 9/92 skoraj 2/3 bubilnic. Disperzija bubilnic je pogojena z načinom potovanja pagosenic in z nivojem gladine podtalnice. Stene bu- bilnice so gladke in prepojene z izločkom, ki preprečuje, da bi vanjo vdrla voda. Paga- senice ne predejo kokona, temveč nadalju- jejo razvoj prosto v zemeljski bubilnici (Slika 4) . Negibna L6 preide v bubilnici v eonimfo, ki zapade proti koncu maja v poletno miro- vanje . Pri obeh hrastovih grizlicah poteka razvoj od nevagilne L6 prek eonimfe, pro- nimfe in nimfe do imaga prikrito v zemlji. Medtem ko spomladi visoka podtalnica in stagnirajoča voda preprečujeta pagose- nicam, da bi se zakopale v zemljo, pa eonimte v bubilnicah z impregniranimi ste- nami dobro prenašajo visoko vodo. Razvoj eonimfe v pronimfo se začne konec poletja. Poletno mirovanje eonimfe traja povprečno 130-140 dni. Z nastopom jeseni preide večji delež eonimf brez levitve v pronimfo. Eonimfe, ki se jim na mestu bodočih facet ne pokaže temna pega, zapa- Slika 3: Dveletna vejica doba, na kateri je A. abdominalis v preteklem letu odložila jajčeca Uajčne niše v lubju) (Foto D. Oswald) dejo v celoletno (A) ali morda dvoletno (A,A) diapauzo in nadaljujejo razvoj z eno od naslednjih generacij. Parcialna fakulta- tivna eno- ali dvoletna diapauza lahko za- jame tudi tretjino eonimf. V razvojnem ciklu A. abdominalis si po- temtakem sledijo 3 vrste diapauze: obli- gatna zimska v razvojni stopnji jajčeca, obligatna poletna v razvojni fazi eonimfe in parcialna fakultativna enoletna ali morda celo dvoletna v razvojni fazi eonimfe. V klimatskih pogojih, ki vladajo septem- bra in prve dni oktobra, traja stadij pronimfe 8-14 dni. Po levitvi preide pronimfa v stadij bube, ki traja 17-22 dni. V procesu hrizalidacije se razvije imago, ki se osvobodi srajčice, se prebije iz zemlje in poleti na svatovanje. Ose živijo 13-26 dni in se ne hranijo. 6. DINAMIKA POPULACIJE IN DEJAVNIKI ODPORA OKOLJA O dinamiki populacije in tipu fluktuacije za A. abdominalis ni veliko znanega. Na temelju prve znane prenamnožitve v Sla- vonskih gozdovih in druge, ki je trajala od leta 1954-1957, uvršča Spaic (6) hrastovo grizlico v skupino škodljivcev, ki imajo tem- porerni intermitirajoči tip fluktuacije. Hra- stova grizlica nastopa potemtakem kot ob- časni škodljivec; gradaciji sledi dolga doba latence. V Krakovskem gozdu je prišlo v letu 1991 v odd . 34b in 35b do prenamnožitve hra- stove grizlice. V istih dveh oddelkih je bil dob obrščen že leta 1983, gradacija pa je ponehala šele leta 1985. Ker brstijo page- senice hrastove grizlice aprila, sredi maja pa so pretežno že v zemlji, je zelo verjetno, da je bil golobrst tedaj pripisan nepravima povzročiteljema, ki kot defoliatorja nasto- pata prav v tem času. Ob upoštevanju navedene predpostavke bi bila fluktuacija hrastove griz lice v Krakovskem gozdu videti kot kaže skica 3. Glede na to, da se je gradacija hrastove grizlice ponovila po 8 letih, doba latence med obema gradacijskima cikloma pa je trajala le pičla 4 leta, smemo šteti A. abdo- minalis prej med vrste, ki imajo kontinuirni kot pa intermitirajoči tip fluktuacije. V sistemu odpora okolja, ki se zoperstav- lja biološkemu potencialu A. abdominalis, je še mnogo neznank. Ni npr. znano, zakaj prihaja do visoke stopnje smrtnosti jajčec. Mortaliteta pagosenic je največja v stadiju L1. Pagosenice L1 in L2 vzdržijo gladovanje največ 1-2 dni (Spaic 6) . Faktor inkoinci- dence med listanjem doba in eklozijo L1 ima lahko odločilen pomen pri redukciji populacije monofage hrastove grizlice. V času eklozije jajčnih pagosenic se pogosto pojavljajo pozni mrazovi, ki morejo zdecimi- rati komaj izlegle L1 . Pozni mraz pa lahko reducira populacijo tudi tako, da pomrznejo mladi dobovi listi v eni sami noči, mlade pagosenice pa ne vzdržijo gladovanja več kot 2 dni. Razmere, ki preprečujejo vkopa- Skica 3: Hipotetična fluktuacija A. abdominalis v Krakovskem gozdu ŠTEV. OSEBKOV ,, ,, /, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 -·,.,/ ./1- . -· - · - 1981 1983 1985 1 1 , \ 1 1 1 1 1 1 / 1 / 1 / 1 ·- · - · -·~· ....,...._ ____ LATENCA _________ --:::.., __ .."".,. 1!1187 1989 1991 LETO G. V. 9/92 391 vanje L6 (npr. visoka podtalnica), so prav tako lahko omejujoči dejavnik. L6 vzdržijo na površini tal največ 6 dni, velika večina pa jih pogine že po 3-4 dneh. Nalivi in močni sunki vetra otresejo pagosenice s krošenj, ki potem množično končajo v stag- nirajoči vodi. Od regulacijskih dejavnikov sta poznana le dva parazita, ki odlagata jajčeca na pagosenice, pokončata pa eo- nimfo. To sta Tryphon compunctor Grav. in Anisoctenion triangulatorius Grav. (lchneu- monidae) (Spaic~ 6). 7. EKOSISTEMSKA PRIPADNOST Hrastova grizlica (A. abdominalis) je mo- nofagna vrsta, vezana skoraj izključno na dob. Pojavlja se na tipičnem območju raz- širjenosti edinega gostitelja, kjer se je celo prilagodila nekaterim neugodnim ekološkim razmeram (visoka podtalnica, občasno stagnirajoča voda, poplave). Dob je vezan na določena rastišča, še bolj strogo je na določen tip rastišča navezan njegov konzu- ment. V okviru rastlinskih združb, ki jih gradi dob, hrastova grizlica natančno dife- rencira mikro razlike v višini terena, ki pogojuje tudi titocenozo. Do masovne pre- namnožitve prihaja na nižjih in bolj vlažnih rastiščih, ki jih v Slavonskih gozdovih zav- zemata združbi Quercetum roboris-Fraxi- netum angustifofiae Anic in Querceto-U/- meto-Fraxinetum angustifoliae Anic, med- tem ko na višjih in bolj suhih rastiščih, ki jih zavzema združba Querceto roboris - Carpinetum betuli Anic do prenamnožitve ni prišlo. V okviru omenjenih združb prefe- rira združbo Quercetum roboris-Fraxinetum angustifoliae, v kateri se dob pojavlja v čistih sestoj ih, ki so v prehranskem pogledu za grizlico bolj ugodni (Spaic 6). V Krakovskem gozdu se je hrastova grizlica prenamnožila v sestojih doba, ki pripadajo združbi Querco robori-Carpine- tum (= Robori-Carpinetum). Sestoji rastejo na ravninskem svetu na nadmorski višini 153m vzdolž Krkinega pritoka Senuše. Pri- zadeti naravni sestoji so enomerne zgradbe s prevlado doba, ki so mu primešani še ostrolistni jesen, brest in č. jelša. V polnil- nem sloju je komaj kaj b. gabra. Matično podlago rastišča tvorijo morske usedline s pleistocenskimi nanosi peska, gline in ilovi- ce. Na njej so se razvila globoka ilovnato peščena do ilovnato glinasta biološko zelo aktivna in zaglejena tla. Podtalna voda je tu najpomembnejši ekološki faktor. Gladina podtalnice je jeseni, pozimi in zgodaj spo- mladi zelo visoka in prihaja v času visokega vodnega stanja 1 0-35 cm pod površje ali celo na površje, poleti pa je nivo podtalne vode tudi več metrov pod površjem. Po navedbah Gregor in Martineka (2) se A. braccatus in A. abdominalis na Češko­ slovaškem prenamnožujeta v sestojih, ki pripadajo fitocenozi Querceto-Uimetum fra- xinetosum. To so sestoji, ki so v vegetacijski dobi nekajkrat letno poplavljeni. 8. GOZDNOGOSPODARSKIPOMEN Hrastovi grizlici se v gozdarski literaturi komaj omenjata kot gozdna škodljivca. Prva sta to storila Gregor in Martinek (2) in nato Spaic (6). Slednji navaja, da je grada- elja A. abdominalis v slavonskih gozdovih Sliki 4a in 4b: Eonimfa A. abdominalis v bubilnici, ki leži v mineralnem delu tal (Foto: J. Titovšek) 392 G. V. 9/92 leta 1956 dobila tak obseg, da je bilo potrebno opraviti celo aviokemijsko zatira- nje . Pri presojanju smotrnosti takega ukrepa je treba seveda upoštevati , da na- stopata hrastovi grizlici v sestojih , ki so v gospodarskem pogledu najvrednejši , saj dajo najkvalitetnejše hlodovina doba in ostrolistnega jesena in še zlasti pretnjo, da lahko detoliatorji in pepelnica sukcesivno nastopajo še naprej. Propadanje nižinskih dobovih gozdov je namreč usodno pove- zano z večletnim zaporednim množičnim pojavom defoliatorjev in pepelnice. V kom- pleksu dejavnikov, ki sodelujejo pri procesu propadanja nižinskih hrastovih gozdov, se je tako razkril dokaj prikrit dejavnik, ki se pojavlja primarno in ki more obrstiti dob še preden se je le-ta dodobra olistal . V Sloveniji se specifične življenjske zdru- žbe, v kateri prehaja A abdominalis v gradacijo, pojavljajo le na relativno majhni površini. 9. ZATIRANJE Z odkritjem nove skupine insekticidov (larvicidov), ki delujejo kot zavira/ci (inhibi- torji) razvoja pri žuželkah, je mogoče obvla- dovati tudi hrastovi grizlici na čist in izrazito selektivni način . Na temelju aktivne snovi diflubenzurona je formuliran pripravek dimi- lin, ki preprečuje levitev larv (pagosenic), tako da slednje propadejo . Pravi čas za zatiranje nastopi, ko je večina pagosenic v razvojni stopnji L2 in L3. Pri prezgodnji akciji bi se kaj lahko zgodilo, da bi tretiranje preživelo preveč jajčnih pagosenic, ki se v fenofazi odpiranja popkov gostijo z zasno- vami listov pod krovnimi luskami popkov. S poznejšim ukrepanjem pa se ni mogoče izogniti golobrstu. Povzetek Zgodaj spomladi leta 1991 sta hrastovi grizlici Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin, pri čemer je pNa številčno prevladovala, do golega obrstili 7 ha dobovih drogovnjakov v Krakovskem gozdu (Slovenija). Obe grizlici sta trofično vezani skoraj izključno na dob, vsi skupaj, gostitelj in oba konzumenta pa na določen tip rastišča, ki ga označujejo globoka ilovnato-glina- sta pseudozaglejena in zaglejena tla. Na njih se uveljavlja združba Querco robori-Carpinetum. V Krakovskem gozdu je prišlo do golobrsta le v tistem predelu sestojev, kjer v zgodnjem sloju močno prevladuje dob, v polnilnem sloju pa se b. gaber pojavlja le v sledovih. Prispevek obravnava morfologijo, biologijo, ekologijo, dinamiko popula- cije, ekosistemsko pripadnost in gozdnogospo- darski pomen A. abdominalis. THE GRADATION OF APETHYMUS ABDOMINAL/5 LEP. AND A. BRACCATUS GMELIN IN THE KRAKOVO FOREST Summary ln early spring 1991 Apethymus a.bdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin, the former being more numerous, totally defoliated 7 hectares of Quercus robur pole wood forests in the Krakova forest (Slovenia). Both pest species are trophi- cally almost exclusively linked to Quercus robur, the host and the consumers , however, to a special natural site type which is characterized by deep clayey-argillaceous pseudoslurried and slurried soils . There, the Querco robori-Carpine- tum association has been gaining soil. ln the Krakova forest, defoliation occurred only in that part of forest stands where Quercus robur is prevailing to a great extent in the early stratum and in a secondary stand Carpinus betulus can only be found in traces. The article deals with the morphology, biology, ecology, population dyna- mics, ecosystematical classification, forest-eco- nomical significance of Apefhymus abdominalis. VIRI 1. Escherich, K., 1942: Die Forstinsekten Mit- teleuropas, Bd . V., Berlin. 2. Gregor, F., Martinek, V. , 1954: Pilatky Ape- thymus braccatus (Gmelin) a A. abdominalis (Le- pe/etier) jako škudci dubu. Zoologicke a entomo- logicke listy. č . 3. Praha. 3. Lorenz, H., Kraus, M., 1957: Die LaNesyste- matik der Blattwespen. Berlin . 4. Schwenke, W., 1982: Die Forstschadlinge Europas, Bd. IV . HautfiOgler und Zweiflugler. Hamburg und Berlin. 5. Schwerdtfeger, F., 1970 : Die Waldkrankhei· ten. 11 Aufl. Hamburg und Berlin 6. Spaic, 1., 1960: Hrastova osa listarica. Apet- hymus abdomina/is Lep., Zagreb. 7. Vajda, Z., 1974 : Nauka o zaštiti šuma. Zagreb. G. V. 9192 393 GDK: 414.11 :414.4 /ps typographus L, Pityogenes chalcographus L Obvladovanje knaverja (/ps typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetičnimi feromoni Roman PAVLIN* Izvleček Pavlin, R.: Obvladovanje knaverja (/ps typogra- phus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetič­ nimi feromoni. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 35. Članek obravnava izsledke analize celoletnega ulova žuželk iz !ovnih pasti za obvladovanje podlubnikov na Kranjskem polju. Posebna pozor- nost je namenjena lovnim učinkom posameznih tipov pasti in vrst feromonov, optimiranju vstavlja- nja feromonskih vrečic v lovne pasti in dodatnemu nezaželenemu ulovu . V uvodnih poglavjih so v strnjeni obliki prika- zane nekatere ugotovitve o biotehniški metodi obvladovanja podlubnikov iz tuje literature. Ključne besede: Scolytidae, past, feromon 1. UVOD Zaradi specifičnega načina življenja na račun gostiteljev - lesnatih rastlin in viso- kega biološkega potenciala so podlubniki nenehna nevarnost za smrekove gozdove. V sklopu integralnega sistema varstva go- zdov pred podlubniki uporabljamo različne preventivne, profilaktične in represivne ukrepe. V preteklem desetletju smo v Slo- veniji začeli uporabljati biotehniška metodo obvladovanja podlubnikov, ki temelji na uporabi lovnih pasti in vabilnih sredstev - sintetičnih feromonov. Mnenja o učinkovitosti nove metode so še vedno deljena. Nekateri gozdarji novo metodo zavračajo, ker imajo z njo slabe izkušnje. Ob uporabi pasti je namreč veliko- krat prišlo do širjenja žarišč podlubnikov; • R. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, C. Staneta Žagarja 27, Slove- nija 394 G. V. 9192 Synopsis Pavlin, R.: The Controlling of the !ps typogra- phus and the Pityogenes chalcographus by Means of Traps Baited with Syntetic Pheromones. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 35. The article deals with the establishments of the analysis of the annual catch of insects in traps for the controlling of bark beetles in the Kranj field. Special attention has been paid to trapping efficiency of individual trap types and the sorts of pheromones, the optimizing of the inserting of pheromone bag dispensers into traps and additio- nal non-target catch. lnitial chapters present a short survey of the establishments on the biotehnical method of the controlling of bark beetles taken from foreign literature. Key words: Scolytidae, trap, ph ero mone vendar predvsem zaradi pomanjkljivega upoštevanja navodil za uporabo feromo- nov. V prispevku predstavljamo nekatere re- zultate raziskave o obvladovanju podlubni- kov s pastmi in sintetičnimi feromoni, ki smo jo opravili na Kranjskem polju leta 1989. Prispevek obravnava izključno obvla- dovanje dveh vrst podlubnikov: osmerozo- bega smrekovega lubadarja- knaverja (!ps typographus) in šesterozobega smreko- vega lubadarja (Pityogenes chalcograp- hus). Pri raziskavi so sodelovali dr. Janez Ti- tovšek (pobuda, vsestranska pomoč), dipl. ing. France Polanc (organizacija terenskih del) ter dr. Zdenek Souček in Savo Brelih (determinacija žuželk). Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem. 2. RAZVOJ METOD OBVLADOVANJA PODLUBNIKOV Gradacije in kalamitete podlubnikov v srednji Evropi niso nov pojav. Zapisi iz 17. in 18. stoletja poročajo o velikih površinah opustošenih gozdov, kot povzročitelja pa navajajo ••Die Wurmtrocknis « (STAACK i 985) . Prve metode boja proti podlubnikom so bile omejene na posek in izdelavo oziroma takojšnjo odstranitev napadenih dreves iz gozda. Hrošče in njihovo zalega so uniče­ vali s sežiganjem lubja in sečnih ostankov. Z Javnimi nastavami so podlubnike dokaj uspešno zatirali že pred več kot 200 leti (VITE 1984) . Znanih je več različic te me- tode · (!ovna drevesa, !ovna debla, lovni kupi), vse pa temeljijo na spoznanju, da se podlubniki najraje naseljujejo na fiziološko oslabelih ali pa že posekanih, vendar še vedno svežih drevesih. Pomanjkljivost lov- nih nastav je njihova omejena lovna kapa- citeta, zato je ob močnejšem napadu pod- lubnikov treba predčasno posekati veliko dreves. Lovne nastave je treba tudi pravo- časno izdelati, kar je povezano z napornim fizičnim delom in visokimi stroški. Za uničevanje podlubnikov se od šestde- setih let naprej uporabljajo različni insekti- cidi na bazi lindana in endosulfana. Ome- njeni fitofarmacevtski pripravki delujejo ne- selektivno - strupeni so za celotno favno in tudi za človeka . Z vnašanjern insekticidov tako slabima tudi živalske antagoniste pod- lubnikov v gozdnem ekosistemu. Uvajanje sintetičnih feromonov je prine- slo v tehniko obvladovanja podlubnikov re- volucionarne novosti. Feromoni so snovi, ki jih izločajo žuželke in jih uporabljajo za medsebojno komuniciranje. Z gozdnovar- stvenega vidika so še posebno zanimivi populacijski feromoni, ki sprožijo zbiranje žuželk obeh spolov. Pionirsko delo pri določevanju in sintetizi- ranju populacijskih feromonov podlubnikov so opravili v ZDA. V sedemdesetih letih so feromone podlubnikov začeli intenzivno ra- ziskovati na NoNeškem in v ZR Nemčiji . Ko je BAKKE s sodelavci izločil do takrat prezrto sestavino naravnega populacij- skega teromona 2-metil-3-buten-2-ol (KRA- WIELITZKI in sode!. 1977), je bila pot do ustrezne kombinacije sintetičnih feromonov za obvladovanje osmerozobega smreko- vega lubadarja odprta. PNi komercialni sintetični feromon za obvladovanje knaverja- pheroprax je prišel na tržišče leta 1979. Sledila sta mu še feromona za obvladovanje progastega le- stvičarja (linoprax) in šesterozobega smre- kovega lubadarja (chalcoprax) . Vse tri pri- pravke je izdelalo nemško podjetje Cela- merck v sodelovanju s treiburškim gozdar- skozoološkim inštitutom. (Podjetje Cela- merck je leta 1 987 prevzela korporacija Shell Agrar.) 3. POPULACIJSKI FEROMONI PODLUBNIKOV IN NJIHOVO DELOVANJE Populacijski feromoni podlubnikov igrajo odločilno vlogo v procesu napada in prema- govanja odpornosti napadenih dreves. Pri pNem naletu posameznih podlubni- kov imajo pomembno vlogo kemične sub- stance, ki izvirajo iz samega drevesa (BOMBOSCH 1983). Pri iglavcih so to v glavnem terpeni, ki izhlapevajo iz oslabelih, še bolj pa iz sveže posekanih dreves . Pri poligamnih vrstah podlubnikov, med katere spada tudi knaver, opravijo izbor primernih dreves- gostiteljev samčki, ki imajo večjo sposobnost zaznavanja in odzivanja na terpenske substance. GRIES (1985) je ugotovil, da je odziv knaverja na substance gostitelja možen šele takrat, ko hrošč z letenjem zniža svoje maščobne rezerve na določeno raven, za kar mora vsak osebek v povprečju preleteti razdaljo približno sedmih kilometrov. Tega disperzijskega leta ne opravijo edino najšib- kejši osebki, ki so se takoj sposobni odzvati na kemične substance oslabljenih dreves. Po naletu na drevo začnejo samčki s svojim encimskim sistemom preoblikovati substance gostiteljskega drevesa v speci- fične snovi feromone. V tej prvi fazi napada se tvorijo t. i. kontaktni feromoni, ki povzro- čajo masovno zbiranje predvsem samčkov. Cilj tega je premagati obrambni sistem napadenega drevesa (RUDINSKY et al. 1971 ). Smreka ima pred napadom podlubnikov G. V. 9/92 395 na razpolago dva obrambna sistema. Pr- vega sestavljajo medsebojno povezani smolni kanali, katerih vsebina lahko odbije prvi napad podlubnikov. Drugi obrambni sistem pa je prežemanje napadenega tkiva s sekundarnim kopičenjem smole. Ko je enkrat presežena kritično število hroščev­ napadalcev, oba omenjena sistema odpo- vesta. Pri smreki premera 20 cm navadno napad 150 do 200 osebkov knave~a že pomeni smrt drevesa (CHRISTIANSEN 1985). Relativne koncentracije feromonov, ki jih oddajajo podlubniki, se med napadom spre- minjajo (FRANCKE in VITE 1983). Pri kna- verju nastopa največja koncentracija fero- monov, ki nastajajo z oksidacijo terpenov takrat, ko se samčkom na drevesih pridru- žijo tudi samičke. Z oksidacijo terpenov nastajajo (S)-cis-verbenol, trans-verbenol in verbenon . Prvi dve sestavini sta pomem- bna populacijska feromona roda /ps, med-· tem ko ima verbenon inhibitorni učinek (BAKKE 1981). Relativna koncentracija verbenona začne nekaj dni po začetku napada na drevo naraščati , vse dokler v celotnem kompleksu feromonov ne pre- vlada in tako ustavi naletavanje novih hro- ščev. Specifična populacijska feromona samčkov ipsenol in ipsdienol se pojavita šele pozneje, ko je zarod že osnovan. Feromon metilbutenol, ki ga prav tako izločajo samčki, ima pomembno vlogo pri masovnem združevanju knaverjev (KRA- WIELITZKI in sodel. 1977). Njegovo delo- vanje je sinergistično, saj povečuje masovni nalet hroščev, ki ga sproži (S)-cis-verbenol. Pri šesterozobem smrekovem lubadarju je šele odkritje sinergistične komponente - metilestra in njegova uporaba skupaj s feromonom chalcogranom omogočilo izde- lavo sintetične feromonske kombinacije z zadovoljivim lovnim učinkom (VITE 1987). 4. LOVNE PASTI Pasti za obvladovanje podlubnikov lahko razdelimo v dve osnovni skupini . V prvo skupino spadajo pasti, na katere morajo hrošči najprej pristati, šele nato pa lahko skozi majhne luknjice zlezejo v njihovo notranjost. Na tem principu delujejo cevne 396 G. V. 9/92 in cilindrične lovne pasti. V drugo skupino spadajo različne barierne pasti, ki lovijo hrošče s svojo veliko lov no površino. Te pasti so navadno opremljene z večjimi reža- mi, tako da se žuželka, ki se v letu zaleti v past, z veliko verjetnostjo vanjo tudi ujame. Ploščata režasta past znamke Theysohn in ploščata lijačno-režasta past znamke Rachling sta dva izmed modelov bariernih pasti, ki so se uspešno uveljavili v praksi. Pomemben dejavnik, ki vpliva na velikost ulova v bariernih pasteh, je površina pasti. VAUPEL in DUBBEL (1985) sta s štetjem ulova v sestavljenih režastih ,,super pa- steh« z veliko lovno površino ugotovila, da je površina standardnih bariernih pasti pre- majhna. Tako se vsi osebki, ki jih privabi feromon, ne ujamejo v past in lahko ob neprimerni varnostni razdalji ogrozijo bliž- nja drevesa. Na lovni učinek vpliva tudi barva pasti. Poskus z obarvanimi pastmi znamke Ra- chling (DUBBEL in so.del. 1985) je pokazal, da bele pasti ulovijo najmanj osebkov kna- verja. Med drugimi barvami pa ni bilo zna- čilnih razlik, bil pa je ulov največji v pasteh črne barve. Kako pomembna je barva pasti, je pokazala raziskava v pokrajini Hessen, kjer so v belih režastih pasteh ujeli manjše število osebkov knaverja kot v cevnih pa- steh (DIMITRI 1985). Bele režaste pasti lahko ulovijo več podlubnikov le v notranjo- sti starejših sestojev, kjer verjetno deluje njihova barva v smislu optične stimulacije. Zunaj sestojev so uspešnejše pasti črne barve. NIEMEYER {1985 a, b) meni, da črne pasti hrošči uporabljajo kot optično znamenje za orientacijo v slabo strukturira- nem okolju . V belih režastih pasteh so večkrat opazili dodaten nezaželen ulov žuželk iz redov Hymenoptera, Diptera in Coleoptera, ki obi- skujejo bele cvetove kobulnic (DUBBEL in sode!. 1985, HELLRIGL et SCHWENKE 1985, ZIEGLER 1985). Nezaželen dodatni ulov so v ZRN poskušali zmanjšati tako, da so bele pasti prebarvali s črno barvo . 5. ANALIZA ULOVA IZ LOVNJH PASTI NA KRANJSKEM POLJU Z raziskavo smo skušali ugotoviti: l - letno dinamiko ulova podlubnik~:>V glede na temperaturne razmere in vstav- ljene feromonske vrečice, - optimalno število feromonskih vrečic in najprimernejši čas za njihovo vstavitev v pasti, - !ovne učinke razl .ičnih tipov pasti in kombinacij feromonov, - pogostost poškodb lovnih pasti v go- zdovih s poudarjeno rekreacijsko funkcijo, - velikost, vrstno sestavo in vzrok dodat- nega ulova. 5.1. Raziskovalni objekti Raziskavo smo opravili na Kranjskem polju (GG Kranj) v gozdovih okoli letališča Brnik in vasi Šenčur, na nadmorski višini od 3.95-425 m. Na karbonatnem in silikatnem produ so se razvila suha, plitva, ilovnato-peščena rjava tla. Zlasti v smrekovih monokulturah prihaja zaradi izpiranja karbonatov iz A horizonta do zakisovanja tal. Okoli letališča Brnik se razteza večje mrazišče, v katerem se rad zadržuje mrzel zrak. Srednja letna temperatura znaša 8 oc. Padavin je okoli 1600 mm na leto. Prevladujoča rastiščna združba je Hac- quetio-Carpinetum var. Anemone trifolia lu- zufetosum. V preteklosti so bile večje po- vršine gozda izkrčene za njive. Konec 19. stoletja so na površinah, kjer je bila kmetij- ska proizvodnja nerentabilna, začeli snovati smrekove monokulture. Smreka se danes širi v presvetljene sestoje hrasta. V območju raziskave se gozd mozaično prepleta s kmetijskimi površinami. Sestoji so pretežno v razvojni fazi mlajšega debe- ljaka. Delež smreke v lesni zalogi znaša 73%. Po katastrofalnem vetrolomu leta 1984 in dveh ekstremno suhih letih (1983 in 1985) so v sestojih nastala številna žarišča podlubnikov. Za raziskavo smo izbrali deset večjih žarišč v obliki sestojnih odprtin s površino med 0,15 in 0,45 ha. Vsa izbrana žarišča ležijo znotraj kroga s premerom 5 km. Ža- rišča so večinoma nastala že leta 1985. Kljub sanacijskim ukrepom (izdelava luba- dark, lovna drevesa, cevne !ovne pasti) se je močnejši napad podlubnikov ponovil leta 1988. 5.2. Raziskovalne metode Raziskovali smo ulov v dveh modelih !ovnih pasti: - v cevnih pasteh domače izdelave, - v ploščastih režastih pasteh znamke Theysohn. Pasti smo opremili s serijskima feromo- noma pheropraxom in chalcopraxom. Prvi je namenjen reduciranju knaverja, drugi pa šesterozobega smrekovega lubadarja. V petih manjših žariščih (l-V) smo posta- vili po eno cevno in eno režasto past, v obe pasti pa smo hkrati vstavili oba feromona - pheroprax in chalcoprax. V petih preostalih, po površini in številu napadenih dreves večjih žariščih (1-5), smo· postavili po tri režaste pasti, v katere smo naključno vstavili feromona pheroprax. chalcoprax oziroma pustili past prazno (kontrola). Pri postavitvi pasti smo posku- šali doseči največjo možno medsebojno oddaljenost - ob upoštevanju varnostne razdalje do najbližjih dreves smreke. Pasti smo aktivirali 31. 3. 1989. Nove feromonske vrečice smo prvič dodali po devetih tednih (2. junija), drugič pa po osemnajstih tednih (4. avgusta) . Ulov smo pobirali iz pasti v tridesetih tedenskih obho- dih od 7. aprila do 27. oktobra. Med obhodi smo hkrati kontrolirali stanje !ovnih pasti in feromonskih vrečic. Poleg ciljnih vrst podlubnikov smo deter- minirali (z različno podrobnostjo) tudi celo- ten dodatni ulov. Kvantifikacijo ulova smo ugotavljali s štetjem, pri večjem številu ujetih podlubnikov pa tudi z volumenizira- njem. Posamezne žuželke, ki so jih v pa- steh razkosale karnivorne vrste, smo sku- šali določiti in kvantificirati na podlagi ostan- kov. Za prikaz temperaturnih razmer, ki vpli- vajo na letno dinamiko ulova, smo uporabili ••urne stopinje« za temperature nad tempe- raturnim pragom rojenja podlubnikov (17 oc pri knaverju, 16 oc pri šesterozobem smre- kovem lubadarju). Tako definirane urne stopinje zajemajo višino temperature in njeno trajanje. Določili smo jih prek termo- grafov s hidrometeorološke postaje leta- lišča Brnik. Za ugotavljanje razlik med velikostjo do- datnega ulova v različnih tipih pasti (cevni, režasti) smo uporabili metodo parov, za G. V. 9192 397 Slika 1: Cevna lovna past domače izdelave Slika 2: Režasta lovna past znamke Theysohn Slika 3 : Poškodovana feromonska vrečica (foto : M Močivnik) 398 G. V. 9/92 - ugotavljanje razlik med ulovom na različne vrste feromonov (pheroprax, chalcoprax, kontrola) pa slučajnostni poskus v popolnih blokih. Tako smo iz poskusa izločili vpliv heterogenih razmer v posameznih žariščih. 5.3. Rezultati in razprava 5.3.1 . Letna dinamika ulova podlubnikov Na letno dinamiko ulova podlubnikov v lovne pasti vplivajo: - klimatsko~vremenski dejavniki, - razpored vstavitve feromonskih vrečic. Vremenske razmere lahko povzročijo za- mik genetsko pogojenega nastopa rojenja podlubnikov. Vplivajo na dolžino razvoj- nega ciklusa, kar lahko posredno vpliva na število generacij, ki se razvijejo v enem letu. Aktivnost podlubnikov se povečuje z zvišanjem temperature in zmanjševanjem zračne vlage. Privabilni učinek feromonskih vrečic je največji ob vstavitvi v pasti, nato pa se stalno zmanjšuje. Poškodovane vrečice kmalu postanejo neuporabne, saj atraktant iz njih hitro izhlapi. !ps typographus V celoletnem ulovu vrste !ps typographus (v vseh postavljenih pasteh) smo ugotovili dva maksimuma (grafikon 1 ). Prvi, manj izrazit maksimum, je nastopil v šestem tednu poskusa (od 5. maja do 12. maja) in drugi, izrazitejši, v petnajstem tednu po- skusa (od 7. julija do 14. julija) . Pojav si lahko razlagamo z nastopom kulminacij rojenja prve in druge čiste generacije kna- verja. Relativno konstanten ulov od začetka aprila do začetka avgusta je najverjetneje posledica prepletanja rojenja čistih in sestr- skih generacij hroščev. Dva izrazitejša maksimuma sta v letni dinamiki ulova kna- verja ugotovila tudi TRAUBOTH (1985) in CIMPERŠEK (1986). Naglo zniževanje ulova v sedmem in desetem tednu poskusa se časovno po- kriva s sunkovitimi padci temperature. Tem- peratura navadno močno pade ob dežev- nem vremenu. Takrat se močno zviša tudi relativna zračna vlažnost, ki dodatno nega- tivno vpliva na aktivnost podlubnikov. TRAUBOTH (1985) meni, da padavine vpli- vajo na ulov knaverja le posredno, prek zni~evanja temperature in povečevanja zračne vlažnosti. Verjetno pa je vpliv dežja Grafikon 1: Ulov vrste /ps typographus v odvisnosti od temperaturnih razmer o 6 8 10 12 14 16 1S 20 22 24 26 2S 30 obhodi ------ urne stopinjo. T > 17 stopinj C -ulov G. V. 9/92 399 večji. Raziskave v ČSSR so pokazale, da dež povsem zaustavi letenje osebkov kna- verja (RUDINSKY in sodel. 1971). Večje število osebkov knaverja se je ujela v pasti že v drugem tednu aprila. Leta 1989 so bile temperature v marcu in v prvi polovici aprila znatno nad večletnim tempe- raturnim povprečjem. Temperaturni prag rojenja knaverja (17 °C) je bil tako presežen že v zadnjem tednu marca. Pravočasno aktiviranje lovnih pasti je zelo pomembno, saj uspešna redukcija prve generacije pod- lubnikov pomeni tudi manj številno drugo in eventuelno tretjo generacijo hroščev . Po vstavitvi druge in tretje serije vrečic pheropraxa se ulov knaverja ni bistveno povečal. Videti je, da pheroprax uspešno privablja hrošče tudi, ko so feromonske vrečice nameščene v pasteh že polnih devet tednov. Glede na razporeditev ulova po posameznih tednih bi bilo v našem primeru bolj primerno drugo serijo feromon- skih vrečic vstaviti v pasti pozneje (11. ali 12. teden poskusa, konec junija), tretja serija vrečic pa verjetno ne bi bila več potrebna. V oktobru je bil ulov knaverja majhen, čeprav so se konec meseca tem- perature znova dvignile nad 17°C. Proizva- jalec priporoča vstavitev druge vrečice phe- ropraxa v juniju ali juliju, ob kulminaciji rojenja druge generacije podlubnikov. Pityogenes chalcographus V celoletnem lovu šesterozobega smre- kovega lubadarja smo ugotovili dva izrazi- tejša maksimuma (grafikon 2). Prvi maksi- mum je trajal od 11. do 15. tedna poskusa (9. junij-14. julij), drugi pa od 19. do 21. tedna poskusa (4. avgust-25. avgust). V šestem tednu poskusa (začetek maja) se pojavlja še en, manj izrazit maksimum. Ulov hroščev je močno upadel v začetku septembra. Tudi močna otoplitev v 25. tednu poskusa (sredi septembra) ni povzro- čila ponovnega zvišanja ulova. Po 22. sep- tembru se je v pasti ujelo le še nepomemb- no število šesterozobih smrekovih lubadar- jev. Običajno razvije vrsta Pityogenes chalco- graphus pri nas v enem letu dve čisti in dve sestrski generaciji. Manj izrazit maksimum v ulovu (začetek maja) verjetno predstavlja kulminacijo rojenja prve čiste generacije hroščev. V prvem izrazitejšem maksimumu sta najverjetneje skupaj zajeti prva sestrska in druga čista generacija. Drugi izrazitejši maksimum (začetek avgusta) je preveč iz- razit, da bi lahko izključno bil druga sestrska Grafikon 2: Ulov vrste Pityogenes chalcographus v odvisnosti od temperaturnih razmer soo 180 700 ~: vstavitev feromonskih vrečic 160 600- ~ 140 c ~ V> -~ 120 ::1 ~ 500 ...:; ..c ~ -~ 100 ~ :\ ~ " 400 ... ·~ .<:: o ~ ;u ~ ,. ; ~ .. 80 -~ "' " .: \ Il) .:.: c: c 300 / \ 1 ~ "' v 1 "" " 60 o " : ', ~· } \. ~ 200 ~ ' 40 ... ::; /\ 100 ___ // ', 20 \ 10 12 14 16 18 20 22 2-1 obbo..!i -- -- urno stopinJe. T > 16 slopln) C -ulov 400 G. V. 9192 generacija hroščev, zato ga verjetno se- stavlja tudi še druga čista generacija pod- lubnikov. Iz ulova podlubnikov je dobro razvidno pojemajoče delovanje vrečic feromona chalcopraxa (grafikon 2). Relativno nizek ulov v 9. in 17. tednu poskusa je bil zabe- ležen pri naravnost idealnih temperaturnih razmerah. Iz tega sklepamo, da se po šestih do osmih tednih lovni učinek chalco~ praxa močno zmanjša. Po vstavitvi novih feromonskih vrečic (9. in 18. teden posku- sa) se je ulov močno povečal, tu_di v prime- ru, ko se je temperatura znižala (1 O. teden poskusa). Videti je, da feromon chalcoprax izhlapeva iz vrečic nekoliko hitreje kot fero- mon pheroprax. Za uspešno obvladovanje vrste Pityogenes chalcographus je zato treba prvi vrečici feromona prek lovne se- zuone dodati še dve novi v razmiku pri- bližno sedmih tednov. Pri ulovu podlubnikov seveda ne moremo govoriti o nekih splošno veljavnih zakonito- stih. Letna dinamika ulova šesterozobega smrekovega lubadarja je na drugih nadmor- skih višinah in v drugačnih klimatskih raz- merah lahko bistveno drugačna, kar je razvidno iz raziskav, ki so jih opravili v Avstriji (CHALOUPEK in sodel. 1988, UN- TEREGGER 1988, WUGGENIG 1988). 5.3.2. Ulov podlubnikov glede na tip pasti in vrsto feromona /ps typographus Pri redukciji knaverja so se režaste pasti pokazale za učinkovitejše od cevnih (pre- glednica 1 ). V cevne pasti se je uje lo povprečno 2.699 osebkov knaverja. V reža- stih pasteh je bil ulov večji - povprečno 6.707 osebkov knaverja na past. Pri tem je treba upoštevati, da sta bila v vse pasti hkrati vstavljena feromona pheroprax in chalcoprax. Posamezni avtorji navajajo za različne modele cevnih pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom tudi znatno večje lovne učinke. Na vzhodnem Norveškem je WE- DUL (1980) zabeležil povprečni letni ulov 4.615 osebkov na past in najvišji ulov v eni pasti kar 101.000 osebkov. Ko je več let trajajoča gradacija knaverja na Norveškem dosegla vrhunec, se je v vsako cevno past ujela povprečno 7.406 osebkov (BAKKE 1984). V GG Celje so v 32 cevnih pasteh ugotovili povprečni letni ulov 14.482 oseb- kov na past (CIMPERŠEK 1988). Režaste pasti znamke Theysohn z vstav- ljenim feromonom pheropraxom so se izka- zale z visokimi lovnimi učinki (preglednica 2). Med številom ujetih osebkov v posame- znih žariščih ni bilo velikih razlik. Povprečni letni ulov 18.965 osebkov na past je blizu ulova, ki ga je s pastmi znamke Theysohn dosegel CIMPERŠEK (1988) - 21.763 osebkov na past. Ulov knaverja v režastih pasteh je kvantificiralo več tujih avtorjev (DIMITRI 1985, HELLRIGL in SCHWENKE 1985, NIEMEYER 1985a, b, c), vendar njihovih izsledkov ne moremo uporabiti za neposredno primerjavo, ker so ulov v pasteh spremljali le nekaj poletnih tednov in ne prek celega leta. Vsekakor so za obvladovanje knaverja ploščate režaste pasti primernejše od cevnih. S primerjalnim testom je NIEMEYER (1985c) ugotovil večjo lovno učinkovitost različnih modelov režastih pasti glede na norveško cevno past model '79. Nekaj osebkov knaverja je v režaste pasti privabil tudi feromon chalcoprax (pre- glednica 2) . Pityogenes chalcographus Ulov vrste Pityogenes chalcographus je bil v cevnih pasteh veliko manjši kot v režastih . V režaste pasti, opremljene s kombinacijo pheropraxa in chalcopraxa, se Preglednica 1: Ulov vrste /ps typographus na feromona pheroprax in chalcoprax (vstavljena skupaj) 1 Tip pasti cevni režasti skupaj 2.952 3.211 6.163 11 2.543 8.031 10.574 1 Brez obhodov št. 3, 7, 18, 25, 28-30. žarišča !11 2.023 4.818 6.841 IV v Skupaj 2.659 2.025 12.202 8.578 8.899 33.537 11.237 10.924 45.739 G. V . 9/92 401 je ujelo 13-krat toliko osebkov šesterozo- bega smrekovega lubadarja kot v cevne pasti z enako feromonsko kombinacijo {pre- glednica 3). Da cevne pasti za obvladova- nje vrste Pityogenes chalcographus niso primerne, je ugotovil že CIMPERŠEK (1988), ki je z uporabo feromona chalco- praxa prišel do 14-krat večjega ulova v režastih pasteh . V režastih pasteh s feromonom chalco- praxom je znašal povprečni letni ulov vrste Pityogenes chalcographus 122.705 oseb- kov na past (preglednica 4). Ulov je bil 6,5-krat večji od ulova vrste !ps typogra- phus v režastih pasteh z vstavljenim fero- monom pheropraxom. V Avstriji so kot naj- večji letni ulov šesterozobega smrekovega lubadarja v eni pasti zabeležili celo 773 .300 osebkov (WUGGENIG 1988). Tako velik ulov so dosegli s samo eno dodano vrečico chalcopraxa v začetku junija. Znatno število osebkov šesterozobega smrekovega lubadarja se je ujeJo tudi v režaste lovne pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom (preglednica 4). Na pri- bllžno 25 ujetih osebkov vrste /ps typogra- phus se je dodatno ujel tudi en osebek vrste Pityogenes chalcographus. V režaste pasti s feromonom pheropraxom se je ujela približno 17-krat toliko osebkov vrste Pityo- genes chalcographus kot v kontrolne reža- ste pasti brez vstavljenega feromona. Dodatni ulov vrste Pityogenes chalco- graphus je bil v pasteh s feromonom phero- praxom močneje zastopan le v prvih deve- tih tednih poskusa - do konca maja. Po- dobno velja tudi za ulov vrste /ps typogra- phus v pasteh s feromonom chalcopraxom, le daje bil ulov na »napačni« feromon manj izrazit in je trajal le prvih šest tednov posku- sa. Pojav si lahko razlagamo z naravo inter- specifičnega odnosa med obema vrstama podlubnikov. Odzivanje na populacijske fe- romane druge vrste podlubnikov morda zgodaj spomladi, ko je hroščev še razme- roma malo, pripomore k uspešnemu pre- magovanju obrambnega mehanizma napa- denih dreves . Povezanost med vrstama /ps typographus in Pityogenes chalcographus Preglednica 2: Ulov vrste /ps typographus v režastih pasteh 1 Vrsta Žarišča Skupaj fe ro mona 1 2 3 4 5 pheroprax 15.815 18.749 19.019 20.223 21.015 94.821 chalcoprax 5 51 15 34 158 263 kontrola o 2 o o 7 9 skupaj 15.820 18.802 19.034 20.257 21.180 95.093 1 Brez obhodov št. 27-30. Preglednica 3 : Ulov vrste Pityogenes chalcographus na feromona pheroprax in chalcoprax (vstavljena skupaj) 1 Tip pasti Il Žarišča 111 IV v cevni 7.278 4.253 5.039 6.368 7.105 režasti 59.778 80.031 56.214 74 .331 120.203 ----------------------------------------------------- skupaj 67.056 84.284 61.253 80.699 127.308 1 Brez obhodov št. 3, 7, 18, 25, 28-30. Skupaj 30.043 390.557 420.600 Preglednica 4: Ulov vrste Pityogenes chalcographus v režastih pasteh 1 ~-------------------- je VJTE (1987) opisal takole: "vrsta !ps typographus privablja na smreko osebke vrste Pityogenes chalco- graphus . .. Taka naselitev je očitno eno~ smerna ... Knaver se izogiba delov debla, ki so že zasedeni s šesterozobim smreko- vim lubadarjem. Poskusi kažejo, da je tako vedenje knaverja posledica odvračajočega učinkovanja hlapljivih snovi, ki jih oddaja šesterozobi smrekov lubadar. Tako se do- zdeva, da je knaverjeva preferenca do debelejših delov smreke posledica izogiba- nja svojemu konkurentu.« HELLRIGL in SCHWENKE (1985) sta raziskovala ulov na feromon pheroprax v belih režastih pasteh. Na nadmorskih viši- nah med 1000 in 1600 m je v poletnih mesecih skupni ulov podlubnikov vrst Pityo- genes chalcographus in Pityogenes bistri- dentatus dosegel 1 O% ulova vrste /ps typo- graphus. Lovni učinek kombinacije pheropraxa in chalcopraxa Z režastimi pastmi, v katere smo hkrati vstavili feromona pheroprax in chalcoprax, smo dosegli naslednje lovne učinke (pov- prečje za pet pasti): - ulov vrste /ps typographus: 35% od ulova režastih pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom, - ulov vrste Pityogenes chalcographus: 64% od ulova režast ih pasti z vstavljenim feromonom chalcopraxom. Žarišča, v katerih smo uporabljali kombi- nacijo obeh feromonov, so bila manjša tako po površini kot po številu napadenih dreves od žarišč z ločeno vstavljenima feromono- ma. Kombinacijo pheropraxa in chalco- praxa so preizkušali tudi v Avstriji (CHA- LOUPEK in sodel. 1988), kjer niso opazili zmanjšanega lovnega učinka. V prvih navodilih za uporabo sintetičnih feromonov je proizvajalec opozarjal) da lahko hkratna vstavitev dveh ali več različ­ nih feromonov v isto past pripelje do nega- tivnega sinergističnega delovanja, ki ima lahko za posledico manjši ulov podlubnikov. V novejših navodilih na zavojih feromona chalcopraxa pa piše, da dodatek phero- praxa povečuje ulov šesterozobega smre- kovega lubadarja. Kombinacija pheropraxa in chalcopraxa v eni pasti je primerna za obvladovanje podlubnikov v primerih, ko se oba smre- kova podlubnika pojavljata skupaj, pa ne razpolagamo z zadostnim številom režastih !ovnih pasti. 5.3.3. Poškodbe pasti in feromonskih vrečic Raziskovalno območje leži sredi manjših naselij. Od Kranja je oddaljeno le 4 km. Prek celega leta zahaja v gozdove veliko sprehajalcev in nabiralcev gozdnih sade- žev. Da bi preprečili poškodbe pasti zaradi nevednosti, smo vse pasti opremili s samo- lepilnimi etiketami, ki so pojasnjevale njihov namen. Kljub temu je bilo šest pasti poškodova- nih. Pri cevnih pasteh so najbolj izpostav- ljeni kozarci za zbiranje ulova. Med raz- iskavo smo morali nadomestiti štiri razbite kozarce, od tega trikrat na isti pasti. Na režastih pasteh smo zabeležili dve poškod- bi. Obakrat je bila past sneta z lesenega stojala. Če se feromonske vrečice poškodujejo, se izhlapevanje atraktanta močno poveča. Poškodovane vrečice se hitro izsušijo in tako prenehajo privabljati podlubnike: Na obhodih med 21. junijem in 15. septem~rom smo ugotovili 16 poškodovanih feromon~ skih vrečic (deset vrečic chalcopraxa in šest vrečic pheropraxa). Poškodovane so bile le feromonske vrečice v rezastih pla- steh z vstavljenim feromonom samo ene vrste. Največ poškodb smo odkrili na tretji seriji vrečic, ki smo jih vstavili v pasti 4. avgusta. Takrat je bil nalet podlubnikov tako silovit, da so na več mestih razgrizli polietilenske feromonske vrečice. V posameznih vreči­ cah s feromonom chalcopraxom smo našli nekaj deset osebkov vrst Pityogenes chal- cographus in Karpinskiella pityophthori (Pteromalidae, Hymenoptera). Menimo, da sta poškodbe vrečic povzročili ciljni vrsti podlubnikov. 5.3.4. Ulov drugih vrst podlubnikov Poleg knaverja in šesterozobega smre- kovega lubadarja smo v režastih !ovnih pasteh našli tudi predstavnike dvanajstih G. V. 9/92 403 drugih vrst podlubnikov (preglednica 5). V ulovu so bile z največjim številom osebkov zastopane vrste Crypturgus cinereus, Hyla- stes ater, Dryocoetes autographus in Xy/o- terus lineatus. Vrsta Crypturgus cinereus živi v ravnih sistemih, ki jih hrošči oblikujejo kot podalj- šek materinskih hodnikov večjih podlubni- kov. Največ osebkov vrste Crypturgus cfne- reus se je ujel o v režaste pasti s feromon om pheropraxom. Videti je, da osebki izrazito sekundarne vrste Crypturgus cinereus za- znavajo feromone, ki jih oddaja primarnejša vrsta - knaver. Feromonski signal v tem primeru pomeni, da je drevo že napadena in tako primerno za naselitev. Pri drugih vrstah podlubnikov nismo od- krili značilnih razlik med ulovom na različne vrste feromonov. Menimo, da je ulov teh vrst odvisen predvsem od gostot njihovih populacij v posameznih žariščih. Kot zanimivost naj omenimo ulov dveh osebkov vrste Hylastinus obscurus, ličarja, katerega gostitelji so različne vrste metulj- nic. 5.3.5. Ulov drugih čfenonožcev Do nezaželenega ulova drugih žuželk in drugih členonožcev v lovne pasti prihaja zaradi: - privabljajočega efekta feromonov, - vonja razkrajajočih ujetih osebkov, - oblike oziroma barve \ovnih pasti, - naključja. Nekateri plenilci in paraziti podlubnikov so razvili sposobnost zaznavanja kemičnih signalov, ki jih oddajajo podlubniki pri intra- specifični komunikaciji. Sintetični feromoni kot imitacija naravnih feromonov prav tako privabljajo omenjene žuželke, ki tako laže najdejo svojo plen oziroma gostitelja. Smrad, ki ga oddajajo razpadajoče žu- želke v zbiralnikih !ovnih pasti, je intenziv- nejši pri metodah »mokrega« ulova. Privab- lja predstavnike vrst, ki se delno ali v celoti hranijo z mrhovino. Smrad je močnejši ob daljših časovnih razmikih med praznjenji pasti. NIEMEYER (1985a, b} meni, da podlub- niki pasti črne barve zamenjujejo za dre- vesna debla in poskušajo na njih pristati. Enako bi lahko veljalo tudi za nekatere druge vrste krilatih žuželk. Cevne pasti, oblepljene z žagovino, so ob sončnem vremenu svetlejše od okolice in verjetno zato optično stimulirajo nalet določenih vrst insektov. Hkrati cev s svojo obliko spominja na deblo tanjšega drevesa. Žuželke različnih vrst velikokrat naključno zaidejo v lovne pasti. Slučajni ulov je pogost zlasti v bariernih (režastih} !ovnih pasteh zaradi njihove velike površine in skupne dolžine rež. V cevnih pasteh prihaja do slučajnega ulova le izjemoma. V lovne pasti so se ujeli členonožci iz štirih razredov in osemnajstih redov. Hrošči so bili v ulovu zastopani s predstavniki iz 43 različnih družin. Velik del dodatnega Preglednica 5: Dodatni ulov podlubnikov (Scolytidae) v lovnih pasteh 1 Tip pasti 1 vrsta feromona Vrsta podlubnika cevni/ režasti! režasti/ režasti/ režasti/ Skupaj pheroprax pheroprax pheroprax chalcoprax brez chalcoprax chalcoprax feromona Crypturgus cinereus 9 158 402 50 3 622 Hylastes at er 16 52 33 22 123 Dryocoetes autographus 1 12 21 11 45 Xyloterus lineatus 1 11 17 7 36 Hylastes attenuatus 2 4 1 7 Hy/urgops palliatus 1 1 2 5 Hytastes cunicularius 1 3 4 Orthotomicus erosus 1 2 3 Hylastinus obscurus 2 2 Hylastes angustatus 1 Leperesinus varius 1 Orthotomicus laricis 1 Skupaj 9 181 482 132 46 850 1 Ulov iz 25 pasti. Vsaka kombinacija je bila zastopana s petimi pastmi. 404 G. v_ 9192 nezaželenega ulova so bili členonožci, ki ugodno vplivajo na stabilnost gozdnih bio- cenoz (preglednica 6) . V cevne pasti se lovijo zlasti členonožci, ki živijo pretežno na tleh (Apterygota, Dar- maptera, Blattaria, Myriapoda in Arachnoi- dea) . Ulov dvokrilcev (Diptera) pripisujemo optični stimulaciji. V cevnih pasteh smo našli osebke zna- nega plenilca podlubnikov - mravljinča­ stega pisanca (Thanasimus formicarius) in sorodne vrste Thanasimus rufipes. Nalet vrste Thanasimus formicarius v lovne pasti je posledica feromona pheropraxa (DUB- BEL in sedel. 1985, ZUMR 1983). Velik ulov kožokrilcev (Hymenoptera) v cevnih pasteh je posledica naleta naje- zdnika Karpinskiella pityophthori (Chalcido- idea, Pteromalidae) . Vrsta parazitira larve šesterozobega smrekovega lubadarja (GRAHAM 1969). Verjetno jo privablja fero- mon chalcoprax in oblika cevnih pasti (PAVLIN 1991). Zanimivo je. da SOUČEK (1977) v svojem popisu vrst naddružine Chalcidoidea na območju nekdanje Jugo- slavije vrste Karpinskiella pityophthori ne omenja. Dodatni nezaželeni ulov je v cevnih pa- steh dosegel 11 ,56% od ulova ciljnih vrst podlubnikov, verjetno v glavnem na račun vstavljenega feromona chalcopraxa. V ČSSR so v cevnih pasteh s feromonom pheropraxom ugotovili dodatni ulov med 0,66% in 0,96% od ulova knaverja (NO- VAK in sedel. 1985). Za posamezne plenilske vrste hroščev (Coleoptera), ki živijo v revnih sistemih podlubnikov, smo ugotovili, da je njihov ulov v režaste pasti posledica vstavljenih teromonov. Feromon chalcoprax privablja vrsti Nemosoma e/ongatum (Ostomidae) in Epuraea pusilla (Nitidulidae), verjetno tudi vrsto Hypophloeus linearis (Tenebrioni- dae) . Vrsto Cylister lineare (Histeridae) naj- verjetneje privabljata oba feromona - phe- roprax in chalcoprax. Vse naštete vrste so nevpadljivih barv in razmeroma majhne, zato jih pri kontroli lovnih pasti ni lahko opaziti. Vse dodatno ujete žuželke, ki jih v režastih lovnih pasteh lahko opazimo (veli- kost, barva), je priporočljivo spustiti na svobodo. V režastih lovnih pasteh smo ugotovili relativno skoraj povsem enak dodatni ulov plenilcev na pheroprax in na chalcoprax- na približno 800 ujetih osebkov ciljne vrste se je ujel tudi en njihov plenilec. Med ulovom kožokrilcev (Hymenoptera) Preglednica 6: Dodatni ulov členonožcev (Arthropoda) v lovnih pasteh 1 Tip pasti 1 vrsta feromona Red/razred cevni/ režasti/ režasti/ režasti/ režasti/ Skupaj pheroprax pheroprax pheroprax chatcoprax brez chalcoprax chafcoprax feromona Jsopoda (mokrice) 16 5 3 4 28 Arachnoidea (pajkovci) 71 82 58 67 89 367 Myriapoda (stonoge) 58 6 6 1 71 Apterygota (pražuželke) 238 21 22 40 25 346 Saftatoria (skakalci) 1 1 1 3 Dermaptera (strigalice) 88 2 2 92 B!attaria (ščurki) 69 1 1 4 9 84 Psocoptera (prašne uši) 3 22 38 38 43 144 Heteroptera (stenice) 5 17 17 14 15 68 Homoptera ( enakokri Ici) 12 22 40 39 62 175 Hymenoptera (kožokrilci) 4.112 581 67 1.135 101 5.996 Coleoptera (hrošči)2 146 616 322 924 262 2.270 Planipennia (pravi mrežokrilci) Mecoptera {kljunati mrežokrilci) 1 1 Lepidoptera (metulji) 6 3 3 5 5 22 Diptera (dvokrilci) 222 59 59 77 56 473 nedoločene žuželke3 8 1 1 1 1 12 Skupaj 5.054 1.433 635 2.356 675 10.153 1 Ulov iz 25 pasti. Vsaka kombinacija je bila zastopana s 5 pastmi. G. V. 9/92 405 so v režastih pasteh prevladovale mravlje (Formicidae), katerih masovni ulov v posa- meznih pasteh pripisujemo njihovim sled- nim feromonom. Celoten dodatni ulov je v režastih pasteh znašal 0,64% (pheroprax) oziroma 0,38% · (chalcoprax) od ulova ciljnih vrst podlubni- kov. Do podobnih rezultatov so prišli tudi HELLRIGL in SCHWENKE (1985) ter UN- TEREGGER {1987) . 5.4. Sklepi Izbrana žarišča na Kranjskem polju smo z lovnimi pastmi uspešno sanirali, saj na- slednje leto (1990) nismo opazili novih napadenih dreves. Mnenja o učinkovitosti !ovnih pasti so tudi v tujini še vedno deljena. WEBER (1987) trdi, da je delež podlubnikov, ki se ujamejo v lovne pasti , povsem nepomem- ben v primerjavi s številčnostjo njihove celotne populacije. DIMITRI (1987) pa za- govarja mnenje, da ulov v lovnih pasteh pomeni odstranitev pomembnega dela pod- lubnikov iz gozda. Različni abiotski in biot- ski dejavniki namreč nenehno zmanjšujejo gostoto populacij žuželk. Zaradi visoke skupne mortalitete je število podlubnikov v gozdu veliko manjše od števila, ki bi ga lahko predpostavljali brez upoštevanja vpliva zaviralnih dejavnikov. Za uspešno obvladovanje podlubnikov je treba feromonske vrečice pravočasno vsta- viti v !ovne pasti. V lovni sezoni zadostuje ta dve vrečici pheropraxa oziroma tri vrečice chalcopraxa. Na dinamiko ulova močno vplivajo vremenske razmere. Med rednimi obhodi je poleg praznjenja pasti treba pre- verjati tudi stanje feromonskih vrečic. če so vrečice poškodvane, jih je treba zame- njati. Lovni učinki so pri cevnih pasteh manjši kot pri režastih . Režaste !ovne pasti, opremljene s feromonom chalcopraxom, omogočajo uspešno reduciranje šesterozo- bega smrekovega lubadarja. Temu nevar- nemu podlubniku doslej nismo posvečali dovolj pozornosti . Feromona pheroprax in chalcoprax lahko vstavimo v režaste pasti tudi hkrati . Poleg ulova ciljnih vrst podlubnikov pri- haja v !ovnih pasteh tudi do dodatnega nezaželenega ulova drugih členonožcev . 406 G. v. 9/92 Prevladujejo paraziti in plenilci podlubnikov, ki jih v pasti privabljata oba sintetična tera- mona. Dodatni ulov je v primerjavi z ulovom ciljnih vrst podlubnikov majhen. Pri uporabi fitofarmacevtskih pripravkov (ksilolin) in tudi pri lupljenju napadenih dreves so izgube različnih členonožcev veliko večje. Biotehniška metoda obvladovanja pod- lubnikov z !ovnimi pastmi in sintetičnimi feromoni ima določene prednosti glede na starejše profi!aktično-represivne metode. Metoda je še posebej primerna za večja žarišča, kjer bi sicer morali posekati veliko !ovnih dreves. Vseeno pa bo treba »klasič­ ne" lovne nastave uporabljati tudi v prihod- nje povsod tam, kjer ni dovolj prostora za postavitev !ovnih pasti. Najslabše je, če gozdno varstvene ukrepe proti podlubnikom opustimo. Mne- nje, da se bodo pod!ubniki iz napadenih dreves brez škode razpršili po gozdu, je zgrešeno. Tako se nenehno povečuje go- stota njihovih populacij . Razmnoževalni po- tencial podlubnikov se v celoti pokaže šele ob nastopu vremensko-klimatskih ekstre- mov oziroma ob nenadnem povečanju tro- fične kapacitete okolja (ujme, sečni ostan- ki) . Gradacija podlubnikov je lahko tako silovita, da je za znižanje gostote populacij pod železni prag treba več let izvajati inten- zivne sanacijske ukrepe. THE CONTROLLING OF THE IPS TYPOGRAPHUS AND THE PITYOGENES CHALCOGRAPHUS BY MEANS OF TRAPS BAITED WITH SYNTHETIC PHEROMONES Summary New biotechnological method of controlling spruce bark beetles has been put into practice to a greater extent in the previous century. ln Slove- nia traps baited with synthetic pheromones have been used especially to control two species of spruce bark beetles: /ps typographus and Pityo- genes chalcographus. ln the research performed in the vicinily of the Brnik airport (the Kranjsko polje plain, Slovenia, about 400 m above sea level) in 1989 the effecti- veness of different types of traps and sorts of pheromones were established . Based on the annual dynamics of the catch of bark beetles, the optima! number and the most convenient time for the inserting of pheromone bag dispensers tried to be established . Simultaneously, the structure as to species and the number of additional catch of other species of arthropods were established as well. ln artificial Norway spruce stands in deciduous trees ' natural sites. 1 O larger stand gaps, which emerged after the attack of bark beetles in the period from 1 985-1987. we re selected . Five drainpipe traps and twenty sloth flight barrier traps were set into focus points. Traps were supplied with the Pheroprax and Chalcoprax phe- romones, which were inserted into the traps separately and together. The catch was co\lected in regular weekly spans from the beginning of April to the end of October. The determination of the entire catch was performed simultaneously. The annual dynamics of the catch of bark beetles is conditioned by weather conditions (first of al! temperature) and the effectiveness of a pheromone dispenser. With the catch of both species of bark beetles, two explicil maximums could be perceived. With the /ps typographus species they emerged in the first half of May and in the first half of July and with the Pytogenes chalcographus species in June/July and in Au- gust. The catch of bark beetles existed throughout the whole catching season due to constant flight. Based on the time analysis of the catch, it was estabHshed that two bag dispensers of Pheroprax or three bag dispensers of Chalcoprax, where the catching effect is last more quickly , would be sufficient. More subjects of the /ps typographus species were caught into sloth flight barrier traps than in drainpipe traps. ln s\oth flight barrier traps with the Pheroprax pheromone the average annual catch totaled 18.965 subjects pro trap. Drainpipe traps are inconvenient for the reduc- tion of the Pityogenes chalcographus species because of low catch efficiency and high non-tar- get catch of other insect species. A great number of subjects, 122.705 on the ave rage, we re caught into sloth flight barrier traps with the Chalcoprax pheromone. Untilthe end of May, a considerab\y great number of the subjects of the Pityogenes chalcographus species were also caught into sloth flight barrier traps with the Pheroprax phero- mone. A combination of both pheromones (Pheroprax and Chalcoprax) can be inserted into sloth flight barrier traps, which ensures success ful controlling of bark beetles in case traps are scarre. ln case of strong flight bark beetles can damage polyethylene pheromone bags in sloth flight bar- rier traps. The damaged bags rapidly lase the ability to attract bark beetles, so they have to be replaced. As to other bark beetle species, a great number of the Crypturgus cinereus subjects a1tracted by the Pheroprax pheromone were caught into sloth flight barrier traps. The non-target catch of other arthropodes into traps is caused by the attracting effect of phero- mones, the smeli of carrion of decaying subjects, the shape and colour of a trap yet they can also be caught quite coincidentally into sloth flight barrier traps. Among the non-target catch species were found which are predators or parasites of bark beetles and are attracted into a trap by a synthetic pheromone. The extent of non-target catch is in comparison to the number of caught target species small. With the application of other repressive methods (the debarking of attacked trees, the use of insecticides) the losses in other anthropode populations are greater. LITERATURA i. BAKKE, A., 1981. lnhibition of the response in /ps typographus to the agregation pheromone; field evalvation of verbenone and ipsdienol. Z. ang. Eni. 92, s. 172-177. 2. BAKKE, A., 1984. Erfahrungen und Erfolge bei der Borkenkčferbekampfung mit Kunslstoffa- len in Norwegen 1979 bis 1982. AFZ 39, 8, s. 186-i87. 3. BOMBOSCH, S., 1983. Einige Gedanken uber die Grundlagen des Einsatzes von Fallen zur uberwachung und Bekampfung des Buch- druckers /ps typographus. Z. ang. Ent. 96, 3, s. 242-247. 4. BOUČEK, Z., 1977. A Faunistic Review of the Yugoslavian Chalcidoidea (Parastic Hyme- noptera). Acta Entomologica Jugoslavica 13, Za- greb. 5. CHALOUPEK, W .. PICHLER, G., NEU- HOLD, M., 1988. Chalcoprax: Neues Pheromon gegen Massenvermehrung von Pityogenes chal- cographus. Osterreichische Forstzeitung 99, 4, s. 62-63. 6. CHRISTIANSEN, E., 1985. fps/Ceratocyslis - inteclion of Norway spruce: what is a deadly dosage? Z. a~g. Ent. 99, 1, s. 6-i 1. 7. CIMPERSEK, M., 1986. Biotehnična zatira- nje podlubnikov. Gozdarski vestnik 44, 3, s. 118-119. 8. CIMPERŠEK, M., 1988. Smrekove gozdove ogrožajo zalubniki. Gozdarski vestnik 46, 6, s. 283-284. 9. DIMITRI, L., 1985. Einsatz biotechnischer Verfahren zur Populationssenkung der Borken- kčfer. AFZ 40, 12, s. 254-256. 10. DIMITRI, L. , 1987. Bedingungen fur den erfolgreichen Pheromoneinsatz. AFZ 42, 9/10, s. 190-192. 11 . DUBBEL, V., KERCK, K., SOHRT, M., MANGOLD, S., 1985. Influence of trap color on the efficiency of bark beet\e pheromone traps. Z. ang . Ent. 99, 1, s. 59-64. 12. ENCKE, B., 1987. Zur Gefahrdung des Waldes durch Borkenkafer und zum Stand der Pheromonforschung. AFZ 42, 35/36, s. 886-887. 13. FRANCKE, W. , VITE, J. P., 1983. Oxyge- nated terpenes in pheromone systems of bark beetles. Z. ang . Ent. 96, 2, s. 146--156. 14. GRAHAM, M. W. R. de V .. 1969. The Pteromalidae of north-western Europe (Hyme- noptera: Chalcidoidea) . Bulletin of the British Museum (natural history), Entomology, Supple- ment 16, London. 15. GRlES, G., 1985. Zur frage der Disperzion des Buchdruckers (!ps typographus L.). Z. ang. Eni. 99, 1, s. 12-20. G. V. 9/92 407 16. HELLRIGL, K., SCHWENKE, W., 1985. Begleitinsekten in Buchdrucker-Pheromonfallen in Sudtirol. Anz. Schadlingskde., Pflanzenschutz, Umweltschutz. 58, s. 47-50. '17. KRAWIELITZKI, S., KLIMATZEK, D., BAK- KE, A., VITE, J. P., MORI, K., 1977. Field and laboratory response of Jps typographus to opti- cally pure pheromonal components. Z. ang. Ent. 83, s. 300--302. 18. NIEMEYER, H., 1985a. Field response of /ps typographus L. (Col., Scolytidae) to different trap structures and white versus black flight bar- riers. Z. ang. Ent. 99, 1, s. 44-51. 19. NIEMEYER, H., 1985b. Freilandbeoba- chtungen zum Anflugverhalten und zur visuellen Orientierung des Buchdruckers (!ps typographus L.) an Pheromonfallen. Forst- und Holzwirt 40, 4, s. 85-92. 20. NIEMEYER, H., 1985c. Test und Effektivi- tat von Borkenkaferfallen, Forst- und Holzwirt 40, 2, s. 32--40. 21 . NOVAK, V., KRAČMERA, J., PEŠL, F., 1985. Možnosti masoveho odchytu kurovce po- moci feromonu . Lesnicka Prace, Praha 65, 5, s. 216-222. 22. PAVLIN, R., 1991. Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubni- kov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 38, s. 125- 160. 23. RUDINSKY, J. A., NOVAK, V., ŠVIHRA, P., 1971 . Attraction of the Bark Beetle Jps typo- graphus L. to Terpenes and a Male-Produced Pheromone. Z. ang. Ent. 67, s. 179-188. 24. STAACK, J .. 1985. Vom Fangbaum zur Falle: Die geschichtliche Entwicklung der Borken- kaferbekampfung Forst- und Holzwirt 40, 2, s. 27-31. Slika 4 : Žarišče podlubnikov 408 G. V. 9/92 25. TITOVŠEK, J., 1988. Podlubniki (Scolyti- dae) Slovenije : obvladovanje podlubnikov. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana. 26. TRAUBOTH, V., 1985. Der Einsatz von Fensterfallen zur Ermittlung des Flugrhythmus von Buchdrucker (Jps typographus) im Jahr 1983. Beitr. Forstwirtschatt 19, 1, s. 42--44. 27 . UNTEREGGER, E., 1987. Erfahrungen mit Borkenkafer-Schlitztallen in der Steiermark. Osterreichische Forstzeitung 98, 4, s. 66-67. 28. UNTEREGGER, E., 1988. Pheromon ge- gen den Kupferstecher - .. Erfahrungen mit Chalco- prax in der Steiermark. Osterreichische Forstzei- tung 99, 2, s. 21-22. 29. VAUPEL, 0 ., DUBBEL, V., 1985. Unter- suchung zur Optimierung von Fangsystem zur Verbesserung des Massenfanges beim Buch- drucker (!ps typographus L.) . Z. ang. Ent. 99, 1, s. 52-59. 30. VITE, J . P. , i987. Fortschritte im biote- chnischem Waldschutz. AFZ 42, 5, s . 85-87. 31. WEBER, T., 1987. Sind Borkenk~:ifer durch Pheromon-Fallen wirksam zu bekampfen? AFZ 42, 5, s. 87-89. 32. WEDUL, K., 1980. Prvi rezultati boja proti lubadarju na Norveškem. Gozdarski vestnik 38, 5, s. 232-234. 33. WUGGENIG, W., 1988. Erste Erfahrungen mit Chalcoprax in Kornten. Osterreichische Forst- zeitung 99, 2, s. 22-23. 34. ZIEGLER, K., 1985. Unerwunschle Bei- fange in weissen Borkenkaferfallen. AFZ 40, 12, s. 256-257 . 35. ZUMR, V., 1983. Effect of synthetic phero- mones Pheroprax on the coleopterous predators of the spruce bark beetle /ps typographus (L.). Z. ang . Ent. 95, s. 47-50. Slika 5: žrtev neznanega gozdnega sprehajalca (Slike 1, 2, 4 in 5 - foto: R. Pavlin) GDK : 902 Jusarji na Krasu Nevenka BOGATAJ* Izvleček Bogataj, N.: Jusarji na Krasu. Gozdarski vest- nik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Na Krasu je bila nekoč razvita povsem speci- fična oblika srenjskega gospodarjenja z gozdom, ki pa je slabo poznana. Z različnimi modifikacijami se je v fragmentih ohranila še iz časa naselitve Slovanov, doslej pa so jo v širšem kontekstu raziskovali le pravniki in etnologi. Klj~čne besede: Kras, jus 1. UVOD 1 .1 . Kaj je jus? Beseda ius (BUNC 1963) izvira iz latin- ščine in pomeni pravica, pravo. Iz nje izpe- ljujemo poimenovanje upravičenca do te pravice - jusar, jusant. V našem primeru se pravica nanaša na uživanje skupne vaške posesti, ki je bila v svoji zadnji obliki porasla z gozdom. Imenovali so jo vaška gmajna in je navadno poraščala bližnjo vaško vzpetino. To je bil reven kraški gozd, s katerim je vas oziroma soseska upravljala po posebnih pravilih . Soseska (sosednja, sosečka) je skupnost gospodarstev in gospodarjev, ki jih povezu- jejo bivanje v istem kraju, skupni gospodar- ski interesi in tudi potreba po skupnem gospodarjenju na vaških zemljiščih (VIL- FAN 1980). Beseda komun se pojavlja v smislu ,,skupnost« (Slovenski pravopis, SAZU 1950), SSKJ (1991) omenja le be- sedo komuna (občina). Svoje korenine ima pojav vaških skupno- sti v času naselitve Slovanov v naših krajih, zato je razumljivo, da je bila vaška samo- uprava razširjena po vsej Sloveniji. Skozi čas pa se je pod vplivom različnih terito- rialno političnih pripadnosti in gospodarskih • N. B., dipl. inž. gozd. , 61000 Ljubljana, Rebo- ljeva 6, Slovenija Synopsis Bogataj, N.: The Jusars on the Karst. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English. Once there used to be a quite specific form of community forest management developed in the Karst, which is not very well known, !hough. With dirterent modificalions, it has been preserved in fragments from the time of the settling of the Slavs. Yet in its broader context it has only been researched by lawyers and ethnologists so far. K~y words: the Karst, ius razmer različno preoblikovala in izgubljala ter se ohranila pretežno le na Primorskem. Tu je bila razširjena v prostoru med Gorico, Trstom, Postojno in Reko. Gozdarska anketa (RAVT AR i 94 i) za Dravsko banovino dokazuje, da se je kra- jevna samouprava vsaj ponekod ohranila tudi zunaj Primorske. 1.2. Zakaj so jusi za gozdarje zanimivi? Za gozdarje bi jusarstvo moglo in moralo biti zanimivo vsaj toliko, kolikor nas uči etičnega in trajnega gospodarjenja z narav- nimi viri. Tako se lahko ob spoznanju življe- nja naših dedov zavemo etike vedenja do bližnjega in nenazadnje do vsega živega. Poseben izziv predstavlja visoka mo- ralno-etična raven življenja jusarske skup- nosti, ki nam je v vsakdanjem življenju, kljub doseženi stopnji sonaravnega ravna- nja z gozdom, zelo primanjkuje . Nenazad- nje bi nekatere prvine jusarstva lahko s pridom upoštevali tudi pri iskanju novih oblik organiziranja našega gozdarstva. 1.3 .. Viri Pisanih virov o jusarjih na obravnavanem območju ni. Zato sem se naslonila na celovit (tudi edini) prikaz jusarstva v Gospo- darski in družbeni zgodovini Slovencev (VILFAN 1980), specifiko obravnavanega območja pa sem iskala v ustnem izročilu. G. V. 9/92 409 Pogovori o času pred drugo svetovno vojno in po njej pa so večinoma še vedno nehva- ležni, zato je tudi razmerje informacij o tem času na obeh straneh meje nespodbudno. Za pomoč pri delu se na tem mestu zahva- ljujem vsem, ki so mi pri delu pomagali , posebno nekdanjim jusarjem-Čehu, Gerže- lju in Strajnarju iz Gorenja ter Zegi in Godniku iz Kamna. V vaških arhivih je ohranjenih le nekaj drobcev, v glavnem iz precej poznega časa . Najkonkretnejše informacije za polpreteklo dobo lahko dobimo na terenu . Dosedanji terenski zapisi, zbrani ob etnografskih in deloma ob socioloških terenskih raziska- vah, so skoraj v celoti neobjavljeni in neob- delani. Po izčrpni dokumentaciji se odlikuje Beneška Slovenija, kjer je bila samouprava posebno razvita in povezana z državno upravo (VILFAN 1980). Pregledala sem del neobdelanega roko- pisnega gradiva etnoloških raziskav S. Vil- fana, ki so dostopne na Etnološkem inšti- tutu SAZU. Nekaj virov sem dobila iz zem- ljiške knjige v Sežani. Precej bolj ohranjeno je gradivo onstran meje. Prek Slovenskega raziskovalnega in- štituta v Trstu (SLORI) sem navezala stik z jusarji na Opčinah in v Bazovici, ki so me seznanili z bogatim ustnim izročilom in omogočili vpogled v odlično oskrbovana arhivsko gradivo. Njihova zavzetost in od- govornost do dediščine svojih dedov sta izjemen vzgled in opomin. Primerjava med slovensko in italijansko stranjo je zanimiva zaradi dejstva, da so vprašanje jusarstva krojili različni zakoni. Na drugo stran meje pa sem posegla prav zato, ker tudi tam žive naši ljudje, Slovenci, ki jih zaradi meje in iz tega izhajajočih težav organizacijske (ali kake druge) narave, ne smemo izključiti iz obravnave. Izkazalo se je, da je jusarstvo na Krasu na italijanski strani meje še živo in je bistvena popestritev vsebine tega prispevka. Osnova za širši govor z domačini s Krasa (Komen, Povir, Gorenje, Divača, Sežana, Bazovica, Opčine) je bila tudi anketa, izve- dena v juliju 1990. 1 .4. Nastanek jusov na Krasu Večina jusov na Krasu je nastala po kmečki odvezi leta 1848, ko so bile odprav- 41 Q G. V. 9/92 ljene pravice gospoščine nad zemljišči in je bilo opravljeno podložništvo. Nekaj jusov je nastalo tudi s kupnimi pogodbami, npr. divaški jus, openski jus. Divaški jus je nastal po kupni pogodbi med gosposko in sosesko že leta 1818 (ŽIBERNA 1981). Sežanski jus so odkupili 22. 1. 1822 od podgrajske graščine. Open- ski jusarji, ki imajo verjetno eno najbolje ohranjenih dokumentacij, so kupili gozd na sežanski občini leta 1862. Vsaka hiša je prispevala 35 forintov. Tri leta pozneje (1865) so ga vknjižili. Razmejitve so bile opravljene sicer že leta 1834, povsem točne pa leta 1848, ko so zgradili železnico do Nabrežine. Prav zaradi nje so leta 1860 izdelali nove mape in tedaj pNič knjižili vse posestnike, ki so si zemljo razdelili že precej prej, a tega niso vknjižili. 2. JUSARSKO ŽIVLJENJE Jusarji so se obnašali med seboj po točno določenih nenapisanih pravilih, ki jih ni smel nihče kršiti in jih nihče tudi ni kršil (VILFAN 1980). Jusarji sami dopuščajo možnost, da so bila pravila zapisana. Vse- kakor so bila zelo stroga (če se je kokoš pasla na sosedovem, jo je sosed lahko ubil) . Pravice in obveznosti vseh jusarjev so bile enake. Kršilcev ni bilo težko najti, saj so vaščani vedeli drug za drugega, imeli pa so tudi nočne in požarne čuvaje. V ožjem smislu je vaška samouprava torej obsegala dogovarjanje o kraju in času določenih poljskih opravil, upravljanju skup- nih vaških naprav, zemljišč (gmajna, napa- jališča, poti) in varovanju lokalnih interesov (poljski čuvaji-vardjani) . Jus je pomenil tudi pravico do paše določenega števila živine in določeno količino lesa ter »rabuta" (skupna dela v korist cele vasi) -obiranje prelca, vzdrževanje poti, čiščenje gozda. Pomenil je tudi pravico do skupne (ledske, leske) lastnine. V širšem smislu je samo- uprava obsegala tudi gospodarstvo ali nižje sodstvo, toda tedaj je imela že značaj javne oblasti in ji je predsedoval vaški gospod. Polnopravno članstvo je bilo omejeno na moške kmečke gospodarje. Pri Opencih se je jus držal družine. Če je ta gospodarsko propadla, ji je jus še vedno ostal. Jus je bil torej nekakšen garant socialne varnosti . V Naklem pa ·so imeli jus vsi vaščani. Gmajna je predstavljala gospodarsko podlago in tudi povezovalno silo ••komuna«. Prav gmajna je bila glavno komunsko pre- moženje. Posebno pomembna je bila kot skupni pašnik. V bistvu so bile soseske krajevne pašne skupnosti - pogoj za pašno pravico je bilo prebivališče na območju skupnosti in ne pravica do gmajne. V Komnu so pripravljeni les zložili ob pot, naredili toliko enakovrednih kupov, kot je bilo jusarjev, kupe oštevilči li in zanje žrebali Uehrali). Tudi v Gorenju so žrebali Uehrali) za kupe lesa, med delom v gozdu pa so s šopki trave označili prostor, kjer se v času dela ni smelo pasti in sploh gibati. Skupna zemlja je bila v težkih pogojih gospodarjenja skoraj nujnost, kar še po- sebno velja za gmajno, saj je lesa primanj- kovalo in je vas imela skupno »zlato rezer- vo". Če bi zemljo razdelili, ne bi imel nihče koristi pa tudi pravična delitev skoraj ni bila mogoča. Kljub temu so nekatere vasi zemljišča razdelile, s čimer so imeli že tako revni vaščani nemajhne stroške, a se je to ob spremembah zakonov obrestovalo. Skupno lastnino sta namreč tako italijanska kot tudi jugoslovanska stran po drugi svetovni vojni hoteli odpraviti z različnimi zakoni. 2.1. Jusi pred 11. svetovno vojno V tem času je Kras v celoti pripadal italijanski državi in do 9. 8. 1940 večjidel spadal v upravni okvir Julijske krajine. Leta 1927 je izšel italijanski državni zakon, ki je predvidel odpravo jusarskih zemljišč in raz- pustitev jusarskih odborov. V ta namen so oblikovali komisariat za likvidacijo jusarskih zemljišč, ki obstaja še danes. Tedaj je razpadel openski konzorcij, ki je deloval od 30. 1 O. 1906 do 13. 3. 1928. Nasledil ga je šele v osemdesetih letih ustanovljen Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Zakon je predvidel razdelitev zemljišč in vknjižbo parcelacije. Posestnik jusarskega zemljišča je lahko postal njegov lastnik, če: - so bile na zemljišču narejene trajne izboljšave, - je posest trajala vsaj deset let, - je bila upoštevana celovitost preosta- lega jusarskega zemljišča. Del zemljišč so res razdelili in vpisali v zemljiško knjigo, precejšnjega dela pa ne. Vzrokov za to je bilo več: - ponekod je zaradi težavnosti pravične delitve prišlo do vaških sporov (družine so bile različno velike, imele so različne pra- vice pa tudi število glav živine je bilo različ­ no, prej so vsi neomejeno pasli), ki jih je tržaška občina obrnila sebi v prid; - potrebno je bilo plačati takso, hkrati pa so bili vaščani prepričani, da jim nihče ne more vzeti posesti, za katero vsi vedo, da je njihova; - del upravičencev se je odselil; - vpis v zemljiško knjigo je zavlačevala tudi občina, ker ni želela, da pride zemlja v roke slovenskih kmetov. 2.2 . Jusi po 11. svetovni vojni V Italiji so »komuni« nazadovali, saj so bili slovenski in kot taki peganjani. Posegi v gozd so bili v času Zavezniške Vojaške Uprave omejeni na strateške izseke (meja), gradnjo hiš v zaledju Trsta, v letih 1945 in 1946 pa je Zavezniška Vojaška Uprava organizirala tudi nekaj pogozdovalnih del. Leta 1957 je nov italijanski državni zakon predvidel ohranitev vseh še obstoječih ju- sov na ozemlju Italije. Zanje odgovarjajo na rednih volitvah voljeni odbori, ki se imenu- jejo Odseki za ločeno upravljanje jusarskih zemljišč. Vendar paje bilo precej slovenske zemlje razprodane in razlaščene, ne da bi imela vaška skupnost od tega koristi. V Italiji oziroma na Opčinah so jusarji zdaj vsi polnoletni vaščani, torej tudi ženske in otroci in jih je približno 7000 ( !). Poleg delujočega odbora, ki je začel delo šele julija 1986, saj ga je prej uspešno ovirala tržaška občina, deluje tudi stari odbor, ki pa ima bolj častno funkcijo . Openci imajo svoj grb, v katerem sta obelisk in konj ter besedilo »Jus Opčine«. Dela v vaškem gozdu vsako leto razpiše- jo. Skupaj z gozdarsko stražo, ki upošteva gospodarski pokrajinski plan, pregledajo gozd in določijo količino lesa, ki jo lahko poseka prijavljenec. Ta je lahko le iz katastrske občine, v katero spada ta gmajna ter je torej jusar. Izdelajo skico G. V. 9/92 411 parcel za delo, označijo meje na terenu ter žrebajo parcelo. Nato razdelijo navodila za delo, ki mora biti opravljeno do 31 . marca. Kdor dela ne opravi do predpisanega roka, je kaznovan. Delo vodita jusarski odbor in deželna gozdarska straža. Tako je bilo do nedavna, z letom 1992 pa je bil v Italiji izdan nov zakon o varovanju okolja, ki je utečeni način dela prekinil. Zdaj so za posege potrebna posebna dovoljenja, kar močno ovira tudi jusarsko delo. Vasi večinoma gospodarijo vzporedno z občino, na stiku mesta in vasi pa prihaja s tržaško občino do sporov, ki imajo nacionalne in razredne korenine. Na jusarsko posest in na gozd pritiskajo potrebe mesta pa tudi potrebe meje, v zadnjem času pa tudi širše utemeljene zahteve (npr. varovanje okolja), ki pa se v konkretnem okolju različno odra- žajo. Tako teče prek jusarske zemlje nova avtocesta, na njej sta postavljena terminal za kamione in mejni prehod Lipica. Jusarstvo na slovenski strani meje, torej na pretežni večini Krasa, poznamo danes le še prek dedov, ,,nonotov«, kot jim pravijo Kraševci. Ti se čutijo po krivici izenačeni z vsemi vaščani, saj so jim odvzete pravice pripadale že »Od nekdaj« ali pa so jih drago kupili. Leta 194 7 je na jugoslovanski strani meje Zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list 52/47) izenačil pravice jusarjev s pravicami drugih vaščanov, gospodarjenje z gozdom · pa poveril Krajevnim ljudskim odborom. Določene ugodnosti so jusarjem za nekaj časa še ostale (določena količina drv za lastno uporabo, bistveno manjši prispevek iz lesa), v sedemdesetih letih pa so bile odvzete še preostale bolj simbolične pravi- ce, če niso posebej dokazali, da zemljo že 30 let uživajo kot skupno. 2.3. Prihodnost jusarstva Za prihodnost jusarstva se nakazujejo različne možnosti. Ena od njih je prav gotovo popolno odmrtje in pozaba jusar- skega izročila, saj je pri nas že dalj časa zakonsko ukinjeno, in jusarstvo pomnijo le še starejši vaščani. Gospodarske razmere mlajše generacije ne silijo v gospodarjenje z gozdom in še posebej ne za skupno gospodarjenje vasi. Tudi dejstvo, da je kmetijstvo na Krasu v sto letih skoraj usah- 412 G. V. 9/92 nila, govori v prid možnosti, da bomo to značilno obliko vaškega življenja kaj kmalu povsem pozabili. Druga možnost je oživitev jusarstva. Do- kler bodo vaščani čutili odvzem jusarskih pravic za krivico, bo ta možnost še imela realno osnovo. Vprašanje je le, v kakšni obliki. Načeloma bi bilo najbolj pravično jusarjem pravice vrniti. Jusarji so danes od skupne zemlje ne- odvisni, večinoma so upokojeni, nekateri celo preminuli, zato vračanje skupne zemlje nekdanjim lastnikom ne kaže perspektive. Torej bi pravice pripadale njihovim potom- cem. Pomislek predstavljajo dejstva, da: - je potomcev lahko več, drobitev pravic ali posesti pa s stališča gospodarnosti in jusarskih pravil ni možna; - se potomci morda ne ukvarjajo več s kmetijstvom in tako niti niso zainteresirani za zemljo, v tem primeru gmajne, ker bi z njo pridobili tudi davčne obveznosti. Zamejske izkušnje kažejo na določeno nesmiselnost razširitve pravic jusarjev na vse vaščane, saj ril realno' pričakovati, da bi ustanova izpred sto, dvesto let delovala v spremenjenih časih s pcidvajseterjenim (v Openskem primeru) številom članov. Kljub temu ostaja možnost, da koristi od skupnega gozda uživa cela krajevna skup- nost in sodeluje pri odločanju o gospodar- jenju. Morda bi kazalo pravice vrniti hišam, ki so nekoč imele jus, in njihovo gospodar- jenje preusmeriti po zahtevah današnjega časa, pri čemer pa bi trčili na problem stika med javnim in zasebnim. Gre za privlačno, a zahtevno področje dela, ki se ponuja (tudi) gozdarski stroki kot izziv za preizkus lastnih sposobnosti, znanja in spretnosti. Največjo uporabnost bi pokazale pravice do gozda pri tistih, ki se še ukvarjajo s kmetovanjem. V primeru, da bi dobili pra- vico do gozda le kmetje, se postavljata dve vprašanji·. - ali le tisti, ki so nekdaj imeli jus ali vsi; - po kakšnem kriteriju bi med kmete razdelili nekdaj uveljavljene pravice. Vsekakor bi pred kakršnimikoli spremem- bami morali točneje poznati stanje, skupaj z njegovimi koreninami, ter želje prizadetih. Kot oblika gospodarjenja s skupno last- nino se je jusarstvo verjetno preživelo, pa tudi pretvorba v zadruge se zdi močno vprašljiva. Izhodišča zadruge so namreč drugačna (v skupno lastnino prispeva vsak točno odmerjen del) pa tudi izkušnje kažejo na neuspeh klasičnih povojnih zadrug na Krasu. Preživelost institucije ni nujno tudi preži- velost misli, ki je bila vanjo vgrajena. Nas- protno, ideja skupne lastnine, ki je bila na Krasu tako drugačna kot drugje po Sloveni- ji, se kaže danes kot redek vzor, ki ga v času sprememb in reorganizacij pač potre- bujemo. 3. RAZMISLEK Odnos ljudi do skupne lastnine je bil na Krasu drugačen kot drugod po Sloveniji. Skupna lastnina kot oblika gospodarjenja je zaživela v težkih naravnih razmerah, ki so jih dopolnjevali narodnostni in drugačni pritiski. Na Krasu je predstavljala rezervo, s katero so ravnali kot z zakladom, kar je diametralno nasprotno od pojmovanja skupne lastnine drugod po Sloveniji. Skupna vaška zemlja je drugod namreč . predstavljala prostor, od koder je vsakdo lahko vzel, kolikor je hotel, ne da bi mu bilo za to treba kaj narediti ali plačati . Posame- znik je torej računal na neomejenost narav- nih danosti, ki jih je bilo sprva res v izobilju. Toda ta predpostavka je bila napačna (HARDIN 1968). Posledica je bila devasta- cija vaških gozdov in odtod pozneje skrajno odklonilen odnos do takšne lastnine. Zem- ljišča so bila pretežno nacionalizirana, nato pa pogozdena ali na druge načine uporab- ljena za »širšo družbeno korist«. Zakon o denacionalizaciji bo načeloma »popravljal« krivice, storjene v času po drugi svetovni vojni, in dal prednost spet lastništvu. Možnost vračila odvzete zemlje pa dopušča le vasem, ki imajo pisne doku- mente o tem, da so zemljo kupile. Večina vasi teh listin nima, zato kaže, da nekdaj skupnih vaških zemljišč večinoma ne bodo dobile vasi. V aprilu 1992 je bila ustanov- ljena Zveza razlaščenih vasi, ki se je v maju iz severne Primorske razširila tudi na Go- renjsko (Mojstrana). Uveljaviti želi pravico do vračila skupne vaške zemlje vasem. Kakšna naj bi bila prihodnost gospodarjenja z njo, zazdaj ni raziskane, gre pa vsaj za možnost aktualizacije problema. Glede na nove »premike« v opredelitvah gozdarstva kot stroke in poudarke, da se mora stroka »premakniti« tudi na družbo- slovno področje, je to ena izmed konkretnih možnosti za tak premik. Nakazuje se na- mreč vrsta raziskav, na primer: - analiza potreb in želj upravičencev; - proučitev konkretnih oblik gospodarje- nja z zemljišči, ki so imela tako pestro preteklost in bi bile sprejemljive tako za stroko kot za ljudi, hkrati pa bi bile ekonom- sko upravičene; - ocena pomena instituta skupne last- nine z vidika gospodarjenja z obnovljivim naravnim virom; - presoja, katere prvine nekdanjih nači­ nov življenja lahko uporabimo za reševanje problemov, s katerimi se srečujemo danes. Zapis o življenju jusarjev na Krasu osvet- ljuje nakazana problematiko, zlasti pa se mi zdi zanimiva ugotovitev, da jusarska pravila niso bila zapisana, pa so vendarle čvrsto držala. Morda so veljala prav zato, ker niso bila zapisana!? To dejstvo vodi k razmisleku o osebnosti vsakega posame- znika - tebe, mene, njega in prek nas tudi naše družbe. Ali ni to nekaj podobnega kot poziv k etični drži, ki naj bi bila potrebna, če se hočemo kot vrsta obdržati na našem plane- tu? Kako preproste so temeljne resnice in kako veliko se moramo naučiti, da jih, enostavne kot so, tudi spoznamo! Morebitno nadaljevanje tradicije skupne vaške lastnine se zdi ena izmed možnosti uspešnega nadaljevanja koncepta sona- ravnega gospodarjenja z gozdom, ki je postavljen z razdelitvijo gozdov lastnikom (ob hkratni nedorečenosti zakonov, ki bi gozd varovali pred zanj neustreznimi pose- gi) na težko preizkušnjo. Skupen, navadno raznosmeren interes bi morda lahko nevtra- liziral najbolj izstopajoče apetite . Dejstvi, da je bil gozd v težkih pogojih življenja na Krasu zlata rezerva, pravična delitev pa je bila težavna, če ne celo nemo- goča, se ne zdita tako težko predstavljivi. Vprašanje je le, če si znamo prav razlagati pomen opredelitve »težki pogoji življenja« in če vlečemo prave vzporednice med »nekdaj, tam(< in »danes, tukaj« . Presojo G. V 9192 413 prepuščam vsakemu posebej oziroma na- daljnjim raziskavam. Odmrtje vaških skupnosti je bilo boleče tudi s povsem negozdarskega vidika. »Ko- mun ice so bili oblika krajevne samouprave, ki se je ohranila še iz časov naselitve Slovenov ter so zato kulturna dediščina, ki je po krivici nepoznana in pozabljena. Prav izkušnje naših prednikov so nam v času, ki prihaja, najbolj dobrodošla opora. Z lego povezana izpostavljenost različ­ nim zelo raznosmernim vplivom je zahte- vala od človeka na Krasu in njegovih insti- tucij bistveno večjo prilagodljivost trenutnim razmeram kot drugje po Sloveniji. Prese- neča izredna jasnost misli posameznih so- govornikov, zlasti domačinov s Krasa, ki pa je v bistvu razumljiva, saj brez trdnega stališča v viharju idej in dogodkov pač ni bilo mogoče obstati. Tudi stroka je od vojne pa vse do ustanovitve Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa v Sežani z veliko vztrajnostjo uveljavljala idejo o posebni in- stituciji za delo na Krasu. Življenje posame- znika in institucije na Krasu označujeta torej tudi vztrajnost in prilagodljivost, kar drugod po Sloveniji ni tako izrazito. Ker je Kras zgodovinsko, geografsko, biološko in še posebej gozdarsko zanimiv, je še posebej očitna krivica, da so politična trenja v tem prostoru zavrla njegovo aktiv- nejše spoznavanje . Utrinek življenja s Krasa in razmišljanje o njem nas opominjata na naše neznanje o svoji deželi, njeni zgodovini in s tem o možnostih, ki se nakazujejo za naprej. Prav to pa bi nas moralo še posebej zanimati, ne le kot gozdarje temveč tudi kot Slovence. 414 G. V. 9/92 THE JUSARS ON THE KARST Summary Jus (in Latin the right) represents the right to manage the common rural property in the Karst (the Trieste-Komen Karst, the Sežana Karst, ance known as ''the grey Karst") . lts deepest roots go back to the times of populating these regions and in written form it emerged after the peasants' release in 1848. Common property represented one ot the ways how to survive in difficult living conditions in the Karst (at least in the period about 100 years ago). ln its last form it was overgrown with forest which has been managed by villages according to special rules . The latter were strict, bound especially to agricultural and forest work, to the managing of village facilities (a fountain, roads) and the preserving of local interests (field watchmen, protection from fire) . The principles of the jusar community are distinguished by high ethical level. Common land property tried to be eliminated by the two states the Karst was divided between. This was carried into effect in Italy with the state law in 1927 and in Yugoslavia immediately after the gaining of authority in this region with the law on agrarian communities in 1947. Consequently, the ius phenomenon in the predominant Karst area, which is situated in Slovenia, has only been known and preserved with the oldest generation. The ltalian side decided to preserve the already existing ius communities in 1957 and some of them have been existing in changed conditions up tili the present moment (e. g. Opčine, Bazovi- ca) . A detailed analysis of the demands and the wish of Karst peop!e, together with better know- ledge of the experience and forefathers' tradition could represent a good basis tor the exercising of the changes the independence ot Slovenia has enabled. The law on denationalization offers a possibility to return the confiscated land only to the villages which possess written documents on the purchase of this land, which is not the case with the majority of villages. For this purpose, a League of Expropriated Villages has been set up which at !east makes the issue relevant. ln view of the recent uchanges" in the definitions of forestry as a protession and the emphasis that the profession also has to move to sociological sphere, this represents one of concrete opportu- nities for such a move. Last but not least, iuses remind us of our ignorance as to Slovene country and its history, which, however, should be of great interesi for us, not only as foresters but as Slovenes. GDK: 907.9 Krajevna in ledinska imena v gozdu in v povezavi z njim v občini Grosuplje Lado KUTNAR* Izvleček Kutnar, L.: Krajevna in ledinska imena v gozdu in v povezavi z njim v občini Grosuplje. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini, cit. lit . 11. Članek govori o pomenu in sporočilni vrednosti krajevnih imen, povezanih z gozdom in drevjem na območju občine Grosuplje. Bogastvo ledinskih imen in razčlenjenost gozdnega prostora v kultur- nem pogledu prikazuje na primeru vasice Zaboršt pri šentvidu. Hkrati s tem pa opozarja na sveto- valno in nekakšno kulturno-poslansko vlogo go- zdarja pri delu z gozdom, kulturno krajino in lastnikom gozda. Ključne besede: krajevno ime, ledinsko ime, gozd, gozdar, lastnik gozda. 1. KRAJEVNAIMEN~POVEZANA Z GOZDOM IN GOZDNIM DREVJEM KOT PRIPOMOČEK ZA PROSTORSKO OBRAVNAVO 1.1. Uvod V času, ko poudarjamo nacionalne sim- bole, je prav, da razmišljamo tudi o naši kulturni dediščini. Kulturna dediščina je do- kument naše zgodovine. Svojevrstna dedi- ščina so tudi imena krajev in ledinska imena. V njih se mnogokrat skrivajo zapisi o dogajanjih in stanjih v preteklosti. Tudi tovrstna dediščina je močno ogrože- na, še posebej to velja za ledinska imena. Ledinska imena so namreč imena travni- kov, njiv in gozdov (SSKJ, 2. knjiga, 1985). Mnoga imena krajev in določenih prede- lov so po navadi nastala iz ledinskih imen. V začetku niso bila nikjer zapisana in so se prenašala ustno iz roda v rod. S časom so • L. K., dipl. inž. gozd., 61250 Ivančna Gorica, Ul. talcev 4, Slovenija Synopsis Kutnar, L. : Local and Fallow names in a Forest and a Connection with it in a Territory of the Grosuplje Commune. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene, lit. quot. 11 . The article talks about the significance and the value of conveyance of local names which are related to the forest and the trees in the territory of the Grosuplje commune. Following the exam- ple of the village Zaboršt near Šentvid, the ric- hness of fallow names and the configuration of the forest area are presented from the cultural aspect. At the same time, the advisory and cultural role of a forester in his work with forest, cultural environment and forest owner is paid attention to. Key words: local name, tallow name, forest, forester, forest owner. se že tako ustalila in udomačila, da so jih začeli zapisovati tudi na razne listine in karte. Tako se niso več pozabljala in izgub- ljala. Njihova pričevalna vrednost je velika, saj nosijo sporočilo iz bližnje, predvsem pa iz daljne preteklosti. Krajevna imena, ki nastopajo v sloven- skem prostoru, bodisi v gozdu bodisi v njegovi soseščini ali v predelih, ki jih je gozd nekdaj pokrival, so pogosto izpeljana iz imen dreves ali iz besede gozd v različnih oblikah . 1.2. Ozemlje občine Grosuplje Tudi ozemlje občine Grosuplje predstav- lja bogat mozaik tovrstnih imen. Presek skozi podobo, ki jo ustvarjajo krajevna ime- na, nam da že analiza pregledne karte občine v merilu 1 : 50 000. Glede na merilo lahko na tej karti spremljamo krajevna ime- na, ki so lokacijsko vezana na relativno večje površine (makrolokacije). Občina Grosuplje meri 421 OO hektarjev. Gozd ob- sega 56% površine (Dolgoročni plan ob- čine Grosuplje, 1985). Občina zajema G. V. 9/92 415 ozemlje vzhodno od Ljubljanske kotline . Obsega Grosupeljsko kotlino, kraške pla- note okrog Višnje gore, Stiški kot, Šentviško kotlino, del Temeniške doline, del Suhe Krajine z zgornjo dolino reke Krke ter Do- brepoljsko kraško polje . 1.3. Krajevna imena, povezana z gozdom in drevjem Za gozdarja so še posebej zanimiva krajevna imena, ki so nastala na osnovi različnih oblik gozda in kmetijskih rab v gozdnem prostoru. Prav tako pa tudi tista. katerih izvor lahko iščemo v poimenovanju drevesnih vrst, tako gozdnih kot sadnih . Pogostnost tovrstnih ledinskih imen na pre- gledni karti občine Grosuplje je naslednja: - Imena, izpeljana iz besede gozd ali natančneje iz besede boršt (nemško Forst -gozd) in iz gmajne, ki označuje kmetijske in gozdne površine v lasti vaških skupnosti (nemško Gemeinde -občina, skupna last), se pojavljajo v 13 primerih. Oblike so: Boršt (7 x ), Borštek, Borštnik, Zaboršt, Podboršt, Gmajna in Gmajnar. - Krajevna imena, ki so nastala iz be- sede laz (travnik ali izjemoma tudi druge z drevjem neporaščene površine sredi go- zda), nastopajo v 6 primerih. Oblike so: Laze (4x), Laz, Lazar. - Log daje osnovo 4 krajevnim imenom, oblike so Log (2x), Logi in V logu. - Steljnik se pojavi samo v 1 primeru, in sicer kot Stelnik. S podrobnejšo analizo kart v večjih merilih bi odkrili še več takih, ki imajo ta izvor, vendar za grobo predstavo o gozdovih v preteklosti zadostuje že samo to. - Krajevna imena, ki so nastala na osnovi dreves. se pojavljajo v 55 primerih . Če primerjamo krajevna imena, nastala na osnovi drevesnih vrst, so razmerja med njimi naslednja: - BREZA: i3x ali 23,6%- Brezje (Sx), Brezovec (2x), Brezovica, Breze, Brezovo (2x), Brezova gorica, Brezov dol; - HRAST: 11 x ali 20,0%- Dobrava (3x), Dobrave, Dobje, Dob, Hrastov dol, Hrastje, Cerovca, Cerovina, Cerovc; - GABER: ?x ali 12,7% - Gabrje (2x), Gabrovčec (2x), Gabrovec, Gabrovka, Podgabrje; - BUKEV: 7x ali 12,7%- Bukovje (3x), Podbukovje, Zabukovje, Bukovica, Bukovce; - SADNO DREVJE: 6x ali 10,9%- Slivnica (2x), Slivnikov vrh, Češnjice (2x); - LIPA: 4X ali 7,3%- Lipljene (2x), Lipar, Zalipovci; - TISA: 2x ali 3,6%- Tisovec (2x); - SMREKA: 2x ali 1,8%- Podsmreka; - JELKA: 1 x ali 1,8% -Jelovec; -JESEN: 1x ali 1,8%- Jesenov hrib; - TOPOL: 1 x ali 1,8%- Topolovec; - VRBA: 1 x ali 1,8%- Vrbičje; 1.4. Krajevna imena - podoba gozda v preteklosti Razmerje breza : hrast : gaber : bukev =o 24 : 20 : 13 : 13 v krajevnih imenih občine Grosuplje je zelo zanimivo. Na osnovi tega bi lahko sklepali na nekdanjo ·podobo gozda na tem območju. Pogostost imen, nastalih iz drevesnih imen hrast, gaber, bukev nazorno kaže na rastišče združbe hrasta z gabrom in združbe, kate- rih nosilci so te drevesne vrste. Torej pogostost imen, ki imajo izvor v 416 G. V. 9/92 hrastu, gabru in bukvi, verjetno priča o tem, da so bile to najpogosteje zastopane dreve- sne vrste v gozdu na ozemlju občine Gro- suplje . Vendar pa to ni povsem zanesljivo, saj je lahko vzrok poimenovanja tudi red- kost drevesne vrste. Pogostost imen, ki izvirajo iz breze, bi lahko razlagali na več načinov. Vzrok je lahko v tem, da breza zaradi belkaste skorje in estetskih kvalitet bolj izstopa kot druge drevesne vrste. Naši predniki so jo zato pogosto imeli za simbol prostora, ki je bil ponos in nekakšen razpoznavni znak posameznih vasi (npr. Brezov dol pri Am- brusu). Druga razlaga pa bi lahko bila ta, da je bil delež breze dejansko blizu tistemu. ki ga predstavljajo imena. Velik delež breze je verjetno posledica različnih degradiranih oblik gozda. Steljarjenje in paša v gozdu sta po- vzročala nastanek večjih površin degradira- nega gozda in gozda v pionirskem stadiju. V drevesni sestavi takega gozda je imela breza najpomembnejši delež. Redkost imen na osnovi smreke in drugih iglavcev resnično kaže na naravno podobo. Njihovo razširjenost v današnjem času lahko pripišeno človekovemu gospodarje- nju z gozdom v preteklosti . V drevesni sestavi današnjega gozda predstvljajo na- mreč kar eno tretjino. Torej, tudi krajevna imena so lahko v pomoč gozdarju, saj nosijo sporočila o nekdanji podobi gozda. So neke vrste kro- ~ika, ki gov~ri o tem, kakšen je bil gozd v easu, ko so 1mena nastajala. 2. LEDINSKA IMENA IN DRUGA KULTURNA DEDIŠČINA, POVEZANA Z GOZDARSTVOM NA PRIMERU VASI ZABORŠT PRI ŠENTVIDU 2.1 . Ledinska imena so kulturna dediščina Vas Zaboršt leži dobra 2 kilometra vzhodno od Šentvida pri Stični. Območje vasi , ki vključuje strnjene kmetijske in goz- dne površine v lasti vaščanov Zaboršta meri okoli 150 ha. Gozdovi predstavljaj~ približno polovico te površine in so v nas- protju z nekdanjim stanjem povsem zaklju- čena celota. Ledinska imena pomnijo predvsem sta- rejši vaščani. Vsak kmet še posebej dobro pozna imena za posamezne dele svoje kmetije in gozda. Tovrstna imena so se obdržala tudi več desetletij ali celo stoletij . Pogosto je nemogoče natančno določiti prostor, ki ga pokriva posamezno ledinsko ime, zato prihaja do različnih razlag pome- nov in njihovih lokacij . 2.2. Razlaga ledinskih imen 1. BORŠT beseda izhaja iz Forst(nem.) - gozd, hosta. Boršt je del gozda, kjer so po pripovedovanju rastle debele smreke (ustni vir Kutnar). Danes je tu mešan gozd. 2. BREZJE -označuje površino, kjer je bil brezov steljnik s praprotjo. Njegova po- vršina je bila prek 2 ha. že v Franci- scejskem katastru lahko slutimo, da je bil tu redek gozd. Steljnik je imel nesporne estetske kvalitete, zato je pomenil pomem- bno popestritev celotne krajine (ustni vir Kutnar). Danes tega gozdiča ni več . Na njegovem mestu so polja, gozda pa ni niti v bližini omenjene lokacije. 3. DOLGA - je ime za dolinico sredi gozda. 4. DOLGI DU ali MOKRI DU -vlažna dolinica sredi gozda, kjer so nekoč pasli živino. Ob poti je bila cela vrsta gabrov (ustni vir Kutnar). Nekaj debelih gabrov se je ohranilo še do danes. V preteklosti so te gabre oklestili do določene višine, tako da so razvili izrazito košate krošnje. Pomen teh gabrov je bil vsestranski, vendar se vsega tega verjetno niso nepo- sredno zavedali. Tako so košata drevesa dajala veliko listja za steljo in veliko vej za butare. Gabri so rastli na obeh straneh pota, tako da so ustvarjali nekakšen zeleni obok, ki je bil po pripovedovanju posebno lep. Grčasti gabri so bili · estetsko zanimivi tudi zaradi debeline in oblik. Poleg gospodarske in estetske vrednosti so imeli tudi ekološko, saj so v deblih in krošnjah našli domovanje mnogi gozdni prebivalci. še posebej veliko je bilo sov in drugih ptic, polhov itd. Do teh debelih dreves so imeli naši predniki izredno spoštljiv odnos. Debela drevesa v gozdu pa so bila v ponos vsa- kega kmeta. 5. DOVC- majhna planeta sredi gozda, ki so jo uporabljali za pašo živine (ustni vir Kutnar) . Na tem mestu se v Franciscejskem katastru pojavlja »lhanzhikov dull« po las- tniku lhančku (domače ime). Lastnik Dovca je še vedno lhanček. Danes del Dovca še kosijo, večji del pa se je zarasel z gozdom. G. V. 9/92 4 17 6. GABRJE - tu raste mešan gozd ga- bra, breze in topola. Kot kaže, je bil tu že od nekdaj predvsem gabrov gozd, ki so ga verjetno pozneje posekali na golo . 7. GLOBOKA - kraška vrtača sredi go- zda. Badjura razlaga: »Ime je izvedeno iz besede 'globok' oz . iz besede 'globel', ki je im~ za bolj globoke terenske vdrtine, prej voljne kakor grde." (Badjura, 1953, str. 180}. Na tem delu danes rastejo smreke. Kot se spominjajo vaščani, je bilo tako tudi v preteklosti. 8. GORICE - nekoč so bili na tem pre- delu vinogradi (ustni vir Lavrih). Danes pa je tu predvsem smrekov gozd, ki je bil zasajen . Ime ,,gorice« so poleg •>brd<< in ••holmoV<< najpogostejše ime za nižje vzvišenine v našem imenoslovju. Pojavlja se več vrst goric in ene od teh so tudi »vinske gorice'' (Badjura, 1953, str. 112}. Take predstavlja tudi ta primer. 9. HRAST JE - nekdaj je bil na tem ~estu hrastov gozd (ustni vir Lavrih), danes J8 tu predvsem gozd smreke in bukve . 1 O. ILOVCI - po ustnem izročilu naj bi tu nekoč kopali ilovico za gradnjo hiš (ustni vir Kutnar) . Danes je tu redek gozd, v katerem prevladuje smreka. 11 . KLEJŠČEK - po spominu vaščanov je bil to neporaščen predel gozda, ki se je začel zaraščati pred dobrimi 20 leti (ustni vir Kutnar). Možen izvor ledinskega imena je v be- sedi »klestiti<, ali pa izvira iz tega, da je bil gozd povsem ••okleščen« . Ime lahko razlo- ži~o tudi ~ »kleščami<<, ki jih Badjura opi- SUJe kot 1zraz za trde globače, manjša kratka vrata med pečmi (Badjura, 1953, str. 213) . Izvor imena » Kiejšček« bi lahko bil v »kleščah « , saj gre za nekakšen zožen pre- hod. 12. KLOPČIČ - griček v gozdu, ki je izrazito zaokrožen. 13. KON'C - pas obrobnega gozda, ki prehaja v travnato površino. V ljudskem imenoslovju >•konec" običajno označuje 418 G. V. 9/92 ploskve, ki so deloma ograjene in deloma odprte (Badjura, 1953, str. 27). 14. KOZJI HRIB- predel sredi gozda z mešano drevesno sestavo. V preteklosti so tu verjetno pasli koze . Po pripovedovanju naj bi bil tu še pred 50 leti izrazito redek presvetljen gozd (ustni vir Kutnar). ' 15. KRIŠTAJ VRH- ime domnevno iz- haja iz besede »križ«, ki označuje med drugim tudi grebensko križanje (Badjura, 1953, str. 290}, kot ga imamo tudi v tem primeru. Druga možna razlaga je ta, da izhaja ledinsko ime iz glagola ••krištati se" ki ga nekateri uporabljajo v pogovorne~ jeziku in pomeni ••jeziti se«. 16. LAZ- udornina v gozdu, ki je bila v spominu dveh generacij nazaj še njiva (us- tni vir Kutnar). Tako stanje prikazuje tudi Franciscejski kataster. Slovar slovenskega knjižnega jezika raz- laga »laz« kot s travo porasel, nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem (SSKJ, 4. knjiga, 1985). Laz so pogozdili s smreko . Dobro vidni pa so še nasipi, ki so ločevali ta predel od okoliškega gozda. 17. LEŠČEVJE- na današnjem travniku so nekoč med skalami rasle leske (ustni vir Kutnar). Teh lesk kot tudi skal ni več. 18. L'SIČNE- predel gozda, kjer so bile nekoč in so še danes lisičje luknje. 19. NA REBRI - predel, kjer je bila nekoč sušilnica za lan, danes pa je večji del zaraščen z brezami in grmičevjem. »Reber" pomeni nagnjen svet ali strmino (SSKJ, 4. knjiga, 1985). Badjura pa pravi, da je ••reber« viseči breg ali pobočni del vzpetine. »Imena 'Reber', 'Rebri' in 'Rebern' so pogosti tlopisni izrazi razgibanega terasa- stega sveta. Tlopisna podoba 'rebri' je sneta po trupu, životu ležečih ali počivajočih živali (govedo), ki se jim rebra prav dobro poznajo.'' (Badjura, 1953, str. 54). 20. OGRAJA - pred okoli 40 leti so bili v tem pasu še ostanki ograje. V sklopu ograje je bilo več debelih hrastov (ustni vir Kutnar), ki jih ni več. Predel, ki je bil nekoč robni del gozda, je zdaj pomaknjen od gozdnega roba že prek 50 m. Ograja je preprečevala divjadi, da bi hodila na polja, in živini, da bi uhajala iz gozda, kjer se je pasla. 21 . PEKU - je dolina, ki poteka iz kme- tijskega v gozdni prostor. Nekdaj so v Peklu kosili, danes je velik del doline že zaraščen z gozdom. Dolina se v gozdu razcepi v dva kraka, Smrtn'ce in Dolgo. Badjura razlaga: "'Pekel' je nekaj stra- šnega, zato tudi v naravi ne more pomeniti nič pridnega. Ljudska geografija kaj rada uporablja to prispodobo, vedno le za res grde, zoprne terenske globeli. To je med drugim ime za stisnjene, temačne kraje in tesnobe po vdrti h dolinah." (Badjura, 1953, str. 189). Precej takšne temačnosti ima tudi Peku, še posebej v jesenskem času, ko se iz njega dviga gosta megla. 22. SMRTN'CE -je krak Pekla. Je pre- cej skrita dolinica v gozdu. dobrih 500 mod gozdnega roba. Po ustnem izročilu se je v času turških vpadov, nekje v 16. stoletju, v to dolinico skrila večina vaščanov Zaboršta s svojo živino. Turki so opazili dim, ki se je dvigoval iz gozda in na tem mestu so pobili ljudi in živino (ustni vir Kutnar). 23 . TA PLAV PIL - predel v gozdu, ki se imenuje po modri kapelici, ki stoji na gabru . Včasih je stala v kapelici lesena plastika Stiške Žalostne Matere božje. Us- tno izročilo govori, da je bila kapelica po- stavljena v spomin na nesrečo. Na tem mestu naj bi namreč nekdo prestrašil prija- telja, ki ga je zadela kap in je tam tudi umrl. To mesto v gozdu je ovito kar v nekakšno tančico skrivnosti. Gaber, na katerem je kapelica, se v več kot 70 letih sploh ni opazno zdebelil (premer ima ca. 30 cm) niti se sicer spremenil (ustni vir Kutnar) . Ko je bila stara kapelica dotrajana in ker je bil kip ukraden, so naredili novo. Vanjo so dali reprodukcijo slike, ki je v kratkem času postala nenavadno modra. 24 . TRATA- raven del v gozdu, ki je od gozdnega roba oddaljen dobrih 500 metrov. Na tej površini so še pred 40 leti kosili reso, pozneje pa so grabili listje (ustni vir Kutnar). Ledinsko ime ''Trata« predstavlja manjšo goljavo v gozdu (Badjura, 1953, str. 272). 25. TRJEVKA - danes raste na tem predelu gozd bukve, hrasta, gabra in drugih drevesnih vrst. Ime domnevno spominja na to, da je bilo tu nekoč predvsem trnato grmičevje. 26. VRZEL (lhanova) - predstavlja pre- hod iz gozda na njive, kjer je nekoč potekala gozdna pot, ki je danes ni več . Ta predel je povsem zaraščen . Vrzel se imenuje po enem izmed dveh svobodnjaških kmetov, ki sta nekoč živela v Zaborštu. Domače ime ali priimek Ihan, ki se v vasi nista obdržala, se pojavlja tudi v Franciscejskem katastru. Badjura pravi: ,, 'Vrzel', 'Vrzela' so pre- tržja in naravne predrtine skozi žive meje pa tudi drugi prelazi« (Badjura, 1953, str. 294). V gozdu, na meji območja, ki je v lasti vaščanov Zaboršta, je še ena kapelica s kipom Roženvenske Marije. Ta je vklesana v skalo, ki je ob poti z večjim naklonom. Ker je bila ta gozdna pot po navadi slaba, blatna, so imeli velike težave pri prevozu lesa. ,, Fur mani'' so na tem mestu močno preklinjali, zato so kapelico vklesali njim v opozorilo (ustni vir Kutnar) . Po drugih pripovedovanjih naj bi jo posta- vili v zadoščenje in odpuščanje grehov (ustni vir Lavrih). V negozdnem predelu vasi se pojavljajo naslednja ledinska imena: KUKLC, GRU- MLA, ŠIVN'CA, ST'DENČINE, RUPE, V ŠPORGELNIH, PIJAVCE, DOLINA, ŠPIL, DU, HRIB, PRI TA VOTLI HRUŠK! ... 2.3. Naravna dediščina s kulturno- zgodovinskimi prvinami Od naravne dediščine, ki vključuje tudi določene kulturne prvine, stojita na sredi vasi dve debeli lipi. Razmik med njima je le dobrih sto metrov. Ena od teh je dvode- belna. O pomembnosti lip za dogajanje v vaški skupnosti v preteklosti pričata tudi kamniti mizi, ki sta ob lipah. Vaščani so se na tem mestu, prav tako kot na gmaJni (nekakšen skupen vaški prostor), nekdaj pogosto srečevali. Na enem od gmajniških prostorov stoji tudi prek 1 OO let stara smreka . Ledinska imena in kulturna dediščina v vasi Zaboršt pričajo o nekdanjem bogatem življenju vasi. Na površini okoli 150 ha se G. V. 9/92 419 pojavlja 38 ledinskih imen ali v poprečju eno na približno 4 ha. Pestrost je dejansko še večja, če bi dodali vsa domača imena kmetij in njihovih delov. Poleg tega pa obstajajo še členitve znotraj posameznega ledinskega imena (npr. "dolni in 9orni du" ali po lastnikih " f\Jamrov du in Semetov du«) . Ledinska imena govorijo o veliko večji razgibanosti kulturne krajine na ozemlju Zaboršta v preteklosti . Nekdanje kmetijske površine sredi gozda in na njegovem obro- bju je zarasel gozd, na drugi strani pa so izginili otočki gozda, omejki in posamezna drevesa iz pretežno kmetijskega predela. . Melioracije so botrovale izginevanju mnogih vodnih habitatov in s tem tudi mnogih vodnih prebivalcev. Po pripovedovanju naj bi v Pijavcah živele tudi vidre (ustni vir Lavrih) . Močvirnatih predelov praktično ni več . Zaradi strojnega obdelovanja polj je izginilo mnogo dreves, ki so estetsko in ekološko bogatila kmetijske površine. 3. GOZDAR - SVETOVALEC) OBLIKOVALEC KRAJINE IN KULTURNI POSLANEC Naloga gozdarjev bo v prihodnje tudi ta, da sodelujejo pri oblikovanju in negovanju krajine vsaj z nasvetom in premišljeno argu- mentacijo za ohranitev zanimivih naravnih elementov v kulturni krajini . Gozdar naj bi v prihodnje ne bil trgovec z lesom, moral bi biti tudi svojevrsten kul- turni poslanec, ki bo vzgajal lastnika gozda, kmeta in druge, da bodo znali ceniti na- ravno in kulturno dediščino. Spodbujal naj bi ljudi, da bodo varovali in vzdrževali 420 G. v_ 9/92 dediščino v takšni ali drugačni obliki. Nje- gova posebna pozornost naj bi bila name- njena predvsem gozdnemu prostoru, ven- dar bi bilo prav, da bi ob izginevanju vodnih in močvirskih habitatov kot poznavalec na- rave in ljubitelj naravne pestrosti skrbel tudi za takšne predele zunaj gozda. Njegova prizadevanja bodo posredno bo- gatila naše gozdove in celotno kulturno krajino . VIRI 1. Badjura, R.: Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje, DZS, Ljubljana 1952. 2. Držaj, A.: Krajinsko-ekološke značilnosti v toponomastiki jugovzhodne Bele krajine, diplom- ska naloga, BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1989. 3. Kočar, T. : Gozd in drevje v krajevnih imenih na območju Ljubljane. GV 49 {1991) 2, str. 102- 105. 4. Papler, V.: Krajinsko-ekološke značilnosti ledinskih imen na Bledu in v okolici. Diplomska naloga, BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1981. 5. Tomšič, F.: Nemško-slovenski slovar, 3. izdaja, DZS, Ljubljana 1974. 6. Ustni vir: Kutnar Jože, 56 let, Ul. talcev 5, Ivančna Gorica, december 1991. 7. Ustni vir: Lavrih Roza, 70 let, Zaboršt 11 , Šentvid pri Stični , januar 1992. 8. Ustni vir : Dolgoročni plan občine Grosuplje do leta 2000 - osnutek. Naša skupnost, Grosup- lje, maj 1985. 9. Ustni vir : Franciscejski kataster za k.o. Bu- kovica. (Katastral Plan der Gemeinde Bukovitz in Krain), leto 1825. 1 O. Ustni vir: Pregledna karta občine Grosup- lje. M 1 :50 000 (turistična izvedba), Geodetski zavod SRS 1986. 11 . Ustni vir : Slovar slovenskega knjižnega jezika- (SSKJ), SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1970. GDK: 892.4 Kam s smrekovo skorjo? Izdelava flokulantov Vesna TIŠLER* V Ameriki radi pripovedujejo tole zgodbo. Ladijski kuhar vpraša kapitana: »Kapitan, ali obstaja izgubljena stvar, za katero veste, kje je?« ,,Jasno, da ne,(( odgovori kapitan, »kako sploh lahko vprašaš tako neumno?" ,,zato gospod,« odgovori kuhar, »ker vam moram poročati, da posoda za čaj ni izgub- ljena, pač pa je na dnu morja." Smrekova skorja znaša 1 O do 15% pose- kanega drevesa in je hkrati ogromna koli- čina odpadnega materiala, ki se kopiči pri lupilnih linijah. Zakonski predpisi namreč zahtevajo, da se ves les iglavcev olupi oziroma prepelje na mehanizirana skla- dišča najkasneje 21. dan po poseku (1 ). Možnosti predelave skorje so številne, od enostavnega kurjenja do izdelave lepil za les in lesna tvoriva, ionskih izmenjalnih smol, sredstev za odstranjevanje črnila s papirja, biocidov, lužil za les, kompostov in Slika 1 : Delovanje kationskega flokulanta (3) drugega, pa je vendar ekonomika prede- lave v vse naštete produkte le delno ustre- zna (2), tako da je skorja, na žalost, še vedno v večini primerov kot »ročka za čaj, potopljena na dnu morja". Vsem preprekam navkljub, na vprašanje, kam s smrekovo skorjo, številni raziskovalci po svetu vedno znova iščejo nove odgovo- re. Med njimi trenutno poleg lepil največ obeta predelava v kationske derivate, ki jih uporabljamo za čiščenje odpadnih vod in jih imenujemo tlokulanti. Bistvo delovanja flokulanta je v tem, da pride zaradi njego- vega pozitivnega naboja do usedanja neči­ stoč z negativnim nabojem, ki so v vodi v koloidni obliki. Ob dodatku flokulanta v odpadno vodo nastane usedlina, nad ka- tero je očiščena voda. Delovanje tlokulanta je prikazano na sliki 1. .----------------------------------------------------------------- + flokulant • Prof. dr. V. T., dipl. inž. kemije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina c. Vllt/34, Slovenija nečistoča + usedli na Pri izdelavi flokulanta iz smrekove skorje izhajamo iz njenega vodnega ekstrakta, ki ga dobimo tako, da zdrobljeno skorjo 1-3 ure kuhamo v vroči vodi. Boljši izkoristek G. V. 9192 421 dosežemo, če vodo zamenjamo z razred- čeno vodno raztopino natrijevega hidroksi- da. Dobljeni tekoči ekstrakt moramo nato koncentrirati do približno 45% suhe snovi. Surovi ekstrakt smrekove skorje, ki vse- buje ca. 50% smrekovega tani na (4), še ni flokulant, pač pa ga je potrebno modificirati (5, 6). V ta namen služi GTAC reagent (glicidlltrimetilamonijev klorid) . Z reakcijo, ki jo po avtorju imenujemo Mannichova reakcija, uvedemo dušikov atom v taninsko makromolekulo in jo kationiziramo. Nastane naslednja spojina: EB 8 tanin- OC H2 C H CH2 N ( CH3)sCI i OH Učinkovitost flokulanta je odvisna tudi od velikosti njegove molekule. Le-to povečamo z zamreženjem A-obročev v procianidinskih enotah tanina s formaldehidom. Flokulant testiramo v floktesterju. To je standardizirana naprava, kjer poteka hkrati šest meritev. Te meritve imajo mednarodno oznako »jar test«. V čaše z volumnom enega litra nalijemo odpadno vodo in mešamo 5 minut. Nato dodamo flokulant; nastanejo flokule, katerih hitrost usedanja ugotavljamo s štoparico tako, da beležimo višino mejne črte med bistro in motno tekočino . Dobljeni rezultati služijo za izdelavo flokulacijskih krivulj. Pri- mer ugotavljanja učinkovitosti flokulantov iz smrekove skorje nam prikazuje slika 3. Največ poizkusov s flokulanti iz smrekove skorje so opravili na Univerzi Oulu na Finskem. Ugotovili so, da so primerni pred- vsem za odstranjevanje fosfatov iz odpad- nih vod ter za čiščenje odpadne vode, ki nastaja pri proizvodnji papirja . Izdelali so ekonomsko študijo o proizvodnji flokulantov iz smrekove skorje, po njej so na osnovi cen izhodnih surovin, energetske porabe in Slika 2: Aparat za preizkušanje flokulantov - floktester (7, 8) Slika 3 : Grafični prikaz hitrosti used anja flo k ul v odvisnosti od časa 422 G. V. 9/92 -+- FLO.r.'la2ml • .;.. FLO r9a5ml · ;., · FLO rua10ml · G- · FLO.r9a 15ml FLO.r9a2ml FLO.r9a5ml · FLO.r9a18ml FLO.r9a1 Sml uvedbe tehnološkega postopka dobili pozi- tivni zaključek. Tudi pri nas se ukvarjamo s flokulanti iz smrekove skorje že vrsto let. Z Oddelkom za kemijo Univerze Oulu si izmenjujemo flokulante, ki jih nato testiramo v naših in njihovih laboratorijih. Na skupnih srečanjih razpravljamo o doseganju boljših izkorist- kov izhodne surovine, ekstrakcijskih meto- dah, testiranju flokulantov in možnostih za njihovo proizvodnjo. Glede na številne že izvedene izboljšave je videti, da bo tokrat le uspelo tudi ekonom- sko bolje izkoristiti smrekovo skorjo in da vsaj pri izdelavi flokulantov ne bo predstav- ljala izgubljene surovine, za katero vemo, kje jo dobimo. VIRI 1. Otrin, Z.: Mobilna lupil na linija, Gozdarski vestnik, 6, 1988, s. 285. GDK: 383 2. Rettie, J. C.; Simmons, F. C.: Estimates of bark supply in the Northeast: 1. poglavje v publi- kaciji The chemistry and utilization of bark, North- eastern Wood Utilization Council, Inc., i 949, New Haven. 3. Seppanen, R.: Asurnajkteveden kemiallinen puhdistaminen eri epaorgaanisia yhdisteitaja or- gaanisia polymeereja kayttaen. Univerza Oulu, 1986. 4. Tišler, V.: Galla, E.; Pulkkinen, E.: Fractio- nation of hot water extract from Picea abi es Karst bark, Holz als Roh- und Werkstott, 44, 1986, 427. 5. Mikkonen, H.; Pulkkinen, E.: Use of cationic tannins in wastewater treatment, Second Ameri- can Tannin Conference, Houghton, i 991. 6. Pulkkinen, E.; Mikkonen, H.: Preparation and performance of tanninbased flocculants, Se- cond American Tannin Conference, Houghton, 1992. 7. Šantelj, D.: Lignin in tanin kot surovini za izdelavo kationskih flokulantov, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana, 1990. 8. Tišler, V.; Može, N.: Flokulanti iz tanina, LES, 7/8, 1989, 191-194. Ekonomska narava naložb v gozdne ceste nekoliko drugače V zadnji številki Zbornika gozdarstva in lesarstva ( 38, 1991 ), ki ga izdajajo gozdar- ski in lesarski oddelek Biotehniške fakultete ter Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, so avtorji (1. Potočnik, M. Šinko in l. Winkler) objavili obsežnejši prispevek (35 strani) z naslovom Ekonomska narava na- ložb v gozdne ceste. V prispevku obravna- vajo gozdne ceste v Sloveniji iz različnih vidikov, in sicer: raba gozdnih cest, obseg gradenj v obdobju 1976-89, delež naložb v gozdne ceste od skupnih vlaganj v go- zdove ter ekonomske značilnosti naložb v gozdne ceste. Naslov prispevka, še bolj pa kazalo vsebine, obeta zelo zanimivo tema- tiko, s katero se ukvarjajo predvsem načrto­ valci odpiranja gozdnega prostora s primar- nimi prometnicami. Ob branju prispevka, ki obravnava poznane zadeve, pa se pozor- nemu bralcu kaj kmalu porodijo številna vprašanja in dvomi. Ni namen, da na tem mestu objavimo strokovno oceno navedenega prispevka, vendar menimo, da je naša poklicna dolž- nost, da opozorimo vsaj na tiste zapisane ugotovitve, ki so strokovno močno sporne in bi jih nekritičen bralec lahko v praksi napačno uporabil. O nekaterih spornih na- vedbah so člani odbora za gozdno gradbe- ništvo pri Splošnem združenju gozdarstva razpravljali na svoji seji 1 O. julija 1992. Ne bomo se spuščali v podrobnosti in v samo besedilo prispevka, kjer so navedena izhodišča in način obravnave posameznih postavk, ampak bomo navedli le nekaj odlomkov iz sklepnega poglavja, ki je pov- zetek glavnih ugotovitev celotne razprave. Zaradi nedvoumnosti navajamo besedilo glavnih ugotovitev dobesedno: S povečanjem gostote gozdnega cest- nega omrežja skrajšujemo spravi/ne razda- lje. Velja približno razmerje, da se dejanska spravi/na razdalja skrajša za polovico dele- G. V. 9/92 423 ža, za katerega se poveča gostota cest (npr. če se je gostota cest povečala za 5 %), se bo povprečna spravi/na razdalja skrajšala za 2,5 %.) Vsekakor se s povečevanjem gostote cest- nega omrežja skrajšuje spravilna razdalja, saj je to osnovni namen gradnje novih cest, vendar odvisnost med povečano gostoto in skrajšanjem dejanske spravilne razdalje še daleč ni tako enostavna, kot je prikazano v omenjenem prispevku. V nobenem primeru ta odvisnost ni linearna, niti v najožjem intervalu gostote cest ne, kar izhaja iz temeljnega značaja prometnega omrežja v prostoru. Navajati konkretne številke za navedeno odvisnost in pri tem ne navesti izhodiščnih parametrov (način spravila, in- terval gostote, terenske razmere, izražene s spravilnim koeficientom), je nestrokovno in tudi neprevidno. O zvezah med gostoto cestnega omrežja in dejansko spravilno razdaljo v različnih terenskih razmerah je bilo pri nas opravlje- nih in objavljenih že nekaj proučevanj. Pri- čakovali bi , da bodo avtorji sestavka začeto delo nadaljevali, namesto da so šli od začetka in to na tako pavšalnih vhodnih podatkih. Gradbeni ceni gozdne ceste je treba prišteti še vrednost izgubljene gozdne po- vršine zaradi izgradnje ceste (ca. 1 ha na km ceste) in izgubo prirastka lesa v pasu ob cesti. Raziskave kažejo, da se prirastek lesa na drevju v 1 O-metrskem pasu ob cesti zmanjša zaradi gradnje do 30 %. To izgubo je treba prav tako prišteti k gradbeni ceni ceste. Gornjim navedbam je mogoče v marsi- čem ugovarjati . O tem, na kakšen način naj se upošteva dejansko izgubljena gozdna površina in zmanjšani prirastek lesa zaradi izgradnje gozdne ceste, ter o tem, ali je zaradi različnih vsebin in časovnih dimenzij umestno vrednost izgubljene gozdne po- vršine enostavno prišteti k gradbeni ceni gozdne ceste, naj razpravljajo ekonomisti. Povsem strokovno nesprejemljiv pa je podatek, da 1 km gozdne ceste na splošno zahteva izgubo ca. 1 ha gozdne površine . V izjemnih primerih na krajšem odseku ceste ter za krajši čas je ta izguba lahko 424 G. V. 9/92 še večja, nikakor pa podatka ni mogoče posplošiti in ga navesti v zaključku pri- spevka med glavnimi ugotovitvami brez enega samega dokaza. Tudi v primeru, da izgubo gozdne površine enačimo s po- vršino cestnega telesa, navedeni podatek ne drži. Pri povprečnem naklonu rastišč vseh lesnoproizvodnih gozdov v Sloveniji (34 %), povprečnem razmerju kategorij hri- bine in pri normalni tehniki gradnje znaša širina cestnega telesa 7,8 m. K izgubljeni gozdni površini pa nikakor ne smemo pri- števati celotno širino cestnega telesa. K sreči pri nas gradimo gozdne ceste v tak- šnih klimatskih in talnih razmerah, da se nasipne brežine že prvo leto po gradnji (odkopne nekoliko počasneje) začnejo na- ravno ozelenjevati ne le z zelišči, ampak tudi z drevesnimi vrstami. Po nekaj letih ostane dejansko neporasla površina le vo- zišče , odvodni jarki in mogoče še posamez- ne krpe na odkopni brežini. Če gozd ni samo les, ampak tudi izredno pestra se- stava zelišč za divjad ter maline in jagode na brežinah gozdne ceste, potem prav gotovo navedena površina ni popolnoma izgubljena kot gozdna površina in je ni mogoče enačiti s površino, pokrito z asfal- tom. Tudi podatek, da se prirastek lesa na drevju v 1Om pasu ob cesti zaradi gradnje zmanjša do 30 %, je zelo sporen. Povsem drži , da je marsikatero drevo v neposredni bližini trase pri gradnji hudo poškodovano zaradi miniranja ali kotalenja kamenja. Ni- kakor pa teh poškodb ni mogoče preprosto posplošiti kar na 1 O-metrski pas ob cesti. Pri današnji tehniki gradnje gozdnih cest (uporaba bagra, uporaba hidravličnega kla- diva, miniranje le v nujnih primerih, odvoz materiala na zelo strmih odsekih itd.) ter z nekoliko vestnim delom nastopajo pri grad- nji ceste le majhne poškodbe na okolici gradbišča , ki so v naravnem okolju opazne le nekaj let. Donos ceste {r) je razlika med pozitivnimi in negativnimi gozdnogospodarskimi posle- dicami ceste. Donos ceste mora v čim krajšem času povrniti naložbo oziroma mora določen čas dajati čim višje obresti na vloženi kapital. r = Pspr + Pstr-Svzdr-Spp r donos ceste Pspr prihranek pri spravilu P51, prihranek pri strokovnem delu {krajšem prihodu v gozd) Svzdr stroški vzdrževanja ceste Spp stroški podaljšanja prevoza za- radi povečane prevozne razdalje r=K · {1,0ty'-1) 1.0pn · O.Op Na tem mestu ne bomo razpravljali o primernosti novega izraza in definicije pojma »donos ceste « ampak želimo opozo- riti, da so parametri, navedeni v enačbi za izračun donosa ceste, med seboj v velikem neravnotežju in v besedilu prispevka na- pačno predstavljeni. Za primer vzemimo četrti parameter, ki pomeni povečanje stroškov prevoza zaradi povečane prevozne razdalje. Omenjeni pa- rameter je v besedilu prispevka obravnavan v posebnem poglavju, ki zajema tri strani. Čeprav gre za ugotavljanje povečanja stro- škov prevoza, ni v celotnem poglavju niti enkrat omenjen strošek, ampak je obravna- vana Je podaljšana prevozna razdalja v odvisnosti od povečane gostote cestnega omrežja. Zaključek poglavja se glasi : Na grafikonu 9 je prikazano, kako se relativno povečuje povprečna prevozna razdalja po gozdu, če se povečL!je gostota obstoječega cestnega omrežja. Ce uspemo povečati gostoto cest za 2,5 %, se prevozna razdalja po gozdu s tem poveča za 3 %, če pa povečamo gostoto cest za 5 %, se poveča prevozna razdalja po gozdu za 6 %. Prav tako je možno oceniti, za koliko se bo povečala prevozna razdalja po gozdu za kak drug delež povečanja gostote cestnega omrežja. Ali zgornje navedbe res držijo? Če se le malo poglobimo v vsebino stvari in si zami- slimo praktični primer vožnje vozila po pro- metnici in ustrezno prevožene pot, potem takoj spoznamo, da so zgoraj navedene ugotovitve povsem nesmiselne. Če bi v nekem predelu le podaljševali posamezne ceste, med seboj popolnoma neodvisne, potem dobimo pri enakomerni razporeditvi lesa proporcionalno odvisnost med podalj- šanjem cest in povečano prevozno razda- Naravno zaraščanje odkopne brežine na gozdni cesti le nekaj let po gradnji G. V. 9/92 425 Ijo. Pri odpiranju gozdnega prostora pa gre za cestno omrežje, ki deluje kot prometni sistem in povečanje gostote cest pomeni zgoščevanje cestnega omrežja v istem pro- storu, zato je povečanje povprečne prevo- zne razdalje le malenkostno. Povečanje stroška prevoza v primerjavi z drugimi, težko točno ugotovljivimi stroški, pa je tako majhno, da noben resen avtor že nekaj desetletij tega stroška ne upošteva v svojih ekonomskih izračunih . Tudi tretji parameter v enačbi za izračun donosa ceste (prihranek pri strokovnem delu - krajši prihod v gozd) je v besedilu članka napačno prikazan. V izračunih za ugotavljanje prihranka časa zaradi krajše hoje od ceste v gozd je namreč upoštevana teoretična dolžina hoje namesto dejanske. · Niso nam poznani podatki, za kolikokrat je v posameznih terenskih razmerah dejanska dolžina hoje večja od teoretične, prav go- tovo pa pot hoje ni dosti krajša od dejanske spravilne poti, za katero pa vemo, da je vsaj dva~ do trikrat daljša od teoretične, kar je zapisano tudi v objavljenem prispevku. Naj pripomnimo, da tudi navedeni obra- zec za izračun donosa ceste (r) v taki obliki, kot je zapisan v ugotovitvah prispevka, postavlja na glavo dosedanji splošno znani način izracunanja vrednosti rente. Z vsako izgradnjo gozdne ceste, ki po- meni zgostitev obstoječega gozdnega cest- nega omrežja, posežemo tudi v donos že zgrajenih cest. Zato je treba napraviti tudi oceno t. i. prostorske donosnosti, ki za do- ločeno ožje območje, v katerem bo načrta- GDK: 946.2 vana ceste, opozori tudi na zmanjšanje donosnosti obstoječih cest. Zgornja misel je zapisana zelo pavšalno in lahko velja le v primerih, ko zgoščujemo cestno omrežje v gozdovih, ki ležijo na ravnini ali v predelih, kjer pri polaganju novih tras nismo omejeni s konfiguracijo terena. V hribovitem ali v gorskem svetu pa so tudi predeli, kjer izgradnja nove ceste v posamezno zaprto dolino prav nič ne vpliva na spremembo spravilnih razdalj v sosednjih dolinah. Zato tudi z novo cesto ne moremo ogroziti donosnosti že zgrajenih cest. V takem primeru zadostuje, da le za načrtovano cesto ugotovimo, ali je njena gradnja po vseh kriterijih (tehničnih, eko- nomskih in ekoloških) utemeljena ali ne. Zapisali smo ugovore in pripombe le k nekaterim v prispevku zapisanim končnim ugotovitvam. Pozoren bralec bo ob branju prispevka imel še dovolj priložnosti za kri- tično presojo in primerjanje besedila z de- janskim stanjem v praksi. Nerodno je le toliko, da je poglavje z ugotovitvami preve- dena tudi v angleščino in Zbornik odposlan na tuje znanstveno-raziskovalne ustanove. Le upamo lahko, da na osnovi navedenega prispevka ne bodo ocenjevali našega stro- kovnega in znanstvenega dela. Odbor za gozdno gradbeništvo pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije Predsednik odbora mag. Andrej Dobre Strokovna ekskurzija po Nemčiji V času od 6. do 12. julija 1992 sem se udeležila ekskurzije · po Nemčiji s tematiko POŠKODOVANOST GOZDOV v organiza- ciji Inštituta za uporabno botaniko Univerze Essen. Skupaj s tamkajšnjimi študenti bio- logije in ekologije sem pod strokovnim vod- stvom gozdarskih strokovnjakov posamez- nih gozdnih območij, ki smo jih obiskali, ter 426 G. V. 9/92 prof. dr. R. Guderiana, spoznavala zgradbo in delovanje gozdnih ekosistemov, uporabo gozdnega prostora, predvsem pa vpliv one- snaženega zraka in drugih dejavnikov na stanje gozdov, pa tudi vlogo gozdarjev v boju za ohranitev bolj ali manj poškodova- nih gozdov. V območju Siegerland smo si ogledali od človeka močno spremenjen zasebni gozd. Prevladujejo čisti sestoji iglavcev, ki so na danem območju izredno labilni, občutljivi za vetrolome, sušo, napade insektov, pove- čane koncentracije kemičnih spojin v zraku itn. Gozdarji zato poskušajo vzgojiti stabil- nejše mešane gozdove iglavcev in listav- cev, ki bi bili naravi bližji in bi trajno oprav- ljali številne funkcije. V Bavarskem gozdu, ki je najstarejši narodni park v Nemčiji, ustanovljen leta 1970, smo se spoznali s cilji in nalogami upravljalcev parka. Gre za varovanje na- rave in s tem ohranjanje pestrosti življenj- skih oblik, možnost raziskovanja bolj ali manj nedotaknjenih gozdov in za izobraže- vanje ljudi o gozdnih ekosistemih. Tudi tu se srečujejo s težavami zaradi os_labljenih gozdnih sestojev zaradi kompleksnega de- lovanja abiotskih in biotskih dejavnikov. Onesnažen zrak, ostre klimatske razmere, gradacije podlubnikov itd. puščajo za sabo poškodovana in mrtva drevesa ter na ta način oslabljene sestoje, še bolj izpostav- ljene novim negativnim vplivom . Posegi gozdarjev so v narodnem parku na obrobju omejeni, v določenih predelih pa so popol- noma izključeni. Na območju Fichtelgebirge in Franken- wald so gozdovi močno poškodovani zaradi kompleksnega delovanja različnih dejavni- kov na že same po sebi labilne antropogene spremenjene sestoje (naravno mešane go- zdove s prevladovanjem listavcev so zame- njali umetno osnov ani sestoji iglavcev); po- škodovanosti tamkajšnjih gozdov pa botru- jeta predvsem onesnažen zrak ter eks- tremne klimatske razmere. Za ohranitev gozda in povečanje njegove stabilnosti se tam gozdarji borijo na različne načine: vna- šajo odpornejše drevesne vrste, pospešu- jejo listavce, z gnojenjem sestojev (pred- vsem s kalijem in magnezijem) zvišujejo kemično reakcijo tal, varujejo sestoje pred divjadjo z žicami, itn. Visoke lege na češki in nemški strani Češkega rudogorja so marsikje že povsem ogolele. Na nemški strani poskušajo gozd z različnimi posegi le ohraniti, na češki strani pa za nekdaj mogočnimi gorskimi gozdovi ostajajo le travnate površine s posameznimi drevesi. Čeprav smo si ogledali zelo raznolika gozdna območja v Nemčiji, z medsebojno precej različnimi naravnimi danostmi ter posegi ljudi v gozdni prostor v preteklosti in sedanjosti, so tako vzroki za poškodova- nost in propadanje gozdov kot tudi posegi gozdarjev v smislu varovanja ter ohranjanja le-teh, podobni . Problem onesnaženja zraka je posledica razvoja gospodarstva in rasti prebivalstva. Na vse prej kot enosta- ven in hitro rešljiv problem gozdarji nimajo neposrednega vpliva. Lahko pa k izboljša- nju položaja vplivajo s svojimi posegi v gozd. Ti so v Nemčiji, na podlagi izkušenj in znanstvenih spoznanj, usmerjeni pred- vsem k osnovanju mešanih sonaravnih se- stojev, ki bi s svojo pestrostjo življenjskih oblik trajno in kakovostno opravljali raz!lčne funkcije. Po končani ekskurziji sem si ogledala še Univerzo Essen s sodobnimi laboratoriji za raziskavo vpliva onesnaženega zraka na posamezne drevesne vrste. Raziskujejo vpliv posameznih kemičnih spojin v zraku na različne drevesne vrste ter simulirajo dejanske klimatske pogoje in skupno delo- ~anje kemičnih spojin na rastline. V kraju Solingen sem se srečala s tam- kajšnjimi gozdarji, ki so mi predstavili svoje delo in nekatere projekte, npr. projekt rena- turacije v preteklosti melioriranega območ­ ja. Vlažne rastlinske združbe v vsej svoji pestrosti ob pomoči gozdarjev ponovno prodirajo na ta rastišča, ki so bila zaradi izsuševanj ter čistih nasadov smreke, bora ter rdečega hrasta močno osiromašena. Močvirni predeli z avtohtono rastlinsko odejo so namreč bivanjski prostor za šte- vilne organizme, ki so v gosto naseljenem območju Porenja in drugje po svetu že močno ogroženi. Katarina Groznik G. V. 9/92 427 STROKOVNA SREČANJA GDK: 946.2(047) Stoletnica IUFRO v Berlinu V času od 31. 8. do 4. 9. 1992 je bila v Berlinu in v bližnjem Eberswaldu organizi- rana proslava ob 1 OO. obletnici ustanovitve IUFRO. Proslavo so spremljali tudi stro- kovni sestanki številnih IUFRO skupin raz- iskovalcev (subject, project and working groups). Iz Ljubljane se je prireditve udele- žilo več raziskovalcev (5 z biotehniške fa- kultete, 5 z inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo), ki so sodelovali na različnih strokovnih srečanjih. Kot pomočnik vodje skupine (deputy leader) sem sodeloval predvsem pri delu skupine P.3.03 Ergono- mija, in sicer pri pripravi in izvedbi delov- nega sestanka skupine in pri poslovnem sestanku oddelka 3 IUFRO Prvi dan prireditve je bil namenjen pravi proslavi. V samostanu Chorin blizu Ebers- walda je pred več kot 1 000 udeleženci nekaj govornikov obnovilo zgodovinske do- godke pred 1 OO leti, ko je bila 17. avgusta 1892 podpisana listina (dogovor) o ustano- vitvi mednarodne zveze gozdarskih raz- iskovalnih organizacij. Ustanovilo jo je več ustanov iz Nemčije in po ena iz Avstrije in Švice. Govorniki so govorili tudi o današnji velikosti in pomenu IUFRO, pa tudi na prihodnje njeno delo niso pozabili. Sodelu- joči politiki so seveda govorili o ekološki politiki. Posebno mesto so imeli pri vsej proslavi predstavniki tistih raziskovalnih us- tanov, ki so sodelovale že pri ustanovitvi IUFRO. Slavnostnim govorom so sledili poldnevni izleti, predvsem v Eberswalde. Pridružil sem se skupini ••Proučevanje dela«, kjer smo se srečali vsi sodelujoči, ki se ukvar- jamo s tovrstnimi raziskavami. Po skupnem (slavnostnem) kosilu so nam pokazali stav- bo, ki jo je leta 1927 s skromnimi sredstvi (GEFFA) zgradil H.H. Hilf za svoj inštitut za znanost o delu (IFFA). V njeni veži so postavili tudi skromno, vendar celovito raz- stavo o razvoju nemških raziskovalnih inšti- tutov in metod na področju znanosti o delu. 428 G. V. 9/92 O tem sta nam pripovedovala L. Juelich in G. Sobiel. O svojih doživetjih v začetku razvoja proučevanja gozdarskega dela sta nam nekaj povedali tudi hčerki H. H. Hilfa. Vse skupaj je bilo obarvano torej s precej nostalgije za tistimi zlatimi časi, saj zdaj ob združitvi obeh Nemčij, ko se ukinjajo šte- vilne ustanove in nastajajo nove, še ne vejo, kam jih bo pripeljal nadaljnji razvoj raziskovalne pa tudi pedagoške dejavnosti. V Eberswaldu namreč ponovno ustanav- ljajo gozdarsko visoko šolo in raziskovalne inštitute. V okviru tega izleta smo se udele- žili še odkritja dveh spominskih plošč na stari gozdarski akademiji v Eberswaldu, in sicer njenemu ustanovitelju F. W. L. Pfeilu ter ustanovitvi IUFRO. V parku pred akade- mijo so zasadili še dve drevesci. Zvečer je slavnost zaključil simfonični koncert RIAS Berlin v samostanu Chorin. Naslednji dan so se prireditve nadalje- vale na tehnični univerzi v Berlinu s plenar- nim zasedanjem, kjer so vodilni strokov- njaki s posameznih področij gozdarske de- javnosti (11) v obsežnih referatih na osnovi zgodovinskega razvoja govorili o nalogah raziskovalnega dela pri nadaljnem razvoju gospodarjenja z gozdovi. Načeli trajnosti gozdov in zadržanega razvoja sta pri tem prevladovali . Ena izmed zanimivih ugotovi- tev (H. SCHULZ) je bila tudi, da nezadovo- ljevanje vse večjih potreb po lesu (tudi s plantažami) lahko ogrozi trajnost gozdov, saj pomanjkanje sproži njihovo uničevanje. Sploh je na plenarnem zasedanju prevlado- vala tema o ogroženosti gozdov. Na teh- nični univerzi v Berlinu so organizatorji pripravili tudi majhno, vendar celovito in prijetno razstavo o sto letih IUFRO. Izdali so tudi publikacijo z enakim naslovom. Tretji in četrti dan prireditve so se zvrstili številni sestanki skupin IUFRO. V projektni skupini P.3.03 Ergonomija je bilo predstav- ljeno 6 referatov, ki so večinoma govorili o programih in predpogojih uveljavitve ergo- nomije v razmerah različnih dežel. Predsta- vil sem rezultate večletnih raziskav o obre- menitvah sekačev in njihovo odvisnost (srčnega utripa) od načina dela, lastnosti delavcev in delovnih razmer. Na poslovnem sestanku smo v tej skupini govorili o dogod- kih od kongresa v Montrealu do danes in o programu prihodnjega dela. Ugotovili smo, da bodo posamezniki iz skupine lahko sodelovali na prireditvah, ki bodo v Han- novru (Nemčija 1994), v Harbinu ( Kitajska 1994), v Cu riti bi (Brazilija 1994) in v Corva- lisu (ZDA 1994). Realno načrtovani sesta- nek skupine pa bo ob kongresu IUFRO v Tampere (Finska 1995). O organizaciji kon- gresa in dela skupin tedaj smo obsežno razpravljali tudi na poslovnem sestanku celotnega oddelka 3 IUFRO (Division 3) v četrtek popoldne. Pričakujemo, da se bomo tega sestanka tudi lahko udeležili, saj kak- šna drugačna izmenjava rezultatov raz- iskav v gozdarstvu še ni zaživela, čeprav smo dosti govorili o računalniških poveza- vah med raziskovalci. Strokovnim sestankom so peti dan sledile enodnevne ekskurzije po novih vzhodnih nemških deželah. Bile so bolj turistične in razen ekoloških in zgodovinskih niso bile specializirane po strokovnih področjih. Zla- sti s področja gozdarskega dela in tehnike ni bilo nobene. Sledilo je še 5 večdnevnih ekskurzij po evropskih deželah, na katere pa že zaradi njihove cene nismo smeli niti pomisliti. Sicer pa Evropo že nekoliko poznamo. Najbrž so bile res tudi bolj namenjene udeležencem iz čezmorskih dežel, z drugih celin. Kljub temu, da je bilo v tem tednu precej časa namenjenega proslavam, pa so bili tudi strokovni stiki iz spoznavanja najnovej- ših trendov razvoja raziskovalnega dela pomembni za naše nadaljnje delo. IUFRO je vendar tako pomembna gozdarska orga- nizacija, da bi morali v njej še aktivneje sodelovati oziroma tudi v prihodnje najti voljo in sredstva za organizacijo sestankov posameznih skupin tudi pri nas v Sloveniji, saj lahko tujim raziskovalcem marsikaj po- kažemo. Dr. Marjan Lipoglavšek Gozd v Triglavskem narodnem parku Sodelovanje Triglavskega narodne parka na razstavi >>Euroforesta 92« v Veroni (Italija) V naravi ni mej in ovir za prosto prehaja- nje energetskih tokov in nekaterih prvin ekosistema. Biološka izmenjava rastlin- skega in živalskega sveta med ekosistemi je vedno temeljila na pestrosti in stabilnosti narave. Ris, medved, jelen in druge živali nemoteno migrirajo. Ne potrebujejo potnih listov, temveč le gozdove. V organizaciji italijanskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter glavne direkcije za gozdove je bila v Veroni od 8. do 11. maja razstava Euroforesta 92. Namen raz- stave je bila predstavitev gozda in gozdnih ekosistemov na zavarovanih področjih. Na pobudo uprave Foresta di Tarvisio, katere gozdni rezervat meji na Triglavski narodni park, smo pripravili skupno predstavitev. Območji sta ločeni le politično in upravno, v geografsko biološkem smislu ga predsta- vjata celoto - Julijske Alpe. Triglavski na- rodni park in Foresta di Tarvisio upravljata z območjem, kjer vladajo enaki varstveni režimi. Predstavniki Triglavskega narodnega parka smo s posterji prikazali značaj in vlogo gozda v parku, njegove splošne zna- čilnosti in nekatere dendrometrijske podat- ke. Na višinskem prerezu smo prikazali vrste gozda in sestojne tipe po višinskih pasovih. Glede na večnamensko vlogo go- zda v narodnem parku smo predstavili fun- kcije gozda, prikazali kje ležijo gozdni rezer- vati in opisali njihove značilnosti. Poseben G. V. 9/92 429 poudarek je bil na predstavitvi strokovnih del in raziskav, ki so bile opravljene v gozdovih narodnega parka. Smrekov gozd v TNP, strategije rasti v šopih in danes nadvse aktualno zdravstveno stanje go- zdov so bili deležni velike pozornosti. Raz- stava je bila za nas uspešna, zanimiva in poučna. Na tem mestu bi se v imenu TNP rad zahvalil sodelavcem GG Bled in SGG Tolmin ter Gozdnogojitveni enoti Gozdar- skega oddelka BTF v Ljubljani za pomoč pri vsebinski in tehnični pripravi posterjev. Gozd je naravna prvina krajine v Triglav- skem parku in zavzema kar dve tretjini celotne površine. Gozdovi v TNP so nepre- cenljive vrednosti. Tu ne mislimo na lesno- proizvodno vlogo gozda, ki naj bi se posto- poma umaknila iz gozdov parka do korist- nega minimuma. Živimo v času, ko naj bi pri večini ljudi dozorela predstava o kom- G DK: 425 .1 :425.3:48 :971 pleksnosti gozda. Še posebej v našem lepem gorskem svetu se mora tehtnica obvezno nagniti na stran pomena splošno družbenih funkcij gozda. Vse gozdove v osrednjem delu TNP je potrebno zakonsko zavarovati kot gozdove s posebnim name- nom. Gre za prevladujoče varovalno, krajin- sko, kulturno, rekreacijsko in prav v osred- njem delu tudi estetsko vlogo gozda. Go- zdovi dajejo Triglavskemu narodnemu parku svojo neizbrisne podobo, zato je skrb in odgovornost zanje toliko večja. Človekov neposreden in posreden vpliv na prostor mora biti kontroliran. Le tako bo osnovni namen narodnega parka- ohranjanje prvo- bitne narave - uresničen. Martin Šolar Triglavski narodni park 13. zasedanje delovne skupine »Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistoče zraka« za Alpe in Alpe-Jadran Mestre (Italija), 25.-27. maj 1992 Gostitelj delovnega sestanka je bila to- krat severnoitalijanska provinca Benečija, oziroma oddelek za gozdarstvo pri regio- nalni vladi te dežele. Sestanka se je udeležilo 21 predstavni- kov iz 12 dežel držav članice A-A ali Arge -Alp. Program je zajemal poročilo o inventurah gozdnih tal, priprave na simpozij : »Vpliv polutantov iz atmosfere in obremenitev goz- dnih tal v Alpah«, poročilo o poškodbah gozdov zaradi divjadi in pomladitvena pro- blematika alpskih gozdov, metode integral- nih meritev ozona in dušikovih oksidov ter razno. Delovna pot nas je vodila iz industrijsko in prometno onesnaženih in hrupnih Mester skozi vsakomur znane Benetke, čez Furlan- sko nižino do predgorskega Belluna in dalje v osrčje Dolomitov v visokogorsko Missu- rino. 430 G. V. 9/92 Na tej poti smo spoznali gozdarske upravne in operativne forume, se srečali s predstavniki oblasti, se seznanili z načinom delovanja omenjenih struktur ter videli raz- lične tipe gozdov, drevesnice, raziskovalno infrastrukturo, probleme, ki tam nastopajo, in načine njihovega reševanja. Kot je dežela pestra v naravnem in tudi narodnostnemu oziru, je pestra tudi njena okoljevarstvena problematika, reševanje le- te pa je lahko zgled mnogim podobnim deželam, tudi Sloveniji. Poročilo o stanju gozdov in gibanju po- škodovanosti zajema podatke iz 19 dežel (držav). Z izjemo Švice in Bavarske, kjer ugotavljajo poslabšanje stanja gozdov, lahko rečemo, da je stanje glede na pred- hodno leto nespremenjeno, so pa velike razlike v poškodovanosti med posameznimi deželami, drevesnimi vrstami in deleži po- škodovanosti; vse to potrjuje velik vpliv vremensko klimatskih razmer na stanje go- zdov, pa tudi različnih metod dela. Monitoring gozdnih tal je še vedno šibka točka številnih dežel. Popolnih inventur je malo, metode dela niso enotne. Očitna so prizadevanja, da tudi ta delovna skupina osvoji metodo talnega monitoringa ECE. V načrtu je priprava simpozija - aprila 1993 v Berchtesgadnu v Nemčiji. Vsebin- sko bo razdeljen na več tematskih sklopov, in sicer: mokri depoziti, suhi depoziti, trans- port in spremembe polutantov, podatki o talnih inventurah, trendih in zakisovanju tal, kroženje dušika, vpliv depozitov na tla in vegetacijo, ukrepi za vzdrževanje čistoče ozračja in gospodarjenje z gozdom. Stališča o vplivu divjadi pri pomladitveni problematiki gorskih gozdov so bila precej različna. Vsi pa so se strinjali, da je stalež divjadi marsikje daleč previsok, ponekod pa je na delu tudi neavtohtona divjad. Ker je diskusija zahajala na stranpota in je postajala ostra, jo je predsedujoči dr. Weis~ sgaerber z motivom časovne stiske diplo- matsko prekinil. V zadnji točki internega dnevnega reda je bilo podano kaj, kje in kako kdo dela - meri, kako je opremljen in kdo ga financira. Konkretno o podatkih meritev ni bilo pove- danega veliko. Iz vsega pa se je dalo povzeti, da so metode dela na zelo različnih nivojih in da razne metode merjenja imisije (svečke in podobno) lahko dajo samo zelo splošne podatke in da jih večina dežel opušča, oziroma jih je že davno opustila. Iz protokolarnega dela si velja zapomniti: vsi protokolarni sprejemi so bili do podrob- nosti izpiljeni. Povsod je bilo čutiti veliko spoštovanje avtoritet. Kljub navidezno stro- gemu hierarhičnemu redu vlada med oseb- jem določene inštitucije pravo, človeško vzdušje. Na terenu pa je bilo zanimivo in poučno videti in spoznati proizvodno in komercialno drevesničarsko problematiko, enodobne či­ ste sestoje, ogromne komplekse propada- joče smreke (bolezni, insekti, mejni area! razširjenosti, ozon), inštitut za "Proučeva­ nje problematike gorskega sveta'' v Arrabi, visokogorske gozdove macesna, (smreke) in cemprina. Ob vsem tem so bili nanizani vsi problemi, ki se tam pojavljajo in naka- zane smeri reševanja. Organizacijsko in strokovno je bil sesta- nek na izredni višini, tudi gostiteljski - kulinarični je zaslužil 5 zvezdic. Pretežni del stroškov je nosil organizator. Zahvala gre vsem, prav posebno pa neposrednemu organizatorju dr. Mauriziu Dissegni. Obveznosti Slovenije iz sklepov sestan- ka: 1 . V najkrajšem času moramo dostaviti eventuelne popravke in dopolnila >>Poročila o zdravstvenem stanju gozdov v osrednjem in vzhodnem alpskem prostoru 1989- 1991« 2. Najkasneje do 31 . decembra 1992 moramo narediti kratko in jedrnato poročilo, kaj je na področju monitoringa gozdnih tal pri nas narejeno in kaj načrtujemo. 3. Za simpozij v Berchtesgadnu je treba določiti enega ali dva referenta. Prvi naj bi obvladal talno problematiko, drugi depozite, imisije, transport in spremembe polutantov. 4. V delo te skupine se mora aktivno vključiti strokovnjak za problematiko gozd- divjad. Čeprav rok za sestavo poročila na to temo ni bil določen, je bilo razumeti, da ga delavna skupina želi dobiti čimprej. Marjan Šolar G. V. 9192 431 GDK : 425.1 :425.3:48:971 8. zasedanje delovne skupine ICP za ugotavljanje in spremljanje onesnaženega zraka na gozdove Avignon (Francija), 5.-7. maj 1992 Kot da bi vedeli, da bo Slovenija 14 dni pozneje sprejeta v Združene narode, so nas in tudi Hrvaško obravnavali popolnoma enakopravno. Prvič smo nastopili samo- stojno kot država Slovenija in bili s tem rešeni številnih administrativnih težav, ki so prej nastajale na relaciji Ljubljana-Beograd . Skupno s predstavniki delovne skupine in predstavniki UN nas je bilo 59 iz 23 držav (iz Slovenije eden, dva iz Hrvaške), v ICP programu pa je v letu 1991 sodelovalo 33 držav. Sestanek je kot vedno avtoritativno vodil predsednik ICP-ja g. Wermann, glavno breme organizatorja pa je bilo na ramenih g. Barthoda. Obširen delovni program lahko strnemo v naslednja poglavja: - protokolarni del - obravnavanje poročila o stanju ICP gozdov in delu delovne skupine v zadnjem letu - dopolnila manuala (metodike) - razprava o vzrokih za poškodbe in določitev kritičnih obremenitev - povezovanje z drugimi mednarodnimi programi (EMEB, EC ... ) - načrovane aktivnosti lCP-ja - finančna problematika - razno. Najpomembnejše ugotovitve srečanja Stanje iglavcev se je v desetih, listavcev pa v šestih državah izboljšalo, značilno poslabšalo pa se je le v petih oziroma dveh državah. Slovenski gozd je po skupni poškodova- nosti v evropskem povprečju, pri iglavcih smo med večjimi, pri listavcih pa med manjšimi poškodovanci. Večina držav meni, da je onesnažen zrak eden izmed faktorjev, ki povzroča neko splošno labilnost gozdov. Skrajnežev je malo, pa še ti običajno slabo ločujejo imisij- 432 G. V. 9/92 sko klasiko in poškodbe gozdov širokega prostora. Poročilo o stanju ICP gozdov za leto 1991 ima drugačno zgradbo. Države ICP-ja so na osnovi geografskih in deloma tudi ekoloških pogojev razporejene v 5 skupin . Slovenijo so razporedili v skupino jugo- vzhodnih evropskih držav, skupaj z Hrvat- ska, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Ju- goslavijo. S to razporeditvijo se nisem stri- njal in zahteval premestitev v skupino sred- njeevropskih držav, kjer so Svica, Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška. . . Predlog sem utemeljil z naravnimi danostmi in obstoje- čim mednarodnim sodelovanjem. Pri dopolnitvah manuala se je največ govorilo o monitoringu . tal in analizah prirastka ter o vrstah raziskav na posame- znih ICP raziskovalnih nivojih. Opaziti je težnje, da 1. nivo ostane na sistematičnih mrežah, da se 2. in 3. združita in sta lahko tudi geometrično nesistematična, razprav- ljalo pa se je tudi o najvišjem 4. nivoju, kar je že inštitut v malem. Razumeti je bilo, da je t. i. ekspertna panelna skupina za tla z delom zelo daleč, da so prirastoslovci dose- gli velik napredek in bo v kratkem natančno določeno, kaj določen lCP raziskovalni nivo predstavlja. Vse to bo realizirano na osnovi dela panelnih skupin in gradiv, ki jih morajo ICP-ju dostaviti posamezne države v obliki anket. Predvidene raziskave na najvišjem nivoju naj bi pojasnile vzroke poškodovanosti go- zdov ter dale osnove za določitev do pustnih in kritičnih obremenitev ekosistema. Znan- stveniki se bodo v začetku še posebno intenzivno lotili tal. Osnova vsega sodelovanja med posa- meznimi programi in institucijami so enotna merila zajemanja določenega parametra iz kompleksa raziskav fenomena velikopo- vršinskih poškodb gozdov. Zelo enostaven zaključek, njegova realizacija pa je zelo zahtevna; vendar se stvari dobro razvijajo . Nekako osrednja in stalna aktivnost ICP- ja so t. i. trening kurzi . Teh bo letos več, bodo regijski in intenzivnejši. Maksimalna odstopanja med posameznimi člani ne smejo biti večja od 1 O% (v preteklosti tudi do 60 %) . Tako meni strokovni in organiza- cijski spiritus agens ICP-ja g. Panzer. ICP mora biti aktivno vključen v vsa dogajanja okoli poškodb gozdov in onesnaževanja okolja, sodelovati mora na raznih konferen- cah in kongresih . S tem v zvezi je bil večkrat omenjen tudi IUFRO kongres ·1992. Načrtovane aktivnosti so neposredno odvi- sne od finančnih sredstev. Predlagano je bilo, da se letni fond za delovanje ICP-ja poveča, kar pomeni, da bodo prispevki držav članic večji. Pod točko razno smo kot ponavadi povedali tisto, kar smo prej pozabili, posebni sta bili le poročili kanadskega in ameriškega opa- zovalca. Razložila sta njihove raziskovalne programe. Še nekaj zabeležk s srečanja - sprejemljivo je samo ekoklimatsko raz- vrščanje evropskih držav v več skupin, - Pogosto smo zelo protislovni. Po eni strani govorimo o slabšanju stanja gozdov, po drugi pa o povečanem prirastku in rasti lesnih zalog. - Nobena delovna skupina, še posebno pa ne ICP, se ne sme zate kati k nekim splošnim zaključkom in pavšalnim ukre- pom; je pa to šibka točka velikih delovnih skupin, pravi lnnes iz Velike Britanije, naj- večji konstruktivni razpravljalec te skupine in neoficialni lektor za angleščino. - Zelo pogosto nimamo primerjalnih (ni- čelnih) vrednosti, kar nas vodi v popačenje trendov (analiz). - Dokazano je, da 40% osutost povzroči 20-25% padec prirastka. - Niso (nismo) se zedinili , kateri del drevesne krošnje se pri oceni osutosti iz- ključi in če se sploh kaj izključi. - Veliko smo govorili o celotnem postop- ku foliarnih analiz. Mnenja so bila zelo različna, zato je finski delegat g. Ka upi predlagal konstituiranje posebne panelne ekspertne skupine za to področje. Status Slovenije v tej delovni skupini je treba urediti na državniški ravni. Naše krat- koročne strokovne obveznosti (dostava po- ročila, stališče o vlogi onesnaženega zraka za poškodbe gozdov, pismeno poročilo o popisu poškodovanosti gozdov 1 991, an- keta o naših aktivnostih) pa so že izvršene. ICP želi, da vsaka država članica ICP-ja naredi popis poškodovanosti gozdov vsaj na 16 x 16 km mreži. To je bi la izrecna želja g. Panzerja. V letu 1992 je bila ta želja pri nas praktično neizvedljiva. Slovenija je dobila priznanje za stalnost v delovni sku- pini in za sodelovanje našega predstavnika v ekspertni panelni skupini za tla. Dobro bi bilo, da pridemo tudi v ekspertno panelno skupino za prirastek. Organizacijo sestanka v letu 1993 so prevzeli Madžari. Za našo uveljavitev, in končno tudi zaradi našega gozda, bo kmalu treba razmisliti o sestanku pri nas. Pogoj za uspešno srečanje pa ni , tako kot v preteklosti poškodovani gozd, ampak raziskovalni dosežki, in teh imamo kar precej; priprave na tak sestanek pa bi raziskave še pospešile . Francozi so sestanek zelo dobro pripravi- li , program z določenimi kulturnozgodovin- skimi in pogostitvenimi vložki popestrili , poskrbeli, da smo z besedo in sliko spoznali Provinco, v kateri je veliko lepega in zanimi - vega . Vsem, ki so mi finančno pomagali (Fran- cosko ministrstvo za kmetijstvo in gozdar- stvo, ICP, Slovensko ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano) naj bo na tem mestu izrečena prisrčna hvala. Marjan Šolar G. V. 9/92 433 Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Raziskovalna skupina prof. dr. Franca Batiča z Inštituta za gozdno in lesn~ gospodarstvo v Ljubljani je v sodelovanju s skupinami iz Oddelka za rastlinske znanosti Univerze v Cambridgeu, Inštituta za sistematsko botaniko Univerze v Munchnu in Inštituta za rastlinsko fiziologija Univerze v Gradcu, prijavila evropski izobraževalni program TEMPUS z naslovom Bioindikacija onesnaženosti gozdnih tal - razvoj metod in šolanje. Namen programa je: 1. razvoj in adaptacija metod bioindikacije onesnaženosti gozdnih tal za slovenske razmere; 2. oblikovanje raziskovalne skupine v Ljubljani, ki bi bila v treh letih sposobna izvajati metode bioindikacije, potrebne za analize onesnaženosti gozdnih rastišč v Sloveniji na mednarodno priznani in primerljivi ravni; 3. predstavitev skupine in metod na izobraževalnem seminarju ob izteku triletnega programa TEMPUS. Mag. Hajka Kraigher V jesenskih mesecih (od 1. 9.-15. 11. 1992) smo pregledali zdravstveno stanje sadik v petindvajsetih gozdnih, topolovih in okrasnih drevesnicah, ki so jih upravljalci in lastniki prijavili za pregled. Obvezni in redni zdravstveni pregled semena in sadi/nega blaga, ki se uporablja v gozdarstvu, predpisujeta Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci in Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadi/nega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin. Letošnja ocena je, da je pridelovanje sadi/nega blaga, kljub vsesplošni strokovni ohlapnosti v gozdarstvu, ki je posledica splošnih težavnih razmer v gozdarstvu, še vedno dovolj korektna, kar je spodbudno. Seveda pa nevarnost, da se stvari poslabšajo, še vedno ni mimo. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje nadzora tega blaga v prometu. Alenka Munda Izdelan je projekt računalniške podpore Javni gozdarski službi Slovenije. V mrežo so vklj-učeni vsi »organskic< udeleženci in tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vrednost strojne in osnovne programske opreme je 400.000 DEM, kar bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 1993 moralo zagotoviti, če ima resen namen gozdarstvo spet postaviti na noge. (Sicer pa je ta znesek, glede na porabo drugih ministrskih resorjev, samo kapljica!) Marko Kmecl Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Stekel je višješolski študij ob delu za zaposlene gozdarske tehnike. Za 116 vpisanih potekajo predavanja in vaje ločeno na treh lokacijah : v Ljubljani (39), Postojni (33) in v Slovenj Gradcu (44). V oktobru je stekel tudi univerzitetni program podiplomskega študija »Varstvo okolja«. Med 30 vpisanimi iz najrazličnejših strok so tudi 4 gozdarjj. Gozdnogojitvena enota (prof. Mlinšek) je izvedla nekajdnevni seminar za izbrano skupino avstrijskih gozdarskih inženirjev na temo »Sonaravno gospodarjenje z gozdovi<<. 434 G. V. 9/92 [ AKTUALNO n * n-~AKTUALNO H * AKfUALJiJd:j Znanstveno pedagoški sveti Oddelka za gozdarstvo, Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani so soglasno sklenili, da se prof. Mlinšku podeli častni naslov ,,zaslužni profesor«. Podelitev bo opravljena ob dnevu Univerze v Ljubljani 2. 12. 1992. To visoko priznanje prof. Mlinšku je hkrati priznanje Gozdarskemu oddelku in gozdarski stroki v Sloveniji. Z Univerze za kulturo tal z Dunaja je Oddelek za gozdarstvo obiskal doc. dr. Herbert Ki/lian in imel javno predavanje na tematiko zgodovina gozdarstva z naslovom: ''Od klina do motorkea. Na enotedenskem študijskem obisku na Oddelku za gozdarstvo so bili naslednji profesorji iz gozdarskega oddelka Tehniške univerze v Zvolenu (Slovaška) : prof. dr. štefan šmelko, doc. Milan Hladik C.Sc. in docent Vladimir Scheer C.Sc. Dr. Franc Gašperšič Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Na seji izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva Slovenije dne 27. oktobra v Postojni so člani razpravljali o razmerah v gozdarstvu in perspektivah. Celovito so predstavili ministru mag. Jožetu Protnerju perečo problematiko zaradi brezzakonja, zaradi katerega se kažejo posledice v gozdovih in pri stroki, kar vse bolj pritiska gozdna gospodarstva v vprašljiv položaj. Podali so kritične pripombe na predlog zakona o gozdovih in na politiko izvoza gozdnih sortimentov. Na novembrski seji (23. 11.) so člani 10 obravnavali in se dogovorili : - o delu in financiranju združenja - o pripravi spremembe kolektivne pogodbe in - o opravljenih aktivnostih in obveznostih glede akcij'e komuniciranja z javnostjo za spreminjanje stališč gospodarjenja z gozdovi. Projekt je zaključen. Sprejeti media plan predvideva, da bo oglašanje v javnosti trajalo 12 tednov. V vseh medijih se je akcija začela 20. 11. 1992. Oktobra je bilo organizirano že tradicionalno srečanje članov pododbora za gozdne učne poti in njihovih skrbnikov, tokrat na učni poti Planina-Mirna gora. Pogovorili so se o novih pridobitvah na tem področju po gozdnogospodarskih organizacijah in o bodočem delu. O dbor za tisk in propagando je obravnaval opravljeno propagandno in izdajateljsko dejavnost v gozdarstvu Slovemje v letu 1992 ter pripravil osnove in idejne predloge za program v letu 1993. Odbor za računalništvo je obravnaval razmere v računalništvu in podal osnovne ugotovitve in usmeritve za pripravo bodočega informacijskega sistema, ki naj bi učinkovito zagotovil bodoče potrebe gozdarske stroke. Odbor za trg in cene je obravnaval tekočo problematiko. Člani so se dogovorili tudi, da se za novoletna drevesca zadrži režim iz preteklega leta. T oni EJukic je pripravila obsežnejša analizo izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih, ki razčlenjuje vso neurejeno problematiko in opozarja na vzroke ter posledice. Mag. Janez Pogačnik G. V. 9/92 435 IZ TUJEGA TISKA GDK : 116.6(213)(048.1 ) Povratek k travnatim koreninam v Keniji Peter de Groot in David Hall : Back to grass roots in Kenya, New Scientist, 7. januar 1989. Članek opisuje vaški projekt, ki se je spoprijel s problemom erozije , in hkrati z zadovoljevanjem dnevnih življenjskih po- treb prebivalstva. Zagotovil naj bi drva, travo za kritje strehe in živinsko krmo, ustavil erozijo in mogoče preprečil, da bi se jezero Baringo spremenilo v močvirje. Področje Baringo leži na območju Veli- kega jarka v centralni Keniji . To je sušno nižavje, kjer so padavine pičle in neredne. Po 80 letih erozije je zemlja postala kamnita in zbita. Tam, kjer je vegetacija še prežive- la, je v glavnem bodikavo grmičevje, ma- lega pomena za življenje ljudi in živine. Preživetje ljudi v tem semiaridnem nižavju je izredno težko in v glavnem odvisno od živine. Z naraščanjem prebivalstva, ki po- meni dodaten pritisk na to obubožano, obrobno deželo, pa se še slabša . Nižavje v Baringu ni bilo vedno neplodno . Do pred približno osemdeseti mi leti so trave rastle tako bujno, da so evropski razisko- valci morali stati na podstavkih, ko so streljali slane. Toda ko so prispeli sem priseljenci iz Evrope, so zavzeli dobra kme- tijska zemljišča in prisilili domačine , da so se premaknili s hribov v nižino. Zaradi številnejše živine, omejene na manjša trav- nata območja v dolini, je počasi izginila trava. Tudi ni bilo več naravnih travnih požarov in začele so rasti grmovne vrste, kot je npr. akacija. Nedavno je izginilo še to, ker so grmovje izkrčili zaradi kmetijstva in pridobivanja oglja. Posledica surovih po- segov v ta občutljiv ekosistem je bila erozi- ja. Rešitev za nakopičene probleme je pro- jekt, ki se je spoprijel z erozijo, ter obenem z dnevnimi življenjskimi potrebami domači ­ nov. Projekt Baringo je izjemen iz dveh razlogov: 1 . ker je zamisel domača , ter z 436 G. V. 9/92 njim upravjajo domačini in 2. ljudje, ki naj bi jim s projektom pomagali, imajo vpliven (in naraščajoč) delež v vseh fazah njego- vega poteka. Cilj projekta Baringo je prožen in prilagodljiv glede na spreminjajoče se potrebe lokalnega prebivalstva, in se kot tak lahko v prihodnje še nadaljuje. V deželi, polni razvojnih programov, je projekt Ba- ringo osvežujoča novost. Pomeni borbo proti vse hujši eroziji, in vse to pod vod- stvom domačinov samih. Murray Roberts, ki je osnoval projekt Baringo, je bil rojen in je tudi odrastel na področju Baringa. Opazil je naraščajoče potrebe domačinov po gorivu ter po krmi za njihovo živino. Želel se je spoprijeti z erozijo , ki se je v zadnjem času še okrepila. Roberts je dobil dolgoročni kapital od nizo- zemske vlade ter začel izvajati projekt na začetku leta 1982. Saditi je začel hitro rastoče vrste, odporne proti suši. Preden so začeli izvajati projekt, so teme- ljito raziskali mnenje lokalnega prebival- stva. Ugotovili so, da mlajši ljudje niso močno zaskrbljeni zaradi nazadovanja oko- lja. Otroci, ki so odrasli v sušnem nižavju Baringa, ne čutijo potrebe po izboljšanju na območju , ki po njihovem mnenju ni nikoli bilo posebno plodno in verjetno tudi nikoli ne bo. Starejše ljudi pa motijo spremembe, ki so jim bili priča v življenju . Suše so se pojavljale ciklična, vsakih 6 do 8 let, toda dovolj trave je preživelo, da nekako nahra- nijo živino . Starejši ljudje so tudi opozorili, da se bo dežju po jarkih spira blato v jezero . Jezero Baringo, ki je bilo nekoč bleščeče modro, ima zdaj rdečerjavo barvo afriškega prahu. Ribiči pravijo, da postaja jezero plitvejše in nekaj ekspertov napoveduje, da bo kmalu postalo močvirje . Toda kvaliteta vode je tisto, kar najbolj zaskrbljuje. Jezero je bilo namreč glavni vir pitne vode. (Zdaj ljudje zbolijo, če pijejo jezersko vodo ; prej je bila voda pitna.) Tako kot na Zahodu tudi tukaj skrb za okolje v glavnem odraža tekoče potrebe ljudi . ln, kot so ugotovili, so celo potrebe tesno povezanih ljudi lahko različne in spre- minjajoče . Okrog 90 % ljudi na območju Baringa je odvisnih od živine in kmetijstva. Vsakdo potrebuje kurivo, gradbeni material in vodo. Za prvi korak pri projektu je treba poiskati praktične poti za vzgojo najbolj uporabnijh rastlin na močno degradiranih tleh. Za uspeh projekta je potrebna kra- jevna podpora. Odločitev o izvedbi projekta so sprejemali prek krajevnih zborov ter ga pregledali in odobrili na območni ravni. Projekt so začeli izvajati na dveh močno erodiranih površi- nah, s tem da so sadili hitro rastoče , suši prilagojene rastline. Entuziazem je oviral dvom, da bi karkoli lahko kdaj zrastlo na takšnih tleh . Na koncu so se vsi strinjali , da za izvedbo projekta uporabijo nekaj skupne površine - za začetno obdobje treh let. Na njej bodo zaposleni domačini sami. Izziv je ugotoviti najbolj smotrno izrabo zelo pičlih količin vode. Povprečne letne padavine na tem ob- močju znašajo okrog 600 mm, toda dež večinoma pade v kratkih , močnih nalivih, ko voda težko prodre v· zbita, skal nata tla . Odtekanje izpira vrhnji del. Obstoj dreves in trav je odvisen od zadrževanja vode. V projektu so razvili sistem mikrozbiralnikov, ki se je izkazal kot izjemno učinkovit za ustavljanje odtekanja vode. Najprej z ba- grom oblikujejo serijo nasipov, visokih 36 centimetrov, ki so 4 do 10 metrov narazen in potekajo po slojnicah. Uporaba strojev je v tej fazi uči nkovita , ker z njimi zgradijo močnejše , bolj enotne nasipe kot ljudje . Stranski nasipi, visoki 20 cm, potekajo pra- vokotna na vodoravne nasipe, da zaključijo rezervoar. Po močnem dežju delavci posa- dijo v mikrozbiralnik med 5 in 1 O sadik hitro rastočih drevesnih vrst in posejejo travo. Posamezna polja nato zaščitijo pred živino in divjimi živalmi s solarnimi električnimi ogradami in stražo. V tej zgodnji fazi živina lahko resno poškoduje setev. Lokalna podpora pomeni , da se ljudje strinjajo s projektom ter da njihove živali ne zahajajo na ta polja . Na- meščene električne ograde uspešno zadr- žujejo živino in divje živali. Ob suši leta 1984 so bile sadike dovolj velike, da so kljubovale, in ljudje so lahko želi travo za krmo in za pokrivanje streh . V osmih letih obstoja projekta ni bilo resnih zlorab v zaprti skupni površini, ker so ljudje lahko polja v nuji tudi uporabljali . Domačini vedo, da je zemlja njihova, toda, kar je š.e bolj pomembno, razumejo , da je tudi hrana, pridelana znotraj polj, njihova. Ugled projekta se je razširil, brž ko so ljudje videli rasti travo in drevje, ter ugodne učinke projekta v času nadlog . Do konca leta 1987 so posadili prek 145.000 dreves v 13 ograjenih poljih , ki se razprostirajo na 400 ha. Pet od teh polj so i O-krat odprli za pašo goveda in ovac v sušnem obdobju ter košnjo trave za krmo in pokrivanje streh. Projekt je cenjen, ne samo zaradi njegovih produktov, temveč tudi zarad·i drugih po- stranskih učinkov . Poleg vzpostavljanja plodnosti zemlje je zaposlovanje cenjeno kot najvrednejši uči­ nek. Denar je dobrodošel , ker je moderno življenje odvisno od nekaterih potrošnih dobrin, ki jih je potrebno kupiti ; tudi vzgoja otrok je draga. Projekt, zaposljuje okrog 45 ljudi v mrtvi sezoni in 200 ljudi v konicah. ženske znajo ceniti to, da ni več potrebno hoditi 6 ur po vodo; zgradili so namreč tudi zbiralnike za vodo. S stroji so zgradili tudi ceste . Kljub temu, da so prvotno bile zgra- jene za osnovanje in oskrbovanje polj, omo- gočajo ceste lažje in hitrejše potovanje ljudi . Kratkoročne koristi so dale projektu pod- poro lokalnih skupnosti in mu omogočile , da opravlja svoje dolgoročne namene. De- lavci v projektu ne iščejo nove zemlje, posamezniki in skupnosti prihajajo 1< projek- tu , da bi ustanovili celo večja polja na svojih območjih. Polja bodo lahko kmalu redno odprli za pašo v sezonah, ko je nabava krme pičla, to je tik pred vlažno sezono . Za Robertsa je prvi namen projekta Ba- ringo ustanoviti primerno lokalno upravno ureditev, zaustaviti erozijo in izboljšati plod- nost taL Potreba po zaustavitvi erozije pa je vsekakor pretežko sporočilo, da bi prod- rlo med domačine. Večina ljudi na tem področju se sicer strinja, da je sad nja drevja pomembna. Toda želja za drevesi v glav- G. v. 9/92 437 nem odraža trenutne potrebe prebivalstva, in te so: prehrana živine, senca in blagi vetrič. Nihče od ljudi, s katerimi so govorili, ni omenil, da sadnja dreves in trav lahko ustavi erozijo. Projekt Baringo je uspel, ker je to v vseh pogledih projekt travnatih korenin. Od tod podpora in zaupanje, ki ga projekt zdaj uživa. če bi bil projekt Baringo osnovan po GDK: 174.7 Larix decidua Mili. : 228.0(048.1) strogih in kratkovidnih knterijih institucij, kot je npr. Svetovna banka, bi bil projekt zdaj verjetno na dolgem seznamu napak. Ukre- panje v Baringu lahko služi kot vzorec za podobne razvojne projekte in poduk za naše razmere, kjer so problemi z okoljem prav tako resni, čeprav trenutno ne tako očitni. Ljubo Cenčič Macesen - vrsta za bogatitev listnatih gozdov Leibundgut, H. : Die europaische Larche (Larix decidua Mili.). Beitrage zur Unter- scheidung ihrer Herklinfte und Verwendung al s Gastbaumart (Evropski macesen- Larix decidua Mili.). Prispevki k razlikovanju nje- govih provenienc in uporabi kot vnešene drevesne vrste). Schweiz. Z. Forstwes., 142 (1992), 2, 91-118. Profesor Leibundgut, priznani mojster go- jenja gozdov, kljub visoki starosti še vedno piše knjige in članke. številni ponatisi nje- govih knjig kažejo, da zna prof. Leibundgut zelo zanimivo podajati svoje bogate izkuš- nje in pritegniti širok krog bralcev. Članek nam prinaša zanimivo spoznanje, da je macesen zelo primerna vrsta za povečevanje deleža iglavcev v listnatih go- zdovih in da se z vnašanjem macesna lahko izognemo nezaželenemu »Zasmre- čenju«. Tako so v deželah na obrobju Alp, kot je švicarski Mittelland, pa tudi na Bavar- skem, v Avstriji in še kje, nekdaj veliko pogozdovali z macesnom. Kot pravi avtor, bi moral biti danes švicarski Mittelland ves poraščen z macesnom, če bi vsa ta pogo- zdovanja uspela. Toda od nekdanjih obšir- nih nasadov in setev je danes ostalo bore malo. Vzrok za to je zelo preprost: macesen potrebuje veliko nege in zaščite in tega je bilo očitno premalo. Že macesnovo mladje se pogosto zaduši v travi in drugem prital- nem rastju. Poleg tega macesnovo mladje močno ogrožajo miši in divjad. Macesnove krošnje nikoli ne smejo biti zasenčene in zakrnele, če želimo macesen obdržati v gozdu. Tako je že pri mladju potrebna nega krošenj. Sicer je bolje, da se z macesnom 438 G. V 9192 sploh ne ukvarjamo. To velja seveda za območje listnatih gozdov v nižjih legah, kamor poskušamo macesen vnašati. Na področju svoje avtohtone razširjenosti v Alpah se macesen pojavlja na revnejših rastiščih, kjer ni posebno ogrožen zaradi konkurence drugih drevesnih vrst in se lahko obdrži tudi brez pomoči nege in zaščite. Sicer je macesen vrsta s pionirskim ekološkim značajem in se lahko uveljavlja na zelo širokem spektru bukovih rastišč, seveda če ga primerno zaščitimo in negu- jemo. Neprimerna rastišča za macesen so neprevetrene in pogosto meglene kotline in doline, sicer pa suha in zelo plitva tla, zbita in neprezračena tla ali drugače zelo neu- godna rastišča. V primerjavi s smreko ima macesen znatne prednosti pri vnašanju v listnate gozdove. Tako je macesen manj ogrožen od vetra, snega, bolezni in škodljiv- cev. Razmeroma dobro prenaša kronično onesnažen zrak. Tako za macesen lažje najdemo primerna rastišča, kot za smreko. Poleg tega macesen ponuja dobre možno- sti za proizvodnjo visokovrednega lesa, za kar so potrebne starosti od 120-140 let. Pri macesnu nimamo posebnih problemov za- radi prezgodnjih prisilnih posekov, kot se to rado dogaja pri smreki. Tako moremo z vnašanjem macesna za nekajkrat povečati čisti donos bukovih ali drugih listnatih go- zdov. Avtor še posebno poudarja vrednost macesna za podobo krajine. S svojim než- nim zelenjem se macesen dobro vključuje v mehko krajino listavcev, kar npr. pri smreki in boru mnogo težje dosežemo. Avtor obširneje poroča o svojih razisko- vanjih s pomočjo t. i. juvenilnih testov, s katerimi je skušal najti značilne razlike med posameznimi macesnovimi proveniencami. Pri tem je analiziral morfološke, fiziološke, fenološke in prirastne značilnosti mladih macesnovih semenk različnih provenienc. Od vseh evropskih drevesnih vrst se najbrž macesen odlikuje z največjim številom ras, čeprav je območje njegove naravne razšir- jenosti razmeroma zelo majhno. Tako je razumljivo tudi veliko število provenienčnih poskusov z macesnom v Srednji Evropi, o katerih poročajo številni prispevki v literatu- ri, ki jih avtor navaja v seznamu literature. Za vnašanje v Srednji Evropi avtor pripo- roča provenience iz Sudetov, nižjih leg Visokih Tater, provenience z vzhodnega in južnega roba Alp. Avtor odločno odsvetuje visokogorske centralnoalpske provenience. Visokogorskih provenienc tudi drugače ne smemo prenašati v nižje lege. Avtor tudi odsvetuje macesen poljske provenience iz nižjih leg, ki sicer hitro raste, toda je zelo slabo oblikovan. Merilo za primernost je predvsem oblikovanost debla in debelina vej, odpornost proti macesnovem raku, pri- raščanje. Kakih macesnovih monokultur si v ob- močju listnatih gozdov sploh ne moremo predstavljati. Da macesen sploh obdržimo v gozdu, ga vnašamo v večjih ali manjših skupinah, pa tudi kot posamično primes, vendar mu moramo vedno zagotavljati vla- dajoč položaj v sestoju. To pomeni zelo skrbno nego krošenj. Zakrnele krošnje se ne popravijo več. Zelo je priporočljivo, da imamo macesen v vladajočem sloju, in da mu pri tem polnilni sloj listavcev zasenčuje najvrednejši del debla in ga čisti od vej. Za proizvodnjo visokovrednega lesa je nujno obžagovanje vej. Da bi macesnovi nasadi ne propadli za- radi pomanjkljive nege in zaščite, je pripo- ročljivo macesen saditi v gnezdih po naj- manj štiri sadike skupaj. Taka gnezda pri negi lažje obvladujemo, poleg tega so ma- cesni v gnezdu varnejši pred pritalnim rast- jem in divjadjo. Iz več dreves v gnezdu izberemo najprimernejšega kot nosilca funkcij, kar je dobrodošla priložnost za gojitvene selekcijo. Možnosti vnašanja macesna pri nas še zdaleč niso izrabljene in tako lahko članek prof. Leibundguta kar najbolj priporočam . Tudi seznam literature je nadvse koristen. Dr. Marjan Zupančič Zahvala dijakov GŠC Postojna V septembrskih dneh je zaključila šolanje večina dijakov četrtega letnika Gozdarske srednje šole v Postojni. To je bila pNa generacija gozdarskih tehnikov, ki je po 1 O letih opravljala zaključni izpit v celoti: iz slovenskega jezika in književnosti, mate- matike ali tujega jezika, biologije z dendro- logijo in seminarske naloge iz strokovnih predmetov. Dijaki in razrednika se zahvaljujemo vsem tistim doktorjem, diplomiranim inže- nirjem, inženirjem in tehnikom gozdarstva (okrog štiriindvajsetim posameznikom), ki so dijakom pomagali pri pripravah in izvedbi seminarskih nalog. Hvala tudi vodstvom gozdarskih organi- zacij: GG Postojna, GG Maribor, SGG Tol- min, GG Kočevje, GG Bled, GG Novo mesto, GG Snežnik, Lesna Slovenj Gradec, Semesadike Mengeš, ki so nas v teh težkih časih finančno ali drugače podprle, da smo lahko uspešno izvedli zaključni ples in za- ključno strokovno ekskurzijo. Še posebno hvala GG Postojna za iz- datno finančno pomoč in GG Maribor, obrat Ruše, za celovito oblikovanje enega dne naše zaključne strokovne ekskurzije. Dijaki 4. letnika· Gšc· Postojna v šol. l. 1991/92 in razrednika: prof. Eva Čeč in Pavel Vrtovec, dipl. inž. G. V. 9/92 439 NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Ludvtk Dimitz Ludvik Dimit.z se je rodil 9. septembra 1842 v Ljubljani. Po končani realki v Ljub- ljani je opravil triletno gozdarsko pred- prakso na Tirolskem, nato pa do 1861 študiral na Gozdarski akademiji v Maria- brunnu. Do 1878 je deloval v Sloveniji, kjer je zaslužen za pogozdovanje Krasa na Kranjskem, za osnovanje gozdnih dreve- snic v Postojni _in Senožečah, za reformo zakona o gozdovih, za osnovanje deželne nižje gozdarske šole pri graščini Snežnik (1868-1875) in Kranjsko primorskega go- zdarskega društva (1875-1918) ter za reor- ganizacijo gozdarsko-tehnične službe. Bil je pobudnik ustanovitve gozdarskega od- bora v okviru Kranjske kmetijske družbe. Uspel je ustaviti prodajo državne posesti zasebnikom in dosegel obrat procesa pro- daje zemljišč v korist Avstrije . Za Kranjski verski zaklad . je dosegel nakup gozdnega veleposestva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. S predavanji o estetiki go- zda, varstvu naravnih redkosti in etiki lova je načrtno vzgajal gozdarske strokovnjake v duhu varstva narave. Na Dunaju je bil GDK : 902.1 Avgust Kafol Avgust Kafol se je rodil 27 . septembra 1882 v Čepovanu pri Novi Gorici. Obiskoval je gozdarske šole v Idriji, Brucku in Pazinu. Leta 1897 je začel delati kot pripravnik pri gozdni direkciji v Gorici. Vsa službena leta je deloval na slovenskem Krasu- področje obnove in gojenja gozdov. Ustanovil je gozdne in sadne drevesnice v Postojni in Komnu in v njih vzgajal sadike, primerne za kraške razmere. Z ustanovitvijo trsnice v Komnu je kraškim vinogradnikom zagoto- vil cepljenje žlahtnih sort. Z nabavo kako- vostnih pasem živine je pospeševal tudi 440 G. V. 9/92 i 886 vodja gozdarskega raziskovalnega zavoda, od 1890 do upokojitve 1903 pa ministrski svetnik in šef gozdarsko tehni- škega oddelka za upravo državnih in za- kladnih gozdov. Imenovan je bil za prvega častnega doktorja Visoke šole za zemlje- delstvo na Dunaju. Bil je častni član Gor- njeavstrijskega in Kranjsko primorskega go- zdarskega društva. Uveljavil se je tudi kot strokovni pisec, v glavnem v nemškem jeziku . Življenje se mu je izteklo leta 1912. BIBL. : - ,,Potni poduk o Krasu in pogo- zdovanju Krasa« . Ljubljana, 1871 . - »Jagd- historisches uas Krain.« Mittheilungen des historischen Vereines fOr Krain, 1861. - »Die forstliche Verhaltnisse Bosniens und der Hercegovina,« Wien 1905. - »Die Pflege des Schonen im Walde. « Mitteilun- gen des Krainisch kustenlandischen Forst- vereines, 191 O. LIT: A. Šivic, Dr. Ludvik Dimitz, »Gozdar- ski vestnik 1960, 182. Cvetka Koler živinorejo, kot lovec pa se je zavzemal za zdravo in vrstno pestro divjad. S svojimi dejanji je prosvetljevalljudstvo in doprinesel k splošnemu napredku Krasa. Leta 1952 je postal prvi častni član DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije. Umrl je 16. februarja 1955 v Ljubljani. Leta 1957 so mu v borovem gozdu pri Komnu postavili spomenik. LIT: M. 8 ., Avgust Kafol, Gozdarski ves- tnik 1955, str. 84. Cvetka Koler ~-r _ __ _ 1 1 r r 1 1 r