Da jih ne bodo ovirali Kot se poroča, je Hitler ;ukazal Italijanom,, da naj izpraznijo Sicilijo vsega civilnega prebivalstva. Nekdo to tolmači tako,, da hočejo imeti iNemci dovolj prostora, kadar bodo, bežali in da si že Zdaj čistijo pot. V Libiji, so, kol znir.no pokazali, da znajo hitreje bežati kot Italijani. KAJ MORA VEDETI AVTOMOBILIST Obupen položaj v Sloveniji prevoziti na mesec najmanj 1,286 milj. Zdaj bo imel na sebi dve obtežbi, 1) ker je izstavil prošnjo za gazolin pod napačno pretvezo in 2), ker je zakopal na vrtu dva tanka, ne da bi prej dobil dovoljenje od mesta Euclida. Kazen je $500 za vsak dan, odkar sta tanka v zemlji, to je od septembra do včeraj. Tanki so bili skriti med grmi-čjem, sesalke so bili pobarvane zeleno kot grmičje in od njih do garaže je bila napeljana cev za natakanje gazolina._ Japonci napadli zavezniške čete pri pristanišču Buna, toda zavezniki so vse napade odbili. Poročilo zaveznikov tudi za«-trjuje, da Japonci kršijo mednarodno pravilo in bombardirajo bolnišnice. V treh slučajih so japonske bombe ubile zdravnike, zdravniško osobje in bolnike. Zavezniki ne poročajo, kaj se je zgodilo z gorečim rušilcem, ki je bil dvakrat zadet. Nemcem je padlo v roke j 20 francoskih ladij Washington. — Mornariški tajnik Knox je povedal, da je padlo v francoskem pristanišču Toulonu 20 ladjih Nemcem v ro-| ke. Med temi so tri bojne ladje,1 ki so sicer poškodovane, toda se! jih bo dalo popraviti. Mr. Knox je rekel, da je bilo, v pristanišču ob prihodu Nem-j cev 75 ladij vseh vrst. Od teh i so jih Francozi potopili 51, šti-j ri so ušle, 20 jih je pa ostalo ne-j | poškodovanih. Francoska vlada ^ j je prej poročala, da ni ostala v j pristanišču nobena ladja na vo-I di in da jih je.šlo v morje G0. --o- Angleški bombniki so zopet razsajali nad Italijo London, 9. dec.—Sinoči so težki angleški bombniki zopet obiskali italijanske tovarne v severni Italiji. V poletu je bilo tojiko bombnikov, da so leteli nad Genevo, Švica, polnih 45 minut v neprestani vrsti. Pred tem je dobila Italija zadnji napad prošli petek. Takrat so ameriški bombniki zmetali na pristanišče Napel več kot 100,000 funtov bomb, poto- . pili eno križarko ter poškodovali dve bojni ladji. -o- Franco hvali Hitlerjev in Mussolinijev novi red London. — španski diktator Franco, j« imel or^il naxednim koncilom falange'govor, v katerem je hvalil "novi red," ki sta ga vpeljala Hitler in Mussolini. Izjavil je tudi, da Španija ni zaprla vrata monarhiji, ki pa mora dokazati, da obstoja radi špa- : nije in ne Španija radi monar- ; hi je. Franco se je pa skrbno izognil vsaki izjavi glede Španije in sedanje vojne. Tudi ni ničesar j omenil radi okupacije severne. Afrike po zaveznikih. Povojna 'II ekonomija, je rekel, bo morala , izbirati samo med totalitarnim komunizmom ali totalitarnim fašizmom. Ameriški in angleški j s poslanik sta bila navzoča pri a govoru. ] Prošnje za obnovitev knjižic A, B in C se lahko napravijo vsak čas tekom 30 dni, predno poteče veljavnost sedanjih knjižic. Ne pozabite tudi, da morate dati pregledati kolesa vašega avta in sicer na prostorih, ki so odebreni od urada za kontrolo cen. Prvo pregledovanje avtnih koles potniških avtov mora biti izvršeno med 1. decembrom 1942 in 31. januarjem 1943. Po tem času morajo pa oni, ki imajo knjižice A in D, dati pregledati kolesa svoje avta na vsake 4 mesece, oni s knjižicami B in C pa na vsaka dva meseca. Ako pregledovale ne sname keles, lahko računa od vsakega kolesa po 25c. Ako pa kolesa sname za pregled, lahko računa po 50c od vsakega kolesa. Ako bo našel kolesa v dobrem stanju, bo inšpektor podpisal listino, ki 3te jo dobili, ko s|e se registrirali za knjižice. Ako bo pa videl, da potrebujejo kolesa ali notranje cevi popravila, ne bo listine podpisal, dokler popravila ne izvršite. Ako inšpektor priporoča popravilo ali nova kolesa, morate zaprositi za certifikat pri svojem odboru za racio-niranje, ker brez tega certifikata ne morete dobiti novih koles, niti vam ne popravijo starih, o in Mrs. Frank Glavan iz 828 E. 140. St. je prišel za 15 dni na dopust. Služil je v Južnem Pacifiku, bil radi obolelosti poslan v San Francisco in zdaj je dobil dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. J« ISl |5B Albert A. Hlabse, sin Mr. in Mrs. Anton Hlabse, 1082 E. 72, St., je odšel v U. S. Maritime Training Sta., Sheepshead Bay, Brooklyn, N. Y. Njegov brat Anthony služi že štiri mesece pri obrežnem topništvu. Vso srečo in zdrav povratek. pa Pa Pvt. Louis L. Bajt, sin Mr. Andrew Bajt iz 5604 Carry Ave. prišel do pondeljka na dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo. Njegov naslov je: Pvt Louis L. Bajt, 926 Guard Sq. Army Air Base, Salina, Kans. Rusi so se pognali zopet naprej na 2 frontah Moskva, 9. dec.—Ruska armada je prešla s pardnevnega zastoja v napad pred Stalingra-dom in pri Rževu. Zajeli so več utrjenih vasi ter razbili tri nemške garnizije pri Veliki Luki. Velika proti ofenziva, ki so jo izvajali Nemci zadnje dni in ki je ustavila rusko napredovanje, je bila zlomljena pod silnim pritiskom ruske armade. Nemci se skušajo rešiti preko snežnih žametov, toda za njimi pritiskajo kozaški konjeniški polki, ki Nemce sekajo brez usmiljenja. 116,000 novih delavcev bo treba v Clevelandu Clevelandska industrija bo potrebovala drugo leto 116,000 novih delavcev. Treba jih bo za nove industrije in pa za nadomestilo vojakov. Zdaj je V Clevelandu zaposlenih v vojni industriji okrog 200,000 delavcev. Vabilo na sejo V petek ob 7:30 zvečer bo seja kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vabljeni so vsi zastopniki kluba društev, gospodinjski odsek in direktorij. Treba bo ukreniti več stvari radi prireditve 31. decembra. Mongolci so poslali Rusom mnogo važnih potrebščin Moskva.—Prebivalstvo Mongolije je poslalo štiri polne vlake raznih potrebščin kot darilo ruski armadi, ker se tako hrabro bori proti Hitlerju. V pošiljski je bilo 1,000 ton mesa, 2,000,000 funtov sirovega masla, na tisoče kožuhov iz ovčje kože in gorke čevlje iz klobuče-vine. Mongoli so nomadski narod in so zelo naklonjeni Rusom. Mongoli so dali ruski armadi v Sibiriji mnogo dobrih vojakov iz'hvaležnosti, ker so jim Rusi leta 1939 pomagali odbiti napad Japoncev. --o- Anglija kliče pod orožje 18 let stare London. — Anglija je znižala starost za vojaško službo od 18 leta in pol na 18 let. Vse moške v starosti od 37 do 41 leta bo pa poslala v industrijo. Fantje pod 19 leti ne bodo poslani na bojišča čez morje. -o- Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. John A. Alich, 7114 Donald Ave. so se ustavile vile rojenice in jim pustile za spomin krepkega sin-kota, ki je tehtal 8 funtov in pol. Ime mu bo John Arthur. Dekliško ime matere je bilo Jeanette Kusa iz 125506 Dove Ave. Mrs. Terezija Kmet-Jakšič je s tem postala že drugič pra-stara ma ma, stara mama in stari ata pa Mr. in Mrs. John Alich iz 6722 Bonna Ave. čestitamo! Premog bo dražji po novem letu v Ameriki Washington. — Premogarji bodo začeli po novem letu delati šest dni v tednu. To bo povzročilo, da se bodo cene premogu zvišale, produkcija premoga bo pa dvignjena na tako višino, kot ni bila še nikdar v zgodovini Zed. držav. Urad za kontrolo cen bo naj-brže dovolil, da se bo premog podražil okrog 20 do 23 centov pri tonu. Od tega gre na račun za delo od 12 do 15 centov, 8 centov pa na račun dražjega materiala. Vladni delavski odbor je privolil, da dobe premogarji po 35 urah dela plačo čas in pol za vse nadaljne ure. V premogorovih zdaj delajo po pet dni na teden, 7 ur na dan. ---o- Japonci so umorili dva katoliška duhovna in dve redovnici Guadalcanal.—Podrobno poročilo pripoveduje, kako so Japonci na 4. septembra brutalno umorili dva katoliška duhovna in dve redovnici. Umorili so jih zato, ker niso hoteli nesti ameriškemu generalu Vander-griftu sporočilo, da njega in njegove marine čaka neizogiben poraz na otoku. Kot pripoveduje nizozemski duhovnik De Heye, ki je ubežal Japoncem, so prišli Japonci na misijonsko postajo ter ukazali duhovnom in redovnicam, naj gredo k ameriškemu generalu na letališče Henderson ter mu povedo, kako brezupen da je položaj Amerikancev na Guadalcanal u, zato naj se nikar ne upirajo Japoncem. Duhovni in redovnice so rekli, da vojaške zadeve niso njihova stvar, nakar so japonski vojaki vse štiri zabodli z bajoneti v vrat. Umorjeni so: Rev. Arthur Duhamel iz Massachussets, Rev. Oudengbyrink iz Holandije, ter sestri Mary Silvija iz Francije in Mary Odilia iz Alzacije. -o- Smrtna kazen, če zbeže od dela Bern, Švica. — Mussolini je ukazal, da morajo delavci v tovarnah ostati na delu, ne glede na to, če tovarno napadejo sovražna letala. Ako bodo zbežali, bodo kaznovani s smrtjo tako, kot vojaški dezerterji. --o- Najdena trupla mornarjev Pri Conneautu, O. so potegnili včeraj iz jezera dve trupli, pri Springfieldu, 6 milj dalje vzhodno pa tri trupla mož posadke, ki so se ponesrečili z vla-čilnim čolnom Admiral pri Avon, O. tostran Loraina. Iz bolnišnice Iz Glenville bolnišnice se je vrnil poznani rojak Frank Mer-har. Zdaj je doma pod zdravni ško oskrbo. Prijatelji in znan-si ga lahko obiščejo na 990 E. 63. St. želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval. Razna popravila Joseph Lozar, 1058 Addison vam izvrstno popravi radio katerekoli vrste, beneške zastore in druge zastore. Kar pokličite ga na EN-0488 ali HE-8557. Posneto iz Bazovice, glasila jugoslovanskega odbora iz Italije, številka od 1. avg. 1942 Zdaj je preteklo 15 mesecev, odkar naš narod vzdihuje pod krvavim jarmom svojih večnih sovražnikov. KakoiJ že prej v zgodovini, streme sovragi našega naroda tudi zdaj za tem, da bi nas iztrebili in v tem cilju uporabljajo vsa sredstva, ki so jim na razpolago. Nikdar ni bilo v tako kratkem času prelite toliko nedolžne krvi. Od Triglava do Vardarja se vlečejo neskončne vrste grobov. Cerkve so postale krvniški odri, hiše pa so grmade. Po naših zelenih vrtovih imamo zdaj grobove namesto gredic s cvetjem. Namesto sadja nam obešajo na drevesa naše nedolžne brate in sestre, a Drava, Sava, Drina in Donava teko rdeče od bratske krvi. Odkar se je raztopil led na teh rekah, je kopanje prepovedano in njihovih voda se! ne sme uporabljati, ker so zastrupljene od tisočev razkra-jajočih se teles. Zvest svojemu staremu političnem načelu, si naš sovražnik tudi to pot prizadeva, da bi med Srbi, Hrvati in Slovenci zanetil nepremostjiv raz por in za to uporablja plačane izdajalce. Prizanašanjoč Hrvatom, se je z neizrekljivo jezo in divja-štvom zagnal na Srbe in Slovence. Njegov namen je seveda, da pokonča najprej naj odpornejše dele našega naroda in da se šele takrat obrne tudi proti Hrvatom, kar jih bo ostalo po odogonu velikih množic na rusko fronto in na prisilno delo v Nemčijo. Večkrat smo že pisali o strahovitem trpljenju srbskega naroda, dočijn je bil dozdaj položaj naših bratov v Sloveniji naši javnosti manj dobro znan. Pred kratkim smo prejeli iz Slovenije podatke, ki bodo izzvali gnus in ogorčenje v vsem civiliziranem svetu. Sovražnik si prizadeva, da bi v čim. krajšem času zlomil telesni in duševni odpor slovenskega naroda in za vse veke uničil mrtvo stražo Jugoslavije. Kar mu v teku stoletnega go-spodstva nad Slovenijo ni uspelo s pomočjo propagande in spletkarjenja, namerava sovražnik zdaj izvesti z ognjem in mečem. N Slovenijo upravljata dva roparja: italijanski komisar Grazi-oli in nemški namestnik Neber-reiter. Oba sta dobila od svojih vlad popolno svobodo za izvršitev naloge, ki jima je paverje-na. Naloga pa je, da se Slovenija poitalijanči, oziroma ponem-či v krajih, ki so pod nemško upravo. Na stotisoče Slovencev je bilo pregnanih na Hrvaško, a Paveličeve tolpe! so jih od tam poslale v Srbijo, kjer so bili sprejeti kakor bratje. Stotisoče drugih je bilo poslanih nekam v Nemčijo, toda kaj se je tam z njimi zgodilo, ni znano. Samo oni Slovenci, ki so člani Heimathbund-a v severni Sloveniji, so dobili dovoljenje, da z močno okrnienimi meščanskimi DELO DOBE ŽENSKE, DA BI PAZILE NA ŠOLSKE OTROKE NA CESTI Ker ni dobiti delovnih moči, je doližnost patriotičnih žensk, da bi pomagale pri varstvu šolskih otrok, kadar gredo v šolo in iz šole. To delo vzame samo del dnevnega časa in plača $35 na mesec. ženske paznice so se v tej službi izvrstno obnesle pri var- stvu mladine, toda v nekaterih krajih jih ni dovolj zapesljivih na razpolago. Tiste, ki mislijo, da bi odgovarjala zahtevam, da so zdrave in da imajo dober vid, naj se priglase v delovnik policijskem kapetanu Arthur Roth na 3735 Cedar Ave. in sicer med 9 dopoldne in 5 popoldne. hamerisk^bdomovina ®|||STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN tB^V^JO SLOVENIAN MORNING ■BŠIim^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER 1 288 1 CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 9, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. pezniki so vrgli Nemce nazaj ■.............. • akcijo so stopili tanki, katere so podpirala letala. „ Nemci so se morali umakniti s pridobljenega ozemlja v Tuniziji. Bitka traja že tri dni in tri it« | noči. $o --------— London, 8. dec. — Zavezniški tanki so s pomočjo rojev le-Pognali osiške čete iz vseh postojank, ki so si jih pridobili < '"jih par dni v sektorju Tebourba v severni Tuniziji. Boji za l3 *st Bizerte in Tunisa se vrše brez prestanka že tri dni in tri i . ^----- teriški general Eisenhower! /vil, da ni res, da bi osiškaj potisnila nazaj krilo za-j "'kov pri Tebourbi, kot je tr-i ^ijo iz Berlina, ^ala obeh armad se bijejo-^dtnoč. V nekaterih krajih j i prednost Nemci, v drugih Vzniki. V nedeljo so Nem-; ; | Nrli zavezniško linijo v j i Sektorju. Toda zavezniki : | so izvedli protinapad in ponoči j so se Nemci umaknili s pozicij. Nemci obvladujejo večino le-j tališč na severni konici. Tunizi-| je. Od tukaj njih bombniki pod-! pirajo tanke v boju. Na višinah, ki leže v smeri proti Bizerte in Tunisu ameriške in angleške čete še vedno drže pozicije v cbliki konjske podkve. ® galon gazolina je imel zakopanega na vrtu, da ga bo počasi rabil 4 vrtu A. L. Carsona, 26251 Shore Blvd. v Euclidu je Policija zakopana dva tan-''katerih je 1,960 galon ga-• Urad za kontrolo cen si-c Prepoveduje imeti doma 'i,n. toda kadar se ga natopi tank, je treba odtrga-^olinske knjižice znamke "'t gazolin. je izjavil na prošnji ptiii gazolin, da ima delo-; .Omenjeno za vojno. * Na Je napisal ,da ne toči v fctžolin iz kakega domačega. Zato je dobil knjiži-je dokazal, da mora Vzniki so pognali v beg 5 japonskih ladij ki so vozile ojačenja na Novo Gvinejo i^thurjev gl. stan, Av-9. dec. — Šest japon-^silcev je že petič posku-j.^inesti relif četam na ^ Pri Buni, Nova Gvineja. ijSli so jih zavezniški , ^i, ki so zadeli vodilno rl Jua .le bila namah vsa v tisočim je ostalih pet ja-rušilcev s polno paro ^]o_tudi naznanja, da so Naši vojaki H pa ,,V°jaškem dopusta se na- i C dni sergeant Frankie i Ij^ik iz 928 E. 209. St., < i' 0., kjer ga prijatelji 1 °biŠčejo. n p« M ( l°-dnevni dopust je pri-, Poral Frank Pierce. Na-j. 0 vrnil prihodnji torek, »jttaslov je: Corporal fierce, 1034 T. S. S., B. 8), Hq. Fit., Kearns, L^'egov brat Tony je od-j.^akom pred tremi ted-}Je sedaj v Atlantic City, ij,°ba sta sinova Mr.' in Pire, 1050 E. 62. St. L ** te » > J. Mišic, sin Mr. m Mišič, 113.8 E. 63. St, H: Povišan v Pfc. Strica • h.^ži v Hadnot Point, m- 1Ve*\ North Carolina. Ifu * ^Uiam Glavan, sin Mr. pravicami ostanejo na svoji zemlji. V Heirnatbund sprejemajo le one Slovence, ki plačajo nemški policiji mastno podkupnino in se vrhu tega še odrečejo svojemu materinskemu jeziku. Vse narodno zavedno uradni-štvo, duhovne, profesorje, učitelje in znamenitejše meščane so pregnali ali pa vrgli v koncentracijska taborišča, ako jih niso ustrelili. Cei-kve so dolgo časa ostale zsprte in bile šele pozneje zopet odprte pod pogojem, da se bo služba božja vršila v nemščini. Zato so tudi pripeljali nemške duhovne. Narod se je proti temu seve- (Dalje na 3 strani) Zed. države imajo dozdaj 58,307 vojnih žrtev Washington.—Prvo leto vojne so plačale Zed. države z 58,-307 izgubami na moštvu. V tem številu so izapopadeni ubiti, ranjeni, pogrešali in ujeti, ali internirani v nevtralnih deželah. Armada je izgubila 35,678 mož. Največ jih je beleženih pogrešanih'v bojih na Filipinih. Natančno število ni znano, ker jih Japonci nočejo povedati. * Mornarica ima 4,532 mrtvih, 1,570 ranjenih, 8,636 pogrešanih. Marini imajo 1,120 mrtvih, 1,413 ranjenih, 1,926 pogrešanih. Drugi so pa od obrežne straže in trgovske mornarice. -_o- Kajzerjev sin je umrl « star 59 let Berlin. — V Potsdamu je umrl princ Eitel Friedrich Ho-henzollern, drugi sin bivšega kajzerja Viljema. Zadel ga je mrtvoud. V prvi svetovni vojni je bil poveljnik prve divizije pruske garde. -o-- Amerikanec, ki je ubil 166 Japoncev, je ujet Detroit. — Žena kapetana Wermutha je dobila obvestilo, da je njen mož v japonskem ujetništvu. V bojih na Bataanu je samcat ubil 116 Japoncev. -o- Miklavž bo prišel Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk ima nocoj glavno letno sejo na Recher Ave. Vsaka članica naj prinese za 50c vrednosti za Miklavža. Letna seja sv. Ane št. 4. Nocoj ob pol osmih se bo px'ičela letna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ. Članice haj se udeležijo v polnem številu. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1942 » r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. J AMIS DEBEVEC. Editor HEndertJon 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, Četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 tor 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 288 Wed., Dec. 9, 1942 To ni našjprvi spopad z Nemčijo Po prvem incidentu na otoku Samoa leta 1889 je sledil kmalu drugi. Po desetih letih miru se je domačinom zdelo, da je prišel čas, da si privoščijo malo domače zabave. Pri tem je zopet imela vmes Nemčija svoje prste, ki je naščula pretendente za prestol drugega proti drugemu. Bilo je zgodaj leta 1899. Amerika in Anglija sta imeli že svojo šolo deset let poprej, ko je tudi Nemčija spletkarila. . Gotove vasi je podpirala Nemčija, druge pa Anglija in Amerika. Zaveznici .nista dosti oklevali, pa sta začeli ročno obstreljevati nemške vasi. Pa se je začelo. Rebeli so napadli ameriške mornarje na obrežju in enega ubili, kmalu zatem pa še enega. Na 1. aprila sta hoteli Anglija in Amerika izkrcati marine na obrežju. Toda ustaši so jih pognali nazaj. Iz Wash-ingtona je prišla posebna komisija, da zadevo preišče. Našla je položaj v takem neredu, da je bila pogodba, ki je bila sklenjena deset let poprej v Berlinu, preklicana. Velika Britanija se je odpovedala vsem zahtevam do otoka in je dobila za to odškodnino. Zed. države so se pa umaknile z vseh otokov zahodno od Tutuila. Štiri leta potem je zavrelo pa zopet v Venezueli. Dolgovala je Nemčiji in Angliji velike svote denarja. Ker je bil rok za plačilo že davno potekel, sta upnika svetovala, naj bi jima Venezuela dala v plačilo gotove koncesije. Poslali sta svoje bojne ladje, da bi zablokirale strategično Le-Guira. Venezuelci so nekaj teh ladij ročno potopili. Takrat je bil ameriški predsednik Theodor Roosevelt, ki je nekaj časa pazno gledal na nevarni položaj v Južni Ameriki, potem pa udaril po mizi. Velika Britanija se je takoj umaknila od Venezuele s svojimi bojnimi ladjami, do-čim se je Nemčija-trdovratno držala tam doli. Ker niso Nemci kazali nobene volje, da bi se umaknili, je odposlal Roosevelt zasebno besedo kajzerju Viljemu. Zgodovinarji pravijo, da je dal odločni in srboriti Theodore Roosevelt razumeti nemškemu kajzerju, da če se nemška mornarica takoj ne pobere iz Južne Amerike, bo vsa ameriška mornarica zakurila pod kotli in s polno paro lomastila proti jugu in stopila v akcijo. Nemci so jo naglo pobrisali od Venezuele. Toda "veliki dan," o katerem je Nemčija vedno sanjala, se je naglo bližal in končno napočil. Nemške horde so vkorakale v Belgijo, dočim je nemška diplomacija obljubo-vala Mehiki velike nagrade, ako bo mogla motiti Zed. države, da se ne bodo vmešavale v evropske homatije. Toda John Pershing se je zapodil s par polki na mehiško mejo in kmalu zatem nas je Nemčija končno le zapletla v vojno. In te dni Nemčija zopet okuša ameriške bombe. Upajmo, da bo to zadnjič in da bo Nemčija po tej vojni tako oslabljena, da bo imel svet za vedno mir pred njenimi spletkari-jami. Upamo, da to pot naši vojskovodje ne bodo ustavili svojih čet pred Berlinom, ampak jih bodo peljali prav pred kanclersko palačo na Wilhemstrasse. Tam bo Nemčija zvedela svojo usodo za prihodnjih tisoč let. ."•nap Najstrožje obsojamo Tekom narodnega zbonrvanja v SND na St. Clair Ave. se je nekaj pripetilo, kar je pritisnilo pečat sramote na ves ameriški slovenski narod. Nekaj takozvanih "delegatov" se je namreč tako daleč izpozabilo, da so sramotili jugoslovanskega poslanika g. Konstantina Fotiča. Nam se zdi tako dejanje naravnost pobalinsko in vse obsoje vredno. Odgovorni elementi, ki niso zreli zastopati slovenskega naroda na kakem narodnem zborovanju, še manj kongresu, se gotovo niso zavedali, da niso sramotili osebo dr. Fotiča, ampak so sramotili državo, katero je dr. Fotič takrat zastopal, to je Jugoslavijo. Sklicatelji tega zborovanja so namreč povabili jugoslovansko ambasado na to zborovanje. Niso povabili dr. Fotiča kot osebo, ampak so povabili poslanika Jugoslavije. Zato žaljivke tudi niso zadele osebo dr. Fotiča, ampak državo, katero je zastopal. Pobalini, da jih ne moremo drugače imenovati, se naj-brže niti ne zavedajo, kaj so napravili. Ali se zavedajo, da bi Jugoslavija za razžaljenje svojega uradnega zastopnika lahko zahtevala zagovor od ameriške vlade, na katere ozemlju je bil jugoslovanski zastopnik razžaljen? Če jc poslanik dr. Fotič priljubljen ali ni, to ni vprašanje. Glavno je, da je bil povabljen na zborovanje in kot gost je bil upravičen do dostojnega sprejema. Tako so ga pa povabili, potem pa udarili po njem. Sramota! * Tisti, ki so ambasadorja povabili, bi bili morali vedeti, kaj delajo. Njih dolžnost je bila, da bi zbornico pred posla-nikovem prihodu poučili, da bo prišel povabljen gost, ki dobi celo med divjaki spoštljiv sprejem. S tem škandaloznim incidentom so pokazali, da še niso zreli za demokracijo in da ne razumejo svobode govora, ne svobode izražanja. Če bodo pri ameriški vladi zvedeli 0 tem nečednem činu, bodo imeli pač lepo mnenje o ameriških Slovencih. In taki ljudje naj bi reševali Jugoslavijo? 'Hi11' i' ♦ 1' i1 ^ > i' 1' 't 't i' 1' i' 1' 1' 1' i' || 1' j' 't 'i' i' i' 't i' 1' 't 't ^ 1' 't db ■) BESEDA IZ NARODA Dr. Friendship Grove št. 125 W. C. Cenjene sestre našega društva Friendship Grove št. 125 WC vas uljudno vabim, da se udeležite glavne letne seje, ki se bo vršila v četrtek 10. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Priče-tek ob osmi uri zvečer. Ker je to le ena glavna seja v letu in katera je res velikega in važnega pomena za vse članstvo in društvo, kajti ravno na tej seji se dela načrte in razne zaključke za društveno poslovanje, zato pa vas prosim, da se prav gotovo vse udeležite. Zavedajte se, da je napredek društva odvisen le od dobrih in zdravih idej članic. Samo ena in ista ne more vedno voditi društva in storiti vsega. Vsaka članica pa naj prinese na sejo tudi en predmet vreden 25 centov, da si bomo med seboj izmenjale darila. Na tej seji borno tudi obhajali rojstni dan članic z nekaj primernim programom. Tudi sreča bo čakala eno izmed članic, katero bo srečala, boste pa videli, če se gotovo udeležite seje. Kcnčno pa prosim vse tiste, ki ste zaostale z asesmentom, da bi sedaj poravnale, saj yendar veste, da je to zadnji mesec v letu. Torej vzemite to naznanilo za resno. Na svidenje na seji, Christine Pirnat. Decembrska številka "Novega Sveta" Ta teden bo izšla december-.ska ali 12. številka slovenskega družinskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino: "PETLETNICA" (uvodnik); "PREGLED" (raznih političnih in drugih dogodkov); B. Tram-, puš: "LJUBEZEN" (pesem); Limbarski: "ANGELI SO NAM ZAPELI" (pesem); Jože Pokom : "ROJSTVO" (črtica); Jožo Krivec: "BERAČEVA SREČA" (črtica); Iv. Zupan: "VRTNA IDILA" (pesem); Very Rev. M. šavs: "ČRTICE" (zanimivi spomini); "ZIMSKO SPANJE PRI ŽIVALIH" (članek) ; J. M. Trunk: TIHE URE — "SVET ALI BOG?" (premišljevanja) ; "DESET ZAPOVEDI ZA MOŽA"; "SLOVENSKI PIJONIR" (opisovanje .slovenske naselbine v Pittsburghu, Pa.); Knut Hamson: "STRAH" (črtica); O. A.: "KRVAVA RIHTA" (črtica); "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo); C. K.: 'GROFOV JAGAR" (zanimiv roman); "KAZALO" (petega ' -tnika "Novega Sveta" 1942). LIBERTY UMEftlCKS A chef who knew lots about dough Said, "So far, we've raised it too slow— We'll beat Hitler when One dollar in ten Is put into War Bonds-Let's go!" We'll cook 111«' Axis* POOH« when and only wlmu everybody doc« lii« part. Don't let the U. S. down. Put a tenth of your jr>«y into War Bonds or Stamp«— each iceclc. V. &. Tmcisury Department. "NOVI SVET" je najzanimivejši slovenski družinski mesečnik v Ameriki. Tisoče in tisoče Slovencev ga čita od obale do obale. Ako ga vi še ne prejemate, naročite se nanj. Stane za celo leto samo $2.00. Za Kanado in inozemstvo samo $3. Naročnino je poslati na: Upravo "NOVI SVET," 1849 West Cer-mak Rd., Chicago, Illinois. Govor Zdenko Sajovica na radiu Zadnji čas ste mnogo čuli o sporih med zavezniškimi narodi —Goebbelsova propaganda vam je toliko govorila in o nesoglasjih vsake vrste, o drugi fronti itd., da ste morda res verjeli to ali ono>s Nemara se vam je res stisnilo srce ob misli, da vladajo razprtije med onimi, ki so se zakleli, da bodo izruvali iz zemlje sramotni izrastek fašizma z vsemi njegovimi koreninami. Morda ste se spomnili iz zgodovine, da so v preteklih vojnah koalicije že večkrat( hirale za to boleznijo. — Goebbelsova propaganda kako dobro jo poznamo! Ali veste, da je treba gledati na levo, kadar kriči desno, in narobe. Zdaj govorijo o nesporazumlje-nju med zavezniki — poglejmo torej v Hitlerjev tabor! Res je, da tam vsi gledajo za istim ciljem in da so vsi enako do jedra prepojeni s sovraštvom in pohlepnostjo. Toda na taki skupnosti se ne da zgraditi enotno usmerjenega stremljenja in medsebojnega pomaganja. Ne kadar je skupni ,cilj plenjenje grabež in nabiranje sužnjev. že pri vstopu v vojno se je pokazalo, da je Hitlerjeva os tako kljukasta, kakor njegov križ. Kolesa in kolesca, katera je obesil nanjo se obračajo vsako po svoje — tudi politična skupina diktatur se je podala v vojno le postopoma, ker je vsak izmed sozločincev tehtal in računal in tako odlomil, kakor mu je velevala kratkost njegove pameti in slepost njegovega pohlepa. V svoji politični organizaciji so pokazale diktature še mnogo manj skupnosti in enotnosti, kakor naše prezirane demokratične države. Ko se je Hitler pognal v vojno, so bile sile osišča in njeni narodi v pogledu vojaške in duševne pripravljenosti na roparsko vojno, tako zelo nadkrilile vse svobodne države, da so takrat zares imele v rokah vse za zmago ipotrdbne predpogoje! Ako bi bile udarile vse ob istem času, na vseh odločilnih mestih, potem ni dvoma, da bi bil ves svet že zdavnaj v njihovih krempljih. Toda njihov roparski "credo" tega ni dopustil in zdaj, ko se je razvoj vojnie Oibrni.il, se je vsa stavba osišča začela zibati na svojih temeljih. V vseh kviz-linških in pol-kvizlinških deželah so krize v vodstvu, ministri odstopajo in ponekod so izvedene prave palačne revolucije. Celo o Mussolini-ju zopet ču-jemo. Kadar se začenjajo resni boji, se na hijene rado pozabi, toda zdaj krožijo govorice, da bedo nemške čete zasedle neke kraje in prevzele neke odgovornosti. . . . To so ,seveda, prazne govorice, kajti Trst, Reka. . . . Lahi so toliko govorili o svetih mejnikih in bajonetih. . . . Morda ni res, ali zopet •— morda je res. Goebbels je tako zmešan, da včasih celo resnico pove. Vsekakor pa velja, da bi se to moglo zgoditi in zaključek je isti: še en črn oblak na nebu, še ena dodatna grožnja nad vašimi glavami. Slovenski narod je v tej vojni kakor še nikdar prej v svoji zgodovini dokazal svojo upravičenost do obstoja in svojo voljo do življenja. Do zadnje, krvave konsekvence je sledil trdi logiki boja za obstanek. Pod težjimi uslovi kakor katerikoli zavezniških narodovj je stopil v vrsto onih maloštevilnih narodov, ki so pokazali zadosti junaštva in mladosti, da brez računanja, tehtanja in premišljevanja do skrajne žrtve nadaljujejo svojo borbo za življenje in za svobodo. V tej uri smrtne nevarnosti imamo vsi Slovenci, ki moramo živeti zunaj in se ne moremo udeleževati vašega boja, le eno samo željo — da bi vam uspelo biti složni med seboj. Da bi v tej grozni krizi naše usode složno bili svoj skupni boj. Cilj je samo eden — zmagati. Ako ne zmagamo zdaj, smo izgubljeni. Pot je samo ena — boj. Ako se ne bi bojevali, bi le še hitreje, bolj sramotno in bolj zagotovo poginili. A tudi sredstvo je samo eno — složnost. Boj je edina pot do zmage. V vsej dolgi zgodovini človeštva ni primere, da bi bil kak narod poginil, ker se je boril za svoj obstanek. Narodi umirajo le, kadar jim zmanjka duševne sile za borbo in za žrtve. Le takrat so obsojeni na smrt, kadar pozabijo na svojo brezpogojno pravico do svobode in do svojega razvoja. Volja do boja mora biti primarni odgovor, pravi refleks narodne duše na vsako grožnjo. Najveličastnejši primer take volje do boja dajejo v tej vojni Rusi, ki brez premišljevanja vržejo v boj svoje najdragocenejše narodne svetinje in gospodarske pozicije. Oni vedo, da imajo zadosti sile in mladosti v sebi, da si zgrade nanovo, kar je porušeno. Tak narod, ki je pripravljen na največje žrtve in na boj do zadnjega, je zares živ narod in njegovo bitje nepremagljiva realnost, ako nastopa enotno in brez vrzeli v strnjenih vrstah. Nam Slovencem pa. sta sloga in enotnost še prav posebno potrebna. Prvič, ker nas je malo, a naših sovražnikov mnogo. Drugič, ker so bile notranje razprtije že od nekdaj naša poguba. Tretjič, ker se nahajamo zdaj v najhujšem smrtnem boju, v katerem bi nesložni morali poginiti. A tudi še po vojni bomo potrebovali velikih sil in ogromnega napora, da dosežemo svoj cilj in svoj slovenski mir. Ne pozabljajte, da moramo v tem zadnjem smrtnem boju ali ?.magati ali umreti. V tem boju je totalnost našega napora, naša skupnost, sloga in edinost naše edino orožje, kakor je preteklo nedeljo povedal dr. M. Krek, podpredsednik vlade, ko je objavil smernice za skupno delo. Tudi na mir se moramo pripravljati. Skozi tisoč let smo pod uradci treh mogočnih in roparskih sosedov siromašno životarili in počasi odmirali. Ne pozabljajte, da smo najoddalnej-ša predstaraža Slovanstva in da bomo pri mirovnih pogajanjih imeli proti sebi ne le vse sovražnike Slovencev in one ,ki so pohlepni našega ozemlja, temveč tudi vse nasprotnike Slovanstva. Imeli bomo tam morda mogočne prijatelje, a še več moogčni hso-vražnikov. * Strnite se v eno samo četo, z enotno voljo, da bomo zmagali, tako v boju kakor v miru in da tisti dan, ko bomo sneli Slovenijo s kljukastega križa na katerega so jo pripeli, zares tudi dan njenega vstajenja! -o- V Burmi je rumena barva znak žalovanja. * * * Odrasel prešič povžije povprečno sedem funtov hrane na dan. Jugoslavija in Rusija London novembra (Radio pre-jemna služba) — Na londonski redni radio oddaji v srbohrvaščini so bile oddane naslednje vesti: O priliki 25 obletnice ruske revolucije, je nj. vel. kralj Peter II. poslal predsedniku Zveze Sovjetskih Socilističnih Republik naslednji telegram: "O priliki današnjega praznika Vas prosim, da prejmete Moje častitke in izraz mojega občudovanja junaškega odpora Vaše vojske napram združenim osišča. "Podpis: "Peter Drugi." * Predsednik jugoslovanske vlade, g. Slobodan Jovanovič, je poslal predsedniku vlade Sovjetske Zveze, g. Jožefu Stalinu, naslednjo brzojavko: "O priliki današnjega praznika URSS si štejem v čast, da Vam kot predsednik jugoslovanske vlade in zastopnik ministra vojske in mornarice ter zrako-plovstva, napotim prisrčne častitke. Junaški odpor sovjetske vojske nas navdušuje in nam daje vero, da bo naš sovražnik knalu uničen. * Minister zunanjih zjidev, g. dr. Momčilo Ninčič je poslal sledečo čestitko ministru Molo-tovu: "V obrambi svoje dežele in človeških pravic, je veliki vodja Sovjetske Rusije v sebi zedinil duh velikih ruskih vojskovodij in kmečkega ljudstva. V obrambi ruske zamlje in boljše bodočnosti je pokazala Sovjetska Rusija ljubezen do domovine in do človeštva, kakor jo je zgodovina redko videla. Pošiljam, Vam pozdrave v imenu naroda, ki trpi pod nacističnim jarmom, žr tve našega naroda ne bodo ostale nemaščevalne. Sovražnik bo uničen in mi bomo zopet svobodni " Dr. Gregor Gojimir Krek Smrt je ugrabila enega naših najodličnejših umetnikov in znanstvenikov, g. dr. Gregor Kreka, v starosti 67 let. Bil je prvi generalni tajnik akademije znanosti in umetnosti in profesor na ljubljanskem vseučelišču. Bil je eden naših največjih duhov na polju znanosti in umetnosti1 ter priznan tudi v inozemstvu. Bil je dopisni član Slovanskega instituta v Pragi, Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu' in ko je bila leta 1933. v Ljubljani ustanovljena akademija znanosti in umetnosti, je bil med prvimi imenovan za rednega člana in je prevzel tudi posle prvega generalnega tajnika. Dr. Gregor Krek je bil rojen leta 1875. v Gradcu in je študiral pravo. Leta 1918. je bil že viš. sod. svetnik in dodeljen novo ustanovljenemu viš. dež. sodišču v Ljubljani. Leta 1920 je bil imenovan za rednega profesorja rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani. V glasbi se je že kot gimnazijec odlikoval in je že takrat kemponiral nekaj manjših glasbenih komadov. Od 1901. do i 1914. je urejeval "Nove akorde." Njegove skladbe so vsebinsko tehtne in oblikovno dovršene. Tudi v vrhovnem zakonodajnem svetu je sodeloval od leta 1920. naprej in si pridobil tudi tam velikih zaslug. -tO- Vesti iz domovine Emdušnost Srbov in Hrvatov za Jugoslavijo , Med tem, ko nemški listi in njihovi hlapci izzivajo ljudstvo k bratomornemu klanju, da bi tako preprečili ustvaritev nove, močne in složnejše Jugoslavije, prihajajo iz domovine vesti, ki potrjujejo, da je ves njihov trud brezuspešen, ker je le zelo maj- hno število oportunistov stop' na stran izdajalcev. Oseba. ^ pravkar prispela iz Jugoslav^' iz ozemlja izdajalca Nedic8< Je izjavila naslednje: Srednja plast in kmečko P1'* bivalstvo v Srbiji smatra, d^e vrednost in smoter našega "s rodnega življenja le v velik'1'11 goslaviji. Srbi ne morejo ti brez Hrvatov in Slovencev,1 obratno. Potrebno bo seveda Hrvaškem izkqreniniti ! kakor bo treba očistiti BeoŽr tamošnjih izdajalcev. Poročevalec pripoveduje Ije: Simpatije do Mačeka so med Srbi povečale. V težki A* našnji situaciji je s svojih vnanjem napram Paveliču P° zal, da je položaju kos. Tak so misli naših Srbov, ki t ustvarili srbsko državo, ^ vali Kosovo polje in položi" _ melje jugoslovanski držav"' , nosti. Tako sodijo in za to rajo, da bi osvobodili sebe veštvo. jj Propalice, nemški petolizci se hlinijo Badei'-U^ drugim Nemcem. Oni ne p0^ čajo prelivanja krvi le med in Hrvati, temveč tudi me ^ katerimi posameznimi del' skega naroda. Sami P0111 na, zločincem, ki kradejo hran tako pomagajo Nemcem PrI ^ ganiziranju kazenskih j cij. Ali nikar naj ne mia11-10^ bodo njihova zverstva 4 ■ ^ dolgo. se Hitlerjeva pošast že j 8| be v rep grize. V RuSl' '^ tj Egiptu, povsod že vidi"10 ; četek Hitlerjevega konca. Zadnja straža srbske I armade London, oktobra V nedavni bitki za ne ,1jeV;f' šče pri Gruži blizu so bili srbski patrioti da se umaknejo pred Pjl nadjnočnih sovražnih ^os ii V jarkih pa je vseeno^ s .slo nekaj branilcev, k' 'm 'o daljevali streljanje, a n ,0 M * ci so opazili, da je njih0^^ I) nanje z orožjem precej ^ ^ t kovnjaško. Nemci so 11 napadom zavzeli jarke- j Kvizlinski časopis iz ^ 0te! \ "Novo Vreme," ki por°ca jark i boju, piše, da so našli/0d ft dva fantiča, oba mlaJ8®.^)« let. Eden je bil sred«. yaji ;i: drugi pa ključavničar-1^ st o nec. V pesteh sta krC njil> j, skala puško, pretežko z^ < ^ ve mlade roke in se zadnjega vzdihljaja-^^^^, ^ _ ...... ^ af P* ® Jaz ne morem po«iaB k o ' »! kdo zmajeval z glaV°' 0 % bral naslednje vrstlC.ih p"rl sveta dolžnost je, da f ^ čam, kakor to zahteva ^ ^ ni napor za blagor .j, # \ pašo naših visoko ce»J \ teljev obojega spola- ^ f '<(] Iz Daljnega vzhoda. j jel naslednjo, zelo rečilo: mevi1'' ' Bilo je v zadnjih dn » t trdnjavi Corregidor, ^ ^ ' lo primanjkovalo h«' ^ d» posadki ni kazalo dru* ti n) ^ začela pobijati mule in * meso. Bog da jih Je ^ ^ , . •„ mes") nazadnje meso Je J ^ Ko so nekega ^s^, (v pri večerji in se ma"v0jak"v^ t' mul, je eden ^ i, je bil posebno hua n > klical tovarišu, ki J j ^ ložil velik kos stf '>vi10d -in meso se je takoj ^ , ^ vojakovem grlu- ^ ^ "whoa" pomeni za gke P ustavi. Ameriške ^ jjITl P^ <(J so tako dresirane, rj)fcot v poslušnost v meso in dimo iz gornjega- » hm V SREBRNEM JEZERU »o jaz —? Ne! Vi vsi deležni bogastva! Jaz 'do našel, inženjer But-' 'zvedel tehnične načrte bivanje rude, vsi sku-[bomo delali in si delili Zato sem vas vzel s 0pogojih in o deležih se 5a še pomenili." ^rehancLove plemenite 80 izzvale splošno vese-so kar vriskali in Hob-l!1k je poskakoval vkljub Kar začel bi bil Old Shatterhand je ^ružbo resno posvariti. ®e prenaglo, meššurs! je treba misliti še na ' Nismo sami tu gori, feo veste!" SlUo prehiteli rdečkar-dejal lord. Ni zahteval ^ najdbe, veselil pa se , Ji vred. kli smo jih, pa ne , Havaji bodo kvečjemu , "fPred nami prispeli do ; trdo za njimi bodo ; ^tahi. Pripraviti se mo- i ■ ne smemo izgub- : j i5a v temle kotlu. Ko ] Pri jezeru, se seveda J1 je res!" je dejal Old ^ "Pa vedel bi le rad, j pridobivanje rude ^ težkoče. Inženjer ."am bo gotovo vedel kake tehnične teža-!%jo." se je ozrl po kotli- 1 n;v, , J 1 v • S "sijal, pogledal po ozi-le šla proti jezeru, in ' jezero više ko kot- ! 1 . 11 više." N Rekel bi, da se je 1 , Pred- davnim časom ^ ^kalo po tisti ožini in N-. ' J ^aleč je do jezera?" 5 Utj." v padec je podan, če j višje." j Padec?" ^mo drobili srebrnato j '2 vodnimi curki. Ko-^rampom in z lopato .^'enaporno in predol-^alo, predrago bi bilo. 1 ' kjer vodni curek ne , val, si bomo pofeaga-^treljevanjem. Tudi ^ Pesek na dnu kotli- ; °bdelovali z vodo."- ^Om0 potrebovali —!" Pa zadostovale bo- 2 desek. M lesa v bližini?" ,'J ga je! Vse Srebrpo ■ y aja j o gozdovi." i?0! In niti treba ne l Položili cevi od jeze-■ 'a, saj lahko više go-gradimo nabiralnik, L^ mora teči v ceveh, Potrebni pritisk." i' Ampak kam pa migati vodo iz kotline? J° odtekala, bo napol-ih onemogočila delo ;vliš, da bo izvoljen in koga bi olil ti, če bi bil štajerski meščan?" Kmet odgovor: "Ne poznam gospodov, tujec sem tukaj. Ne poznam Pravn-xalka, ne poznam Hendelna. Še nisem dolgo na kmetiji. Pitje, prečastiti!" Opat je gledal v vrč, kakor oi se bal, da je strup notri. Kmet je počasi nadaljeval: Ljudje pa pripovedujejo o xiendelnu, da plačuje svoje delavce vsako soboto z lepimi de-narci, okoli dvesto delavcev ima, Pravnfalkovi, ljudje p,a letajo po mestu in beračijo za I par krajcarjev, svoji hčeri pa ! je dal za doto šest srajc in ! šestdeset goldinarjev. Mislim, | da j.e to dovolj grdo za bogatega moža in jaz bi, primojduha, j če bi bil štajerski meščan, vo-; lil Hendelna, pa nikoli skopuha Pravnfalka!" Opat se jezno zadere v kmeta: "Ce bi koza imela denar, bi ji ti gospa rekel. Si-li novove-rec?" Kmet se poredno namuza in pravi: "Ne, gospod, sem stare, prave vere." "Kaj imaš od stare vere, nesrečnež, ti bi zaradi prokletaga mamona volil krivo verca. Ko i boš šel o Veliki noči k spovedi, I naj te spovednik dene na suho ter naj te zapodi! — Pojdi, Karel, tu se ne dotaknem nobene kapljice." Opat je postavil s tako silo vrč na klop, da sta zahreščala vrč in klop. Nato je odkorakal proti Garstenu, ;obraz mu je žarel svete jeze. Prior Karel je stopal za njim in vzdihoval: "Ti si štajerski škof, ti si štajerski škof," pa tako tiho, da ga opat ni mogel slišati. "Glej, ta si je znala pomagati," se smehlja opat. "Bal sense že, da nastane volovska bitka. Divja vola sta 'šla za mlado roko kakor krotka jagnje-ta; hotel bi, da bi divji Štajei tako šel za našo,, žal, staro, roko, katere edino orožje je pastirska palica." Čez reko sem so bile štajerske cerkvene ure, trikrat zaporedoma po štiri zvonki udarci potem enajst zamolklih. Ce* Anižo sem je prihajalo kakoi ropot in žvenketanje orožja. Opat pravi: "Sedaj se zbirajo v mestni hiši. Sedaj je ura Bog pomagaj! Poj diva domov!" "Oče," odgovori prior in položi svojo gorko na opatovo hladno roko, "oče, yvi ste še t'3še od svete maše sem; dovolite mi, prosim, da Vam prinesem vina." In stopil je v hišo. V krat- ,M p ■ '' V Alžiru so domaiini kaj hitro pripravljeni, ^m magajo našim, vojakom. Gornja slika nam Pre;S skupino domačinov, ki so pripravljeni\ da VomU9l'i° vojakom, ki so se izkrcali na, afriško obat v V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OČETA ■v Anton Zust-a V bližini Washingtona je ta kraj, kjer je pokopanih onih šest nemških saboterjev, ki so se pripeljali s podmornico v Ameriko in bili tukaj kmalu zatem prijeti in po obravnavi ustreljeni. Nad vsakim grobom je tabla in na nji številka. To je vse, kar je ostalo za njimi. Noben sorodnik se ni zglasil, da bi zahteval njih trupla, zato so>jih naše oblasti pokopale na kraju, kjer pokopu je jo ubožne in neznane. ki ji' za vedno zatisnil svoje blage oči 9. decembra, 1941. Mesec december je zopet v deželi, zgodnje se zime razsiplje že kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker le najtužnejSi mesec za nas. Žalujoči ostali: MARY, soproga. MARY. ANTON. FRANK, otroci. Cleveland. O.. 9. decembra, 1942. V malo posvetovalnico mestne hiše Štajru je stopilo dvanajst mestnih svetovalcev. Nosijo črne, širokoobrobljene plašče, ob bokih se jim blišče krasni meči, pod resnimi obrazi, ki jih okrožujejo črne in plave brade, se bleste brabantske čipke. Ravnokar so se — tako je v Štajru navada — v veliki dvorani odpovedali svojim častem. Na prošnjo, naj jih še obdrže, so po stari navadi odgovorili: "Ostanemo pri svoji besedi." Na čelu jim je župan. Med tem volijo volilci v veliki dvorani pred starim sodnikom izmed odstopivših na novo šest svetoalcev. Tudi oni, ki so odstopili, volijo šest svetovalcev v notranji svet, taka je prastara navada v Štajru. Nato se voli novi sodnik, ki ga vse željno pričakuje. •Posvetovalnica je zelo majhna. Nekateri gospodje so se usedli na hrastove stole, okrašene z angeli, ki nosijo sadeže v košarah. Drugi stopijo k velikim steklenim oknom ter zro doli na mestni trg. V gostih trumah prihaja ljudstvo sem in na trgu nastaja šumenje in vrvenje, kakor bi rojilo tisoč panjev. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE 'HČERKE IN SESTRICE ROSE SPEH VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! ki je no prizadeti nesreči V Bopru pre minila, dne 8. decembra, 1940. Naj .11 bo ohranjen blag spomin. Žalujoči: MATI, BRATA in SESTRE. Cleveland. O., 9. decembra. 1942. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini IODO i JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Ali iščete delo? Rdečebradi Bertold Hendel se je prijel za ščetinasto brado, jo privil k atlastemu jopiču ter rekel: "No, sedaj je enkrat konec, to me veseli. Sedaj sem vendar enkrat prost te šare. Zares, pri Bogu, sedaj šele se mi bo dobro godilo. Moram se še oženiti; oseminpetdeset let imam na hrbtu, zadnji čas je že." Konrad Travnar, strasten krivoverec, meni: "Kjer je solnce, je pač tudi senca. Res pa je, da gre po pasje v mestu, kjer je dvojna vera. Stori, kar hočeš, vedno ustreliš kozla." "Da, da, mnogo jih je že v Štajru streljalo kozle, pa temu ni kriva dvojna vera!" Počasi je stopal sredi med svetovalci po sobi gori in doli. Ne vidi se mu, da si beli lase zaradi volitve, ki naj mu po obstoječih postavah podeli najvišjo oblast. "Brat, praviš: mnogi so streljali kozle. ... Ti si navihan . . . morda pa misliš tudi name?" mrmra rdečebradi Bertold, ki v svoji ohlapni paradni obleki zastavlja celo okno. "Pa glej, tam doli je tvoj sin! Kako junaško jaha okoli in kakor jastreb gleda okoli in pazi, da kdo ne vpije: "Ži-vio Hendel!" Lepe deklice me- čejo oči nanj, pa kaj se meni on za to, saj ga je cesarica in kraljica tako lepo pogledala." "Se junaško drži, je-li vse v redu?" pravi stari Hendel ter stopi za trenutek k svojemu nečaku k oknu. Glej, njegov sin! Visoko na konju jaha pred mestno hišo. Vsa mestna kom-panija zre na junaka, ki mu vihra cel gozd peres na širokraj-nem klobuku, ki se mu sveti na strani krasni flamberški meč in mu na levi strani prsi žari srebra panter. Za njim vihra, od vetra ma- , jan, štajerski prapor in plapo- ; la pisano svilnata deželna za- ; stava. Je kakor rimski vitez sv. ] Florijan, ki varuje ognja; pa ■ res varuje Štajer pred zalego, ; pred jezo krivovercev, ki komaj čakajo, da bi udarili na . katoličane, na papeško stran- ] ko, pa sedaj jim še ni bila ura. ] "Dobro pazi na red, vrli dečko,' pravi stari Hendel ter iz- ■ pod košatih obrvi z dopadaje- ] njem gleda na svojega prvoro- ] jenca. Pred lepim jezdecem stopa sem in tja gospa ter vodi za ro- -ko^malo deklico. Kar zamah-Ija s pajčolanom proti oknu ter zvonko zavpije: "Joahim!" Sto in sto glav se obrne proti oknu in iz sto in sto grl priha-1 jaklic: "Živio, Joahim Hendel, ; živio!" Kričali so praznemu oknu, kajti Hendel se je'urno umaknil. "Ne maraš slišati?" ga zba-da Bertold in zagrmi s hripa-vim glasom: "Živio Hendel!" Ves zbor svetovaalcev se mu pridruži in po svetovalnici odmeva: "Živio Hendel!" Samo Pravnfalk molči, ki ga hoče za sodnika voliti katoliška stranka. Mirno je sedel poleg drugega katoliškega svetovalca — v celem občinskem svetu so bili samo trije katoličani — poleg Leonarda Radlmajerja. Globoko ga je zbodlo izzivajoče vpitje protestantovskih gospodov. Ni mogel več molčati. V fini, gladki književni nemščini, ki ga ni manj izdajala za Ceha, kakor za starega šolnika, je rekel na glas: "Danes so pa gospodje svetovalci, ki so odstopili, kaj dobre volje. Imajo pač črno na belem, da bo volitev izpadla po njihovi želji. Spominjam se volitve, ko gospodje niso bili tako dobre volje." "Tudi jaz se spominjam volitve," se roga Bertold. "Takrat je malo manjkalo, da ni bil tepen neki Čeh, ki je z lo-povskim doktorjem prišel kot komisar k volitvi v Štajer. Naj me kukovica brcne, če bo še kdaj kak Čeh sodnik v Štajru."! "Zakaj bi ne bil sodnik Čeh,1 če je le-ta živel v Štajru, Če mu je pri srcu mesto in je vrhu ' tega še izvežban in i^T j političnih in pravnih za^jl« ' je zasmehlji'vo pripon"11^ ahim Hendel. * Dalje prihodnjimi J mM t m L iMtZJMČSr ^ h II ft f f fngrI f ftJ?l ff W Mff-'ltij^M wBIiY^mM llffljIiteftiBMMftifl^^ ^ " "HTXTJ^M fini H Tfie Perfect Gift for the Whole Family ! We've priced our fine mirrors to make them sensation^ al Christmas values. Choice of styles and s'zeS"j clear, sparkling plate glass . . ; beautifully framed- Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. ENdicott , O rveier Trgovina odprta vsak dan od 8 z j. do o zv božiča UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega . ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BEKILA "ENGLISH-SLO VENE HEADER" kateremu je znižana cena d* O QU in stane samo: 5 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland^