(\žnostni v
a knjižnic1
Ljubljana
Mfiltl
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek«. Uredništvo in upravništvo je v Maribora» Koroška eesia št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. er*.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban št. 113.
112.	6tev,	M«ribor, cine 3. oktobra 1928.	Letnik
Pribičevič v opoziciji.
Pri razpravi o dvanajstinah se je oglasil tudi Svetozar Pribičevič z dajšim govorom, ki je dokazoval, da m v vseh uradih državne uprave naslavljajo samo Sr-Injanci in da je uprava pod radikali bolj koruptna nego je bila v Avstro-Ogrski. Sicer je pa premleval znane fraze o veleizdajnikih, napadal Radiča in povzdigoval »arodno edinstvo. Svetozar Pribičevič, ki je bil od teh ipel let gotovo štiri leta na vladi, glavni faktor notranje politike in posebno še specijalist za vsa «prečanska« vprašanja, nastopa s polno silo svojega cinizma tudi v opoziciji, ki graja vse, kar je sam uvedel v naši državi. Ko so radikali prišli sami na vlado, so popolnoma prevzeli Pribičevičevo ideologijo ter njegov sistem centralizacije in hegemonije. Sedaj pa vstaja Pribičevič proti svojim lastnim idejam, proti svojemu sistemu in svojim metodam samo za to, ker ni več na vladi in ker mirna upanja, da hi se zopet preril do oblasti.
„ Moralno Pribičevič pač nima pravice, da graja, dokler ne prizna, da je tudi on sam sokrivec zla, ki se da nes dogaja. Sicer pa je lahko njegov nastop tudi korak k spoznavanju samega sebe in če bo še dolge» v opoziciji, lahko še obsodi centralizem v spoznanju in prijemanju, da je bilo njegovo delo velika politična napaka. Danes toži, da so ministri sami Srbijanci in da prečani nimajo nobenega vpliva na vlado, potrebno bi pa bilo, da se on sam ter vsi, ki še vanj verujejo, tudi vprašajo: Kdo je s tem začel? Ali ni on metal preča ne iz državnih služb ter proglašal opozicijonalce za proti-državne elemente. Sedaj se je pa stvar obrnila in kako naj Pribičevič protestira, če ga radikalni listi razglašajo za protidržavnega! Kdo je uvedel v naše politično življenje teror? Ali ni Orjuna Pribičevičevo delo? Kdo je kriv, da je prišla za Orjuna srbska šovinistična omla dina Srnao in hrvatska. Hanao.
Prav ima Pribičevič, ko v kritiki današnjega režima kaže na strankarstvo in korupcijo, ki ropa in pleni državo tudi z najvišjih upravnih mest, ne sme se pa pozabiti, kdo je ta sistem uvedel, in kdo bi ga še danes podpiral, če bi bil minister. Ne sme se pozabiti, kako je poprej Pribičevič branil ministre, ki so črez noč postali milijonarji, samo za to, kjer so bili njegovi ko-legi. ^
Kritika bivšega ministra Pribičeviča je sicer pravilna, ne manjka ji pa samo subjektivna moralna podlaga, ampak tudi sankcija. Kakšne konsekvence izvaja Pribičevič iz svoje kritike? Ali ne bi že jutri šel v to vlado, katero tako ostro kritizira, samo, če bi ga Pašič hotel? Ali ne bi on izvajal istega sistema, če bi se dalo koristiti sebi in stranki? Če bi Pribičevič priznal svoje napake in svojo sokrivdo, bi se vsaj moralno, če že ne politično rehabilitiral, sama kritika mu pa v nobenem oziru ne more pomagati in to še tem manje radi tega, ker hoče radikale še nadkriljevati v obrekovanju in psovanju proticentralistiene opozicije,. Proslava centralizma in graja njegovih posledic, t« se pač ne vjema.
Pribičevičev govor preveva samo jeza nad radikali, ki se niso zmenili za njegove^ obljube. Pribičevič udriha danes po svojih srečnejših tekmecih, a še vedno misli in računa, da se ga bodo radikali kot nevarnega nasprotnika zbali ler ga končno le sprejeli v svojo vlado. Pribičevič je pač samo strankar, ki ne misli na državo, ampak samo na svoje strankarske uspehe. Njemu ni za sporazum z ostalo opozicijo, rad bi pa spravil radikalno vlado v toliko zadrego, da bi se zatekla k zvezi z njegovo skupino, ki bi potem vladala na način, ki ga Pribičevič danes obsoja.
«pl...	Kn vtmnmwimaaasm
Politični položaj.
Značilnosti beograjskega parlamenta. Kjer je zvezna radikaino-demokratska vlada nehala ubijali in pokopavati parlamentarizem, tam to samoradikalna vlada nadaljuje. Ko so pri debati o dvanajstinah muslimanski posianci iz Bosne slikali bosanski teror nad muslimani in. Hrvati, so se pokazali pravi teroristi med vladnipii poslanci: Muslimanski poslanec Behmen je popisoval razbojniško delo Srpske nacionalistične organizacije (Srnao) in poudarjal, da je največji škandal, da je član te organizacije tudi predsednik vlade Nikola Pašič. Našteval je posamezne zločine v Bosni in naglasil, da so člani te organizacije napadli dr. Spaha in oddali nanj 12 strelov. Pri tej priliki je radikalec Mihajlo Pavlovič zaklical: «škoda, da ga niso zadeli!« — Radikal Majčič pa: «Škoda, da ga niso ubili!« Za ta indirektni poziv, da se taka zločinstva nadaljujejo, so muslimanski poslanci zahtevali zadoščenje. Nastal je velikanski hrup. Ker predsednik parlamenta Ljuba Jovanovič v tem oziru ni hotel ničesar ukreniti, je poslanec. dr. Behmen izjavil, da po takem barbarskem napadu nima smisla, da bi dalje govoril. Muslimani so zapustili sejo in se niso več vrnili. — Glede razmer v juž-ffitl Srbiji šo se Spopadli radikali n demokrati in ob tej
priliki so padali od obeh strani klici: lopovi, razbojniki, tatovi, hajduki. — Po interpelaciji o reškein vprašanju je govoril socijalistični poslanec Divac ter prav dobro prispodobi! samoradikalno vlado s fašistovsko diktaturo v Italiji, ki se s silo drži kot manjšina nad večino. Radikali so ugovarjali in minister ver dr. Janjič je zaklical: «Saj ima tudi angleška vlada komaj eno četrtino.« Na to se je oglasil zemljoradnik Dimit-rijevič: «V Angliji bi ti pope sedel v Musik-halu, a ne na vladi!«
Trgovinska pogodba s Poljsko. Narodna skupščina je sprejela trgovinsko konvencijo s Poljsko. O zakon skem predlogu je poročal trgovinski minister Kojič v imenu Jugoslov. kluba ja pa govoril poslanec Bedja-nič. Uvodoma je izrazil željo, da bi pri tej priliki minister za zunanje zadeve Ninčič pojasnil jiaše odnoša-je in odnošaje Male antante do Poljske.*S Poljsko je potrebno čim večje zbližanje v interesu miru v Srednji Evropi, s stališča slovanske solidarnosti in gospodarske okrepitve, a Poljska naj bi uredila svoje odnošaje napram Rusiji na podlagi čim tesnejšega prijateljstva. Na to je govornik prešel na vprašanje izvoza našega vi na na Poljsko in v inozemstvo sploh. V Jugoslaviji je 200.000 ha zemlje, zasajene s trto in se producira nad 4 milijone hi vina, od katerega se trije milijoni kon-sumirajo doma, en milijon ga pa ostane za izvoz. Ako bi vlada znala izvoz dobro organizirati, bi nam to do-našalo pol milijarde dinarjev. Izvoz vina je zlasti važen za Slovenijo, posebno za Slov. Štajer, za katerega pomeni življcnsko vprašanje. Zlasti se potreba ugodnega izvoza čuti danes, ko vlada v vinogradništvu velika kriza, ko tlačijo prebivalstvo ogromni davki in ko trpi naše vinogradništvo pod silno konkurenco, ter je ogroženo v svojem obstoju. Dolžnost naše delegacije pri pogajanjih s Poljsko je bila, da interese našega vinogradništva zaščiti, česar pa ni storila. Govornik opozarja na fakt, da so druge države, ki so sklepale trgovinsko pogodbo s Čehoslovaško, poskrbele, da spravijo pri meren kontingent vina v Gehoslovaško, česar pa naša vlada ni storila. Tako je pri sklepanju konvencije s Poljsko koristi našega vinogradništva zanemarila. Poslanec Bedjanič zahteva od st.*de sledeče: 1. da ukine vse težkoče pri kupovanju in prevozu vina, namenjenega za izvoz; 2. da se železniške tarife za izvoz vina zniža najmanj za 50 odstot.; 3. da se osvobodi izvozno vino vseh pristojbin, zlasti pa davka na poslovni promet; 4. da se obmejnim carinarnicam da nalog, da morajo transporte vina in sodov takoj odpremljali in vse šikane opustiti.
Na predlog našega poslanca Gostinčarja v sekciji zakonodajnega odbora je plenum zakonodajnega odbora določil, da ima želejzniško osobje k svoji plači in dokladam še 20 odstot. izrednih stalnih doklad. Gostinčar je_sicer predlagal zboljšanje za 30 odstot., a ministra saobraćaja in financ sta pristala samo na 20 odstot. priboljšek. To je sedaj sprejeto tudi v plenumu in bo gotovo tudi vneseno v zakon.
Skrb poslancev za dnevnice. Nekaj srbskih poslancev ni zadovoljno z sedanjimi dnevnicami, za to so predali upravnemu odboru parlamenta predlog, da se povišajo dnevnice od 180 D na 300 D. V principu se vsi poslanci strinjajo s tem predlogom, ker zlasti oni, katerih družine ne prebivajo v Beogradu, težko izhajajo z dosedanjimi dnevnicami.
Po svetu.
Notranji boji v Bolgariji še niso prenehali, premoč je pa po raznih poročilih na strani vlade. Uporniške in vladne čete se pobijajo z največjo besnostjo in strašno okrutno se znašajo vladni oddelki in komiti nad prebivalstvom, ki je podpiralo zemljoradnike. Na naše o-zemlje je pribežalo mnogo beguncev in v Beogradu sta tudi Dimitrov in Koranov, voditelja vstaje, ki sla sc pred vladno premočjo morala umakniti preko meje. Listi poročajo,da bo sofijska vlada od beograjske zahtevala izročitev teh beguncev. Naša vlada naj bi Sofiji opravljala rabeljske posle baš sedaj, ko njen gospodar, komitski vodja Todor Aleksandrov, grozi z najmočnejšo komitsko akcijo proti Srbiji. Po izjavah beguncev se zemljoradnički ustaši utaborujejo po gorah ter pripravljajo na nove boje.
Reška vlada in Društvo narodov. Reška vlada je poslala Društvu narodov prošnjo za sprejem v zvezo svobodnih in priznanih držav opirajoč se na dejstvo, da je rapallska pogodba' že registrirana. Radi tega smat ra od Italijanev pregnana samostojna reška vlada, da spada ureditev vseh spornih vprašanj glede Reke pred Društvo narodov, ki se poziva s posebnim apelom, naj zopet upostavi prejšnje stanje, naj pozove Italijo, da odpokliče svoje čete, suverenost reške države pa naj v vsakem slučaju ščiti.
Madžarska in mala antanta. Rumunski, jugoslovan ski in čehoslovaškl poslanik so dne 28. sept. intervenirali pri madžarski vladi proti govoru državnega uprav-
nika Horthyja, ki je nedavno grozil, da si bo Madžarska znala pridobili nazaj, kar je izgubila. Madžarska vlada je opazila, da se je vsebina omenjenega govora r inozemstvu zelo neugodno komentirala. Z ozirom na t* je namestnik ministrskega predsednika Vasz v imenu vlade ugotovil, da so vse vesti, ki govore o kakih grožnjah Madžarske državam Male antante, neutemeljene. Poslaniki so vzeli njegovo izjavo na znanje. — Po svojem povratku iz Ženeve v Pesto je izjavil grof Bethien časnikarjem, Yla je v Ženevi ustvarjena podlaga za ureditev korektnega razmerja med Ogrsko in sosednimi državami, zlasti z državami Male antante, Med vpraša-* nji, ki so se obravnavala v Ženevi, ni nobenega, ki bi se tikalo notranjepolitičnih ogrskih razmer. Mednarodno posojilo za Ogrsko pride po vsej priliki že v decem-berskem zasedanju Društva narodov na vrsto.
Praški župan. Pri volitvah v praški občinski svet je bil zopet izvoljen dosedanji župan dr. Baxa z glasovi' narodnih socialistov in demokratov. Dr. Baxa je dobil 66 glasov, njegov protikandidat komunist Tuzli pa 24. Razne skupine so oddale prazne glasovnice. Župan je izvolitev sprejel.
Nemčija pred državljansko vojno. Notranji položaj Nemčije je zelo napet. Diktatura bavarskega državnega komisarja Dr. von Kahra se lahko vsak čas naperi proti državni vladi v svrho proglasitve, samostojne bavarske monarhije. Dr. Kahr sicer daje izjave, da se gre samo za zbiranje močne patrijotične vlade v svrho močne državne avtoritete brez vsakega paktiranja z marksizmom, pa pod temi besedami se lahko razume državna avtoriteta cele Nemčije ali pa samo Bavarske kot monarhije. — V Düsseldorfu so bili že težji boji med pristaši samostojne porenske republike in med policijo. Vodja separatistov razglaša, da lahko računa z 80.00i oboroženimi pristaši. Nad mestom je razglašeno izjemno stanje. Delavske organizacije so sklenile v slučaju puča proglasiti generalno stavko.
Turčija — republika. Pred svetovno vojno tako reakcionarna Turčija se vedno bolj evropizira. Pod Ke-malovo vlado se'ni Turčija utrdila samo na zunaj, ampak se je konsolidirala tudi na znotraj. Uradništvo, pošta in vojaštvo je popolnoma reorganizirano. Turška vlada ustanavlja šole, zida ceste, ler pospešuje na vse načine trgovino in obrt. Ko so kalifu odvzeli posvetno oblast, se je mislilo, da bo to samo začasno trajalo, potem pa bo zopet nastal sultanat. Kemal paša pa je odločno za to, da se proklamira Turčija tudi ustavno za republiko. Kemalovi pristaši, ki imajo večino v parlamentu, so istotako republikanskega mišljenja, pa bo zato Turčija v najkrajšem času proklamirana za republiko.
Beielke.
RADIKALI IN MINISTER DR. MARKOVIČ.
O malem ministru r. Laziči Markoviču se je že veliko pisalo po našem časopisju. Napadale so ga celo beograjske režimske novine, ker je korupcijo, ki je razširjena med vsemi člani vlade, malo preveč javno ugan. ja!. Poleg lega se je lako hitro obogatil, da so mu postali zavidni celo njegovi lastni kolegi, ki niso imeli takega talenta za polnjenje žepov iz državne blagajne. Dr. Laziča Markovič je nazadnje moral oditi z ministrskega stolčka, ker se je dobilo v radikalnem klubu le nekaj ljudi, ki imajo še čut za sramoto; izkazal se je zlasti narodni poslanec, radikal Rankovič, katerega zasluga je v glavnem da se je moral Laziča umakniti. Toda malemu požrešnežu še niso bili dovolj milijoni, ki si jih je prigoljufal. Hotel je še za naprej igrati vlogo v javnosti. Ker je v Beogradu nemogoč, so ga hoteli njegovi prijatelji, katerim je precej pomagal, zlasti pri reparacijah, da ga spravijo na kako vplivno poslaniško mesto v inozemstvo, ali pa da mu preskrbe sinekuro v kaki komisiji z visokimi dnevnicami. Laziča bi la svoj cilj sigurno dosegel, da ni brio-zopet tega nesrečnega Rankoviča, ki ga je nesramno napadel v najbolj režimskem listu «Balkan«. Poslance g. Rankovič odgovarja v tem napadu na Lazičino izjavo, s katero se je bivši minister branil pred javnostjo ter zavračal očitke o nedovoljenih mahinacijah, katere so prinašali njemu nasprotni listi. Na to izjavo je Rankovič v «Balkanu« odgovoril: «Izjava, s katero se pred javnostjo brani g. Markovič, dokazuje njegovo nemoralnost in skrajno pomanjkanje obrambnih dokazov. Kar se mene osebno tiče, lahko izjavim, da dosedaj nisem našel še nobenega človeka, ki bi bil dobro govoril o Markoviču, ali o njegovem privatnem in javnem delovanju. Jaz kot narodni poslanec želim, da se v interesu države, morale in radikalne stranke objasni, dali je trditev javnosli resnična: g. Markovič je bil kot minister in kol človek nepošten, ter se je kot minister pravde na nepošten način obogatil. Smatram istotako. da je dolžnost gospoda Markoviča, da se to vprašanje objasni, pa mu vsled tega predlagam, da iz našega kluba izvolimo trojico članov, ki bodo preiskali celokupno-
■•S	^ A 2 A.
—__________________________________
»jegev» delovanje, JaVn® kakor privatno tor bodo o rezultatu te preiskave podnesli poročilo radikalnemu klubu. To trojico bomo izvolili na ta način: Jaz bom določil enega, dr. Markovič pa drugega člana in ta dvojica naj si izbere tretjega, če pa se to ne more, pa naj tretjega določi klub. Ako se s preiskavo ugotovi, da je delovanje Markoviča za časa ministrovanja bilo pošteno, zakonito iti pravično, potem dam jaz ostavko na poslanički mandat ter prevzamem na sebe tudi moralno od-
fovornost za nezaupanje, ki sem ga imel proti njemu.
nasprotnem slučaju pa mora on isto napraviti, jaz pa bom zahteval od kluba naše stranke, da ga za učinjene zlorabe toži pri sodišču, ali ga pa bom jaz obtožil, ker smatram, d,* je to v interesu države in radikalne stranke, ki je baš radi svojega poštenega delovanja dobila pri zadnjih volitvah zaupanje naroda. Vprašanje o po-itenem delovanju gospoda Markoviča, se mora urediti v najkrajšem času, predno se on odredi za kako drugo javno službo, ker se med njegovimi najbližjimi prijatelji govori, da se g. Markovič pripravlja, da postane maš poslanik v inozemstvu. Nadejam se da bodo odgovorni činitelji počakali s tem odlokom, pa potem dodelili gospođu Markoviču mesto v inozemstvu, ker taka mesta, morajo dobiti ljudje, ki imajo poleg največje iaoforaabe tudi ljubezen do države in moralo največje svetiaje.
Nave ministrske palače. Beograjski listi prinašajo vesti o projektih, katere sedaj prerešetava ministrstvo m zgradbe. Nameravajo se namreč zgraditi v Beogradu nove palače za ministrstva trgovine, prometa, poljedelstva in za ministrstvo za šume in rude. Te palače bodo ■grajene v velikem stilu, stale bodo pa državo najmanj pol milijarde dinarjev. Tako bo stala palača ministrstva trgovine in industrije 35 milijonov din., palača za poljedelsko ministrstvo pa celo 100 milijonov din., kakor palača za prometno ministrstvo. Tako se bo izdalo satno za tri zgradbe 235 milijonov din., potem pa še vlada toži, da ni denarja. Država štedi pri uradništvu in. pri drugih malenkostih, od vseh organov zahteva varčevanje, a na drugi strani pa se meče denar kar s polnimi rokami za stvari, ki ne bodo nikoli prinašale *,ikake koristi.
Politika Pašičevega doma. Tudi dom Pašiča — Nikole ia Radeja — ima svojo politiko, pravi sarajevska «Pravda«. Če je Rade Pašič, sin Nikole Pašiča v Parizu m se v Beogradu pripravljajo kake nabave in liferacije z® vojsko, se takoj zopet vrne. Rade Pašič je zelo sprete» in oprezen človek. Gre samo na gotovo in varno, v nevarnost se pa ne spušča. Lani je vse olje pokupil po Dalmaciji zelo po ceni, ker je bil izvoz olja prepovedan, Ko pa je olje kupil, je že bila prepoved izvoza ukinjena, a kar je veliko čudo, ko je olje prodal, je bil pa izvoz zopet za mesec dni prepovedan. Tako za naše konsu-■nente dvakrat narastle cene olja, Rade Pašič pa je zasluži! malenkost od 130 milijonov. Pa končno on tudi zasluži, da zaradi, ker troši na veliko. Tako je nedavno »a Bledu pri igri izgubil samo 7 milijonov dinarjev v •*i ut*.'
Albanski prijatelji in zaupniki. Beograjski «Novi List nam razkriva, da ima vlada večje število prijateljev in zaupnikov med Albanci, da potom njih vpliva v različne svrhe na razna albanska plemena. Ker danes »ič ni zastonj, zato naša država drago plačuje to ar-navtsko prijateljstvo. Zunanje ministrstvo je imelo doslej poseben proračun in kredit za podkupovanje ar-Mavtskih poglavarjev, sedaj se je pa to tako uredilo, da so bili vsi menovani za oficirje. Tako imamo 20 polkovnikov, 10 majorjev, 10 kapetanov, poročnikov pa «ein vrsto. Ti arnavtski «oficirji« dobivajo tudi plačo m sicer v sami «zdravi valuti«, ker druge nočejo. — Po novem vojnem zakonu bodo pa dobili tudi vsa povišanja in doklade. To pa ni mala reč, zlasti kar se tiče družinskih doklad. Eden od teh arnavtskih polkovnikov Čerina Zot iz Bičana ima v haremu 12 žen in z vsako 'vsaj po dva otroka. Tudi drugi imajo mnogoštevilne
Dnevne novice.
SLOV. KRŠČ. SOC. ZVEZA ZA ŠTAJERSKO.
1.	Kršč. soc. zveza je razposlala vsem izobraževalnim društvom vprašalne pole. Odgovorite nam v kratkem na pole, ker se bliža občni zbor, do katerega moramo imeti statistiko zbrano.
2.	Zadružno-socijalni tečaji. S 4. novembrom se eačnejo zadružno-socijalni tečaji, ki se bodo vršili po vseh *5 sodnih okrajih Štajerske. Izobraževalna društva preskrbite, da bode udeležba obilna in točna.
S.	Ženski tečaji v Celju in Mariboru. Kakor vsako leto, se vršita tudi letos v Celju in Mariboru ženska tečaja. V Celju se vrši ženski tečaj 18. novembra za vse Dekliške zveze in žene celjskega okrožja, v Mariboru pa teden pozneje, dne 25. novembra za Dekliške žveze in žene mariborskega okrožja. Oba tečaja bo vodila preds. Ženske zveze v Ljubljani, dr. Angela Piskernik.
4.	Može in fante opozarjamo že zdaj na velika tridnevna socialna tečaja, ki se bodeta vršila ob božičnih praznikih v Celju in Mariboru. Načrt za ta dva tečaja je izdelal sam dr. Korošec in bode nekaj imenitnega.
Ofa, kam smo prišli! Davčni uradi zadnje tedne pošiljajo & vso vnemo poštne položnice vsem posestnikom za davčna plačila. Na položnicah stoje grozne številke: srednje kmetije morajo plačati davka 8000—3000 D. LfedstV* je obupano, skrajno obupano! Od kod naj vanme v petifc dnevife tolike svote, da jife spravi v ne-*«£&*« stilska irelo? IfifhajŠe pa je« la nesrečna davčna «Hast Saga M*	V*»*»
piše« «C* svate-. Oh, few* sä* JK*»?	se «*-
br%kako so leta 1919 prirejali razni gospodje iz mesta shode na deželi in slikali ljudstvu zlato jugoslovansko prihodnjost: Ne boš več suženj in hlapec tujim gospodarjem, lcot brat boš živel zraven novega brata-sodržav Ijana v objemu bratske ljubezni! In zdaj? Hujše je kot prej. Prej je mali posestnik odplačeval davke kakor je pač mogel, bratski davkar zahteva celo svoto naenkrat; če ne plačaš, ti zavije vrat z bratsko vrvjo. Če se bo naredba strogo izvajala, pride v teku enega leta dobra polovica malih posestnikov na nič. Revež že sedaj nima toliko, da bi kupil drago obleko in obuvalo za svojo družino, drva za zimo, živila za celo hišo; nekateri i-majo na pol podrte koče, ker ni denarja za popravila. V hlevu ima morda samo eno kozo in malo prasce, v najemu pa par ogonov njive in z delom mora odslužiti gnoj, orača, voznika, morda še celo seme. Kaj naj torej proda, da nasiti davčno žrelo? Bati se je najhujšega — ali bo ljudstvo iskalo pomoč v sili in gorje takrat vsem davčnim nasilnežem, ali se bo udalo obupu, zapustilo prazne hiše, prazna polja in v smrti pozdravilo svojo rešiteljico. Gospodje pri zeleni mizi v razkošnem Beogradu ne vidijo in ne poznajo bede naših malih posestnikov. To ve presoditi le tisti, ki živi med ljudstvom. Tužna bodočnost se nam odpira. Za nas je le ena rešitev, da se čim prej iztrgamo iz smrtnega objema bratskih tlačiteljev in po popolni avtonomiji samostojno u-pravljamo svojo slovensko domovino. Srbske finance nas bodo pahnile v kratkih letih v prezgodnji grob; če pa izgine naš kmet, potem izgine z njim tudi — Jugoslavija!
Laviranje dinarja. Poslednje laviranje dinarja daje precej opraviti našim gospodarskim krogom. Porast vrednosti dinarja je neprijetno zadel zlasti izvozničarje, ki so preje kalkulirali s stalnim kurzom dinarja. Glavna krivda za nesigurnost dinarja v tako važni izvozni dobi leži na finančnem ministrstvu. Dr. Stojadinovič je začel eksperimentirati po Plavšičevem receptu. To se prav interesantno vidi na poslednjem skoku in padcu dinarja v Zürichu. Pred par dnevi je notiral dinar v Züri-chu 6,55, potem pa je takoj padel na 6.30. Vzrok temu je, da je minister financ po svojih službenih in polsluž-benih organih kupoval dinarje na Dunaju, v Pragi in v Zürichu. Dinar je vsled tega rastel, toda kakor hitro je nakupovanje prenehalo, je začel takoj padati. Računa se, da bo v kratkem prišel zopet na svojo prejšnjo višino, na kateri bo ostal za celi čas intenzivnega izvoza. Službeno se o celi stvari molči ter se ne dajejo sploh nikake informacije.
Peklenska zloba. V noči od nedelje na pondeljek so razdrli doslej neodkriti lopovi most na državni cesti v Rošpohu. Škoda znaša 15 tisoč dinarjev. Vendar škoda bi še naj bila, a kaj. bi bilo, ako bi se bil pripeljal kak voz ali avtomobil. Cestno nadzomištvo v Mariboru je razpisalo nagrado 26® D onemu, ki bi znal kaj povedati o teh lopovih. Istočasno kot most je bilo poškodovanih. več lansko leto vsajenih drevesc.
Obsodba ptujskega Hutterja potrjena. Pri vzklic-nem senatu se je zopet vršila obravnava proti ptujskemu vinskemu trgovcu, ki je prodajal vino pomešano z jabolčnikom. Hutterja so obsodili na 16.000 K globe in 48 ur zapora ter na poravnavo vseh sodnijskih in seve tudi odvetniških stroškov. Hutter je prejel enkrat zasluženo kazen, a samo malenkost za vso svojo nepoštenost, ki jo je uganjal na škodo slovenskega naroda s svojimi večletnimi alkoholnimi pančarijami.
Pevsko društvo «Slavček« v Ptuju, ki stoji na kat. podlagi in pod takim vodstvom, je priredilo v ptujskem mestnem gledališču dne 15. 7. t. L predstavo, združeno s petjem in imelo dober uspeh. Vkljub vročini je bil obisk dober. Pevci so vprizorili vzgojevalno igro «Sanje« tako izvrstno, da so celo kmetskim možem in mladeničem lile solze po licu, pevke, pred vsem «Polona«, pa z burko «Oh, ta Polona«, vzbudile pri vseh navzočih opetovano bučen smeh. Končno je zapel ves zbor pod vodstvom društvenega pevovodje uradnika g. Fr. Luževiča, šest krasnih pesmi, med temi s spremljevanjem klavirja pevski valček dr. Schwaba: «Dobro jutro.« Glasbeniki, ki so prisostvovali prireditvi, so izjavljali, da je bil koncert umetniški. Tudi nasprotniki društva priznavajo, da so vsi člani izvrstno rešili svoje vloge. — Prireditev se je ponovila dne 30. sept. pri Sv., Lovrencu na Dravskem polju, dne 7. oktobra se bo pri Sv. Urbanu pri Ptuju in dne 14. oktobra v Vurbergu, vsakokrat ob 15. uri.
Usposobljenostni izpiti za obče ljudske m meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 5. novembra t. 1. ob osmih zjutraj. Pravilno opemljene prošnje za pripust k izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 25. oktobra v rokah izpraŠevalne komisije. Prošnje naj se pišejo na celo polo in kolekujejo s 3 D, priloge pa z 1 D. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — M. Pirc, predsednik.
Trafikanti Slovenije. Poročali smo že, da se ustanavlja «Strokovna zveza trafikantov za Slovenijo.« Kako je ravno nam, trafikantom potrebna enotna organizacija, v kateri je in mora biti, zastopan vsak zaveden trafikant, invalid, neinvalid, vdova ali sirota, in ki ima tudi parlamentarno zaslombo, nam podajajo dejstva, ki jih v naslednjem navajamo, najlepši dokaz. Podražila se bo kolkovna taksa, železnica se je že podražila, pri čemur smo pri prevozu tobaka močno prizadeti. Najhujše pa je, da se je še zraven tega spravil režimski vijak nad trafikante z namenom, odvzeti mu 1% na dobičku. Namesto da bi se nam pridjalo. se nam bo torej še odvzelo. Udruženje trafikantov je podvzelo potrebne korake, da s« to prepreči, tod*, kes je brez prave moči, |e bil boj brezuspešen. Zatorej je potreba« «rik-M jSmity« Turnima. Ta«, ®j«r # *#*i*|« • *•&
usodi, tam moramo imeti zagovornike, ako hočemo, da uresničimo upravičene zahteve. Vsled tega se je sklenilo na dosedaj obdržanih sestankih izvršiti reorganizacijo v smislu Strokovne žveze trafikantov za Slovenijo, da tako zadobimo zaslombo v parlamentu. Delo se vrši in organizacijo mora biti izvedena v najkrajšem času, ako hočemo, da si obdržimo to, kar že imamo. Da se omogoči pristop vsem v najkrajšem času, se bodo vršili po mestih in trgih tozadevni strokovni sestanki. Zatorej prosimo, da se pogovorite po posamez nih okrajih, trgih in vaseh, kedaj bi se za vaš okraj lahko vršil sestanek in to sporočite na spodaj navedeni naslov, da pride govornik, ki vam zadevo razjasni. Posamezniki priglasite pristop potom dopisnice, na kar vam bo tajništvo poslalo pristopnico, katero takoj iz-olnjeno vrnite. Pripomnimo, da se bo organizacija potegovala samo za organizirane. Tovariši in tovarišice! Pripravljalni odbor računi z vašo uvidevnostjo, zatorej storite svojo dolžnost, Obrnite se v vseh zadevala pia naslov: Pokrajinsko tajništvo Jugoslov. strokovna zveze, Maribor, Wildenrainer jeva ulica 6.
Prejem pripravnikov v Vojno muzičko školu v Vršcu. V novembru se sprejmejo v imenovano šolo d» 150 pripravnikov. Fantje od 15 do 16 let, ki hočejo vstopiti v to šolo, morajo najdalje do 25. oktobra t. L, da osebno predati kapelniku najbližje vojne muzike sledeče dokumente: 1. Lastnoročno pisano prošnjo, da želi vstopiti v zgornjo šolo, 2. domovnico, 3. Krstni 'list, 4. šolsko spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, 6. Dovoljenje staršev (varuha) potrjeno od občinskega predstojni-štva, da lahko vstopi v šolo, 7. obvezo staršev (varuha) da bo poravnal vso škodo državi, napravljeno za časa šolanja, potrjeno od občinskega predstojništva. šola traja tri leta in vsaki pripravnik se nauči po dvä instrumenta. Po dovršeni šoli vstopi k vojaški godbi. Oni, ki dovršijo šolo z jako dobrim uspehom, lahko vstopij* v konservatorij.
Bolnice v Sloveniji. V Sloveniji imamo 22 bolnic. Od teh je 15 državnih, 8 pa privatnih. V vseh bolnicah je 3153 postelj, torej pride na 1000 prebivalcev 1.9 postelje. Minulo leto je znašalo število slovenskih bolnikov 27.954. Za vzdrževanje enega bolnika se plača dnevno 19.20 dinarjev. Bolnice v Sloveniji se vzdržujejo ali same, ali pa dobivajo državno podporo. Lansko letnih stroškov za bolnice v Sloveniji je plačanih 5,557.669 P, vzdrževanje vseh slovenskih bolnic je stalo 12,607.952 Đ, torej je ostalo še neporavnanih 4,274.944 D.
Take obsodbe, so redke. V Splitu se je vršila te dni obravnava, na koje izidu je kazala velik interes cela splitska javnost. Pred sodiščem so se morali zagovarjati splitski policaji, ki so pretepavali v policijskih zaporih z bikovkami več aretiranih žrtev. Udarci z bi-kovkami so bili tako močni, da se je cul krik ter vik batinanih na ulico in je javnost sama ostro nastopita proti takemu nečloveškemu postopanju. Zdravniki s* potrdili na batinanih žrtvah 8—15 cm dolge rane. Kot corpus delicti je bila pred sodiščem volovska žila. Policaji hatinaši so bili obsojeni na večdnevni zapor. Meh 'obsojenimi je tudi policijski kapetan Gjurkovič. Policijski šef Bojanič pa je bil samo prestavljen.
Mlad ubijalec. Trinajstletni tretješolec v čačku Radoslav Kovačevič je ubil na stanovanju, kjer sta skugaf stanovala, svojega sošolca. Po izvršenem zločinu j* mladostni ubijalec pobegnil neznano kam.
Tombola Zveze bivših salezijanskih gojencev v Mlad. domu na Kodeljevem. V ponedeljek, dne 1. okt-, so izžrebali za tombolo sledeče številke: 50, 12, 44, IS, 16 6 54 53 4 36 43 28 23 8 47 22 68 63 71 19 58 5 74 76 3 37 21 48 67 26 86 64 30 46 27 84 15 75 59 24 73 52. Veljajo tudi številke izžrebane dne 17. septembra ih sicer: 42 85 13 89 57 29 31 14 34; in istotako one izžrebane dne 24. septembra in sicer: 9 39 61 7 77 69. Tombolo zadene ona tablica na kateri je vseh 15 številk v tu navedenih treh izkazih. Rok priglašenja tombole j* do ponedeljka, dne 8. oktobra, do 5. ure popoldne.
OA. SPD. Soboto, 6. okt. 1F.20 do Gelja, 20.30 d* Paške vasi, po noči do Mozirske koče (1344), Nedelj«,
7.	okt. Boskovec (1590) in povratek. Jestvine, svetil jk*-— Nedeljo, 14. okt. 5.25 do Ruš, Lobnica, slapovi Šumik—R eb er—Ruška—M a r ibo r sk a	koča—stolp—Mari-
bor. K udeležbi vabljeni, — R.
Planinski koledar za leto 1924 izide koncem tega meseca. Dobijo ga vsi naročniki, ki so ga lani plačali. Razpošiljal se bo priporočeno. V knjigarnah se ne b* razprodajal. Ker se bo tiskalo le omejenem številu, naj vsi, ki ga ne dobe, istega naroče pri gospodu Bruno* Rotter, Maribor, Krekova ulica 5. Vsebina je pomnožena z novim gradivom in krokiji Pohorja (od Maribora d* Urške, Šoštanja, Slov. Bistrice in Kozjaku dg avstrijske meje) in Julijskih alp.
Katoliškim djevojkam. Tako se imenuje knjižica, ki jo je spisal dr. Dragotin Kniewald v Zagrebu. Kar daje knjigi posebno vrednost je dejstvo, da je spisana s sodelovanjem kakih 400 mladenk, na katere se je obračal pisatelj s vprašanji o zadevah čisto dekliškega značaja. Pisatelj, kateremu se ob vsaki vrsti pozna, da se že dejj časa temeljito bavi z mladinsko vzgojo, obravnava vse probleme dekliškega življenja. Daje prekrasna navodila mladenkam za notranje versko življenj«, za društveno gibanje, o sodobnih bojih med vero in nevero, o ženskem vprašanju, modi, plesu, prijateljstvu, sploh ni stvari, o kateri ne bi govorila ta knjižica z velikim razumevanjem ženskega uma in srca. Zato j* prav toplo priporočamo tudi vsem slovenskim mladeia-kam. Naroča se pri gospođu dr. Dragotinu KmevraM, Zagreb, Samostanska ulica 17.
Soominiaite se Dijaške večerje!

J-*-:	'v-	r
Dve rakrani na 1 našem narodnem telesu.
Posebno prvo ni težko uganiti: čezmerno pitje. In druga je pa strastno tožarenje — pravdarstvo — slepo, »«grizeno, brez razsodnosti.
Dotaknimo se obeh z bolj gospodarskega stališča.
O prvi naši rak-rani se je že dosti govorilo, pisalo, debatiralo, pa tudi dejansko proti nastopalo z abstinenčnimi društvi itd. Ta napaka vse preveč zatemnu-jje ostale — še hvala Bogu — dobre strani. S statističnimi številkami se je dokazovalo in se dokazuje, koliko »«lamo samo materijalne škode. V vseh teh številkah l»a še ni zapopadena tudi materijelna škoda, katero pov »roča erezmerno posedanje po gostilnah in tako naprej. Najhujše se pač pozna pri onih gospodarstvih, kjer pi-jančuje ravno gospodar sam, vodja — glava. En pogled v tako hišo zadostuje, da se prepričamo o žalostnem položaju istih. Blagor vsaj onim hišam, kjer skušajo in se trudijo to škodo paralizirati skrbne, trpeče gospodinje in ponekod tudi že odrasli, razumni otroci. Brez-potrebno tratenje papirja bi bilo, navajati vse nebroj-»e vzglede, primere, kakor tudi dokazovati, koliko sovraštva, pretepov, pobojev je radi pijanstva. Omeniti bi bilo samo, da se v pitju in krokanju odlikujejo tudi boljši sloji, takozvana inteligenca. Tudi v mestih se čuje pozno v noči razgrajanje, krik, ki spominja na vzklike vinjenih vaških fantov na korajžo. —-
Pustimo vse lekcije, baje nam je pijančevanje prirojeno; razsodi lahko vsakdo sam, pribiti je le eno: .Pijančevanje nam dela nepregledno materijeno in moralno škodo ter je eden glavnih krivcev, vsled katerih se nas prezira, se nas skuša povsod prikrajšati, zapostavljati: pri pijančku pač ni treba račhnati na zdravo razsodnost in resno odpornost.
Oglejmo si našo drugo generalno napako.
Navadno ima svoj globok izvor v prvi. Posebno v nekaterih naših krajih —- ki jih ne imenujem, ker se *ifc lahko spozna po velikem številu odvetnikov — se je te pravdarska strast neverjetno globoko ukoreninila. Res, dosti slučajev, kjer je tudi trezen in miroljuben človek prisiljen nastopiti tožbenim potom, še več pa «nih slučajev, kjer bi bila poravnava mogoča tudi brez sodišč in advokatov in kar je glavno: s tem zvezanih velikih, včasih naravnost ogromnih stroškov. Neverjetno se zdi človeku, da se na neumno besedo, ki se v šali niti ne opazi — čaka kot hijena na svoj plen in hajdi k sodišču. Prepirov in tožb zaradi mejnikov, preveč vre-«ftjie brazde, posekanega grma itd., tudi ni treba niti «menjati. Toži se večkrat preje, kot pa se dotičnik prepriča, da li se mu godi škoda ali ne. Najbolj žalostno in naravnost sramotno pa je dejstvo, da se s tako zagrizeno strastjo tožarijo sinovi, otroci s starši zaradi «pre-vaitka«, bratje, sestre zaradi dedščine in tako naprej. Vsakdo izmed nas bi pač znal navesti več slučajev, zaradi tega je škoda izgubljati besede.
V vlaku sem se pred nedavnim časom vozil z nekim sodnikom, ki je rodom Čeh. Našteval mi je slučaje in ni mogel razumeti, da lahko postane človek tako zaslepljen, da ne pomagajo vsi dobrohotni nasveti že nevoljnih sodnikov, ko se takorekoč za prazen nič ali pa e« popolnoma jasno stvar znova priziva in človek bi se moral nad temi žasliševalnimi polami včasih že smejati. Dosti je celo slučajev, kjer ze tudi odvetnik — ki si lahko kot tretji s pokojnim Prešernom potihoma šVižga tisto, ki pravi nekje: jaz pa iz pravd1 koval bom rumenjake (no v današnjih časih papir) — odsvetuje •d nadaljne tožbe in prigovarja k spravi, toda dostikrat brezuspešno.
In najbolj čudno pri vsem tem je to, da ravno tem pudern, ki najbolj tožijo čez draginjo, ni noben še tako brez pardona zasoljen sodni in odvetniški račun previsok, pa naj gre za teletom še krava in tako naprej. Smešno, ko ne bi bilo z druge strani tako žalostno.
Hvala Bogu nisem prvi, ki je to opazil in marsikdo, — posebno naši duhovniki — je skušal in skuša to «tast omejevati. Znani so mi celi kraji — od trgov in mest so oddaljeni — kjer duhovnik kot kak «turški paša« — kot pravijo — razsodi marsikakšen prepir. Da, Mi ta «turški paša« jim je tudi prihranil mnogo sov-ipaštva, prepirov, tožb, potov, stroškov. Ne ogrevam se »iti najmanj za komunistične in slične teorije in nisem ««govornik direktnih ljudskih razsodišč, toda mnogo, mnogo slučajev bi bolje, hitreje in ceneje razsodil odnosno bi se poravnalo s posredovanjem tretje osebe: »glednega posestnika, župana, posebno duhovnika, v katerega imajo ljudje še dosti zaupanja, učiteljev, v kolikor še isti vsled napačnih nazorov niso izgubili zveze z ljudstvom.
Z* duhovnike in učitelje je tukaj res koristno polje «tela in če ni druzega plačila, zavest sama, da se je preprečilo vsaj nekaj sovraštva, stroškov itd. je tudi nekaj, pa še celo veliko plačilo. V složnem delu bi se «tekaj doseglo.
Če (že ne zaradi splošnega ugleda, vsaj v svojo lastno koris naj bi izpregledal marsikdo, pilo se naj ne hi (zagovarjati direktno prepoved, posejmo vina ni moj «tarne») nikar črez ono mero, v kateri človek pozabi svo jega bitja, ter se poniža daleč pod žival, a v pravdnih Štvarefc naj bi ga zagrizenost nikdar tako ne prevzela, «te bi m« zabrisalo vsako razsodnost, zatrlo vse čute, ki
irp—ikijajo n« čestokrat najbliže j krvno sorodstvo -für zfltetet 'škapMsb s š*v«ž#*«i, serojatci, seh-jsftfi.
15 letnica mariborskega Orla;
Izkaznice za polovično vožnjo so se razposlale vsem, ki so jih bili zahtevali. Vsak udeleženec mora napisali na izkaznico svoje ime. Izkaznica upravičuje do 50% -nega popusta voznih cen II. in III. razreda potniških vlakov za enkratno vožnjo iz postaj Ljubljana gl. kol., Zagreb j. kol., Prevalje, Št. Hj, Čakovec v Maribor gl. kol. in nazaj v času od 6. do 8. oktobra 1923. Vsak udeleženec kupi pri vstopni postaji celo enosmerno karto, katera se mu žigosa obenem z izkaznico z mokrim postajnim žigom. Tako žigosana karta velja v zvezi z izkaznico tudi za vožnjo nazaj. Prekinjenje vožnje ni dovoljeno. Kdor želi imeli še izkaznico za polovično vožnjo in se udeležiti siavja, naj javi takoj na naslov: Al. Rezman, Maribor, Slomškov trg 20.
Vsem bratom in sestram zunanjih odsekov naznanjamo, da jim je v soboto in nedeljo ob prihodu v mestu na razpolago društvena dvorana v Lekarniški ulici 6 (pri stolni cerkvi ali Glavnem trgu), kjer lahko shranijo svoje stvari, se umivajo, okrtačijo itd. Vsako pohajanje po mestu in v gostilne je vsem strogo zabranjeno. Rediteljem se ima vsak brezpogojno pokoriti!!
Naročene vstopnice za akademijo dobe zunanji u-deleženci v soboto in nedeljo v Lekarniški ulici štev. G proti izročitvi denarja. Po pošti jih vsled stroškov ne bomo pošiljali.
Slavnostna orlovska številka «Straže« izide 5. t. m. popoldne, z izbrano vsebino naslednjih sotrudnikov: prevzv. škof dr. A. Karlin, vseuč. prof. dr. M. Slavič. Franc Terseglav, dr. Fr. Kovačič, dr. J. Jeraj, dr. K. Capuder, M. Krajnc, Roman Bende. Opozarjamo na to številko z res aktualno vsebino?
Vstop k telovadni akademiji v nedeljo pri Götzu je vsakomur prost proti vstopnici in ni treba za to vabila, kakor mislijo nekateri.
Iz Maribora.
Shod SLS v Mariboru. V pondeljek, dne 8. oktobra se vrši ob pol 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani shod SLS. Poroča gospod poslanec Žebot. Somišljeniki, pridite?
Knjižnica SKSZ v Mariboru. Vsi, ki imajo še izposojene knjige se pozivajo, da iste čimpreje vrnejo. Knjižničar posluje vsako sredo od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne. — Knjige se prihodnje tri tedne, radi preureditve knjižice, ne bodo več izposojevale. Čas zopetne otvoritve bo se pravočasno razglasil. — Knjižničar.
Katoliška omladina v Mariboru. Ker se še vedno oglašajo novi člani v omladinsko organizacijo, obvešča odbor vse starše, ki nameravajo dati svoje mladeniče v razne odseke, kakor v odsek godbe na pihala in lok, tamburaški in pevski,da se ogla šijo do 16. oktobra v društvenih prostorih, Vetrinski dvorec, od pol 7. do 7. ure zvečer. Na poznejše priglasitve se ne bo oziralo, ker se je v nedeljo začelo redno vsestransko delo v zimski sezoni. Ob enem sporoča odbor vsem staršem društ-venikov Kat. omladine, da se vršijo vaje vsak dan od 7. do 9. ure zvečer. Od 9. ure naprej ne vzame društvo nobene odgovornosti nad svojimi društveniki. Odbor.
Vse skupine Jugoslovanske strokovne zveze imajo sestanek _v petek ob 6. uri v Lekarniški ulici.
Glasbena Matica. Pevska šola za otroke. Vpisovanje v prvi tečaj se vrši v petek, dne 5. t. m. od 3. do 4. ure popoldne v učiteljišču (pritličje, levo). Sprejemajo se učenci in učenke, ki so dovršili prvo šolsko leto. — Mesečna šolnina znaša 5 D.
Glasbena Matica v Mariboru. Za vse tiste, ki se želijo strokovno poučiti v splošnih in višjih zakonih glasbenega nauka, osobito za take, ki so se že praktično upoznali s pevsko ali instrumentalno glasbo, sploh pa za vse, ki se hoče j e izobraziti v umevanju glasbene u-metnosti, bo Glasbena Matica v Mariboru otvorila v slučaju dovoljne priglasitve poseben tečaj za pouk v glasbeni harmoniji. Ker je namen splošno-izobraževalen, bo ukovina izredno nizka (kvečjemu mesečno 5 din.), namenjena le v kritje lastnih stroškov. Prijave spre-jemlja ravnateljstvo Glasbene Matice to sredo popoldne od 5. do 6. v pisarni Glasbene Matice (Götz, 3. nadstr.), ali pa pismeno.
Podružnica «Slomškove zveze.« Dne 7. t. m. ustanovi naše krščansko misleče učiteljstvo svojo podružnico «Slomškove zveze.« Vabimo vse člane in članice, kakor tudi vse one, ki še niso organizirani in izpovedujejo krščansko naziranje, na zborovanje. Kraj in čas zborovanja bo naznanjen v nedeljo dopoldne v Götzevi dvorani. Pogumno na plan! — Odbor osrednje Slomškove zveze.
Marijanišče v Mariboru. Že 23 let deluje tiho in vstrajno društvo Marijanišče v Mariboru, to je dom, kjer najdejo ženske, ki so začasno brez službe ali v starosti, brezplačno ali vsaj za malo ceno zavetišče. Prepotrebno društvo je bilo ustanovljeno od blagopokoj-nega stolnega dekana Križaniča, ki je pa žal kmalu preminul. Društvo si je izvolilo novega predsednika, sedanjega stolnega prošta dr. M. Mateka, ki še danes kot glavni in morda tudi edini podpornik vodi društvo. Marijanišče je od svoje ustanovitve do danes oskrbovala 4000 žensk. Ker bi pa to človekoljubno delo ne moglo iti svojo plemenito pot naprej, se obračamo s tem do naše javnosti; Pristopi, kdor moreš, kot podpornik ali ustanovni član, da tako pripomoreš Marijanišču do nadaljnega obstanka! Marijanišče ima svoje prostore v hiši Miklošičeva ulica št. 2 in je pod vodstvom ms riberskil»,.folskih sester, fođiteljjca je e. s. .Hildegardi, B z vs« patedvhval»«si§« f»ü »slav«. ter š« ffrišteri
j že premajhni, bo treba iskati primernejših in spremeniti marsikaj, da bo v društvu* več življenja in d« h» Marijanišče vršilo svojo nalogo^ še v večji meri Bogu v čast, bližnjemu pa v korist.
Katoliško izobraževalno društvo v Krčevini ima prvo nedeljo, dne 7. oktobra običajni mesečni sestanek ob 3. uri popoldne v navadnih društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.
tombola Udruženja vojnih invalidov v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 14. oktobra 1923 na Glavnem trgu ob 14. (2.) uri. Da bodo dobitki tein izdatnejši, prosimo vso cenjeno občinstvo, da nam z. različnimi dobitki, katere sprejema gospa Maček Justina, Aleksandrova cesta št. 9 (trafika) ter nakupovanjem srečk, ki se dobijo p« vseh trafikah, pripomore do čim sijajnejšega uspeha. Po dobitke in pripomočke za tombolo pridejo na željo za to pooblaščeni odposlanci na dom darovalca. Čisti dobiček teče v fond za podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Apeliramo na vse cenjene pridobitne sloje, da pomagajo po svoji možnosti. —Udruženje vojnih invalidov Maribor.
Stroga zima je napotila, kakor čujemo, Udruženje vojnih invalidov v Mariboru, da je določilo glavnim dobitkom pri tomboli, ki se vrši dne 14. oktobra v Mariboru, po 1 klaftro lesa, na kar občinstvo opozarjam® pri nakupu srečk. Vrhu tega je nebroj dobitkov tako v premogu, lesu, jestvinah in drugih.
Pevsko društvo «Luna« v Lajtersbergu-Krčevini priredi v soboto, dne 6. t. m., vinsko trgatev z jako zanimivim sporedom v vseh prostorih gostilne Kramberger v Krčevini v prid revni šolski mladini in društveni blagajni. Začetek ob 19. uri. Vstopnina za nečlane 6 B.
Izgubila se je v nedeljo, dne 30. sept. v vrtu restavracije pri Gambrinu črna listnica z srednjo svoto denarja in raznimi listinami. Pošten najditelj se naproša, da odda isto proti dobri nagradi pri restavrator ki.
«Maks v škripcih«, veseloigra v treh dejanjih se uprizori danes zvečer v dvorani v Lekarniški ulici.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczj. Prevedel Paulus.
$6
Kaj je skrival —■?
Plaho so ji begale oči po sobi, neznan strah se je je loteval vpričo vseh teh nerazumljivih skrivnosti. Zazeblo jo je, resnobna, mračna soba moževa se ji je mahoma zazdela neprijazira, odurna. Razen njegove matere ni bilo nobenih drugih slik na stenah, le dva zemljevida sta visela blizu pisabie mize, eden je kazal severno obrežje Francije, drugi pa okolico Pariza.
Čemu je rabil Percy zemljevide Francije in Pariza —?
V glavi se ji je čudno zavrtelo. Obrnila se je, da bi odšla iz negostoljubnega prostora, ki ga ni razumela. Ni hotela, da bi jo Frank našel. Še enkrat se jc ozrla naokrog, nato je stopila proti vratom.
Noga ji je trčila ob nekaj trdega. Ležalo je na tleh in se je zatrkljalo po sobi.
Stopila je in je pobrala.
Težek zlat prstan je bil in na njem ploščaat pečatnik.
Margareta je obračala prstan v roki in ogledovala pečatnik. Znamenje je bilo na njem vrezano.
Poznala je to znamenje —.
Dvakrat ga je videla v pretečeni noči, enkrat v operni loži, drugič na plesu pri lordu Grenville.
Bil je droben cvet — materna dušica.	|
XVIII.-
* I;
«DUŠICA.«
Kedaj se ji je pravzaprav prikradla čudna, neverjetna slutnja med njene misli, tega Margareta pozneje niti sama ni znala povedati. Sinoči, ko ji je kabinetni minister prinesel novice iz budoarja —? Ali danes zjutraj, ko je Percy odpotoval —? V Percyjevi sobi —?
Tako se je popraševala, ko je s prstanom v tesne stisnjeni pesti bežala iz sobe in po stopnicah na vrt. Tam, v najskrivnejšem kotičku, sama med zelenjem i« cvetjem in ptički, je hotela še enkrat pregledati prsta» in skrivnostno znamenje na njem.
Nema, brezdušna, s praznimi očmi je sedela pod senco košatega hrasta in brezmiselno strmela na zlati pečatnik in na drobno cvetlico —.
Smešno —! Sanjalo se ji je —! Njeni živci so bili prenapeti in videla je znamenja in skrivnosti v rečeh, ki so bile preproste, vsakdanje, navadne —.
Ali ni že skoraj sleherni človek na Angleškem nosil kako znamenje «Dušice« —? Ali ni tudi sama nosila v laseh nakit, iz diamantov in rubinov sestavljeno materno dušico —? Kaj je bilo čudnega, posebnega na tem, če ši je Percy dal narediti pečatni prstan z znamenjem, slavnega junaka —?
Čisto umljivo je bilo, — da —, čisto lahko umljiv» —. In vrhu tega, — smešno! — v kaki zveri Bi *hj hd mjea gizdavi s*pr«g s svojimi izbranimi «feiet*«»*, «te-

rejenimi po Haj novejšem pariškem kroju, s svojim lenim, bebastim obnašanjem, v kaki zvezi bi on naj bil te dramim, navihanim junakom, ki je vsak dan tvegal Mvljenje za Francoze, za tujce —.?
Y glavi se ji je vrtelo, — misli so ji begale, ni videla. mi slišala več, kaj se godi krog nje in vsa prestrašena je planila po koncu, ko jo je čisto blizu nje zaklical svež, mladosten glas.	,
«Marjetica — dragica —! Kje pa‘ličiš?«
Suzana je bila, sveža ko rožni popek, z očmi plešočimi otl razigranega veselja, z razkodranimi lasmi, v katerih se je igral lahni jutranji vetrič.
«Povedali so mi, da si na vrtu!« Prihitela je po trati im se z dekliško živahnostjo vrgla prijateljici v naročje. «Hotela sem le iznenaditi! Nisi me pričakovala, kaj ne da ne, moja mala. ljuba, draga Marjetica!«
Margareta je hlastno skrila prstan v žep ter skušala
Poldrugi oral njive proda ali da v najem v Bezeni pri Rušah posestnik Peitler v Limbušu.	604
xxxxxxxxxxx xxxmxxx
Mesto išče krojaški pomočnik. Herman Ramšak, Fala. 588
Kupim hišo v Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposki ulici ali na Glavnem trgu ali v bližini, ki bi imela v pritličju večje, zračne prostore takoj ali v. kratkem na razpolago. — Pismene ponudbe na upravništvo «Straže».	612'
Dr. med. Fran Svetina
zdravnik v Sv. Juriju ob južni železmć^.ordinira*.vsalE dan v zgornjem trgu v hiši g. trgovca Artmana; 597 2~1>
dan v zgornjem trgu v hiši g. trgovca Altaians; 597 2-k
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
J?£. Matej Justin
Drafted oklic.
ordinira vsak dan popoldne od 1.-3. in 5.-7. ure
Maribor, Trsaštea cesta 2tt
veselo in brezbrižno govoriti.
«Zares, ljubček«, se je smehljala, «prav iznenadila si me! Kako veselje! Vso te bom imela zase, in ves dolgi, lepi dan —! Ne boš se dolgočasila?«
«Oh — dolgočasila —! Kako moreš govoriti tako hudobno —! Ali se ne spominjaš več, kako srečni sva bili v samostanu, če sva smeli bili sami zase —!«
«In si pripovedovati tajnosti —!«
Pri jeli sla se za roke in stopili po parku.
«Ah, kako lep je tvoj dom, Marjetica, — in kako si
pa c srečna
—L
«Ah da, srečna bi morala bili, — morala hi bili, kaj
ne?« Zamišljena je vzdihnila Margareta.
* -jvako otožna si —! Seveda, sedaj ko si množena, sedaj imaš svoje' tajnosti, in ne boš mi jih več hotela povedati.«
«Hm —! Tudi ti imaš veliko, seve nad vse važno skrivnost na srcu! Takoj sc mi boš spovedala! Le nikar ne zardevaj —! čemu bi se sramovala! Priden človek je, plemenit značaj, in ponosila smeš bili nanj, na svojega zaročenca — in bodočega moža!«
«Bes, čemu bi se sramovala! In zelo, zelo sem srečna in ponosna, da ga lako zelo čislaš! Mislim, da bo mali privolila — in — oh, tako bom srečna —! Pe seve-
SpiiBjiitajifski ljudski posojilnici
v SSariberu, Stilus utica Štev. 6, r. z. z n z.
obrestuje ođ 1. avgusta 1923 navadne hranilni vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti,
po 6
o
o
in stalnejše vloge po dogovora.

V soboto, dne 6. oktobra 1923 vrši. se vsted sklepa ekrajpega sodišča v Mariboru z dne 19. septembra 1923 A V 429/23-4 na Glavnem trgu v Mariboru javna dražba . v zapuščino g. Antona JurgI spadajočih: premičnin: Pčm ■ bistva, obleke, perila itd.
MHcana cena je cenilna vrednost. . Najvišji pomidek. se plača takoj' v roki podpisanega sodnega poverjenika, ziifa-. žen«; stvari' mora; zdražitelj takoj prevzeti in odstraniti. .
Maribor, dne 2. oktobra 1923.
Mihael Korber, notar kot sodni poverjeniki .
t
Potrtim srcem naznanjam vsem , sorodnikom,, prija-. feljem in zn-ancem, da je gospod
Franc Kennen
krojaški mojster.:
dne t. oktobra 1923 previden s sv. zakramenti ; umrl. . Pogreb se vrši v sredo dne 3. oktobra ,na Pobrežju,, na . pokopališča Sv. Magdalene.
Pobrežje pri Mariboru, dne 2,'.. oktobra 1 923.
611	FRANC kERNER, sin.
Jetika
Sodarji in kovači!
da, niti misliti ne smem na to, dokler oče ni na varnem.«
Margaleri je zastalo srce —.
Suzanin oče, grof Tournay —! Njegovo življenje je
Zdravnik dp. Pečnik.
zdravi bolne na pljučih vsaki petek v Št. Jur ju ob juž. žel. Čitajte njegove tri knjige o jetiki, v vseh knjigarnah. 522
bito izgubljeno, če se je Chauvelinu posrečilo najti in j

ujeli «Dušico« —.
Izdala je očeta svoje ljube mladostne prijateljice —
(Dalje prihodnjič.)
Imam ca- 50©©; komadov zelo dobro ohranjenih: obročev vsake velikosti takoj; p© najnižji ceni za oddati. — Nadalje;: kupujem staro železo, litino (Guss), kosti, eiinje kmjhške im papirnate odpadke, stare spise (akte), knjige m vsakovrstne l©vihe pm najvišjih dnevnih cenah,.
Sirite „Stražo S zagode, Maribor, Tržaška cesta 5.
DIAMALT
«DIAMALT« tvornice Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, je v predvojni kakovosti skozi 24 let najboljše sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte se pred drugimi potvorina-mi! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem zastopstvu za Jugoslavijo: Edvard Dužanee, Zagreb.
Podzastopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor:
T. T. Malije Zieglerja naši.
Niloi Oset, Maribor, Glavni trg.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo zn^ni tvrdki
KAROL WQRSCHE, Maribor, Gosposka ul. 11
$>ex*je ssn postelje'
nase
Vazno za vsacega!	Vazno za rsacega!
\ , *
Vseh vrst novo došlo angleško in Šeško sukno, kakor tudi drugo zimsko manufakturno blago, kupi vsak najbolje in najceneje pri tvrdki
MASTER Ćf KARN IČ N IK, MARIBOR. GLAVNI TRG IB
Bogata izbiral	€Jeme nizUel
Tisk tiskarne sv.. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«