RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Mnjdn Merse
MEC/ISERJEVA SLOVARJA 1592 IN 1603 v slovenski jezikoslovni zavesti ter prekrivnost slovenskega besedja v njih
0 Megiserjevštirijezični slovar z nemškim izhodiščem DICTIONA-RTVM QVATVOR LINGVARVM iz leta 1592 in njegov večjezični slovar Thefaurus Poljglottus iz leta 1603 sta prva večjezična slovarja s slovenskim jezikom v ustreznični vlogi. Slovarja, ki po zaslugi nemškega šolnika, jezikoslovca, zgodovinarja in polihistorja1 Megiserja pričenjata zgodovino slovenskega slovaropisja v obliki knjižnih izdaj, sta bila hitro opažena in kot gradivski vir upoštevana pri nadaljnjih slovarjih z vključenim slovenskim jezikom. Megiserjev štirijezični slovar (MD 1592) je npr. omenjen v Pohlinovem delu Bibliolbeca car-nioliae (1803: 265 266), Kopitar pa je v dodatku k svoji slovnici na seznam slovenskih knjižnih izdaj iz druge polovice 16. stoletja uvrstil tudi oba Megiserjeva slovarja (Kopitar 1808/1809: 435 438). Ob MD 1592 je pripisal, da zajema besedje koroško-slovenskega narečja/ da več opazno germaniziranih besed nosi oznako Carn. 'kranjsko' in da so pod oznako Cr. navedene hrvaške besede (Kopitar 1808/1809: 435-436). Dobrovsky se v pismih pridružuje Kopitarjevemu mnenju, da slovničar in slovaropisec ne smeta ustvarjati jezika in biti zakonodajalca, ampak morata biti le zvesta poročevalca tega, kar je določila
1	Prim. Logar 1933: 84. - Hieronim Megiser (Stuttgart 1554 ali 1555 - Linz 1619) je študiral na univerzi v Tubingenu pri humanistu in filologuNikodemu Frischlinu in 1577 dosegel stopnjo magistra; med drugim je bil 1580/81 domači učitelj v protestantski plemiški družini Khisl na Fužinah blizu Ljubljane, 1591 92 nadvojvodov in stanovski zgodovinopisec v Gradcu in 1593 1601 rektor protestantske stanovske gimnazije v Celovcu.
2	»Der Dialekt diefes Dictionarii follte der Karntnifch-Windifche feyn« (Kopitar 1808/1809, 435-436).
42
MAJDA MERŠt
splošna jezikovna raba. Ob tem izpostavlja pomen Megiserjevega načina zbiranja besedja med ljudmi in v literaturi. Glede MTh 1603 meni (v pismu Kopitarju leta 1811), daje latinsko-slovenski del vreden preobrni tve (o tem Orel Pogačnik 1996: 140-141).
V svoj pregled zgodovine slovenskega slovaropisja oba Megiserjeva slovarja vključuje tudi Breznik, ki strnjuje dotedanje odzive nanju (Breznik 1926: 110-114). Posebej ga zanimajo možni viri zanju ter njun vpliv na nadaljnje slovarje. Opozarja tudi na večji obseg MTh 1603, ki se zrcali v pomnoženosti narečnega besedja, zlasti koroškega, vzhodnoštajerskega oz. prekmurskega in hrvaškega. Navaja tudi nekaj besed, (glasoslovnih) različic in pomenov, ki se v MTh 1603 pojavljajo na novo (Breznik 1926: 112-14). Rezultate obširnejšega preverjanja možnih slovenskih virov za slovarje v posebni razpravi objavila tudi Vida Vrtovčeva.-'
Z Megiserjevim slovarskim delom sta se temeljiteje ukvarjala tudi A. Lagreid in J. Stabej kot avtorja obrnjenih različic njegovih slovarjev. A. Lagreid (1966: V XIX) v obsežnem predgovoru k obrnjeni različici štirijezičnega slovarja iz leta 1592 (iz nemško-latinsko-slovensko-ita-lijanskega slovarja v slovar s slovenskimi iztočnicami ter nemškimi, latinskimi in italijanskimi ustreznicami), ki je izšla leta 1966, predstavlja problemski pregled dotedanje literature. V njem preverja pravilnost ugotovitev glede možnih slovarskih virov. Sklepanje glede gradivskih virov utemeljuje predvsem z biografskimi podatki (npr. bivanje v Celovcu in na Slovenskem). Na osnovi dobrega poznavanja gradiva izpostavlja izolirane rabe, kot dobra poznavalka nemščine pa prepoznava tudi primere oblikovanja nemških iztočnic na osnovi domnevnega vzorčnega slovarja z latinskim izhodiščem. Posebni poglavji namenja prikazu Megiserjevega pravopisa in deležu prevzetih besed. Oboje primerjaš sočasnoknjižnojezikovno normo in ugotavlja, da se Megiser od nje (zlasti glede vključevanja prevzetih besed) bistveno ne razlikuje. Tudi Stabej (197: XV XXV) v uvodu predstavlja dotedanje odmeve na slovar ter njegovo uporabo v zgodovini slovenskega slovaropisja. Posebej poudarja njegov vpliv na rokopisna slovarja
3 Vrtovčeva ugotavlja, da je Megiser za svoj štinjezičm slovar (1592) »črpal gradivo predvsem iz Dalmatinovega Registra m iz Bohoričeve gramatike« (Vrtovčeva 1940: 68).
43
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Kranjsko besedishe pisano iz druge polovice 17. stoletja in Dictionarium germanico-slavonicum iz leta 1760, ki gaje izdelal Janez Anton Apostel (Stabej 1977: XX).
V zadnjih treh desetletjih sta bila slovarja predmet večjega števila problemsko specializiranih raziskav, ki so utrdile spoznanja o slovarsko zajetem gradivu in o virih zanj, hkrat i pa povečale vedenje o obeh slovarjih. M. Orožen (2003) se v okviru primerjave MD 1592 in močno razširjene ponovne (koroške) izdaje iz leta 1744 osredinja na so-pomenske nize, ki jih presoja glede na število zajetih ustreznic in glede na izpričano pisno, glasoslovno, oblikoslovno in besedotvorno raznolikost. I. Orel (2006) je MTh 1603 primerjala z obrnjenim rokopisnim slovarjem Krajnsko besedische pisano (slovensko-nemško-latinski slovar neznanega pisca) iz druge polovice 17. stoletja, ki je nastal na njegovi osnovi. V razpravi je na značilnost i Megiserjevega večjezičnega slovarja pokazano posredno, preko ugotovljenih razlik.
Slovarja sta bila ocenjena tudi z vidika (pravo)pisnega, glasoslov-nega, oblikoslovnega in besedotvornega ujemanja s knjižnojezikovno normo, ki so jo izoblikovali slovenski protestantski pisci 16. stoletja (Merše 2006a). Ponovno preverjanje stopnje odvisnosti besedja, uvrščenega v slovenske slovarske razdelke"1 Megiserjevih slovarjev, od protestantskih virov, ki ga je omogočil obstoj njihovih popolnih izpisov, izdelanih v slovarske namene, ter podatki, navedeni v delu Be-sedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (Ljubljana, 2011), je jasno začrtalo obseg Megiserjeve samostojne nabirke besedja. Hkrati je opozorilo na namenski izbor poimenovanj za predmete in pojme iz vsakdanjega življenja in iz aktualnega naravnega, kulturnega in geografskega okolja, pokazalo pa tudi na uporabljene besedotvorne modele in na opaznejše besedotvorne tipe (Merše 2006b).
Slovarja sta bila ovrednotena tudi kot osrednja dosežka slovaro-pisja klasičnih jezikov na Slovenskem v 16. stolet ju (Hriberšek 2008).
4 MD 1592 gre za razdelek Windifch., ki je uvrščen na tretje mesto, v MTh 1603 pa za razdelke, označene kot Sclavonice 'slovensko' z okrajšavami Scla., Sclau./Sclav., Sclavon., Carniolice 'kranjsko' navadno z okrajšavami Car. Cam., Carniol., Carintbice 'koroško' z nedvoumnimi okrajšavami Car i., Carin., Carinth., Croatice 'hrvaško' z okrajšavami Cr., Croa., Croat. mBesiat. za Besiatice 'prekmursko, kajkavsko' (Stabej
1977: xxn-xxin).
44
MAJDA MERŠt
Avtor kot najpomembnejša izmed sočasnih (večjezičnih) evropskih slovarjev klasičnih jezikov omenja Calepinov (1502) in Dasipodijev slovar (1535), po katerih bi se lahko zgledoval tudi Megiser. Prvi slovar z enakim naslovom, kot ga nosi Megiserjev štirijezični slovar (Dictionarium quatuor linguarum), vendar z zajetjem drugih jezikov, je leta 1556 izdal Valerius Cornelius.
V razpravah, namenjenih obravnavam starejših slovenskih slovarjev, sta bila Megiserjeva slovarja presojana kot gradivska vira. Obse-govno in tipološko ovrednoten je bil njun vpliv na Alasijev italijan-sko-slovenski slovar (Orel 2007a5 in 2007b, Furlan 2008), prikazan pa je bil tudi način Pleteršnikovega zajetja gradiva iz Megiserjevih slovarjev (Orel 1995). MD 1592 je bil kot prvi iz zgodovinskega niza slovensko-nemških in nemško-slovenskih slovarjev upoštevan pri raziskavi, ki je zasledovala razvojno spreminjanje slovarske mikro-strukture, zlasti glede pomenske in ustreznične diferenciacije (Orel 2005). Poudarjena je preprostost Megiserjevih slovarskih sestavkov: vanje je zajeto nevtralno, splošno rabljeno besedje; nemški iztočnici sledijo slovenske ustreznice, ki zaobsegajo tudi večpomenskost iztočnice.
Megiserjeva slovarja sta kot knjižna večjezična slovarska prvenca uvrščena tudi v obstoječe prikaze zgodovine slovenskega slovaropisja (npr. Novak 1970: 171, Lukan 1978: 194 195, Ostromecka Fr^czak 2007: 24-35, Merše 2013: 218). V novejšem času je bil posebne raziskovalne pozornosti deležen tudi slovnični dodatek k štirijezičnemu slovarju (Appendix), v katerem je Megiser objavil nekaj primerov sklanjatev in spregatev treh skupin pregibnih besed iz štirih jezikov. Poleg natančnega prikaza t. i. Megiserjeve »male slovnice štirih jezikov« je bila ta poznavalsko vključena v primerjavo z Bohoričevo slovnico in sočasnimi slovnicami drugih jezikov, hkrati pa tudi v primerjavo z »malo slovnico slovenskega jezika«, ki jo je svojemu slovarju (po Me-giserjevem zgledu) dodal Alasia (Ahačič 2007:215-223 in Ahačič 2012: 75 85).
5 I. Orel (2007a: 288) ugotavlja, daje Alasijev slovar vzorčili primer slovarja, ki ne
temelji na prepisovanju iz virov, temveč na samostojnem prirejanju že znanega in
v predhodnih slovarskih delih zapisanega slovenskega besedja.
45
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
1 Kljub nekaterim dosedanjim omembam različnosti Megiserjevih slovarjev6 slednja še ni bila temeljiteje predstavljena. Različno število slovarsko soočenih jezikov, neenako jezikovno izhodišče (v MD 1592 nemščina, v MTh 1603 latinščina) ter desetletje, ki je preteklo med njunima izidoma in omogočilo Megiserju boljše poznavanje slovenskega jezika in njegovih narečij, dajejo slutiti razlike in spremembe tudi glede zajet ega slovenskega besedja. Neenako jezikovno izhodišče se je nedvomno odražalo pri obsegu in tipologiji vključevanja besedja, uporabljanega v slovenskih deželah, na oboje pa je vplival tudi z različnim številom vključenih jezikov pogojeni slovarski koncept. Stabej na osnovi popolnega izpisa vsega slovenskega besedja, kije bilo navedeno v razdelkih, namenjenih slovenskim ustreznicam, ugot avlja, daje v MTh 1603 zajetih 1870 besed več kot v MD 1592.7 Podatek se nanaša na število pojavitev, nedoločen pa je tako glede števila vseh zajetih besed (skupaj z različicami) kot glede načina njihove rabe, saj ne razločuje med enobesednimi ustreznicami tipa blagos in pojavitvami, ki so sestavni del opisov (npr. blago na prodajo9).
I.1	Primerjava besedja, zajetega z obema slovarjema in navedenega v razdelku Windifcb v MD 1592 ter v razdelkih za slovensko, kranjsko,
6	I. Orel pri analizi vpliva Megiseijevih slovarjev na slovar Vocabolario Italiano e Schiavo, ki ga je leta 1607 izdal Alasia da Sommaripa, med drugim ugotavlja, da so poleg velike stopnje ujemanja med primeijanimi slovarji ugotovljive tudi razlike na pravopisni in glasoslovni ravni, v manjši meri pa tudi na oblikoslovni in besedotvorni (Orel 2007: 185), hkrati pa opaža, da MTh 1603 ne vsebuje vseh besed iz MD 1592, da manjkajo nekatere tvoijenke, zlasti glagolske oblike. Vzorčno navaja, da je v MD 1592 izpričan nedovršnik napihovati, v MTh 1603 pa glagol napihniti (Orel 2007: 179).
7	A. Lagreid (1967: XVII) v predgovoru obrnjene različice MD 1592 navaja podatek, daje v obrnjenem slovarju 4.674 iztočnic, ki skupaj z vsemi pojavitvami dosegajo število 8.575, Stabej (1977: XXII XXIII) pa v predgovoru obrnjene različice MTh 1603 navaja podatek o številu vseh pojavitev v slovarju zajetih slovenskih besed, ki je 10.445. Čeprav so podatki le delno primerljivi, jasno kažejo na povečano število in bogatejšo pojavnost zajetih besed in njihovih različic v MTh 1603. Nanjo posredno kaže tudi Stabejev podatek, pridobljen s povprečnim štetjem, da je v MTh 1603 od 8.000 do 8.500 latinskih gesel (Stabej 1977: XXII).
8	Npr. Divitiae [...J Germ. reichthumb [...] Sclav. blagu (MTh 1603:1,441).
9	Npr. Mercatura [...] Germ. Kauffmanfchajft [...] Sclav. blaguna prodajo (MTh 1603:
II,53).
46
MAJDA MERŠt
koroško, (deloma) hrvaško in bezjaško10 besedje v MTh 1603, je pokazala:
-	da se del besedja pojavlja le v MD 1592, del pa samo v MTh 1603, vendar je slednji obsežnejši; z večjim številom iztočnic je zajetih tudi več slovenskih ustreznic, ki z navajalnim zaporedjem praviloma pre-zrcaljajo njihovo pomensko, občasno pa tudi pogostnostno, ponekod splošno in za njo pokrajinsko omejeno ali narečno rabo, ali zgolj abecedno razvrstitev, kar sicer velja za oba slovarja;
da je znotraj neprekrivnega dela besedja ugotovljiva tipologija, ki do določene mere vzročno pojasnjuje različnost zajetja slovenskega besedja;
-	daje vzrokov za neprekrivnost besedja primerjanih slovarjev več.
2 V MD 1592 je na iskanje slovenskih ustreznic nedvomno vplivalo nemško izhodišče oz. v nemščini uveljavljena poimenovanja. Na tovrstno pogojenost in hkrati odvisnost izbire kažejo številni primeri: med drugim npr. različnost ustreznic za nemški iztočnici Bruder brat11 in Gebriider bratje, čeprav drugo iztočnico v slovenščini pomensko dejansko pokrivajo množinske oblike samostalnika brat. Podobno odvisnost kažejo tudi besednozvezne ustreznice za nemške zloženke, ki nastopajo v vlogi iztočnic: npr. Redkunft kunjbt befedo-vajnja od prevzetega nemškega modela odstopa latinska ustreznica rbetorica;12 Aderlajfung pujhanje na shili (MD 1592, Ab) slovenska besednozvezna ust reznica se kljub sugestivnosti latinskega izhodišča phlebotomia pri poimenovanju bolezni oz. vena pri žili ohranja tudi v MTh 1603.13 Najtesnejšo odvisnost od nemškega izhodišča kažejo
10	Prim. opombo 4.
11	Ponazarjaliie zglede sestavljajo nemške iztočnice m (izbrane) slovenske ustreznice. Preglasi so v zgledih zapisani na današnji način. V nadaljevanju so ponazarjalni zgledi večkrat sestavljeni iz slovenskih primerov, ki so jim za pomišljajem dodane (izbrane) pojasnjevalne nemške ustreznice.
12	Npr. Redkunft. [Deutfch] rbetorica. [Latine] kunsht bejjfedovajnja [Windifch] (M D 1592: L8b). V nadaljevanju so zgledi navajam brez oznak jezikov.
13	Npr. v štirijezičnem slovarju: Aderlaffung. pblebotomia. pushanje na shili (MD 1592: Ab) ter Aderlaffen. incidere venam, na shili pushati (MD 1592: Ab), v večjezičnem slovarju pa: Pblebotomia. [... | Germ. Aderlaffung/ Offnungder Adern [...] Sclav. pusbaine nashili (MTh 1603:11,260) m Vena [...] Germ. ein Blutader/Ader [...] Sclau. ftnla (MTh 1603:1,679).
47
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
ustreznice, ki hkrati zrcalijo tudi njihovo prevzemno (predvsem pisno in glasoslovno, večkrat pa tudi oblikoslovno in besedot vorno) prilagojenost slovenskemu jeziku. Zlasti v primerih samo na Ml) 1592 omejenega navajanja ustreznic je mogoče sklepati, da je k njihovemu iskanju in navedbi usmerjalo nemško izhodišče. Npr.: Doppelt kot druga ustreznica (poleg dvojstrok) tudi dopelt, čeprav je bila v splošni rabi glasoslovno bolj prilagojena različica topelt; Wachl-maifter bahtmajhter,14 Zymmatrind - cimarindl, Dreyfuß drifus, Fen-derich - fendrih, Gauckler - gaukler, Jiruftluch - pruftuh, Dolmatfch -tolmazh, Zwilling zbilingi; Zechen zehati 'popivati' itd. Naštete in še številne druge prevzete besede v MTh 1603 niso bile vključene, morda tudi zato, ker latinske iztočnice niso neposredno usmerjale k njihovemu izboru oz. na enak način kot nemške: v MI) 1592 npr. Wachtmaister praefectus vigilum bahtmashter, v MTh 1603 pa: Pre-fectus. [...] Germ, ein fürgefetzter/der vber etwas verordnet ift/ Amptmann, Schaffner [...] Sclau. flegar, fuppan (MTh 1603: 11,308). Na podobno odvisnost kažejo tudi kalkirano prevedene ustreznice tipa čezjutrišnji - Vbermorgen.
Na občasno kalkirano tvorbo, ki sojo v MTh 1603 očitno spodbujale nemške ustreznice, zgovorno kaže več neprekrivnih pojavitev glagolskih kalkov (npr. doli ležati,15 doli prositi), pa tudi nasprotje med različicama ozhni shpegli in spegli, ki sta v Ml) 1592 navedeni kot ustreznici za Brillen, ter zvezo ozhyglafbi, ki je bila sodeč po spremni oznaki Carint. na Koroškem znana ali uporabljana sestavinska pre-vedenka za nemško augengläßer. Zloženka se nahaja med nemškimi ustreznicami za latinsko iztočnico confpicilium v MTh 1603.16
3 Na različnost primerjanih Megiserjevih slovarjev glede zajetega slovenskega besedja v prvi vrsti kaže neprekrivnost glede izbire členov različnih besednih vrst, tako samostalnika in glagola kot najmočneje zastopanih besednih vrst, pa tudi glede redkeje zastopanih, med katere spadajo prislovi, števniki in medmeti.
14	Samostalnik bogati besedno družino, v katero spadajo tudi vahta, vahtar, vahtati.
15	Npr. Procumbo [...] Germ. nideriigen [...] Sclau. doli lefljati (MTh 1603:11,330).
16	Npr. Confpicilium [...] Germ. brillf/ augengläfer/ augenfpiegel [...] Sclav. flipegli, ozhni
ßipegli [...) Carint. ozhy glaßii, ozhyßipegl (MTh 1603:1,333).
48
MAJDA MERŠt
3.1 Megiserjeva slovarja izkazujeta različno izpopolnjenost besednih družin. Večje število slovenskega besedja v MTh 1603 se opazno odraža tudi v njihovi členski pomnoženosti.
Primerjava besedja, uporabljanega v slovenskih deželah in zajetega v Megiserjeva večjezična slovarja, je pokazala, da sta slovarja nepre-krivno besedje veččlenskih družin množila v besedotvorno različnih smereh, na kar je bilo ob presoji stopnje odvisnosti od protestantskih del kot virov že opozorjeno (Merše 2006b: 487 488).
3.1.1 Med enostransko dodanimi oz. odvzetimi členi se pogosto pojavljajo raznovrstne tvorjenke: ob samostalniškem izhodišču npr. poimenovanja vršilcev dejanj oz. nosilcev stanja ali lastnosti, ženskih parov moških poimenovanj, manjšalnic, izpeljanih pridevnikov; ob pridevniškem izhodišču po konverziji nastala samostalniška poimenovanja in prislovi; ob glagolskem glagolniki in deležniki, predponski glagoli, drugotni nedovršniki itd. V MD 1592 je npr. izkazana štiri-členska besedna družina ajfer, ajfrar, ajfrati, ajfranje, v večjezičnem slovarju pa je izpričan samo prekrivni ajfrar. Nasprotno pa se ob prekrivnem povedkovniku jasno samo v večjezičnem slovarju pojavlja besedna družina jasen, jasniti in jasnenje, itd.
3.1.1.1	V obeh slovarjih so besedne družine lahko enostransko dopolnjene tudi z osnovnimi glagoli: v MD 1592 npr. z glagoloma cehati in cediti, ki spremljata v obeh slovarjih prisotna samostalnika ceha in cedilo, ali z glagolom voščiti 'mazati z voskom', ki dopolnjuje prekrivni par, sestavljen iz podstavnega samostalnika in izpeljanega pridevnika (vosk + voščen). Prav tako v MD 1592 se poleg samostalnika boben, kije naveden tudi v večjezičnem slovarju, pojavljata še glagol bobnati in poimenovanje vršilca dejanja bobnar. V MD 1592 se členom besedne družine cartati, cartan in cartljiv, ki so izpričani v obeh slovarjih, pridružuje še izhodiščno nejasni samostalnik (*cart/*carta), ki se pojavlja v mestniški predložni zvezi: Verivehnen [...] v'zarti redyti (MD 1592: R6). V obeh slovarjih prisotnemu samostalniku črnilo se v MD 1592 pridružuje še izpridevniški glagol črniti itd.
3.1.1.2	Med enostransko zastopanimi členi besednih družin se v obeh slovarjih v okviru glagolskega oblikovja pojavljajo glagolniki. V večjezičnem slovarju npr. ni več mogoče zaslediti glagolnikov, ki razširjajo besedne družine v MD 1592: npr. bojovanje, dopadenje (ob gla-
49
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
golu dopasti, ki ga navajata oba slovarja), počakovanje, pohanje, pomanjkanje, potovanje, pregnanje, pregovarjanje, preobrnjenje, prorokovanje, raj-tanje, regiranje, rezatanje itd., pa tudi manj tipični, kakršen je npr. himba - Belrug. Se večje število glagolnikov pa se v primerjavi z MD 1592 v večjezičnem slovarju pojavlja na novo: npr. počakanje (k počakati; v MD 1592 pa nasprotno počakovanje k počakovati), podanje, pode-nje, podpiranje, pogubljenje, pohujšanje, pokazanje, požrešenje 'požrešnost', pravljenje, premišljovanje, pribojenje (glagol prihajati, h kateremu glagol-nik iz MTh 1603 najverjetneje sodi, navaja MD 1592), prikazenje, pripravljenje, prismojenje, pristopljenje, razdeljenje, razmišljovanje, raziuranje (na MTh 1603 sta vezana tudi glagol razturati in deležnik razturan). Enostransko sta zastopana tudi glagol anali se17 in glagolnik ananje.
3.1.1.3	Oba slovarja vsebujeta tudi tvorbeno pričakovane, vendar konkretno neprekrivne deležnike, ki v večini primerov spremljajo glagole, h kat erim spadajo, nekat eri pa so navedeni samostojno: v MD 1592 npr, goreč ob goreti, goljufan ob goljufati (v MTh 1603 se enostransko pojavljata še glagolnik goljufanje in poimenovanje vršilca dejanja oz. nosilca lastnosti goljufar, oba slovarja pa navajata pridevniško različico goljufast), zaspan ob zaspati. Tudi v MTh 1603 je enostransko dodanih nekaj tvorbeno uveljavljenih in pričakovanih deležnikov: npr. cagan (ob cagati, caganje in cagavv obeh slovarjih), prav tako tudigiban kot oblika glagola gibati, ki je naveden v obeh slovarjih.
3.1.1.4	Oba slovarja besednodružinske nize dopolnjujeta tudi z neprekrivnimi glagoli s se: samo na MD 1592 je npr. vezan par vrniti in vrniti se. V obeh slovarjih se občasno enostransko pojavljajo glagoli, izpeljani iz prekrivnega podstavnega samostalnika: v MD 1592 pravda + pravdati se, v MTh 1603 pa masa + masati se. V večjezičnem slovarju se npr. enostransko pojavljata le neprehodna glagola izsušiti se in posušiti se, prehodne različice pa vanj niso zajete.
3.1.1.5	Primerjava slovarjev je pokazala, da so dokaj spremenljiva skupina tudi predponsko ali priponsko tvorjeni glagoli. Med kasneje
17 Glagol anali se, k) ga H. Striedter-Temps (1963: 81) uvršča med besede, prevzete iz nemščine, m pojasnjuje z razlago »sich hiitten. meiden«, v MTh 1603 izkazuje drugačen pomen, prepoznaven iz latmske iztočnice, dodane sopomenke m iz tujejezičnih ustrezmc: Contineo. [...] Germ. zufamen balten [...] Sclat'. vkup derjhati, fe anati (MTh 1603:1,340).
50
MAJDA MERŠt
izločenimi besednodružinskimi členi so npr. v štirijezičnem slovarju navedeni vidsko soodnosni glagoli: nekaj dovršnih predponskih (npr. dokončati, dostati, podkopati, podreti, pokvariti, pomanjšati, posoditi, potibiti, pozdravili, pozlatiti, pretrpeti, razcuknili, razfilali, razparati, razsrdili, vko-reniti, zariglati, zarjaveli, zasmoliti itd.) in več drugotnih nedovršnikov, kot npr. pokušavati, polagati, posmehavati, prislanjati, pritrjovati itd. Več glagolov iz obeh skupin se t ako v prvem kot v drugem slovarju pojavlja brez vidsko soodnosnega para, bodisi izhodiščnega (prvotnega ali drugotnega) nedovršnika pri prvi skupini ali dovršnega izhodišča pri drugi.18 Za glagolski člen nizov tipa vera + veren + verjeti oz. za pred-ponski glagol nizov tipa zid + zidati + dozidati so npr. besedne družine skrajšane v M T11 1603. Tudi drugotni nedovršnik postelati 'postiljati' kot slovenska ustreznica za zvezo Beti machen se v večjezičnem slovarju ne pojavlja. Obprimorovati se v Ml) 1592 pojavlja tudi kasneje izločena, v širši rabi manj uveljavljena različica primoravati.
Tudi v večjezičnem slovarju iz leta 1603 se neprekrivno pojavlja nekaj tvorbeno uveljavljenih in pričakovanih vidsko soodnosnih glagolov: npr. devali kot drugotni nedovršnik k deti 'dati', predponski dovršnik premojstrili k prekrivnemu nedovršniku mojstrili, iztrebiti ob prekrivnem trebiti itd. Med enostransko izpričane besedotvorne novosti večjezičnega slovarja je mogoče prištevat i tudi dvopredponski glagol popostaviti 'zapostaviti'.
V MTh 1603 se večkrat enost ransko pojavljata oba člena priponsko in predponsko tvorjenih vidskih nasprotij (npr. nedovršni par k do-vršnemu ali dovršni k nedovršnemu) in ne le izhodiščni: ob nedovršniku bežati se pojavlja tudi začetno dovršni pobegnili, ob glagolu izbrati priponsko tvorjeni nedovršnik izbirati, ob prekrivnem prinesti pa tudi nedovršnik prinašati.
3.1.2 Med enostransko zastopane člene besednih družin spada tudi več abstraktnih samostalnikov, izpeljanih z obrazilom -ost: v MD 1592 npr. cagost, čednost, dobrotljivostdovoljnost (ob skupnem dovoljen
18	V MD 1592 se npr. brez tvorbeno prvotnejšega vidsko soodnosnega člena pojavljajo glagoli kot pomanjšati manjka izhodiščni, nesestavljeni glagol manjšati, razparati, vkusiti, zariglati, zarjaveli, pa tudi posmehavati, prislanjati, pritrjovati, v MTh 1603 pa npr. izruvati, nadrohiti itd.
19	V MTh 1603 se enostransko pojavlja zanikana različica nedobrotljivost.
51
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
zadovoljen'), dragost in dragota (zadnji kot hrvaški izraz), ki razširjata besedno družino ob prekrivnem pridevniku drag in samostalniku draginja, globokost, polnost; v celoti je na MD 1592 vezan par dostojen + dostojnost, v MTh 1603 pa: plesnivost, plešivost, podobnost, težkost,2" kar neredko utrjujejo in hkrati stopnjujejo še zanikane različice, npr. nepodobnost. Med enostransko zastopane, netipične besedotvorne variante za izražanje lastnosti spada tudi pozrešenje,21 ki v MTh 1603 ne-prekrivno nadomešča širše uveljavljeni sopomenski različici požrešnosl in požreščina.
3.1.2.1 Podobno kot samostalniki na -ost se kot razširitev obstoječih besednih družin enostransko pojavljajo tudi samostalniki na -stvo (večinoma z besedotvornim pomenom 'popredmetena lastnost ali stanje') in -ija (z različnimi besedotvornimi pomeni). V MD 1592 se npr. ob prekrivnih samostalnikih sel, flegar in škof pojavljajo še poimenovanja selstvo, flegarija in škofija. Prav tako se v štirijezičnem slovarju neprekrivno z večjezičnim pojavljata splošno znana, homo-nimna, besedotvorno različno motivirana samostalnika bogastvo (iz bog in iz bogat); besedno družino, izpelano iz samostalnika bog, v MD 1592 razširjata še glagol bogovati in poimenovanje praznika božič 'Weihennacht', v MTh 1603 pa manj številno družino, razvito iz boga, enostransko razširja boginja kot ženski par moškega poimenovanja V večjezičnem slovarju se neprekrivno pojavlja več skupnih imen: ob prekrivnem grozd skupno ime grozdovje, ob prekrivnem samostalniku sad tudi sadje, samo v koroškem razdelku MTh 1603 pa se pojavlja vrbovje. Sadje in vrbovje sta hkrati v slovenskem knjiž-
20	Samostalnik se kot pomensko najširša (pojavlja se pod latinskima iztočnicama Difficultas (z nemško ustrezmco diefchwäre.; MTh 1603:1,424) m Moleftia (uvrščeno v koroški razdelek in z nemškima ustreznicama Verdruß/ Befchwerd; MTh 1603: 11,76)), hkrati pa najbolj uveljavljena tekmovalna različica pridružuje v obeh slovarjih navedenima, delno sopomenskima samostalnikoma težkoča oz. težkočja (pod latinsko iztočnico Moleftia, v razdelku Sclau., z nemškima ustreznicama Verdruß/ Be/chu'erd) in teikotu (pojavlja se pod latinskima iztočnicama Gravitas z nemško ustrezmco Schwäre; MTh 1603:1,614) in Pondus (z nemškima ustreznicama Ein schwäre/ ein gewicht, MTh 1603: II,291- 292).
21	Inglut'ies. Grema [napačno za Germa., op. M. M.] Fräfsigkeit/FreJJerey [...] Sclai>. poßireßieime (MTh 1603: 1,714). V štirijezičnem slovarju ustreznični nemški poimenovanji nista vključeni med iztočnice.
52
MAJDA MERŠt
nem jeziku druge polovice 16. stoletja pojavitveno omejena samo naMTh 1603.
3.1.2.2	V MD 1592 se enostransko pojavlja tudi par, ki ga sestavljata samostalnika moškega in ženskega spola (boter + botra), ob pre-krivnem izhodiščnem samostalniku teta pa parni izpeljanki tetič in tetična (pod nemško iztočnico Mutterfchivesterkind). Tudi v večjezični slovar je Megiser pogosto vključeval ženske pare moških poimenovanj, kijih v MD 1592 ni mogoče zaslediti: npr. prikupavec in prikupa-uica. Prikupavec" je sopomenka za prekrivni poimenovanji kupler in rufijan, ki pa sta v MTh 1603 uvrščeni v kranjski razdelek. V MTh 1603 se npr. pojavlja tudi abtašica (s pojasnjevalno nemško opisno ustrezni-co ein Vorflanderin/ als ein Priorin oder Aptiffm (MTh 1603:1,98)), ki v MD 1592 še ne spremlja moškega poimenovanja dpi oz. abbat, podobno tudi golobica in lame a (Lovin). Primeri enostransko dodanih moških parov so redkejši: npr. hrt ob že navedeni hrtici.
3.1.2.3	Kot opazna besedotvorna novost večjezičnega slovarja se v primerjavi s štirijezičnim razkriva pogosto vključevanje manjšalnic, npr. deklica, kravica, gradič, kamčec, kozelc,23 čeprav jih je nekaj enostransko izpričanih tudi v štirijezičnem slovarju (npr. veručica ob prekriv-nem hrvaškem poimenovanju veruga). Nekaj polarizacij ustvarjajo tudi samostalniki, izpeljani s tekmovalnimi obrazili, npr.prdec (1592)
prdič (1603). Izpeljanki, ki sta bili očitno rabljeni v vsakdanjem govoru, se izven slovarjev ne pojavljat a. Od večinoma splošno razširjenih in hkrati prekrivnih členov besedne družine prebivati, prebivanje, prebivalec in prebivališče se v MTh 1603 razlikujeta enostransko zastopani poimenovanji prebivalec in prebivališče, ki uzaveščata neustaljeni izpe-ljavni model in povečujeta svojsko besedotvorno variant nost večjezičnega slovarja.
3.1.3 Tudi pridevniki so pogosto neprekrivni členi besednih družin. Zaradi pogostosti so posebej opazni pridevniki, izpeljani z obraziloma -ski in -asf. v MD 1592 npr. ajd + ajdovski, cesar + cesarski, cin + cinjasl, v MTh 1603 pa npr. ob prekrivni kači tudi neprekrivni pridevnik kačji, ob skupnem grozovit tudi enostransko zastopani grozoviten,
22	Npr. Leno. [...] Germa. einfraiven mrt/oder Hurenmrt [...] Sclav. perkupaviz Carniol.
kuppler, ruffian (MTh 1603:1,700).
23	Hoedus. [...] Ger. Bocklin/ kitzlin [...] Sclav. kafftdz (MTh 1603:1,641).
53
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
ki ga spremljata še prislov grozovitno in (prekrivna) samostalniška izpeljanka grozovitnost. Megiser je v večjezični slovar vključil več variantno tvorjenih pridevnikov, npr. ob prekrivnem plešiv tudi plešast, podstavoplešiv pa izkazuje tudi abstraktni samostalnikplešivost, ki se prav tako pojavlja le v MTh 1603.
3.1.4	Značilnost besednega sestava štirijezičnega Megiserjevega slovarja je tudi nekaj nenavadnih prislovov, npr. polgi daneben in čajsi, kjer gre za glasoslovno različico splošno razširjenega prislova časi. Z izpridevniškimi prislovi enostransko izpopolnjene besedne družine so značilne tudi za večjezični slovar, kjer se ob prekrivnih pridevnikih čuden in dobrotljiv pojavljat a tudi prislova čudno in dobrot-Ijivo, prekrivna gnus in gnusen spremlja enostransko izpričani prislov gnusno, prekrivni samostalnik goljuf in pridevnik goljufast pa spremlja prišlo v goljufno, izpeljan iz neizpričanega pridevnika *goljufen. Pričakovano neprekriven je koroški prislov tosej, ki ga v slovenskem razdelku spremljata splošno razširjeni sopomenki sem in lesem.
3.1.5	Slovarja sta neprekrivna tudi glede nekaterih števnikov, posledično pa tudi glede prislovov. V MD 1592 se npr. enostransko pojavljajo glavni števnik dvesto, ločilni števnik dvoj ter prislovi sedemkrat, štir¡desetkrat in glasoslovna različica osemkrad, ki jo je domnevno spodbudila izgovorna prilagoditev zveneči glasovni soseščini. V MTh 1603 se prav tako enostransko pojavljajo glavni števniki edenaest, osemdeset, tristo, sedemsto, devetsto ter tvorbeno odstopajoči petred, sedem red, štirired,24 ob njih pa tudi prislov osembart, ki so predstavljeni kot besedje, rabljeno na Koroškem. Prav tako se omejeno na prvi ali drugi Megiserjev slovar pojavljajo tudi nekateri medmeti: aj, aube, jomeni npr. na MD 1592, ej, prejomene pa na MTh 1603.
3.1.6	V obeh slovarjih se neprekrivno pojavlja tudi nekaj enobe-sednih ali besednozveznih terminov. Slednji so praviloma ustreznice zloženk. V MD 1592 sta npr. enostransko izpričana friem - Pjriem in podčepnja Tropffeivein,25 pa tudi nekaj takih, ki so ustreznice nemških
24	Izraze petred. fedemred, ofevired, Jljtirired kot koroške, hkrati pa kot slovarsko na novo zajete, navaja že Breznik (1926: 112 123).
25	V prvem primeru gre za prevzetost nemške iztočnice, ki je po prevzemu doživela pisno in glasoslovno prilagoditev novemu okolju, v drugem pa je tuja zloženka nadomeščena z domačim poimenovanjem.
54
MAJDA MERŠt
zloženk: npr. zerkveni tat Kirchendieb, facrilegus (latinsko). Pojav je opazen tudi v večjezičnem slovarju, le da pot k besednozveznim in hkrati opisnim terminom, ki so tvorjeni na enega izmed uveljavljenih in prepoznavnih načinov,26 odpirajo latinske iztočnice, izbiro pa tudi v teh primerih praviloma določajo in hkrati zamejujejo nemške ustreznice. Npr.: Atramftum futorium [...] Germ. Kupffertvaffer/ Scbu-fterfcbivertz [...] Sclav. JbuJbtarsku zbernilu (MTh 1603:1,141 142).
3.2 Slovarja se mest oma razlikujet a tudi glede izbora nadomestnih, sopomenskih, neprekrivnih enobesednih ali besednozveznih poimenovanj. V MD 1592 se npr. ob iztočnici es Regnet pojavlja slovenska razlaga desh gre, v MTh 1603 pa sta v ustrezničnem nizu za latinsko iztočnico pluit sopostavljena nemški glagol regnen in slovenska ustre-znica dežiti (MTh 1603:11,283).
4 Presoja neprekrivnega besedja glede na izvor kaže, da je v obeh slovarjih enostransko zastopanih veliko besed, prevzetih iz nemščine: vMD 1592npr.altman Feldhauptmann,bofmešter Hofmaifter,prustuh Bru/ttuch, španga Spang, vaza Wafen itd., ki jih v večjezičnem slovarju ni. Razlog za tako izbiro bi lahko bile nemške iztočnice, ki so bile hkrati tudi v neposredni zvezi z govornimi variantami, razširjenimi v slovenskem jeziku. Obstajajo pa tudi poimenovanja, h katerim nemške iztočnice niso napeljevale, npr. Venvehnen - v'zarti redyli (MD 1592: R6a). V obliki stavčnega zgleda se v MD 1592 pojavlja kalkirani glagol anili (po nemškem angehen): Es geht mich/dich an - tu mene, ali tebe, tiz.be, ali angine (MD 1592: D2b). V MTh 1603 je število besedja prepoznavno nemškega izvora v primerjavi s štirijezičnim slovarjem še pomnoženo. Poimenovanja so besednovrstno različna: prevladujejo samostalniki (npr. baumbeker 'žolna',27 blat ein Blat, elenparta z nemško ustreznico ein Hellparte itd.), sledijo jim glagoli (npr. bandra-
26	Poleg nadomestnih zvez, sestavljenih iz (vrstnega) pridevnika in samostalnika, v vlogi prevladujoče strukture (npr. JhuJhtarsku zhernilu - Kupfferwaffer/ Scbu-fterfchivertž), se pogosto pojavljajo tudi zveze samostalnika z neujemalnim desnim prilastkom tipa Speifikamrner kamra k špižanju (poimenovanje je izpričano v obeh slovarjih).
27	Iz nemščine prevzeti samostalnik je kot koroško poimenovanje v MTh 1603 pridružen slovarsko prekrivni sopomenki slovanskega izvora žolna (Snoj 2003: 873).
55
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
ti wandern, barnati (iz nem. warnen (Stabej 1977:6)), feksirati wexiren, ginati ('zehati'; iz nem. gynen, gähnen (Stabej 1977: 36)), pojavljajo pa se tudi pridevniki (npr. amholten einfeltig (MTli 1603 (1977) 4), ehig ewiglich, faul Faul itd.) in prislovi.
4.1	V obeh Megiserjevih slovarjih je enostransko zastopanih več besed, označenih bodisi s Cr. (= croatice ali 'hrvaško') ali z Besiat. (= besiatice). V MD 1592 se npr. pojavljajo samostalniki godišče Jahr, haljina, punjal - Dolch 'bodalo',28 ob jagnje se pojavlja tudi agnec, ki v večjezičnem slovarju ni več naveden, prav tako poganin, ki je bil kot besedotvorna sopomenka pripisan prekrivnemupoganu. Izmed sopo-menskih samostalnikov zrak in ajer, vštirijezičnem slovarju označenih kot hrvaških, je v MTh 1603 naveden le širše uveljavljeni ajer. Izločena sta bila tudi splošno razširjena prislova duplo - doppell in zajedno itd. Kljub omenjenim izločitvam paje plast besedja, ki nosi oznako hrvaško ali bezjaško, v večjezičnem slovarju znatno okrepljena. V slovenskem razdelku, vendar z opozorili na hrvaško ali bezjaško poreklo, se npr. pojavljajo številne besede (npr. dueri Befiat., Duoyti, ki se hkrati pojavlja pod oznakama Sclav. in Croat. itd.).
4.2	V obeh slovarjih so z oznako, ki kaže na koroško pripadnost, navajane besede in njihove glasoslovne različice, vendar je besed, gla-soslovnih različic in oblik, poznanih iz koroškega okolja, znatno več v MTh 1603. Na slednje je nedvomno vplivalo Megiserjevo daljše bivanje na Koroškem in po novem desetletju povečanega stika s slovenskim jezikom tudi večja seznanjenost z govorom pokrajine in njenih prebivalcev.
V štirijezičnem slovarju se z oznako, da gre za koroški izraz, enostransko npr. pojavlja samostalnikgrimikost, ki se - kot tudi številne druge besede hkrati pojavlja v koroškem razdelku Registra iz DB 1584. V MTh 1603 se z opozorilom na rabo v koroškem govornem okolju pojavljajo številni samostalniki, glagoli in pridevniki, pogosto v besednodružinskih kombinacijah. Pri besedah, prevzetih iz nemščine, ki jih je zaradi tesnejšega stika z nemščino znatno več kot v osrednjih pokrajinah, posredno ali neposredno povezavo z nemškim izhodiščem pogosto ustvarjajo ustreznice, navedene v nemškem razdel-
28 A. Lägreid samostalnik pojasnjuje z italijanskim pugiiale (Lägreid 1967: 111).
56
MAJDA MERŠt
ku. Npr.: cerer Mistler 'govnač', Ziering, forel,29 epih Epff', Eppich,30 hafner - Haßher,31 tava - der Taw (s splošno znano in slovarsko prek-rivno slovensko sopomenko rosa), totngraber ein Todtengräber (s slovarsko prekrivno slovensko sopomenkopogrebnik),fercerati verzehren, fergniegaii - vergnügen, gverali (abstrahirano iz ustrezničnega opisa za latinsko diuturnus oz. nemško langwierig), ratovati se Jich berathf.32 Glagol feksirati?3 se v pomenih 'zasmehovati' in 'zmerjati' pojavlja z oznako Carniol., v pomenu 'gibati, delati nemirno', ki ga razkriva latinska iztočnica vexo ter nemški enobesedna in razlagalna ustreznica unrüivig machen, vexiren pa z oznako Carinth. Enako sta označena tudi pridevnik faul in samostalnik faulnost ter besednodružinski par fueler Fueter in futringa, ki se tako kot več predhodno naštetih primerov izven MTh 1603 ne pojavljajo. Ob prekrivnem samostalniku fer-derbnost Verderbung, Verderbnuß34 se v MTh 1603 kot koroški izraz izolirano pojavlja besedotvorna različica ferderbunga.35
Posebej izstopa besedna družina gravzati - graussen (MTh 1603 (1977): 41),36 pridevnikgravžam grausam in prislovgravžle grawsam-licb. Vsi trije členi, ki so navedeni v koroškem razdelku, razširjajo izbiro prekrivnih domačih poimenovanj (obgravžati se v MTh 1603 npr. pojavlja slovenska sopomenka gnusiti,37 nemški iztočnici Graufam v
29	Samostalnik spremlja ustreznica lachr. Salmo. [...] Germ. Salm/Lachs [...] Carint. lachs forel [...] fom (MTh 1603:11,456).
30	Latinska iztočnica apium palujlre kaže na pomen 'močvirska rastlina'.
31	V slovarskem razdelku, ki ga uvaja iztočnica Figulus, se pojavlja tudi splošno razširjena in hkrati v obeh slovarjih navedena slovenska sopomenka lončar.
32	V slovenskem razdelku se pojavlja prekrivna domača sopomenka posvetovati.
33	Bol] znane sopomenke s o fljpotati, ßjerzati,fljimfati.
34	Slednji se za razliko od štinjezičnega slovarja v večjezičnem pojavlja z oznako 'koroško'.
35	Pri ferclerhunga in futringa gre za besedotvorno podomačitev prevzetih nemških samostalnikov tipa Verderbung —> ferderbunga. O obrazilu -inga kot nadomestilu za nemško -ung p rim. Striedter-Temps 1963: 75-76.
36	Zgled je sestavljen iz iztočnice, navedene v enem izmed obrnjenih slovarjev, in iz tujejezične ustreznice, izbrane s pojasnjevalnim namenom. Slednja je v prvotni izdaji opravljala bodisi iztočnično ali ustreznično vlogo: npr. Abhorreo. [...] Germ. ein abfcheuwen habf/ grauffen/ ein eckel oder grauwen haben [...] Sclav. Gnuffiti. Carinth. graufljati (Mili 1603:1,4).
37	Slednja se v štirijezičnem slovarju pojavlja za besednozvezno iztočnico Abfchewe haben, averfari. gnußiti (MD 1592: Aa).
57
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
štirijezičnem slovarju sledita slovenski ustreznici grosovit, ftrashan, iztočnici Graujamlich pa grofovitu (MD 1592: F4b), v večjezičnem slovarju pa se npr. za latinsko iztočnico Crudelis v nemškem razdelku pojavljajo ustreznice gjraivfam/ grewhcb/ vnmilt/ grimm, v slovenskem razdelku pagrof ovit, JiraJhan, Jlobam (MTh 1603:1,369-370).
Med pridevniki, ki so v večjezičnem slovarju opredeljeni kot koroški, sta npr. tudi že omenjeni ebig izvorni ewig je »skrit« v navedeni ustreznici ewiglich38 ter streng (z nemško pojasnjevalno ustreznicoftreng (Mth 1603:11,567). Z oznako 'koroško' se v večjezičnem slovarju pojavlja tudi več besed slovanskega (oz. praslovanskega) izvora: npr. brater, cepec, gobec itd. Ker je več besed, ki se v MTh 1603 pojavljajo z oznako Carintb. 'koroško', tudi sicer izpričanih v knjižnem jeziku 16. stoletja (npr. fercerati), je mogoče domnevati, daje Megiser z oznako pokazal, daje besedo ali njeno različico zasledil na Koroškem, ni pa z njo izključeval geografsko širše ali knjižno jezikovne rabe.
Ob prekrivni različici jajca39 se z oznako Carinlh. v MTh 1603 pojavlja tudi različica brez začetnega, protetičnega j: aiza. Podobno glasoslovno različnost uzaveščajo tudi druge različice, npr. nasprotje med splošno razširjeno in hkrati tudi slovarsko prekrivno različico jabolko ter različico abuuku, izpričano v M Tli 1603 in pod latinsko iztočnico malum pomensko pojasnjeno z nemško ustreznico Apffel, pod iztočnico pomum pa z nemško ustreznično razlago ein jede effige baumfrucbt/ allerley ob/t, to je z navedbo osnovnega in drugotnega pomena.40 Izkazujejo tudi par prekrivne različice jablan41 in enostransko izpričane koroške različice abvon, ki jo spremljata tudi pridevnika abvonov (iz zveze abuonovu drevu Ein opffelbaum) in abuvski (iz zveze abuusku drivu - Apffellbaum). Ob splošno razširjeni, hkrati pa slovarsko
38	Beseda izkazuje tipično, pogosto omenjano prevzemno glasoslovno korekturo: u> —> b. O obsegu izkazanih prehodov b [f\ —> v, w [;>] —>binb [b] —> p pri prevzetih besedah v slovenskem knjižnem jeziku druge polovice 16. stoletja prim. Legan Ravnikar 2012: 135-136.
39	Ovum [...] Germ. ein Ey [...] Sclav. jaiza [...] Carintb. aiza (MTh 1603: 11,185 186).
40	Malum [...] Germ. Apffel/ôpffel [...] Carint. Abuuku (MTh 1603: 11,16); Pomum. [...] Germ. ein jede effige baumfrucbt/ allerley ob/l [...] Carint. abuuku [...] ScLw. jabelku (MTh 1603, II,291).
41	Slednja je hkrati različica v Trubarjevih delih uporabljanega samostalnika z obrazilom -a: jablatia.
58
MAJDA MERŠE
prekrivni različici enjati se vMTh 1603 s koroško oznako pojavlja tudi protetično razširjena različicahenati; ob splošno razširjenem in prek-rivnem samostalniku ajd se v M Tli 1603 pojavlja še koroška različica bed. Drugačno, čeprav pogosto izpričano, znano glasoslovno spremembo (b ->■ v) izkazujeta prekrivna različica britbar - Scherer (MD 1592: Na) in v MTh 1603 izpričana koroška brituar. V istem sopomen-skem nizu kot britbar se je v MD 1592 znašel tudipolbirar, v MTh 1603 pa še različici bolbirar oz. balbirar." Slednji izkazujeta manjšo glasoslovno oddaljitev od prevzetega samostalnika kot različica v MD 1592, kjer je sprememba potekala v ustaljeni prevzemni smeri b ->p, kakršno izkazujet a tudi prekrivna različica plat ter v MTh 1603 enostransko izpričana različica blat.
4.3 Glasoslovno, besedotvorno in oblikoslovno variantnost ter z njo večjo približanost koroškemu govornemu okolju izkazujejo tako prevladujoče besede nemškega kot redkejše domačega izvora. Z oznako Carinth. se npr. v večjezičnem slovarju neprekrivno pojavlja samostalnik atef* ter pridevniški različici atejor in atejov (zapis ateoviga), pa tudi edninska različica erperga ein berberg sicer splošno razširjenega množinskega poimenovanja erperge.
5 Že dosedanje omembe so pokazale, da so v primerjana slovarja zajete številne neprekrivne glasoslovne, oblikoslovne in besedotvorne različice, kar posredno prav tako kaže na različen slovarski koncept. Slednji je vplival na vključevanje novih gesel, izločanje starih, hkrati pa dovoljeval spremenjen izbor različic: bodisi širši ali ožji, opravljen s premislekom ali brez njega, z izbirno usmerjevalno naravnanostjo ali brez nje itd.). V MD 1592 je npr. navedena govoru bolj prilagojena različica angštr, v MTh 1603 pa od izvirne nemške oblike manj oddaljena različica angstr Angster. V MD 1592 se pojavljajo glasoslovne različice elce, belce, jelce (zadnji dve sta protetični), v MTh 1603 pa le jelce, ki je bila uporabljena tudi v DB 1584. V MD 1592 sta navedeni glasoslovni različici abat in apt, v MTh 1603 pa samo še govorna raz-
42	Tonfor [...] Germ. ein Scherer/Balbierer/Bartfcherer [...] Sclat'. britbar, bolbirar [...] Carn.
bolbirar [...] Carinth. brituar (MTh 1603:11,633-634).
43	Različico atel je npr. pred tem v dveh zgodnejših delih dvakrat zapisal Trubar
(vTC 1550 in TR 1558).
59
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
ličica apt, h kateri sicer knjižnojezikovna praksa s prevladujočo različico apal in redkejšo opat ni mogla usmerjati. Na večjo približanost govorjenemu jeziku kaže tudi izbira različic predga in predgati v MTh 1603 namesto knjižnojezikovno uveljavljenih različic pridiga in pridigati v MD 1592, tretjega člena besedne družine (pridigar) pa redukcija nenaglašenega samoglasnika ni prizadela. Isto tendenco potrjuje tudi nasprotje tipapurgermajster -*purgermaštr. Nekaj slovarskih polarizacij je zgolj pisnega značaja: npr. pulver - Pulver v MD 1592 in pulfer v MTh 1603, čeprav bi bilo tudi različico iz večjezičnega slovarja mogoče razumeti kot večjo približanost govorjenemu jeziku. Kljub občasnemu nasprotju, ki ga ustvarjata govorno bolj preoblikovana različica prevzete besede v MD 1592 in od izvorne tuje besede manj oddaljena različica v MTh 1603, je obratnih primerov, ki kažejo, da je Megiser v večjezičnem slovarju bolj upošteval govorjeni jezik, vendarle več.
5.1 V MTh 1603 se glede na večji obseg pojavlja tudi povečano število neprekrivnih glasoslovnih in besedotvornih različic, čeprav obstaja tudi več primerov enostransko izpričane večje variantnosti v štirijezičnem slovarju. Med odstopajoče različice se v MTh 1603 nedvomno uvršča deležniška različica vzen namesto splošno razširjene vzet (Besedje 2011: 592), hočiti kot izpeljanka iz sedanjiške osnove namesto splošno razširjenega hoteli (Merše 2006: 488), izpeljanka pre-prostnost itd. Zapisu alsband, izpričanem v MD 1592 in v MTh 1603, se npr. v večjezičnem slovarju pridružujeta še govorjeni različici alsbant in alspont, ki sta označeni kot Carniol.; ob prekrivnem aring se v MTh 1603 pojavlja tudi izgovorna (nezveneča) različica arink. Različici ardrati se Hadern, ki se pojavlja v štirijezičnem slovarju, se v MTh 1603 pridružujeta še ardrati - hadern in hardrati se - hadern. Prva je besedotvorna, saj tujejezične ustreznice ne kažejo na pomensko različnost, druga pa glas os lovna.44 Obe sta označeni kot koroški. Megiser je pare, sestavljene iz prevzetih besed in domačih sopomenk, ob vključitvi v večjezični slovar večkrat poenostavljal v smeri plat + list -»plat/blat, čeprav je veliko tudi obratnih primerov: hrastu, ki se
44 Izbor glasoslovnih različic v MTh 1603 hkrari enostransko množi tudi prisotnost
neprekrivne protetične različice bardrija ob prekrivni ardrija.
60
MAJDA MERŠt
pojavlja v MD 1592, se v novi, večjezični slovarski različici pridružuje še dob.
5.2 Večjo glasoslovno varianinost, ki jo povzroča govorno poenostavljanje, izkazujejo tudi številne glagolske sestavljenke iz MTh 1603: ob prekrivnem glagolu izvprašati, ki gavMD 1592 neprekrivno spremlja tudi drugotni nedovršnik izvprašovati, se v M Tli 1603 enostransko pojavljajo še izgovorno poenostavljene različice izprašali -izprašovati ter sprašovati. Nadomestitev predpone iz- z obrušeno oz. izgovorno poenostavljeno s- je opazna razlikovalna značilnost, saj jo kažejo tudi neprekrivno rabljene različice sprazniti ob prekrivnem izprazniti, stegnili ob iztegniti itd.
6	Megiser je v večjezičnem slovarju (1603) v primerjavi s štirijezič-nim z dodanimi tujimi ekvivalenti neredko širil in razlagalno izboljševal pomenske opredelitve latinske iztočnice, posledično pa tudi slovenskih ustreznic: arcatu je npr. po tej poti dodana pomenska dimenzija 'živinozdravnik', zajeta s tujejezičnima ustreznicama veterinar ms in Viebartzt.
6.1 Besedno izbiro v štirijezičnem slovarju svojsko »barva« sledenje nemškim zloženim in sestavljenim iztočnicam: npr. Badknecbt nadomešča zveza padarski hlapez, Rennplatz zveza plač h dirjanju, Spindelkorb enobesednain besednozveznaustreznice iretenska korba, oli zaina (MD 1592: Q7a) itd. Samostalnik čajna in prilastki iz naštetih zvez v večjezičnem slovarju niso izpričani.
7	Na posamezni Megiserjev slovar vezana izbira vključenega be-
sedja kaže tudi prepoznavno vsebinsko oz. tematsko osmišljenost.
7.1 V obeh slovarjih je prisotnih več neprekrivnih poimenovanj
(obkrožujoče) predmetnosti in vsakdanje pojavnosti, med katere se
npr. v štirijezičnem slovarju uvrščajo brašno, čavelj, deblo, dežovnica, pa
tudi delovnik itd., v MTh 1603 pa npr. storž, testo, vejkušnica itd., nekaj
poimenovanj za kamne in kamnine (v MD 1592 npr. demant, v MTh
1603 pa ahat, amatist, jacint), enobesednih in besednozveznih rastlin-
skih imen, med katerimi so divje in kulturne rastline, zdravilna zeli-
šča, zelenjava, žita, drevesa, pa tudi raznovrstni sadovi: v MD 1592
61
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
npr. datelj, pomoranča, v MTh 1603 pa npr. angelika, ardičoka, česen, či-čerka, endivija, ingver, trpotec, pa tudi dob - Eychbaum, dren, javora itd. Razlikovalno so vključena tudi nekatera poimenovanja plodov (v MTh 1603 npr. brinja Krametbeer/Wachholderbeer (MTh 1603:1,758) ob prekrivnem samostalniku brinje, ki v MTh 1603 označuje grm oz. grmovje,45 vMD 1592 pa poleg grmovja tudi jagode.46 Poleg že znanih poimenovanj se pojavljajo besedotvorne različice tipagraharica (MTh 1603) ob že znani grašici. Slovarja neprekrivno navajata tudi nekaj poimenovanj živali: v MD 1592 npr. drozg, govedo, rogač itd., v MTh 1603 pa cajzlica, grabeč, na Koroškem znani moldvurm, prešič itd.). Enostransko so zastopana tudi poimenovanja poklicev, vršilcev dejanj in nosilcev stanj oz. lastnosti, tako nemškega kot slovanskega izvora: v MD 1592 npr. črednik, sedlar, sekretar, zajlar - Seiler, dečla - Jungjraw, pa tudi pubdrukar Bucbtrucker, pubpintar Buchbinder, drugače pa pubfirar, ki je naveden v obeh slovarjih. Iz prekrivnega samostalnika glaž sta izpeljana prav tako prekrivni pridevnikglažov ter samost alnik glažar, ki pa se v večjezičnem slovarju ne pojavlja. V MTh 1603 pa se neprekrivno pojavljajo npr. goljufat, konjar, maščovar, ki nadomešča širše znano poimenovanje maščavec, posedar - ein Befitzer itd. Latinska iztočnica AbJtemius je Megiserja spodbudila, daje v večjezični slovar vključil samostalnik vodopiuz, ki ga pomensko pojasnjuje tudi v nemškem razdelku navedeni opis: Ger. der kein Wein trincket/ derfich von Wein enthaltet (MTh 1603:1,16). Med razlikovalne poteze se nedvomno uvršča tudi povečano število samost alnikov z besedotvorno sestavino raven- kot ustreznico za nemški mit ali latinski con v MTh 1603 (npr. ravencehar, ki se uvršča med koroško izrazje, ravenhlapec,47 ravenšular), medtem ko se v MD 1592 pojavlja le prekrivna ravenzena.
V obeh slovarjih se neprekrivno pojavljajo tudi poimenovanja bolezni. VMD 1592 se npr. neprekrivno pojavljajo garje; v večjezični slovarje vključena tudi glasovna različica podigram, ki se pojavlja ob podigran, navedeni že v štirijezičnem slovarju.48 Prav tako neprekrivno
45	luniperus [...] German. KranawetßaHb/Kranatbaum/^achholderbaum/Weckholder/
Weckholderbaum [...] Sciai', bnpue (MTh 1603:1,758 759).
46	Kranawetbeer. grana jumperi. brinje (MD 1592: H5a).
47	Npr. Conferms. [...] Ger. ein Mitknecht f...] Sclav. ravenhlapez (MTh 1603:1,331).
48	Podagram, podagra. podigran (MD 1592: L5).
62
MAJDA MERŠE
se npr. v večjezičnem slovarju pod latinsko iztočnico Variolae pojavlja tudi slovensko ustreznično poimenovanje kožice.
Med enostransko izpričanimi (MTh 1603) so tudi poimenovanja denarnih oz. utežnih enot, npr. polfunt Halb Pfomdt, šk.ufica (v Ple-teršnikovem slovarju je pojasnjena kot 'eine kleine Münze'; PS II (1895): 632).
7.2	V oba slovarja je neprekrivno vključenih tudi več glagolov, ki poimenujejo osnovna, vsakdanja dejanja (npr. cediti, črniti, dremati, bramati ter pogovorno uveljavljeni glagol curati v MD 1592, v M Tli 1603 pa npr. brcati, krokati), pa tudi več pridevnikov, ki označujejo poznane pripadnosti, stanja in lastnosti (v MD 1592 npr. posveten, prhek, senčen, ki ga sicer navaja tudi Bohoričeva slovnica, v MTh 1603 pa npr. gizdav, polžov itd.).
7.3	Primerjana slovarja izkazujeta tudi različno zajetost zemljepisnih imen. Stirijezičnost je v prvi vrsti osmišljena z vključitvijo jezikov, ki so bili na slovenskem ozemlju v medsebojnem stiku, kar hkrati pomeni tudi geografsko vezanost rabe. Slednja je nedvomno vplivala tudi na vključevanje ustreznih zemljepisnih in stanovniških imen. V MD 1592 se pojavljajo poimenovanja kot Auftria - za nemško iztočnico Ofterreich, Benetek Venedig, pa tudi Grk, Rimljan49 itd. Nemške zloženke, ki nastopajo kot iztočnice, so npr. v MD 1592 povzročile enostransko prisotnost zvez kot angelska deshela za Engelland, Grška dežela za Griechenland50 ter zveze Benečku morje za Venediger meer. V večjezičnem slovarju se enostransko pojavljata le dve zemljepisni imeni: Azija in Jeruzalem.
7.4	Kot vsebinska novost se v primerjavi s prvim slovarjem v drugem pojavljajo poimenovanja črk kot az, boga, dobro itd., ki se ujemajo z imeni črk, navedenimi v Bohoričevi slovnici.
8 Večji obseg večjezičnega slovarja se odraža tudi v povečanem številu ustreznic oz. v daljših ustrezničnih nizih, med drugim npr. tudi v povečanem številu pridevniških zvez: v MD 1592 se npr. divji pojavlja v povezavi s samostalniki golob, kozel, osel, v MTh 1603 pa še
49	V obeh slovarjih se pojavlja tudi poimenovanje Nemec, vendar sta v večjezičnem
slovarju izpričani dve izgovorm različici: nemiz m nemaz.
50	V obeh slovarjih je izpričana le zveza Nemshka deshela za Deul/thland.
63
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
v povezavah z razstlinami (npr. divji česen, oves, žafran, divje gihovo drevo, olika, roža, vinska trta), pri živalih pa tudi v zvezi s samostalniki ženskega spola kot raca, koza, kura (divje kure), živina, V večjezičnem slovarju se neprekrivno pojavlja več ekspresivno rabljenih besed, kar vpliva tudi na podaljšavo sopomenskih nizov. Npr. nemški iztočnici Hinckend in latinski ustreznici claudus sledita dve slovenski ustreznici, znani iz obeh slovarjev: hrom, Jhantau (MD 1592: G4a), v MTh 1603 pa za latinsko iztočnico štiri slovenske ustreznice: poleg neprekrivne klutav še tri prekrivno rabljene (Claudus [...] Germ. hinckend [...] Sclav. klutav, krumpast, Jhantau, Jhepast (MTh 1603:1, 272 273)).
8.1 Neredko se razlikam glede obsežnosti ustrezničnih nizov pridružujejo tudi razlike glede njihove urejenosti. Naštevalno zaporedje členov sopomenskih nizov je mestoma spremenjeno: v MD 1592 je npr. enobesedno poimenovanje bukvarica navedeno za sopomenskim besednozveznim, v MTh 1603 pa obratno: Buchladen. bibliotheca. shla-zuna hbuquam, buquariza (MD 1592: B7b) Bibliotheca. [...] Germ. Ein Liberey/ein Ort/da man die Bücher bey einander behaltet [...] Sclav. buquariza, Jhtazuna h'buquam (MTh 1603:1,172).
VIRI IN LITERATURA
AhaciČ, Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: prote-stantizem. (Lingüistica et pliilologica 18.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2012: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: katoliška doba (1600-1758). (Lingüistica et philologica 28.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Besedje 2011 - Aliačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica, Novak, France, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC.. ZRC SAZU. Breznik, Anton, 1926: Slovenski slovarji. Razprave III. Ljubljana: Izdaja Društvo za humanistične vede v Ljubljani. 110 -174.
Furlan, Metka, 2008: Variantnost v Alasijevem Italijansko-slovenskem slovarju. Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, (Zora 56). Maribor: Filozofska fakulteta. Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 143-167.
IIrieeršek, Matej, 2008: Slovaropisje klasičnih jezikov na Slovenskem v 16. stoletju. Slavia Centralis 1/2, 77-87.
64
MAJDA MERŠE
Kopitar, Jernej, 1808/1809: Grammatik der Slavifcben Sprache in Krain, Kärnten und Steyerrnark. Laibach.
Lägreid, Annelies, 1967: Hieronymus Messer, Slovenisch-deutsch-lateiniscbes Wörterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Bearbeitet von Annelies Lägreid. Wiesbaden: Otto Harrassovvitz. Legan Ravnikar, Andreja, 2012: Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v
knjižno slovenščino 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 18/2, 131 148. Logar, Janez: Megiser, I lijeronim (med 1554 in 1555-1619). Slovenska biogt-afija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi357106/#slovenski--biografski-leksikon (7. avgust2014). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933 Lukan, Walter, 1978: Die slovenischen Wörterbucher. Österreichische Ostbefte 20/1. Wien: Österreichisches Ost und Südosteneuropa-Institut, 193-216.
MD 1592 - Megiser, Hieronymus, 1592: D1CTIONARIVM Q VATVOR LIN G VAIIVM. Graz.
Merše, Majda, 2006a: Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju. Stati inu obstati 3-4/2006, Revija za vprašanja protestan-tizma, 123 137.
— 2006b: Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju. Diabronija in sinbronija v dialektološkib raziskavah. (Zora 41.) Maribor: Slavistično društvo Maribor, 485-493.
2013: Slovenska leksikografija in leksikologija v zgodovinski perspektivi. Slavjanskaja leksikografija. Moskva: Azbukovnik, 217-251.
M I h 1603 - Megiser, Hieronymus, 1603: Thefaurus Polyglottus. Frankfurt. MTh 1603 (1977) = I lieronymus Megiser, 1603: Thefaurus Polyglottus vel, Dictiona-rium Multilingue. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977.
Novak, France, 1970: O razvoju slovenske leksikografije. VI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 162 175. Orel, Irena, 2005: Die älteren deutsch-slowenischen und slowenisch-deutschen Wörtrebucher. Bedeutungs- und Aquivalenzdifferenzierung der Wörterbuchmikrostrukturen. Semantische Probleme des Slowenischen und des Deutseben. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang, 171 199.
65
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
—	2006: Kranjsko besedishe pisano - prvi ohranjeni obrnjeni slovar iz 17 stoletja. Diahronija in sinljronija v dialektološkib raziskavah. (Zora 41). Maribor: Slavistično društvo Maribor, 501-507.
—	2007a: Alasijev italijansko-slovenski slovar in predhodno slovensko slovaro-pisje. Živeti mejo. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 18. Trst: Slavistično društvo Slovenije, 279-289.
—	2007b: Slovensko besedje iz prvega italijansko-slovenskega slovarja (1607) v luči slovarskega izročila in kontinuitete. Razprave XX. Classis II., Razred za filološke in literarne vede, Philologia. et litterae. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 169-189.
Orel Pogačnik, Irena, 1995: Razvoj slovenskega besedišča od Megiserja do Ple-teršnika. XXXI. seminar slovenskega jezikaliterature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 245-258.
—	1996: Kopitar in slovarstvo slovenskega jezika. Kopitarjev zbornik. (Obdobja 15). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 139-154.
orožen Martina, 1989: Govorno in knjižno besedje v Megiserjevem slovarju 1744. Riglerjev zbornik. Slavistična revija XXXVII, 121-133.
Ostromecka Fr^czak, Božena, 2007: Historia leksykografii sloweriskiej. Lodz: Wy-dawnictwo uniwersytetu Lodzkiego.
Pohlin, oče Marko, 1803: Bibliotheca Carnioliae. Vindobonae. Faksimile: Marko Poblin, Kraynska grammatika, Bibliotheca Carnioliae. Znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU.
PS 1894 1895 - Pleteršnik, Maks, 1894 1895: Slovensko-nemški slovar I (A O, 1894), II (P Ž, 1895). Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Snoj, Marko, 2003: Slovenski etimološki slovar. Druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.
STABEjJože, 1977: Hieronymus Megiser, 1603: Thejaurus Polyglottus vel Dictionarium Multilingue. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Striedter-Temps, Hildegard, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Wiesbaden: Im Kommision bei Otto Harrasowitz.
TC 1550 - Trubar, Primož, 1550: Catechißnus In derWindifchenn Sprach. Tübingen.
TR 1558 - Trubar, Primož, 1558: EN REGISHTER. Tübingen.
Vrtovčeva, Vida, 1940: O Megiserjevem slovarju. Slovenski jezik III. Ljubljana, 68-77.
66
SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
young nobleman Andreas von Auersperg (of Turjak), who came from Carniola to study in Tübingen. From 1571 Steiner was at the same time the priest in the then Lutheran parish of Bühl near Tübingen. In 1572 he defended his Latin thesis Disputatio de consiliis before a board presided over by his teacher Jakob An-dreae. Steiner remained Auersperg's home tutor until 1573, when he became priest at Sv. Rupret in Carinthia. In 1576 he was called to the position of provincial preacher and superintendent in Klagenfurt. He was also one of seven theologians and philologists who checked Dalmatin's Slovene translation of the Bible in Ljubljana in 1581. It is not yet possible to explain the ways by which his book came to Memmingen.
UDC 811.163.6 "15 ":929Megiser H.
Majda Merse
Megiser's dictionaries of 1592 and 1603 hi Slovene linguistic
awareness and the overlap of Slovene vocabulary in them
Megiser's four-language dictionary with German as the starting-point DICTION AlUVM QVATVOR LINGVARVM of 1592 and his polyglot dictionary The aunts Polyglottus of 1603 are the first two polyglot dictionaries where the Slovene language is included to provide equivalents. The different number of languages placed side by side in dictionary form, the different linguistic starting-point (in MD 1592 German, in MTh 1603 Latin) and the decade which passed between the two editions, enabling Megiser to gain a better knowledge of the Slovene language and its dialects, also let us sense the differences as regards how much Slovene vocabulary is encompassed.
A comparison of the vocabulary included in both dictionaries and quoted in the section Windi ch in MD 1592 and in the sections for Slovene, Carniolan, Carinthian, Eastern Slovene (marked as Bezjakian and (partly) Croatian vocabulary in MTh 1603) has shown that (a) part of the vocabulary occurs only in MD 1592, and part only in MTh 1603, though the latter is more extensive; (b) the larger number of headwords also involves more Slovene equivalents; and (c) within the non-overlapping part of the vocabulary a typology can be ascertained which contributes to an understanding of the differences with regard to the vocabulary that is included.
In MD 1592, the German starting-point clearly influenced the search for Slovene equivalents, while in MTh 1603 the Latin headwords generally determined the choice of equivalents, but the final choice was sometimes influenced
-	apart from broader usage (whether in the Slovene provinces or only in Carinthia)
-	by equivalents quoted in the German section. Megiser's two dictionaries also differ in the completeness of word families. Among unilaterally added or elimi-
428
SYNOPSES, ZUS AM ME N FASSUN QE N
nated entries, different kinds of derivatives often occur: with a noun headword, for example, the naming of doers of an action or bearers of a state or property, female counterparts for male denotations, diminutives, derived adjectives; with an adjective headword, noun forms and adverbs formed by conversion; with verb headwords gerunds and participles, prefixed verbs, infinitives, etc. (in MD 1592 such words as bojovanje, goreč, dokončati razfilati, posmehovati, cagost, selstvo, boter + botra, ajdovski, dvesto are not covered in MTh 1603, while in MTh 1603 such words as počakanje, požrešenje, cagan, premojstriti, devati, grozdov je, prikupavec + prikupavica are not covered in MD 1592). In MTh 1603 certain word-formational types also stand out for their frequency or instability: there are more diminutives of the type kravica, gradič, while rarer verbal derivatives of the type popostaviti, the infinitive hočiti, the participle vzen, numerals of the type petred, the adverb osembart, etc. are found.
In both dictionaries words and their phonetic variants are quoted with markers showing their Carinthian provenance, nevertheless there are considerably more words, phonetic variants and forms known from Carinthia recorded in MTh 1603. The unilateral quoting of words marked as Carniolan, Bezjakian or Eastern Slovenian and Croatian also points to a similar ratio. In MTh 1603 with its greater compass there is also an increased number of non-overlapping phonetic and word-formational variants (e.g. beside the overlapping forms jajca, jenjati, britbar there are ajca, henjati, britvar, etc.), although there also exist more examples of unilaterally evidenced greater variation in the four-language dictionary. Among the more noticeable differentiating features of the polyglot dictionary one observes the replacement of the full prefix iz- wi th the more easily pronounced s- (e.g. sprazniti, stegniti). A content analysis of the vocabulary included reveals a similar proportion in the use of non-overlapping names. The comprehensiveness of geographical names is one of the differentiating features: the four-language dictionary shows more geographically bound, non-overlappingly used names (angelska deshela for Engelland), but on the other hand the naming of letters (e.g. boga, dobro) occurs only in MTh 1603.
UDC 27-282.4(497.4-8)
Franc Kuzmič
The literary creativity of Prekmurje Lutherans
On the basis of his own and others' bibliographical and historical research the author gives a survey of publications either in the original Prekmurje standard language, beginning with the small catechism (Franc Temlin, 1715) and strengthened with the translation of the New Testament (Stevan Kuzmič, 1771), or in the common Slovene standard language, introduced later and used up to
429