GEOLOGIJA
GEOLOGICAL RAZPRAVE IN POROČILA
I RAN I	olf! Ljubljana • Letnik 1961 . 7. knjiga . Volume 7.
PRVE NAJDBE ZGORNJEJURSKIH APNENIH ALG V SLOVENIJI
Dragica Kerčmar S 3 slikami med tekstom in 4 tablami slik v prilogi
V	Sloveniji smo poznali apnene alge doslej samo v mlajšepaleozojskih, triadnih in v miocenskih plasteh.
V	zgornjekarbonskih skladih se pojavlja alga Anthracoporella specta-bilis P i a. V permskih plasteh so pogostne Vermiporella niponica Endo, Epimastopora alpina Kochansky & Her a k, Permocalculus fragilis P i a in druge dasikladaceje in gimnokodiaceje (Kochansky&Herak, 1959, 65 do 90 in 185 do 193). Med neoschwagerinsko lavno so znane alge Mizzia velebitana Schubert, M. yabei K a r p i n s k i, Gpmnocodium cf. solidum P i a , G. bellerophontis R o t h p 1. in druge alge (K o c h a n -sky & Ramovš, 1955, 365 do 371). Od mezozojskih alg je bila v naših krajih večkrat omenjena le triadna alga Diplopora annulata, ki je bila v vrhnjem delu ladinske stopnje ponekod v Sloveniji celo kamenotvorna. V miocenskih plasteh so zelo pogostne litotamnije, iz katerih je zelo razširjeni litavski apnenec.
V	jurskih in krednih skladih v Sloveniji apnenih alg doslej nismo poznali. Najdba malmskih dasikladacej in koralinacej iz raznih krajev Notranjske in Dolenjske je zato toliko pomembnejša pri reševanju strati-grafskih problemov obširnega kompleksa tamkajšnjih mezozojskih kamenin. Prva nahajališča smo odkrili na Logaški planoti, v okolici Loške doline in v Beli Krajini. Poleg alg najdemo v malmskih skladih še forami-nifere, tintinide, redke hidrozoje in korale.
Opisi nahajališč zgornjejurske mikroflore
1. Nahajališče na Logaški planoti
Leta 1959 smo v okviru Geološkega zavoda kartirali ozemlje med Vrhniko, Cerknico in Rakekom, ki sestavlja vzhodni del Logaške planote. 2e na Kossmatovi geološki karti lista Ajdovščina—Postojna (1:75.000) so na omenjenih krajih jurske kamenine. Na meji med jurskimi in kred-
nimi plastmi je Kossmat označil pas mejnega dolomita. V njem ni našel nobenih fosilov, zato mu starosti ni mogel določiti.
»Mejni dolomit« je siv in zrnat. Vleče se v 500 m širokem pasu od [vanjega sela proti severu do glavne ceste Vrhnika—Logatec in še naprej proti severu. Ob cesti ga zasledimo pri velikem ovinku pri koti 484 m. V dolomitu je vse polno vložkov trdnega sivega apnenca. Apnene plasti so debele 1 do 30 metrov in se izklinjajo v vodoravni smeri. Zbruski iz teh apnenih vložkov vsebujejo bogato in značilno zgornjejursko mikrofloro.
LJUBLJANA
LOGATEC
V
o« o* o*
VRHNIKA % RAKEK
lož g'
KNEŽJA LIPA
r
n
J V
% KOČEVJE


o C/yp*ino
/
• C9»einoeonu*
NOVO MESTO^
/ L.
vV

<v
^ ČRNOMELJ
\
V.
i N—JZjš STARI TRG	)
' \ '
1. sl. Nahajališča zgornjejurske mikroflore Fig. 1. The find-spots of Upper Jurassic Microflora
Najpogostnejša in najlepše ohranjena je apnena alga Clypeina jurassica F a v r e — vodilen fosil za zgornji kimmer, portland in purbeck. Razen te se pojavlja še alga, ki je podobna vrsti C. jurassica, vendar je manjša od nje. Domnevamo, da pripada novi podvrsti in smo jo imenovali Clypeina jurassica minor. V istih plasteh smo našli še algo Salpingoporella annulata C a r o z z i ter redke foraminifere in pogostnejše tintinide.
Alga Clypeina jurassica določa zrnatemu dolomitu z apnenimi vložki zgornjemalmsko starost.
Pod zrnatim dolomitom leži svetlo siv ali siv oolitni apnenec. Ooidi merijo približno 1 mm v premeru. Apnenec je ponekod tudi psevdoooliten. V njem so številni ostanki mikroorganizmov; ugotovljene so bile foraminifere Choffatella cf. peneropliformis Yabe&Hanzawa, Nodosaria sp., razne miliolide, textularide in lituolide. Tudi odlomki spongij, hidrozojev
TO
I
b 4
N

3
7 ■
— / / 3 O CI
o
m
©
o
© KvJ O O
e
o
o	o
a)
Zrnat dolomit z vložki apnenca, v katerih se pojavljajo Clypeina jutassica jurassica, C. jurassica minor, SaZpingoporella annulata, tintinide in redke foraminifere.
Granular dolomite with limestone intercalations in which occur: Clypeina jurassica jurassica, C. jurassica minor, Salpingoporella annulata, Tinti-nids, and sparse Foraminifera.
Oolitni apnenec, ki vsebuje alge Coscinoconus al-pinus, C. cf. oblongus, C. conicus; foraminifere ter redke ostanke hidrozojev, spongij in koral.
Oolithic limestone, which contains algae Coscinoconus alpinus, C. cf. oblongus. C. conicus; Foraminifera, and rare remains of Hydrozoa: Spongia, and Corals.
b)
Zrnat dolomit z redkimi apnenimi vložki. Mikro-flora: Clypeina jurassica jurassica in C. jurassica minor.
Granular dolomite with rare limestone intercalations in which occur: Clypeina jurassica jurassica and C. jurassica minor.
Siv gost apnenec s hidrozojem Cladocoropsis mi-rabilis in oolitni apnenec z algami rodu Coscinoconus.
Dense, gray limestone with Cladocoropsis mirabi-lis, and oolithic limestone with algae of the genus Coscinoconus.
2. si. Profil zgornjejurskih skladov a) na Logaški planoti, b) pri Knežji njivi Fig. 2. Section of Upper Jurassic strata a) on Logaška planota, b) near Knežja njiva
in koral niso redki. Od alg nastopajo v oolitnem apnencu Coscinoconus alpinus L e u p o 1 d, C. cf. oblongus M a s 1 o v, C. conicus M a s 1 o v in druge vrste.* Oolitni apnenec leži konkordantno pod zrnatim dolomitom, zato je verjetno spodnjemalmske starosti.
2. Nahajališče v okolici Loškega polja V okolici Loža smo našli zgornjejurske alge na severovzhodnem obrobju Loškega polja (pri Knežji njivi in Podstavini) ter na jugozahodnem obrobju polja (pri škriljah, Gorenjem Jezeru in na Javornikih).
osrednja cev

del stebelca zgornji del cevi je prerezan
izrastek (sporangijska kamrica)
prečni presek vretenca
osrednja cev
vretence (venec izrastkov)
izsek stebelca z vretencem
tangencialni presek vretenca (prečni presek sporangijev)
3. si. Sestavni deli apnenega skeleta alge rodu Clypeina Fig. 3. Skeletal elements of genus Clypeina
V vzorcu s severozahodnega obrobja Loškega polja smo določili algo Clypeina jurassica samo v dveh zbruskih, in sicer na južnem pobočju Knežkega vrha pri Knežji njivi in vzhodno od vasi Podstavina. Alga se pojavlja v apnenih vložkih v zrnatem dolomitu, ki je zaradi tektonskega delovanja močno zdrobljen in brečast. Apneni vložki v dolomitu so redki in ne vsebujejo drugih fosilov razen omenjene alge. Zgornjemalmski dolomit tvori dno sinklinale.
* Zaradi pomanjkanja literature in komparativnega materiala preiskave teli alg še niso zaključene.
Pod zrnatim dolomitom leže na obeh straneh pasu spodnjemalmski gosti in oolitni apnenci. V gostih apnencih smo dobili na Knežkem vrhu hidrozoja Cladocoropsis mirabilis Felix. R. Radoičič je našla to hidrozojsko vrsto žfc na več krajih v Črni gori in Dalmaciji. Omenja jo v »kladokoropsis apnencih«, ki spadajo v zgornji oxford in spodnji kimmer (1957, 154). V oolitnih apnencih pa se pojavljajo primerki rodu Coscino-conus, ki smo jih našli na vzhodnem pobočju Knežkega vrha ter v okolici Podstavine in Žage. Poleg alg rodu Coscinoconus so v apnencu še slabo ohranjeni ostanki alge Thaumatoporella parvovesiculifera (R a i n e r i) in nekatere foraminifere.
Podobne razmere kot pri Knežji njivi so tudi na jugozahodnem obrobju Loške doline. V okolici Gorenjega Jezera nahajamo siv in temno siv gost apnenec, v katerem se pojavlja hidrozoj Cladocoropsis mirabilis. Razen tega so v apnencu še odlomki alge Thaumatoporella parvovesiculifera in nekatere foraminifere (Verneilinidae). Apnenec je spodnjemalmske starosti. Nad njim je zrnat dolomit, ki je tudi tukaj zelo zdrobljen in brečast, z redkimi apnenimi vložki. Južno od Lisičjega griča v Javornikih smo dobili v apnenem vložku odlomke alge Clypeina jurassica, v apnencu pri vasi Škrilje pa še lepe primerke alge Salpingoporella annulata.
3. Nahajališče v Beli krajini Ob cesti, ki se v serpentinah vzdiguje iz Dola v Stari trg ob Kolpi, smo našli v apnencu med dolomitom zelo lepe primerke alge Clypeina jurassica. Okolica tega najdišča, ki je zelo oddaljeno od ostalih, strati-grafsko še ni raziskana.
Paleontološki opis
ALGAE CHLOROPHYCEAE Dasycladaceae (Siphoneae verticillatae)
Dasycladaceae so zelene alge, ki izločajo apnen skelet. Zato so se dobro ohranile iz prejšnjih geoloških dob, ko so bile večkrat tudi kameno-tvorne. Njihovo telesce — talus — ima obliko cevi, na njem so izrastki za asimilacijo. Izrastki so postavljeni v isti višini okrog telesca in tvorijo vretence (verticil).
Clypeina Michel in (1845) Clypeina jurassica jurassica F a v r e
1950 Clypeina jurassica Favre — Morellet, 399—402,tab. 22.
1955	Clypeina jurassica Favre — Carozzi, 51—52.
1956	Clypeina jurassica Favre — Radoičič, 233-238, tab. 14, si. 1-2.
1957	Clypeina jurassica Favre — Radoičič, 183—192, tab. 1—3.
1958	Clypeina jurassica Favre — Radoičič, 189—196, tab. 19.
1959	Clypeina jurassica Favre — Herak & Kochansky, 102—103.
Osrednja cevka se razrašča v vretenca, ki sestoje iz tesno se dotika-jočih členkov. Vsak členek predstavlja ležišče sporangija — sporangijsko kamrico. Posamezna vretenca si slede ob talusu približno na razdaljo 0,19 mm. Proti obrobju se členki razširijo, in je razdalja med njimi, še manjša. V zbruskih zelo redko dobimo podolžni presek skozi osno cev, lato natančna dolžina alge ni znana. Število ugotovljenih zaporednih vretenc je različno. Morellet jih v Favrovih primerkih navaja 11 (1950, 400), RadoičičSva največkrat od 3 do 8, v zbruskih iz Grbavca celo 17 (1957, 187). V naših primerkih je največ 5 do 6 vidnih zaporednih vretenc.
V podolžnem osnem preseku vidimo lijakasto obliko posameznih členkov vretenca. Sporangijske kamrice so pri bazi raščene poševno na osno cev. Proti periferiji se njihov spodnji rob nekoliko upogne. V tangencialnem preseku opazujemo v več ravninah potekajoče in tesno se dotikajoče kroge, ki jih je navadno od 3 do 6. To so prečni preseki sporangijev.
Prečni presek alge v višini vretenca kaže zvezdasto sliko. V sredi je okrogla osna cev. Okrog nje so sporangijske kamrice, ki se na vsej svoji dolžini dotikajo druga druge in tako tvorijo sklenjen zvezdast venec — vretence. Na sliki vidimo radialne brazde, ki povezujejo steni dveh kamric.
Dimenzije:		C a r o zz i		H a d o i č i č
premer osne cevi	0,33—0,51 mm			0,40—0,56 mm
premer alge	1,45—2,50 mm			1,32—2,00 mm
število sporangijskih kamric				
v vretencu		11—12		14—16
srednja velikost sporangijskih				
kamric		0,37 mm		—
Dimenzije primerkov iz Slovenije		v mm:		
Zbrusek* št.	5	5	11	32 32
premer osne cevi	0,62	0,54	0,51	0,73 0,58
premer alge	1,98	1,66	1,79	2.56 2,18
število sporangijskih kamric	—	16	18	16 ?
srednji premer kamric	0,22	—	0,29	0,32 0,31
dolžina sporangijskih kamric	0,67	0,61	0,65	0,80 —
Le pri dveh primerkih sem lahko ugotovila vse dimenzije, in sicer pri prečnih presekih s celim vencem sporangijev. V zbruskih pa je več poševnih in podolžnih presekov, ki kažejo le polovico venca ali samo nekaj sporangijev.
S tra t i g rafs k a razširjenost
Morellet omenja vrsto C. jurassica v Gauts Plateau v nivoju kim-mer-portland (1959, 402).
* Zbruski so shranjeni v Geološkem inštitutu SAZU v Ljubljani.
Carozzi v svoji obširni razpravi o zgornjejurskih algah ugotavlja, da se C. jurassica pojavlja v Alžiru od zgornjega kimmera skozi ves port-land do meje jure s kredo. V kraju Salčve pa je najpogostnejša v morskih obrežnih nivojih purbecka (1955, 51).
Emberger podaja stratigrafsko razširjenost rodu Clypeina. Vrsto C. jurassica daje v zgornjo juro in sicer v portland in purbeck (1957, 47).
Donze omenja vrsto C. jurassica z drugimi algami vred tudi v va-langiju Srednje Jure in berriasu Hte Savoie ter Subalpinskega masiva Bauges. Toda v poročilu ni slike ali opisa te vrste in avtor celo sam pravi, da je najbolj značilna za morski razvoj purbecka (1952, 322 do 323, 1953, 264).
V Jugoslaviji navaja vrsto C. jurassica Radoičičeva. Našla jo je v Zetski Ravnici, v okolici Vlaste ter v mnogih drugih krajih Črne gore in južne Dalmacije. Uvršča jo v zgornji kimmer in portland (1957, 184).
Leta 1959 je izšlo kratko poročilo o novih najdbah zgornjejurske alge C. jurassica v HrvaŠkem Primorju pri Senju in v apnencih med Gabrom in Snežnikom (Herak & Kochansky, 1959, 102 do 103). To najdišče omenjene alge je bilo do sedaj najsevernejše v Jugoslaviji.
V Sloveniji sem odkrila nahajališča te alge na Logaški planoti, pri Ložu in v Beli krajini. Na podlagi teh najdišč lahko trdim, da je živela skoraj v vseh Dinaridih. Znano je, da C. jurassica zahteva posebne pogoje za svoj obstoj. Carozzi pravi, da je vezana na zelo specifično okolje. Iz tega sklepamo, da so bili v zgornji juri na področju Dinaridov povsod enaki pogoji — plitvo obrežno morje, vendar v neposredni bližini odprtega morja. Klima je bila tropska.
Velika večina raziskovalcev je mnenja, da je C. jurassica vodilni fosil za zgornjejurske sklade. Vsi primerki v Sloveniji se pojavljajo v apnenih vložkih med zrnatim dolomitom. Zato ta horizont lahko zanesljivo uvrščamo v zgornji malm, in sicer v portland in purbeck. Možno pa je, da sega spodnji del dolomita še v kimmer.
Clypeina jurassica minor n. subsp, Holotip: zbrusek št. 6, Geološki inštitut SAZU.
Derivatio nominis: minor, ker je manjša od tipične podvrste Clypeina
jurassica jurassica. Nahajališče: pri kukavi Smrekovci na Logaški planoti (14° 18' 47" E
Greenw., 45° 51'32'N). Horizont: zgornji malm, skladi z algo Clypeina jurassica.
Nova podvrsta je zelo podobna tipični podvrsti Clypeina jurassica jurassica. Talus je valjast in se razrašča v vretenca kot pri tipični podvrsti, le sporangijske kamrice so postavljene nekoliko bolj pravokotno na osni kanal in imajo obliko širšega plitvega lijaka. Na dnu lijaka so ponekod vidne pore, po katerih je sporangij povezan z osno cevko. Spo-rangiji imajo v nekaterih primerih v bližini osne cevi debelejše stene. Število sporangijev ni odvisno od velikosti primerka.
Najvidnejša razlika med novo podvrsto in tipično podvrsto C. jurassica jurassica je v velikosti. Največji primerki nove podvrste so manjši,, od
X. TABELA — TABLE 1
Dimenzije nove podvrste Clypeina jurassica minor v mm Dimension of the new subspecies in mm.
Zbrusek št. Thin section No.	Premer osne cevi Diameter of axial canal	Premer alge Diameter of alga	Število sporangij- skih kamric Number of sporan-gical chambers	Premer sporangij- Dolžina sporangij- skih kamric skih kamric Diameter of spo- Length of sporan-rangical chambers gical chambers	
3 c	0,22	0,86	11—12	0,34	__
4a	0,19	0,54	8—9	—	0,18
6	0,26	0,89	12	0,09—0,19	0,32
6	0,22	0,85	11	0.19	0,26
6	0,32	0,96	13	0,08—0,19	0,32
6	0,22	0,64	10	—	—
B	0,29	1,02	12	0,16	—
fi	0,26	0,93	11	0,09—0,26	0,35
L 66	0,29	1,06?	?	0,22	—
607	0,24	0,99	13	0,13	—
607	0,15	0,48	7	0,15	_
I. TABLA — PLATE I
Clypeina jurassica jurassica F a v r e
X. si. prečni presek, 45 X ; zbrusek št. 5 Fig. 1. Transverse section, X 45; thin section No. 5
2. si. tangencialni presek, 50 X ; zbrusek št. 5 Fig. 2. Tangential section, X 50; thin section No. 5
X "suoipas iBi;uaSuBj pus 'anbnqo 'as.iaASUB.i} HJim uoipas uiqx Z X 62 'lijasajd luiiuiBpuaSuB) ui iiuiuAasod 'iimuoaad s jpsruqz js •z
9'ON uoipas uiq; ioS X 'uoipas asjaAsue.ix I S'lJ 9 ;s ijasnjqz ix OS 'eouapjA ipsajd luoaad is i
•dsqns 'u jlouiul voissvxnC vuiad/ito
ii axvadt — vaavx n
III. TABLA — PLATE III
2. si. Coscinoconus conicus M a s 1 o v podolžni osni presek, 45 X; zbrusek št. 39 a Fig. 2. Axial longitudinal section, X 45; thin section No. 39 a
1. si. Coscinoconus cf. oblongus M a s 1 o v Podolžni osni presek, 45 X; zbrusek št. 71 Fig. 1. Longitudinal axial section, X 45; thin section No. 71
IZ I T °N uoipas uim '■Ofr X 'uotpas anbTiqo Z Sij LSI'Ispsruqz ;x Ofr '^ssaJd lUAasod (i j a u i e h) vxafiinoisaaoaivd v\\axodoivvuLnnm, [s z
M axvaa
EST TOM uo:}33s uiqj '•Of' X 'uoipas leuipnjiguoq i gij
EST T >(3snjqz : X Ot- '>[as3Jd mziopod izzojbo vjvjnuuv vjjaxodo6utdjvs is
VTOVX AI
najmanjše doslej znane velikosti vrste C. jurassica, so pa večji od vrste C. parvula C a r o z z i.
Iz meritev, ki so podane na tabeli, lahko povzamemo naslednjo primerjavo :
Premer alge Število sporangijev Clypeina jurassica jurassica	1,32—2,56 mm 11—12
Clypeina jurassica minor	0,48—1,06 mm	7—13
Clypeina parvula	0,09—0,45 mm 10—25
Presledek v velikosti med najmanjšim primerkom vrste C. jurassica in največjim eksemplarjem nove podvrste je 0,26 mm (1,06 do 1,32). Ker doslej nismo našli prehodnih oblik med tipično podvrsto in novo podvrsto, je postavitev nove podvrste upravičena, Maksimalna razlika med najmanjšim osebkom nove podvrste in največjim individuom tipične podvrste se zdi le prevelika za variacijsko širino ene vrste. Kaže, da ie C. jurassica minor prehodna oblika med vrstama C. jurassica in C. parvula; C a r o z z i navaja namreč, da je C. parvula zelo podobna vrsti C. jwrasseca, le da je precej manjša od nje (1955, 54).
Nova podvrsta C. jurassica minor je bila doslej najdena na Logaški planoti in pri Knežji njivi. Severno od Ivanjega sela pri kukavi Smrekovci je izredno pogostna. Kamenina je tukaj sestavljena iz samih odlomkov te alge. V drugih nahajališčih je redkejša in nastopa skupaj z algo Clypeina jurassica.
Salpingoporella P i a (1918)
Salpingoporella annulata C a r o z z i
1953 Salpingoporella annulata Carozzi — Carozzi, 382—386, si. 1—55. 1955 Salpingoporella annulata Carozzi — Caroz zi, 55—57, si. 15,
tab. 6, si. 5, 7.
1958 Salpingoporella annulata Carozzi — Radoičič, 191, tab. 20, si. 1, 2.
V	številnih zbruskih so bili najdeni odlomki prečnih in podolžnih presekov drobne alge, ki ustrezajo Carozzi j evemu opisu in slikam (1955, 55—57, si. 15. tab. VI, si. 5, 7). Njena oblika je paličasta, skelet segmentiran in na konceh koničast. Notranjost osnega kanala je gladka. Skelet je iz mozaika majhnih kalcitnih kristalčkov.
Dimenzije:	Slovenija	Carozzi
premer osne cevi	0,19 mm	0,10—0,25 mm
premer alge	0,41 mm	0,30—0,64 mm
Stratigrafska razširjenost
V	kraju Salčve in Centralni Juri je S. annulata značilna za grebenski facies portlanda in purbecka (Carozzi, 1955, 57). V Mt. Aubertu nastopa
Geologija 7 — 2
17
Še v berriasu in valangiju. V alpskem ozemlju se pojavlja še v zgornji juri, zlasti v purbecku (St. Thecle, Alpes Maritimes), pa tudi v valangiju (St. Maurice). S. annulata ima torej nekoliko večjo vertikalno razširjenost kot Clypeina juras&ica. Pri nas je bila najdena na Logaški planoti in pri vasi Škrilje, južnozahodno od Loške doline.
Coscinoconus Leupold (1935) Sistematski položaj rodu Coscinoconus
Do nedavnega so vsi mikropaleontologi (med drugimi Leupold, P f e n d e r , Emberger) uvrščali rod Coscinoconus med foraminifere, večinoma v skupino rotalid. M a s 1 o v pa je ugotovil, da spada k algam v družino Dasycladaceae. Kot dokaz za to trditev mu je služila mikro-struktura skeleta, ki je podobna mikrostrukturi skeleta pri algah Triplo-porella, Munieria in Actinoporella, s katerimi se ta rod navadno skupaj pojavlja. Osebki nimajo aperture. Leupold je nekakšno rešetk a sto dno teh alg napačno imenoval ustje (M a s 1 o v, 1958, 545—548). Vijačno zavite brazde na površju telesca razlaga M a s 1 o v kot ležišča sporangijev, ki so spiralno razporejeni. Izvaja celo hipotezo, da so v življenju te sifone je imele le en tanek, dolg sporangij, ki je bil pogreznjen v notranjost brazde, da je bil obvarovan pred morskimi valovi. Pokrit je bil s tanko apneno plastjo, ki se je le ponekod ohranila.
Pri nas so doslej najdeni osebki rodu Coscinoconus na Logaški planoti, pri vasi Podstavina na vzhodnem obrobju Loškega polja, na vzhodnem pobočju Knežkega vrha in na Križni gori. Na najdenih primerkih nisem opazila ustja. Pozornost pa so vzbudile okrogle tvorbe v brazdah na površini. Podobne so sporangijem alg in jih pri foraminiferah ni mogoče razložiti. Zato so Maslove ugotovitve utemeljene in sprejemljive.
S tra tigrafska razširjenost
M a s 1 o v je dobil razne vrste rodu Coscinoconus v plasteh kimmera na Krimu. Za Leupolda pravi, da jih je našel v jurskih skladih v Švici. Pri nas jih nahajamo v oolitnem apnencu, ki leži pod dolomitno apnenim nivojem z algo Clypeina jurassica. Po njihovi legi jih lahko uvrstimo v spodnji malm (oxford — spodnji kimmer).
Coscinoconus alpinus Leupold 1958 Coscinoconus alpinus Leupold — Maslov, 545—548. si. 11.
Telesce je stožčaste oblike. Po površju potekajo brazde in grebeni v obliki vijačnice. Grebeni so ostri, brazde nekoliko širše in okrogle. V njih so ponekod vidni sporangiji. Število zavojev brazde je 5.
Dimenzije: višina 0,48 mm, širina z rebri 0,41 mm.
Stratigrafska razširjenost: Maslov je našel to vrsto v jurskih plasteh (kimmer) na Krimu, in sicer na ozemlju Karabi-Jajla. Donze jo je dobil v spodnjekrednih plasteh (1952, 322 do 323; 1953, 264). Pri nas se pojavlja v oolitnem spodnjemalmskem apnencu.
Coscinoconus cf. oblongus M a s 1 o v 1958 Coscinoconus oblongus Maslov — Maslov, 545-548, si. 2 v in 3 v.
Podolgovato telo je cilindrično. Proti vrhu se prav malo zoži. Vrh je odsekan. Brazde zavoja so široke in globoke, tudi grebeni so precej široki. V brazdah se vidijo svetle kroglice, ki so prečni preseki sporangijev. Zavojev je 6. Opisani primerek se nekoliko razlikuje od osebka na Maslo vi sliki. Nekoliko je širši in nižji in grebeni na koncu niso toliko razširjeni. Morda bo potrebno ob bolje ohranjenih in številnejših fosilnih ostankih izločiti v okviru vrste C. oblongus več podvrst ali celo novo vrsto. Dimenzije: osebek je visok 0,59—0,60 mm, širok pa 0,41—0.42 mm.
Doslej navaja to vrsto edino Maslov na Krimu. Pri nas jo najdemo na Logaški planoti v oolitnem spodnjemalmskem apnencu.
Coscinoconus conicus Maslov 1958 Coscinoconus conicus Maslov — Maslov, 545—548, si 2 b in 3 d.
Telo je stožčaste oblike, spodaj zelo široko, navzgor se hitro zožuje. Po zunanji strani potekajo spiralna rebra in brazde. Rebra so zelo ostra, brazde pa široke, koritaste in se proti vrhu zožijo. Sporangiji niso vidni. Višina osebka je 0,82 mm, širina pa 0,90 mm.
Tudi to vrsto je doslej opisal samo Maslov iz kimmerskih plasti na Krimu. Pri nas se pojavlja skupaj z ostalimi koscinokonusi v spodnjemalmskem oolitnem apnencu.
RHODOPHYCEAE
Corallinaceae
Tkaumatoporella Pia (1927) Thaumatoporella parvovesiculifera (R a i n e r i)
1956 T. parvovesiculifera (Raineri) — Sartoni & Crescenti 15—18, tab. 2.
1959 Lithoporella ellioti Emberger — Herak & Kochanskv 102—103, si. 2.
Telesce alge ima različne nepravilne oblike. Široka notranja votlina je razdeljena s septi v mešičke. Stena je sestavljena iz ene same plasti prizmatičnih celic, ki imajo obliko podolgovatih paličic. Tesno se stikajo druga z drugo, v prečnem preseku pa so poligonalne oblike.
Velikost primerkov je zelo različna. Sartoni in Crescenti navajata največjo velikost talusa 4;3 mm, višino celic 0,043—0,119 mm, širino pa 0,021—0,048 mm (1956, 15). Celotne velikosti alge v zbruskih nisem mogla meriti, ker so ohranjeni samo odlomki. Višina celic je pri-
bližno 0,065, pri drugem primerku pa 0,117 mm, debelina celic pa 0,026 in 0,039 mm.
Vrsto T. parvovesiculifera sta v novejšem času kritično opisala S a r-toni in Crescenti (1956, 15—18). Omenjeni vrsti sta prištela tudi oblike Polygonella incrustata Elliot in Lithoporella ellioti Ember-g e r. Sama sta našla algo T. parvovesiculifera v Južnih Apeninih, m sicer v coni z algo Palacodasycladus mediterraneus, ki jo uvrščata v srednjo in zgornjo liado. V svojem delu navajata tudi vsa do tedaj znana nahajališča v Italiji, Grčiji, Omanu, Perzijskem zalivu in na Cipru. T. parvovesiculifera se pojavlja v liadnih, zgornje jurskih, cenomanskih in turonskih skladih Avtorja ugotavljata, da se kredne oblike ločijo od starejših po tem, da so pri njih celice višje in ožje, talusi pa bolj pravilni, medtem ko so pri jurskih celice nižje in širše, talusi pa nepravilni.
V	Jugoslaviji je alga T. parvovesiculifera znana iz več krajev Dalmacije Kochansky in Herak jo navajata (1959, 102-103) kot vrsto Lithoporella ellioti v 11 nahajališčih skupaj s hidrozojem Cladocoropsis mirabilis, ki ga R a d o i č i č uvršča v stratigrafski nivo zgornjega oxforda in spodnjega kimmera (1957, 152—156).
V	Sloveniji je bila alga T. parvovesiculifera najdena doslej samo v spodnjemalmskih plasteh. Pri Gorenjem Jezeru se pojavlja skupaj s hidrozojem Cladocoropsis mirabilis, pri Podstavini pa s predstavniki rodu Coscinoconus.
V malmskih plasteh na Logaški planoti, v okolici Loške doline in pri Starem trgu v Beli krajini so bile ugotovljene naslednje apnene alge:
Clypeina jurassica jurassica F a v r e , Clypeina jurassica minor n. subsp., Salpingoporella annulata C a r o z z i, Coscinoconus alpinus L e u p o 1 d, Coscinoconus cf. oblongus M a s 1 o v, Coscinoconus conicus M a s 1 o v, Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri).
Clypeina jurassica jurassica je značilna za sklade od zgornjega kimmera do konca jure (zrnati dolomit z apnenimi vložki). Tik pod njimi se pojavlja v oolitnih apnencih rod Coscinoconus z več vrstami, katerih natančnejša vertikalna razširjenost v splošnem še ni ugotovljena. Clypeina jurassica minor in Salpingoporella annulata spremljata algo Clypeina jurassica jurassica. Thaumatoporella parvovesiculifera se pojavlja pri Gornjem Jezeru skupaj s hidrozojem Cladocoropsis mirabilis, južno od Podsta-vine pa skupaj z algami rodu Coscinoconus.
THE FIRST FINDINGS OF THE UPPER JURASSIC CALCAREOUS ALGAE IN SLOVENIA
In Slovenia calcareous algae have so far been known from the younger Paleozoic, Triassic, and Miocene strata only. No algae from the Jurassic or from the Cretaceous formations have been found; the discovery of Malmian Dasycladaceae and Coralinaceae in various places of the Lower and Inner Carniola (Dolenjska and Notranjska) is therefore all the more important because it helps to solve stratigraphic problems of a wide complex of Mesozoic rocks that occur in this area. The first localities have »been discovered on the Plateau of Logatec (near Vrhnika), in the surroundings of Lož, and near Stari trg on the Kolpa river in the country Bela krajina.
A schematic stratigraphic structure of localities with the Upper Jurassic microfauna can be seen on Fig. 2. In all the places here described we find the uppermost Jurassic horizon to consist of granular dolomite with intercalations of gray limestone. The following Dasycladaceae appear in these intercalations: Clypeina jurassiva jurassica F a v r e , C. jurassica minor n. subsp., Salpingoporella annulata C a r o z z i, and other forms which could not be identified because of their poor preservation. At Vrhnika we find besides algae also tintinnids which are very frequent, and some foraminifers. Judging by the alga Clypeina jurassica we can determine the age of these dolomitic limestone strata to be that of the Upper Malm (Upper Kimmeridgian, Portland, Purbeck).
On the Plateau of Logatec we find under the granular dolomite oolitic limestones, and in the surroundings of Lož oolitic limestones which alternate irregularly with grey, dense limestones. The following algae appear in this oolitic limestone: Coscinoconus alpinus Leupold, C. cf. oblongus M a s 1 o v , C. conicus M a s 1 o v. Among them are various Lituolidae and Miliolidae, and feww fragments of Hydrozoa, Corals, and Spongiae. In dense limestones we find the hydrozoan Cladocoropsismirabilis Felix and the red alga Thaumatoporella parvovesiculifera (R a i n e r i). These strata belong into the Lower Malm (Oxford — the Lower Kimmeridgian).
Description of Species. This summary contains new observations only and problems that appear in connection with the Upper Jurassic microflora.
Clypeina jurassica jurassica F a v r e , PI. I, Figs. 1, 2
In our localities we find rather large forms of this species. The largest specimen has 2.56 mm.
Clypeina jurassica minor, n. subsp., PI. II, Figs. 1, 2
Holotype: thin section No. 6, Institute of Geology at the Slovene Academy of Arts and Sciences.
Derivatio nominis: minor, because it is smaller than the typical subspecies Clypeina jurassica jurassica.
Finding place: near the kukava Smrekovca, on the Plateau of legatee (14° 18' 47" E. Greenw., 45° 51' 32" N).
The new subspecies resembles closely the subspecies Clypeina jvrassica jurassica. Its thalus has a cylindrical form and grows into verticils, as this can also be found in the typical subspecies; the sporangical chambers, however, are placed more at right angle on the axial canal and they have the form of a broad, shallow funnel. Pores can be seen occasionally in the bottom of this funnel by means of which sporangium was connected with the axial canal. In some specimens thicker walls can be observed in the sporangical chambers close to the axial canal. The number of sporangia does not depend on the size of the specimen.
The best visible difference between the new subspecies and the typical subspecies is in their sizes. The largest specimens of the new subspecies are smaller than the smallest so far known specimina of the species Clypeina jurassica, yet they are larger than the species C. parvula C a r o z z i. Dimensions of the new subspecies can be found in Table 1. The following comparison can be made on the basis of measurements:
The difference in size between the smallest specimen of the species Clypeina jurassica jurassica and the largest specimen of the new subspecies is 0.26 (from 1.06 to 1.32). Since so far no transitional forms could be found between the typical subspecies and the new subspecies we are justified to determine our form as a new subspecies. The maximum difference between the smallest specimen of the new subspecies and the largest individuum of the typical subspecies seems to be too great to be considered as a variation width of one species. It seems that C. jurassica minor represents a transitional form between the species C. jurassica and C. parvula, C a r o z z i reports that C. parvula resembles closely C jurassica with the difference that it is considerably smaller than the latter (1955, 54).
So far the new subspecies C. jurassica minor has been found on the Plateau of Logatec, and at Knežja njiva east of Lož. It occurs very frequently at the kukava Smrekovca, near the Ivanje selo village. Here the rock consists exclusively of fragments of this alga. It is less frequent in other finding places where it occurs together with the alga C. jurassica.
The genus Coscinoconus L e u p o 1 d and its position in the system
Till recently the genus Coscinoconus has been considered by micro-palaeontologists to belong to foraminifers. M a s 1 o v, however, placed it among algae, into the family Dasycladaceae. He supported his proposition with several facts:
Diameter	Number of
of alga sporangical chambers
Clypeina jurassica jurassica Clypeina jurassica minor Clypeina parvula
1.32—2.56 mm. 11—12 0.48—1.06 mm.	7—13
0.09—0.45 mm. 10—25
1.	The microstructure of specimens bolonging to the genus Coscinoconus L e u p o 1 d resembles the microstructure of the skeleton of algae Triplonorella, Munieria, and Actinoporella that usually occur together with this genus.
2.	Individua of the genus Coscinoconus have no aperture.
3.	Grooves which extend spirally over the surface of the body serve as layers of sporangia which are distributed spirally (Maslov, 1958), 545—548).
In our specimens I have been able to identify all these characteristics, especially sporangia. Maslov's observations are wellfounded and acceptable.
The article gives description of three species belonging to the genus Coscinoconus: C. alpinus Leupold, C. cf. oblongus Maslov, and C. conicus Maslov. Coscinoconus cf. oblogus Maslov is somewhat different from the specimen described by Maslov: it is slightly lower and broader, and the ridges at its ends are not so thickened. I could therefore not with certainty attribute it to this species. Our studies of these algae have not yet been fully completed because of difficulties connected with the availability of the literature and of the comparative material.
The following calcareous algae could be identified in the Malm strata from the Plateau of Logatec, from the surroundings of Lož, and of Stari trg in Bela krajina:
Clypeina jurassica jurassica Favre, Clypeina jurassica minor n. subsp., Salpingoporella annulata Carozzi, Coscinoconus alpinus Leupold, Coscinoconus cf. oblongus Maslov, Coscinoconus conicus Maslov, Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri).
Clypeina jurassica jurassica is characteristic of strata from the Upper Kimmeridgian to the end of Jurassic (dolomite with intercalations of limestone). In oolitic limestones that occur immediately under the former we find genus Coscinoconus represented in several species; their precise vertical distribution could not yet generally be determined. Clypeina jurassica minor and Salpingoporella annulata appear together with alga Clypeina jurassica jurassica. Thaumatoporella parvovesiculifera appears together with the hydrozoan Cladocoropsis mirabilis.
LITERATURA
C a r o z z i A., 1953, Dčcouverte du genre Salpingoporella dans le Juras-sique supčrieur marin du Grand-Sal&ve (Haute-Savoie). Arch. Scien. 6, 382—386, si. 1—55, Geneve.
Carozzi A., 1955, Dasyeladacčes du Jurassique supčrieur du bassin de Geneve. Eclogae geol. Helv., 48, 1, 31—67, tab. 5—6, si. 1—19.
DonzeP. & Gr6koffN., 1953, Une coupe du Purbeckien dans la region du Poizat (Jura Meridional). C. R. Som. Sean. Soc. Geol. France, 1953, 13, 264—266, Paris.
Donze P. & Rosset J., 1952, Presence de *calcaires grossiers- dans le Berrisien de la chaine des Aravis (Hte Savoie). C. R. Som. Sean. Soc. Geol. France, 1952, 15, 322—324, Paris.
Emberger J., 1957, apercu sur la repartition stratigraphique du genre Clypeina Michel in. C. R. Som. Sean. Soc. Geol. France, 1957, 3, 45—48, Paris.
Herak M. & K o c h a n s k y V., 1959, Jurassic calcareous Algae in some new localities in the Dinaric Mountains. Bull. Scient. Cons. Acad. Yougoslavie, 4, 4, 102—103, Zagreb.
Kochansky~Devid4 V. & Ramovš A., 1955, Neoschwagerinski skladi in njih fuzulinidska favna pri Bohinjski Beli in Bledu. Razprave SAZCJ, IV. razr. za prirod. vede, 3, 359—424, Ljubljana.
K o s s m a t F., 1905, Geologische Spezialkarte des Haidenschaft und Adels-berg. 1:75.000, Wien.
Kossmat F., 1905, Erlauterungen zur geologischen Karte der Haidenschaft und Adelsberg. 1—56, Wien.
M a si o v V. P., 1958, Nahodka u jure Krima roda Coscinoconus Leu-pold i ego istinnaja priroda. Dokladi Akad. Nauk SSSR, 121, 3, 545—548, Moskva.
Morellet J., 1950, Contribution a 1'čtude de Clypeina jurassica J. Favre (Algue siphonee calcaire) d'apTes de remarquables žchantillons du Jurassique d'Alg£rie. Bull. Soc. Geol. France, S. 5, 20, 399—402, tab. 22, Paris.
R a d o i č i č R., 1957, Nove lokalnosti sedimenata sa Clypeina jurassica F a v r e u Cmoj Gori. Vesn. Zav. geol. geofiz. istr. Srbije. 13, 181—192, tab. 1—3, Beograd.
Radoičič R., 1958, Nalazak krečnjačkih algi u sedimentima gornje j are okoline Lastve (Trebinje). Geol. glasnik, 2, 189—196, tab. 19—21, Titograd.
Radoičič R., 1959, Paleontološke odlike sedimenata okoline Bačinskog jezera (Gradac—Plode). Geol. glasnik, 3, 55—63, tab. 7—9, Titograd.
Radoičič R., 1957, Slojevi sa Cladocoropsis mirabilis Felix u oblasti Zetske Ravnice. Vesnik Zavoda za geol. i geofiz. istraž. Srbije, 13, 151—163, Beograd.
Radoičič R. & Milakovič B., 1956, Beleška o nalasku krečnjačkih algi u mezozojskim naslagama Črne Gore. Geol. glasnik, 1, 233—238. tab. 12—14, Cetinje.
Sartoni S. & Crescenti U., 1960, La Zona a Palaedasycladus me-diteraneus (P i a) nel Lias dell'Appennio Meridionale. Bologna, Museo Geolo-gico »Giovanni Capellini». Estratto dal Giornale di Geologia. Annali del Museo Geologico di Bologna, Ser. 2*, Vol. 27, 1956.