GRADBENI VESTNIK avgust 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 GRADBENI VESTNIK avgust 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik•GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV INTEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, avgust 2016, letnik 65, str. 161-184 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsti- cami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter be- sedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov PO- VZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovor- nemu uredniku na e-naslov: janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno stro- kovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin, predsednik Dušan Jukić prof. dr. Matjaž Mikoš IZS MSG: Gorazd Humar Mojca Ravnikar Turk dr. Branko Zadnik UL FGG: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina UM FGPA: doc. dr. Milan Kuhta ZAG: doc. dr. Matija Gams Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 500 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 161 Slika na naslovnici: Gradnja hotela S1 na Bavarskem Dvoru v Ljubljani; foto Rožle Pavlin Vsebina•Contents Članki•Papers stran 162 Mojca Marinič, univ. dipl. gosp. inž. doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Nataša Šuman, univ. dipl. gosp. inž. PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB COMPARISON OF CRITERIA SYSTEMS FOR SUSTAINABLE REFURBISHMENT OF OFFICE BUILDINGS Koledar prireditev Eva Okorn Novi diplomanti stran 184 Eva Okorn Poročilo s strokovnega srečanja stran 183 Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. TRAJNOSTNO UREJANJE PROSTORA IN PROMETA stran 176 Toni Klemenčič, mag. inž. grad. prof. dr. Boštjan Brank, univ. dipl. inž. grad. POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV SEISMIC ANALYSIS OF STEEL CYLINDRICAL LIQUID STORAGE TANKS Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016162 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB COMPARISON OF CRITERIA SYSTEMS FOR SUSTAINABLE REFURBISHMENT OF OFFICE BUILDINGS Mojca Marinič, univ. dipl. gosp. inž. mojca.marinic@zav-mb.si UM FGPA, Zavarovalnica Maribor, d. d. Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor, doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. miso.kuhta@um.si doc. dr. Nataša Šuman, univ. dipl. gosp. inž. natasa.suman@um.si UM FGPA, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Znanstveni članek UDK 502.131.1:725 Povzetek l Stavbe obsegajo 40 % skupne porabe vse energije v EU in dosegajo 36 % vseh emisij CO2 v EU. Na zmanjšanje porabe energije in emisij vplivamo z udejanja- njem načel trajnostne gradnje, kamor poleg novogradenj spadajo tudi prenove stavb. V prispevku se osredotočamo na prenovo poslovnih stavb, v katerih aktivno prebivalstvo preživi tretjino svojega časa. Za potrebe odločanja lastnika o tem, kakšno raven in katere ukrepe trajnostne prenove poslovne stavbe naj izvede, je v članku prikazana primerjava modelov in njihovih sistemov meril, ki se uporabijo za vrednotenje trajnostne prenove stavb. V uvodu najprej podajamo pregled obstoječe literature, razpisov in programov EU pri trajnostni gradnji. V nadaljevanju sledi pregled različnih ravni prenove stavb in pregled zakonodaje, usmeritvenih dokumentov in združenj, ki spodbujajo trajnostno gradnjo. Osrednji del članka podaja pregled v svetu uveljavljenih modelov vrednotenja trajnostne gradnje, in sicer LEED, BREEAM in DGNB. Posamezni model je smiselno razdeljen v sklope, ki vsebujejo sisteme meril za izbrano vrsto stavb. Vsak sistem meril sestavljajo vplivne kategorije, znotraj katerih so zajeta različna merila trajnostnega vrednotenja. Ključne besede: trajnostna gradnja, poslovne stavbe, prenova stavb, LEED, BREEAM, DGNB Summary l Buildings account for 40 % of the total EU energy consumption and 36 % of the EU’s total CO2 emissions. Energy consumption and emissions can be reduced by realising sustainable construction principles, i.e. not only in new construction but also in the refurbishment of existing buildings. The article focuses on the refurbishment of office buildings where the active population spends one third of their time. In order for the owners to decide on the level and on which measures of sustainable refurbishment of an office building to implement, the article presents a comparison of models and their criteria systems that are used to assess sustainable refurbishment of buildings. It initially pro- vides an overview of the existing literature, tenders, and EU programmes on sustainable construction. It further provides an overview of different levels of refurbishment of buildings and an overview of legislative requirements, guidance documents, and associations that promote sustainable construction. The main part of the article provides an overview of globally renowned sustainability assessment models in construction, i.e. LEED, BREEAM, Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 163 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman Trajnostni razvoj in izvajanje projektov, ki pomenijo udejanjanje načela trajnosti, postaja sedanjost in je zagotovo prihodnost naše družbe. V današnjem času je v ospredju procesov, aktivnosti, usmeritev, strategij in investicij trajnostni razvoj s primarnim ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa je nujna učinkovita poraba energije in vseh dru- gih virov ter čim večji delež porabe obnovljive energije. V splošnem pristop k trajnostnemu razvoju zajema okoljski, ekonomski in družbeni vidik [Shah, 2012]. bi do leta 2050 lahko dosegli zmanjšanje toplogrednih plinov za 80 do 95 %. To bi ustrezalo mednarodno dogovorjenemu cilju omejitve segrevanja ozračja na 2 °C, – preoblikovanje energetskega sistema z zagotavljanjem večjega deleža obnovljive energije, izboljšanja energetske učinkovitosti in izboljšanja oz. zagotavljanja pametnejše energetske infrastrukture, – povečanje deleža obnovljivih virov energije; po scenariju politike energetskega načrta do leta 2050 se navaja okrog 30 % delež obnovljivih virov za leto 2030, – zagotovitev sredstev za naložbe v moder- nizacijo energetskega sistema, z dekarbo- nizacijo energetskega sistema ali brez nje, kar bo pomembno vplivalo na cene energije v obdobju do leta 2030. Iz pregleda objav na Evropskem portalu učinkovite rabe energije (ang. The European Portal For Energy Efficiency In Buildings) je zaslediti, da se načela trajnostne gradnje ne uveljavljajo le pri novogradnjah, ampak se vse bolj uveljavljajo tudi pri prenovi obstoječega stavbnega fonda. Na tem por- talu je bil februarja 2016 objavljen priročnik Praktični pristopi k energijsko učinkoviti ob- novi stavb, namenjen izvajalcem obnov (ang. Energy Efficiency: Practical Approaches to the Building Renovation Challenge) [Build up, 2016]. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svojih spletnih straneh predstavlja program Obzorje 2020, ki je okvirni program EU za raziskave in inovacije, aktiven v obdobju med letoma 2014 in 2020 ter razdeljen na tri te- matske sklope: odlična znanost, konkurenčna industrija in družbeni izzivi [MIZŠ, 2013]. V tem programu je v okviru sklopa Družbeni izzivi v letih 2016 in 2017 za obstoječe stavbe pomemben delovni program Zanesljiva, čista in učinkovita energija (ang. SC3 – Secure, clean and efficient energy, v nadaljevanju: program SC3), katerega 3. poglavje zajema prenovo obstoječih stavb. Program SC3 želi spodbuditi energetsko prenovo obstoječih stavb in s tem zmanjšati porabo energije ter povečati porabo obnovljive energije in posledično z učinkovitimi prenovami vplivati na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Da se navedeno doseže, program predvideva dvig nivoja prenov stavb s sedanjih 1,2 % na 2 % do 3 % na letni ravni [Horizon 2020, 2015]. To je napoved in ob enem tudi opera- tivni cilj Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja letno, kar znaša med 15.000 in 25.000 m2). Pregled strokovne in znanstvene literature izkazuje, da je trajnostni vidik gradnje sicer naj- bolj zastopan pri novogradnjah (javni sektor in stanovanjske stavbe). Direktiva 2010/31/EU [EUR-Lex, 2010] podaja, da stavbe obsegajo 40 % skupne porabe energije v EU in doku- ment Obzorje 2020 to povzema ter podaja kot temelj za usmeritev v učinkovite prenove obstoječih stavb javnega in zasebnega sek- torja. Eden od dokumentov usmeritev k učinkoviti rabi virov je t. i. Kažipot za učinkovito rabo virov (ang. Resource Efficiency Roadmap), ki predstavlja temelj preusmeritve gospodarst- va v racionalno rabo virov in zagotavljanja trajnosti. Za oblikovanje tega dokumenta je bila ključna odločitev Evropskega sveta (ES), sprejeta na zasedanju leta 2007, o 20 % zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Ob tej zahtevi je bil potrjen cilj o 20 % izboljšanju energetske učinkovitosti do leta 2020 [EUR-Lex, 2009]. Dodatni pomen prenovam obstoječih stavb daje podatek, da emisije CO2, ki jih povzročijo obstoječe stavbe, dosega 36 % vseh emisij CO2 v EU [WGBC, 2016]. Na zmanjšanje odstotka emisij bomo v prihodnosti lahko vplivali le z učinkovitimi prenovami obstoječih stavb, ki bodo uvajale izkoriščanje obnovljivih virov energije in učinkovito rabo vseh virov. Vrednotenje trajnostne gradnje stavb se izvaja po svetu z različnimi modeli in njihovimi razvi- timi sistemi meril. Avtorji Zeinal in Huber [Zeinal, 2012] ter Schwartz in Raslan [Schwartz, 2013] so v prispevkih opravili primerjavo različnih modelov trajnostne gradnje. Zeinal in Huber sta pripravila splošen pregled uveljavljenih modelov DGNB [DGNB, 2016], LEED [USGBC, 1•UVOD and DGNB. Every model is sensibly divided into sections, which contain criteria systems for the chosen type of buildings. Every criteria system is comprised of impact categories, which these cover different sustainability assessment criteria. Key words: sustainable construction, office buildings, refurbishment of buildings, LEED, BREEAM, DGNB. Slika 1•Prikaz pristopa k trajnostnemu Slika 1•razvoju (Prirejeno po [Shah, 2012]) Trajnostni razvoj in trajnostna gradnja kot njegov sestavni del sta na območju EU opre- deljena kot primarna cilja in kot takšna zasto- pana v zakonodaji, usmeritvenih dokumentih in strategijah EU ter v nacionalnih strategijah in smernicah posamezne članice EU. Evropska komisija je z namenom doseganja primarnih ciljev podnebne in energetske poli- tike do leta 2030 v zeleni knjigi [EC, 2013] podala pregled zatečenega stanja, okvire poli- tike EU in prihodnje naloge za dosego skupnih ciljev EU: – zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 za 40 %, kar je osnova, da Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016164 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB 2016] in BREEAM [BREEAM, 2016] ter jih podala na primeru novogradnje sosesk ozi- roma mestnih četrti. Schwartz in Raslan pa sta primerjala modela LEED in BREEAM za novograjene nestanovanjske stavbe. V članku bomo podrobneje predstavili tri uveljavljene modele vrednotenja trajnostne gradnje, ki se uporabljajo po svetu, in sicer: LEED (ang. Leadership in Energy and Envi- ronmental Design – v nadaljevanju LEED), BREEAM (ang. Building Research Environ- mental Assessment Method) in DGNB (nem. Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen, v nadaljevanju DGNB). Vsak posamez- ni model je smiselno razdeljen v sklope, ki so dodatno razdeljeni na smiselno zaključene sisteme meril. Vsak razdelani sistem meril je oblikovani za izbrano vrsto stavb in upošteva določeno število vplivnih kategorij. V okviru vsake kategorije pa so zajeta različna merila trajnostnega vrednotenja. Podatki o sistemih meril, ki jih posamezni model opredeljuje, so povzeti s spletnih strani modelov in združenj, ki le-te razvijajo. S primerjavo treh uveljavljenih modelov in njihovih sistemov meril trajnostne prenove poslovnih stavb želimo podati pregled osnov- nih značilnosti posameznega modela, vrste certifikatov, ki se podeljujejo, ter vrste stavb, ki jih modeli posamezno obravnavajo. Sledi pregled sistema meril s podanimi kategorijami in točkovanji po posameznih modelih, ki jih predlagamo za vrednotenje prenove poslovnih stavb. Primerjava meril vrednotenja trajnostne pre- nove stavb bo služila lastnikom obstoječih poslovnih stavb, saj se ti pogosto znajdejo pred odločitvijo, ali vlagati sredstva v prenovo obstoječih poslovnih stavb ali prodati lastno stavbo in urediti selitev v novogradnjo ali rušiti obstoječo stavbo in graditi novo. Pri obravnavi in primerjavi meril je upoštevan vidik lastnika, ki pojem trajnosti vidi kot priložnost, da bo prenovljena poslovna stavba v naslednjem obdobju omogočala produktivno in ugodno delovno okolje in da bodo stroški vzdrževanja, obratovanja in morebitnih okoljskih dajatev najprimernejši. Prenovo obstoječih stavb obravnavajo različni viri in literatura ([Shah, 2012], [Yudelson, 2010]). Shah prenovo obstoječih stavb deli glede na raven potrebnih del prenove stavbe in opredeljuje pet ravni z naslednjim opisom posegov prenove: Raven št. 1: manjši posegi oz. manjša vzdrževala dela – predstavlja raven prenove z najnižjimi vlaganji in tudi posledično najmanjšo pridobitev z vidika ohranjanja ali povečanja vrednosti stavbe. Zajema hitre in izvedbeno enostavne rešitve, zlasti naslednjih vzdrževalnih del: posegi v notranjo opremo, zamenjava keramičnih oblog, zamenjava montažnega stropa, manjša popravila ter nadgradnja opreme in naprav stavbe. Z vidika prenove poslovnih stavb so pomembne tudi spremembe razporeditve v pisarniških prostorih, »osvežitev« recepcije in spremljajočih vhodnih prostorov, saj takšni posegi znatno vplivajo na stranke, obiskovalce, poslovne partnerje idr. Navedeni posegi so največkrat uporabljeni ob zamenjavi najemnikov in v prostorih, kjer so pogosto stranke. Raven št. 2: srednji posegi – zajema in hkrati dopolnjuje dela z ravni prenove št. 1. Dopol- nitve obsegajo zlasti zamenjavo sanitarne opreme, zamenjavo razsvetljave, finalne obde- lave prostorov idr. Ta raven zajema dela, ki po veljavni zakonodaji spadajo med vzdrževalna dela in zanje ni potrebna pridobitev grad- benega dovoljenja. Pri poslovnih objektih je poudarek na prostorih, kjer se zadržujejo stranke oz. obiskovalci, ter na jedru stavbe in prerazporeditvi delovnih mest (npr. prestavitev in rušitev predelnih nenosilnih sten). 2•PRENOVA OBSTOJEČIH STAVB Raven št. 3: večji posegi – zajema celoten ob- seg ravni št. 2 ter hkrati vključuje zamenjavo vodovodnih, električnih in ogrevalnih instalacij ter opreme, posege v konstrukcijske elemente (npr. zapiranje galerij, odprtin v ploščah), prenovo komunikacijskih poti in stopniščnih jeder. Posegi so skrbno načrtovani, upoštevajo veljavno zakonodajo in (načeloma) zahtevajo pridobitev gradbenega dovoljenja. Z izvedbo te ravni prenove poslovno stavbo posodobimo za 15 do 20 let. Raven št. 4: celostna prenova – je prenova, ki zahteva največja vlaganja in za last- nika predstavlja najvišje tveganje, saj je pri takšnih prenovah verjetnost nastanka nepredvidenih stroškov najvišja. S to prenovo hkrati v največji meri izkoristimo vložena sred- stva, podaljšamo dobo trajnosti obstoječe poslovne stavbe, omogočimo zaračunavanje višjih najemnin ter spodbudimo večje zani- manje za najem celostno prenovljenih poslovnih prostorov. Raven št. 4 zajema vsa dela predhodnih ravni in hkrati posege v ovoj stavbe in okolico v obsegu: prenove vgrajenih materialov, opreme in naprav (npr. prenova fasade, prezračevanja, kotlovnice, ogrevalnih vej idr.) ter potrebne nadzidave in prizidave stavbe in posege ob stavbi (npr. dodatna parkirna mesta, garažne etaže, kolesarnica itd.). Ta raven upošteva tudi optimizacijo rednih stroškov obratovanja in vzdrževanja za primer polno zasedene stavbe. Vsi posegi morajo biti izvedeni v skladu z veljavno pro- storsko in gradbeno zakonodajo. Namen teh posegov je posodobitev poslovne stavbe v skladu s sodobnimi standardi in predpisi za 20 do 25 let. Raven št. 5: rušitev – zajema porušitev poslovne stavbe z namenom vzpostavitve nepozidanega zemljišča, primernega za novogradnjo. Rušitvena dela v tem primeru predstavljajo začetni strošek oz. vlaganja, ki so potrebna za vzpostavitev pogojev za grad- njo nove, nadomestne poslovne stavbe na isti lokaciji. Za končno ureditev novih poslovnih prostorov je ob strošku rušitve treba upoštevati seveda tudi strošek novogradnje. Shah [Shah, 2012] v matrični preglednici (povzeto v preglednici 1) podaja določitev ocene potrebne ravni prenove stavbe, ki se stanje stavbe Stanje obratovanja Ocena Odlično Dobro Slabo Zelo slabo Odlično Ni posegov Raven št. 1 Raven št. 2 Raven št. 3 Dobro Raven št. 1 Raven št. 2 Raven št. 3 Raven št. 3 Slabo Raven št. 2 Raven št. 3 Raven št. 3 Raven št. 4 Zelo slabo Raven št. 3 Raven št. 3 Raven št. 4 Raven št. 5 Preglednica 1•Ocena potrebne prenove, prirejeno po [Shah, 2012] Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 165 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman določi ob hkratnem upoštevanju dveh vidi- kov: ocena stanja stavbe (delovno okolje in pogoji, pogostost in obsežnost interventnih vzdrževalnih del, tveganje izpada poslovanja idr.) in stanja obratovanja. Za stavbe, ki so z obeh vidikov prejele oceno odlično in s tem ohranjajo primerno tržno vrednost, posegi niso potrebni. Na odločitev lastnika, katero raven prenove bo izvedel, vplivata zlasti naslednja kriterija: višina stroškov in čas, ki je potreben za iz- vedbo posamezne ravni prenove. Shah navaja, da je za poslovne stavbe, ki se uporabijo za opravljanje lastne dejavnosti (lastniške stavbe), najbolj običajna izvedba ravni prenove št. 2. Pri tem se prenova nanaša na celotno poslovno stavbo ali na posamezne dele poslovne stavbe (npr. vrsto instalacij, opreme, naprav, etažo itd.). Na podlagi opravljenih raziskav avtor podaja tudi oceno višine stroškov posamezne ravni prenove oz. rušitve z novogradnjo. Stroške v osnovi deli na nizke, povprečne in visoke. S slike 2 in preglednice 2 je razvidno, da se z višanjem ravni prenove povečujejo tudi stroški. Pri nižjih ravneh prenove so tudi stroški nižji. Zanimiva pa je primerjava višjih ravni prenov, kjer so visoki stroški ene ravni skoraj enaki ali celo višji od povprečnih stroškov naslednje ravni. Zato je pomembno, da investitor pri izbiri višjih ravni prenove razume tveganja, povezana s točnostjo ocenitve potrebnih vla- ganj. Pri sprejemanju odločitve, katero raven prenove izbrati, je pomembno zavedanje, da manjše odstopanje ocenitve pri višjih Slika 2•Ocena stroška prenove in novogradnje, prirejeno po [Shah, 2012] Raven št. Nizki stroški Visoki stroški Povprečni stroški Povprečno razlika do novogradnje €/m2 €/m2 €/m2 1 Manjši posegi 500 850 750 -73 % 2 Srednji posegi 750 1500 1100 -59 % 3 Večji posegi 1250 2300 1900 -30 % 4 Celostna prenova 2000 3000 2300 -14 % 5 Rušitev in novogradnja 1900 3700 2700 0 % Preglednica 2•Ocena stroška prenove in novogradnje, prirejeno po [Shah, 2012] ravneh prenove običajno predstavlja večje odstopanje pri končnem znesku vlaganj. V preglednici 2 so odstotki prikazani z nega- tivnim predznakom, kar predstavlja nižja vlaganja v prenovo glede na raven št. 5: rušitev z novogradnjo. Sprejemanje zakonodaje in usmeritev, ki spodbujajo trajnostno gradnjo in usmerjajo k upoštevanju trajnosti, niso pomembni samo za območje Evropske unije (EU), ampak je trajnost svetovni projekt. Posamezne celine in države namreč uporabljajo različne modele in vzvode za spodbujanje trajnostne gradnje. V članku se omejujemo na sprejete usmerit- vene dokumente, standarde, strategije in direk- tive na nivoju EU, ki predstavljajo izhodišča in temelj nacionalni zakonodaji v Sloveniji in vključujejo energetsko učinkovitost stavb, upo- rabo energije iz obnovljivih virov in dolgoročno nižanje emisij toplogrednih plinov. Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energet- ski učinkovitosti stavb [EUR-Lex, 2002], ki jo 3•ZAKONODAJA IN USMERITVENI DOKUMENTI TRAJNOSTNE GRADNJE je leta 2010 dopolnila in spremenila Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb [EUR-Lex, 2010] poudarja učinkovito, preudarno, racionalno in trajnostno porabo energije, naftnih derivatov, zemeljskega plina in trdnih goriv, ki so bistveni viri energije za obra- tovanje stavb, hkrati pa tudi najpomembnejši viri emisij ogljikovega dioksida. Nadalje Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov uveljavlja 20 % delež obnovljive energije v skupni porabi končne energije [EUR-Lex, 2009]. V tem deležu je med drugimi zajeta tudi poraba energije iz obnovljivih virov v stavbah. V evropskem prostoru se izvajajo oz. so se izvajali različni programi s cilji defini- ranja meril trajnostne gradnje, certificiranja stavb, ureditve standardizacije, primerljivosti in olajšanja procesa odločanja za izvedbo ukrepov trajnostne gradnje. Sedmi okvirni program EU za raziskave in tehnološki razvoj (kratica 7. OP, ang. 7th Framework Pro- gramme for Research and Technological Development – FP7 [EU, 2006]), ki je potekal od leta 2007 do 2013, je vključeval dva raz- vojna projekta, ki sta neposredno povezana z merili in modeli vrednotenja trajnostne gradnje. Prvi raziskovalni projekt, imenovan SuPer Buildings (ang. Sustainability Per- formance Assessment and Benchmarking of Buildings), se je izvajal med letoma 2010 in 2012 [Häkkinen, 2012]. Namen tega projekta ni bil oblikovanje novega modela vrednotenja trajnostne gradnje, ampak pred- vsem podpora razvoju obstoječih modelov Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016166 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB trajnostnega vrednotenja. Drugi raziskovalni projekt, imenovan Open House, se je izvajal med letoma 2010 in 2013 [Open House, 2013]. Njegov osnovni namen je bil razvoj in implementacija splošnega transparentnega evropskega modela vrednotenja trajnostne gradnje. V odgovor na sprejete predpise in zahteve po izvajanju prenov obstoječih stavb je bil v okviru programa Obzorje 2020 marca 2016 izveden zagon projekta BUILD UPON s ciljem pospeševanja opravljanja kvalitetne in ener- getsko učinkovite obnove obstoječih stavb. V projekt so vključena združenja za trajnostno gradnjo iz dvanajstih držav članic EU in ene države kandidatke (Turčija). Program Obzorje 2020 zagotavlja sredstva za ta projekt, ki bo trajal do leta 2017. Projekt BUILD UPON po- vezuje vlade, podjetja, nevladne organizacije in lastnike stanovanj z namenom sodelova- nja pri oblikovanju učinkovitih nacionalnih strategij prenove stavb, delitve znanj in dobre prakse [Build Upon, 2015]. V Sloveniji je doslej edini zakonsko opredeljen izkaz energetske učinkovitosti stavb podan z energetsko izkaznico (EI), ki je javno do- stopni podatek. EI sicer ni obvezno pridobiti za vsako obstoječo stavbo, ampak so z zakonodajo [MI, 2014] definirani primeri, v katerih je EI obvezna. Ob opredeljeni EI poznamo še t. i. energetski pregled, ki se opravlja v manjši meri oz. v primerih, kot jih zahteva Energetski zakon [RS, 2014]. Oba dokumenta podajata pregled obstoječega stanja in informacijo o energijskem razredu stavbe, vendar samo ta podatek pri odločanju o investicijskih vlaganjih v prenove stavb ne zadošča. Tehnične zahteve, ki jih morajo biti izpolnjene za učinkovito porabo energije v stavbah, pred- pisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah [MOP, 2010a], medtem ko gradbene ukrepe in rešitve za dosego teh tehničnih zahtev opredeljuje tehnična smernica za gra- ditev TSG – Učinkovita raba energije [MOP, 2010b]. V smislu spodbujanja trajnostne gradnje je pomemben tudi dokument Energetska bilanca RS za leto 2015, ki ga je vsaka država članica EU obvezna pripraviti na letni ravni za pre- teklo leto. Energetska bilanca RS za leto 2015 [MI, 2015] namreč napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanj oskrbe z energijo za zadnja tri leta. Ob tem poda letne podatke o končni porabi energije ločeno po šestih skupinah: energetski sektor, predelovalna dejavnost in gradbeništvo, promet, gospodinjstva in ostala poraba (storitve in druga poraba), neenerget- ski sektor. Za primer navajamo porabo energije v skupini ostala poraba, kamor uvrščamo po- rabo energije za delovanje poslovnih stavb za opravljanje storitvenih in drugih dejavnosti. Za to skupino je v letu 2013 znašala končna letna poraba energije 11,80 %, v letu 2014 10,90 % in v letu 2015 10,80 %; napoved za leto 2016 je v višini 10,70 % od skupne končne porabe energije v Sloveniji, iz česar lahko razberemo negativni trend letne porabe energije. 4•ZDRUŽENJA ZA SPODBUJANJE TRAJNOSTNE GRADNJE Različna združenja po celem svetu z vključenimi strokovnjaki z različnih področij in gospodarstveniki ter z izvajanjem aktivnosti spodbujajo trajnostno gradnjo. Na svetovni ravni je bila leta 2002 oblikovana mednarodna organizacija – Svetovno združenje za trajnostno gradnjo WGBC (ang. World Green Building Council), ki predstavlja globalno mrežo nekaj manj kot 100 podjetij in organizacij s področja gradnje objektov. Združenje je razdeljeno na regionalne mreže v Evropi, obeh Amerikah, v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji. Osnovno vodilo WGBC je znižanje porabe energije v gradbenem okolju, ob upoštevanju preostalih vidikov trajnostne gradnje. Poslan- stvo Evropske regionalne mreže World GBC je povezovanje združenj posameznih evropskih držav ter pomoč pri ustanavljanju združenj, zbiranju sredstev in uveljavljanju oz. širjenju miselnosti trajnostne gradnje. Med regionalnimi mrežami v svetu bi omenili Ameriško regionalno mrežo (ang. The World GBC Americas Regional Network) [WGBC, 2016], ki zajema 23 združenj za trajnostno gradnjo (ang. U.S. Green Buildings Council – v nadaljevanju USGBC), saj, kot navaja Yudelson [Yudelson, 2010], v zadnjih 20 letih zanimanje za trajnostno gradnjo in s tem povezane procese v Združenih državah Amerike (v na- daljevanju ZDA) raste. Ob tem avtor izpostavi prelomno leto 1993, ko je bila ustanovljena neprofitna organizacija U.S. Green Building Council, ki skrbi za promocijo trajnostne grad- nje stavb. Združenje je leta 1998 izdelalo in še naprej razvija mednarodno priznani model certificiranja stavb za vrednotenje trajnostne gradnje LEED (ang. Leadership in Energy and Environmental Design). V Sloveniji je bilo kot del svetovnega združenja in del Evropske regionalne mreže World GBC (ang. European Regional Network World GBC) ustanovljeno Slovensko združenje za trajnostno gradnjo [GBC Slovenija, 2010]. Združenje se osredotoča na izobraževanje, vzpostavljanje strokovnih meril, vzpostavljanje podatkovnih baz, izmenjavo dobrih praks, certificiranje stavb, sistematično sledenje in zbiranje novih znanj s področja trajnostne gradnje, sledenje aktualni zakonodaji, iz- menjavo mnenj ob vladnih pobudah in po- vezovanje sorodnih interesnih združenj. GBC Slovenija na svojih spletnih straneh na- vaja različne podatke, s katerimi želi predsta- viti pomen trajnostne gradnje in njen vpliv. Med drugim navaja, da svetovna gradbena industrija letno ustvari okrog 5,1 bilijona evrov prihodkov, upravlja okrog 10 % BDP in zapo- sluje več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu, kar predstavlja ogromen potencial za udejanja- nje načela trajnosti v celotni verigi gradbene industrije. Združenje izvaja izobraževanja za pridobitev strokovnih nazivov, po v Nemčiji priznanem sistemu certificiranja trajnostnih stavb, po modelu DGNB. V nadaljevanju poda- jamo te nazive, ki jih podeljuje GBC Slovenija (http://www.dgnb-system.de/si/certificiranje/ dgnb-avditorji-in-konzultant/dgnb-avditorji/) – DGNB registriran strokovnjak, – DGNB avditor, – DGNB konzultant. Od usmeritvenih dokumentov, standardov, strategij in direktiv EU ter nacionalnih zakono- 5•PREGLED MODELOV IN PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNEGA 5•VREDNOTENJA OBSTOJEČIH STAVB daj do udejanjanja načel trajnostne gradnje je dolga pot tako v javnem kot v gospodar- skem sektorju. Kajti za udejanjanje trajnostne gradnje je nujna uporaba orodij t. i. sistemov meril, ki omogočajo preveritev pravilnosti in učinkovitosti načrtovanih in izvedenih posegov ter ekonomske upravičenosti. Oblikovanje in razvoj objektivnih sistemov meril trajnostne gradnje po posameznih Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 167 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman vrstah stavb in sosesk predstavlja za razvoj- nike modelov in sistemov meril velik izziv, saj mora uporaba sistemov meril omogočati dokazovanje okoljske prijaznosti, ekonomske učinkovitosti in družbene sprejemljivosti za- snove in izvedene prenove stavbe [GI ZRMK, 2011]. Kot rezultat dela na področju trajnostne grad- nje so se v svetovnem merilu razvili različni modeli, ki predstavljajo osnovo trajnostnega vrednotenja in certificiranja stavb [Yudelson, 2010]. Zeinal in Huber [Zeinal, 2012] nava- jata najbolj razširjene modele, kot jih po državi izvora in letu nastanka prikazujemo v preglednici 3. Avtorja navajata, da sta v svetu najpogosteje uporabljena modela LEED in BREEAM. Model DGNB je privzelo združenje GBC Slovenija. Model leto država BREEAM 1990 Velika Britanija HQE 1996 Francija LEED 1998 ZDA CASBEE 2001 Japonska GREEN STAR 2002 Avstralija DGNB 2009 Nemčija Preglednica 3•Modeli vrednotenja trajnostne Preglednica 3•gradnje, prirejeno po [Zeinal, Preglednica 3•2012] V nadaljevanju bomo podrobneje obravnavali naslednje tri modele: – LEED, – BREEAM in – DGNB. Skupno vsem modelom vrednotenja trajno- sti stavb je, da so razdeljeni na smiselno zaključene celote oziroma sklope. V okviru teh sklopov so opredeljeni različne vrste stavb, soseske, urbanizem idr. Za določeno vrsto posegov v obstoječo vrsto stavbe ali v novogradnjo vseh vrst so oblikovana točno določena merila. Merila se uporabljajo pri trajnostnem vrednotenju in podeljevanju certifikatov ter so ovrednotena s točkami. Skupek vseh meril imenujemo sistem meril. Seštevek pridobljenih točk po določenih meri- lih posameznega sistema poda odgovor, kakšen certifikat smo z izvedenimi posegi dosegli. Vsak model in posledično tudi si- stem meril sta za posamezno vrsto stavbe razdeljena na vplivne kategorije. Vsak model ima opredeljene svoje vplivne kategorije, tako da so kategorije različne po opisu, vsebini in številu. Slika 3 prikazuje splošno poimenova- nje sestavnih elementov modela trajnostnega vrednotenja stavb. Ker je posamezni model in njegov sistem meril definiran za točno določeno vrsto stavb (ki ima svojstven vpliv na porabo virov in okolje), je pomembno poznavanje tipologije stavb in državnega stavbnega fonda. Slo- venija je pred nalogo popisa stavbnega fonda, na osnovi katerega bodo temeljili projekcije, cilji in ukrepi učinkovite porabe energije [EUR-Lex, 2009] do leta 2020, 2030 in 2050 [BPIE, 2014]. V Sloveniji je stavbni fond predstavljen v Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb [MI, 2015]. V tej strategiji je stavbni fond evidentiran na po- datkih iz leta 2012 in navaja, da stanovanja predstavljajo 72 % delež celotnega stavb- nega fonda, preostale nestanovanjske stavbe pa 28 % delež stavbnega fonda. Od tega predstavljajo 20 % gostinske stavbe, stavbe za trgovsko dejavnost in drugo storitveno dejavnost ter stavbe z rabo splošnega družbenega pomena ter ostalih 8 % poslovne in upravne stavbe, ki so predmet obravnave v članku. 5.1 Model LEED (ang. Leadership in Energy 5.1 and Environmental Design) Ameriški model LEED in njegov sistem meril je podrobneje predstavljen na spletni strani oblikovalca modela, to je združenja USGBC. Namen LEED-a je spreminjanje načina mišljenja in načrtovanja stavb in sosesk ter njihove gradnje, vzdrževanja in obratovanja, saj stavbni fond v ZDA povzroči kar 38 % vseh emisij CO2, porabi 73 % proizvedene električne energije in 13,6 % vse pitne vode. Spletna stran USGBC med drugim navaja, da M���l S�l�pi Si����i ��ril ���i����� gl��� �� �r��� �����) Vpli��� ����g�ri�� M�ril� � ���iru �pli��� ����g�ri�� �����������) Slika 3•Sestavni elementi modela trajnostnega vrednotenja je v svetovnem merilu ta sistem najpogosteje uporabljen, in sicer se po njem dnevno cer- tificira 171.934 m2 površin stavb. Nadalje USGBC zapisuje prepoznane prednosti prido- bitve certifikata LEED in vplivanje na različna področja, kot so konkurenčna prednost, večje zadovoljstvo zaposlenih, najemnikov in ugodnejše delovno/bivanjsko okolje, večje zanimanje najemnikov, večja zasedenost na- jemnih površin in višje najemnine, nižja po- raba energentov in nižji obratovalni stroški, stroškovno učinkovitejše obratovanje stavbe, izboljšanje odnosov z javnostjo. Model obravnava vse tipe stavbe (od indi- vidualnih hiš do poslovnih upravnih stavb) in vse faze življenjskega cikla stavbe (za- snova, načrtovanje, gradnja, uporaba). Model je mogoče uporabiti tudi pri večjem številu stavb (skupini stavb). LEED ima oblikovane sisteme meril, v ka- tere so vključeni trajnostni vidiki in so z njimi povezani. Vsak sistem ima vzpostavljeno točkovanje in na osnovi doseženih točk se opredelita dosežen znak in certifikat stavbe. LEED pozna štiri znake in certifikate: osnovni, srebrni, zlati in platinasti. Znaki so prikazani na sliki 4. Znaki so običajno nameščeni na fasadi stavbe ob vhodu, na vidnem mestu. Na sliki 5 je prikaz certifikatov LEED. Certifikat se prejme v papirni obliki. Novembra 2014 je bila objavljena zadnja verzija sistema meril in točkovanj z imenom LEEDv4. Do konca oktobra 2016 je predvideno prehodno obdobje, ko se lastnik stavbe lahko odloči, ali bo stavbo vrednotil po sistemu meril iz leta 2009 (v nadaljevanju LEED 2009) ali po sistemu LEEDv4 iz leta 2014. Sklopi so osnovni elementi celotnega modela LEED in so naslednji: Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016168 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB – LEED BD+C: načrtovanje in izvedba stavb (ang. Building Design and Construction), – LEED ID+C: načrtovanje notranje opreme in izvedba (ang. Interior Design and Construc- tion), – LEED O+M: obratovanje in vzdrževanje obstoječih stavb (ang. Building Operations and Maintenance, v nadaljevanju), – LEED ND: razvoj sosesk (ang. Neighborhood Development), – enostanovanjske in večstanovanjske stavbe (ang. Homes design and Construction). LEED-certificiranje za obstoječe stavbe se nanaša na dejansko stanje stavbe in ne Slika 4•Znaki LEED [Bock, 2012] Slika 5•Prikaz certifikatov LEED na projektirano stanje. Pri certificiranju in upoštevanju meril se obravnava celostna stavba in ne posamezni del. Navedeni sklopi so dodatno razdeljeni na več zaključenih sistemov meril. Vsak sistem meril obsega vplivne kategorije (sedem vplivnih kate- gorij), med katere uvrščamo [LEED, 2014]: – lokacija in logistika (transport), – trajnostna uporaba lokacije, – učinkovita poraba vode, – učinkovita poraba energije, – materiali in viri, – kvaliteta bivalnega/delovnega okolja, – inovacije, – vpliv regije. V preglednici 4 je prikazan celoten model LEED s sklopi, poleg tega so našteti vsi sistemi meril posameznega sklopa. Iz preglednice 4 je iz imena posameznega sistema meril razvidno, da so sistemi meril oblikovani za posamezno vrsto stavbe ali za sosesko. Vplivne kategorije imajo različen vpliv pri posameznem sistemu meril. Vpliv se meri s točkami, in sicer je vsako merilo vplivne kate- gorije posebej ovrednoteno. Seštevek zbranih točk ovrednoti vpliv posamezne kategorije. Pri pregledu sistema meril posamezne vrste stavbe je iz zbranih točk razvidno, kakšen vpliv ima posamezna kategorija pri določeni vrsti stavbe. Preglednica 4•Prikaz modela LEEDv4 s sklopi in sistemi meril, prirejeno po [LEED, 2014] Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 169 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman 5.2 Model BREEAM (ang. Building Research 5.2 Environmental Assessment Method) Angleški model vrednotenja in sistem meril BREEAM je podrobneje predstavljen na spletni strani, kjer je poudarjeno, da je BREEAM vodilni na področju zasnove in projektiranja stavb, novogradenj, prenov obstoječih stavb in obratovanja. Leta 1990 je model prvič pred- stavilo združenje za raziskavo stavb (ang. Buil- ding Research Establishment, v nadaljevanju BRE), ki je prvotno bilo ustanovljeno kot javna organizacija, zdaj pa spada v zasebni sek- tor. BREEAM se od leta 1990 vseskozi raz- vija in dopolnjuje. Od prvotnega poudarka le na graditve novogradenj je model do danes prešel na celotno dobo trajanja stavbe in tako obravnava tudi fazo obratovanja stavbe in njene prenove. Spletna stran BREEAM med drugim navaja, da se model BREEAM uporablja v 77 državah sveta, da je doslej podeljenih 541.420 certi- fikatov in da je od leta 1990 do danes zavedenih 2.238.128 stavb za vrednotenje. Prav tako zasledimo podatek o 80 % tržnem Slika 6•Primera odličnega certifikata BREEAM in pet zvezdic [BREEAM, 2016] deležu uporabe tega modela na območju Evrope. Model BREEAM in sistemi meril se lahko uporabijo za vse vrste stavb, na različnih lokacijah, za vse faze dobe trajanja stavbe in za urbanistično načrtovanje. BREEAM ima oblikovane sisteme meril, v katere so vključeni trajnostni vidiki ali so z njimi pove- zani. Vsak sistem ima vzpostavljeno točkovanje in na osnovi doseženih točk se opredelita doseženi certifikat stavbe in število zvezdic. BREEAM pozna šest certifikatov: sprejemljiv, za- dovoljiv, dober, zelo dober, odličen in izjemen. Dosežen certifikat se odraža v številu zvezd na certifikatu BREEAM. Na sliki 6 sta prikazana primera odličnih certifikatov oz. pet zvezdic. Model BREEAM je razdeljen na naslednje posamezne sklope: – urbanistično načrtovanje (ang. Masterplan- ning), – novogradnje (ang. New Construction), – uporaba obstoječih stavb (ang. In-Use Inter- national). – prenova obstoječih stavb (ang. Refurbish- ment and Fit-out). Navedenih sklopi so dodatno razdeljeni na več zaključenih sistemov meril. Vsak sistem meril obsega vplivne kategorije. Model BREEAM zajema naslednjih deset vplivnih kategorij: – učinkovita poraba energije in obnovljivi viri, – zdravje, dobro počutje in varnost uporab- nikov, – inovacije, – trajnostna uporaba lokacije, – vpliv gradbenih materialov, – vodenje v smeri trajnostne gradnje, – preprečevanje onesnaženja in vplivov na okolje, – transport in logistika uporabnikov z vidika trajnosti, – ravnanje z odpadki, – učinkovita poraba vode. V okviru vsake vplivne kategorije so zajeta različna merila in je podano največje število možnih točk v posamezni kategoriji. Iz po- Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016170 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB danega največjega možnega števila točk je razvidno, kakšen vpliv ima posamezna kate- gorija pri določeni vrsti stavbe. V preglednici 5 je prikazan celotni model BREEAM s sklopi in našteti so vsi sistemi meril posameznega sklopa. Iz preglednice 5 je iz imena posameznega sistema meril razvidno, da so sistemi meril oblikovani za posamezno vrsto stavbe. Vsak sistem meril je pripravljen za posamezno vrsto stavb, pri čemer bi poudarili, da se povsod, razen pri urbanističnem načrtovanju, po- javljajo poslovne stavbe kot ločena vrsta stavb. Za model BREEAM velja omeniti, da so bili v obdobju od februarja 2016 do marca 2016 objavljeni najnovejši tehnični priročniki mo- dela, in sicer: – za novogradnje, – za uporabo obstoječih stavb, – za prenovo obstoječih stavb. Priročniki detajlno opisujejo in razdelajo vsako Preglednica 5•Prikaz modela BREEAM s sklopi in sistemi meril [BREEAM, 2016] Slika 7•Prikaz primera certifikata DGNB in predcertifikata (http://www.b-a-e.bg/pageseng.aspx?id=46 in http://habackerholding.com/en/green-logistics/) Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 171 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman Priročniki detajlno opisujejo in razdelajo vsako posamezno merilo, ki je vključeno v trajnostno vrednotenje. Priročniki zajemajo tudi navodila in usmeritve za primere stavb, ki se razlikujejo od v modelu že določenih ali imajo različna odstopanja od njih. 5.3 Model DGNB (Nemčija, nem. Deutsche 5.3 Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen) Model ocenjevanja in sistem meril DGNB je oblikovalo Nemško združenje za trajnostno gradnjo (nem. DGNB – Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen e.V.), ki je bilo usta- novljeno leta 2007 kot profitno gospodarsko združenje. Po kratici združenja je bil poimeno- van model DGNB. Prva uporaba modela sega v leto 2008 in od takrat se model vseskozi razvija in dopolnjuje. Spletna stran DGNB [DGNB, 2016] navaja, da je bilo doslej po tem modelu certificiranih in prijavljenih v postopek certificiranja 1239 projektov trajnostne gradnje, od teh je bilo v letu 2016 izdanih 64 certifikatov. Namen DGNB sta ocenjevanje novogradenj, obstoječih stavb in mestnih četrti z vidika traj- nostne gradnje in razvoja ter celosten pristop k obravnavanju življenjskemu ciklu stavb. Model DGNB in sistemi meril se uporabljajo za vse vrste stavb na različnih lokacijah stavb in za vse faze dobe trajaja stavb, ki jih model obravnava, od surovin za gradnjo, proizvodnje materialov, transporta materialov do zasnove, načrtovanja, izgradnje, uporabe, prenove ali rušitve stavbe ter razgradnje in recikliranja materialov in odlaganja odpadkov. DGNB ima oblikovane sisteme meril, v ka- tere so vključeni trajnostni vidiki in so z njimi povezani. Vsak sistem ima vzpostav- ljeno točkovanje in na osnovi doseženih točk se opredeli dosežen certifikat stavbe. DGNB pozna štiri certifikate: bronasti (možen le pri obstoječih stavbah), srebrni, zlati in plati- nasti. Na sliki 7 sta podana primera certifikata DGNB in predcertifikata. Predcertificiranje je značilno za gradnje stavb, ki terjajo daljše časovne obdobje do uporabe (več časa je potrebno za načrtovanje, za izvedbo upravnih postopkov, za izgradnjo). Model DGNB je razdeljen na naslednje posamezne sklope: – obstoječe stavbe, – novogradnje, – novogradnja četrti. Navedeni sklopi so dodatno razdeljeni na več zaključenih sistemov meril. Model DGNB si- steme meril prilagaja vrstam stavb in gradenj ter zahtevam trga. Za nastanek novega si- stema meril je nujna spodbuda s trga. Po navedbah je trenutno v uporabi 21 različnih sistemov meril. Vsak sistem meril obsega vplivne kategorije. Model DGNB v vsakem sistemu meril upošteva šest vplivnih kategorij oz. tematskih področij, kot so grafično prikazane na sliki 8. Vplivne kategorije imajo naslednje značil- nosti: a) Ekološka kakovost: uporablja se izračun analize življenjskega cikla stavbe – LCA (ang. Life Cycle Assessment), ki podaja kvantitativne podatke o porabi energije, vode, materialov (surovin) in oddanih emisijah v celotni življenjski dobi stavbe. b) Ekonomska kakovost: poudarja racional- nost uporabe finančnih sredstev. Model DGNB uporablja izračun t. i. vseživljenjskih stroškov stavbe – LCC (ang. Life Cycle Cos- ting), ki podaja podatek o skupnih stroških stavbe ob upoštevanju vseh faz življenjske dobe stavbe: izgradnja, strošek energen- tov, vzdrževanje in redni obratovalni stroški, strošek porabe vode, stroški financiranja. c) Sociološko-kulturna in funkcionalna kako- vost: obravnava ugodje, varnost in dostop- nost z vidika uporabnika stavbe. d) Tehnična kakovost: uporablja vrednote- nje ali rešitve, ki zgolj dosegajo minimalno zakonsko zahtevane standarde ali jih pre- Slika 8•Vplivne kategorije v modelu DGNB (http://www.dgnb-system.de/si/sistem/trajnostni-koncept/) segajo. Vrednosti se lahko izražajo tudi kot enostavnost čiščenja in vzdrževanja, razgradnje in recikliranja. e) Procesna kakovost: zajema zagotavlja- nje kakovosti procesov v fazah zasnove, načrtovanja, organizacije izvedbe, izvedbe, nadzora in podobno. Kot pozitivna kako- vost se na primer vrednoti vključenost inter- disciplinarnega tima strokovnjakov že v fazi zasnove, kakovost popisa del s količinami in predračunov, organizacija gradbišča ipd. f) Kakovost lokacije: upošteva se kot ločena kategorija vrednotenja v sklopu novograd- nje ali obstoječe stavbe, medtem ko je pri mestnih četrteh zajeta na ravni kriterijev. Pri stavbah se vrednoti mikrolokacija, ugled ter stanje lokacije in mestne četrti, prometna navezava, bližina različnih objektov ali usta- nov (šole, vrtci, lekarna ipd.). Kot pri predhodnih dveh modelih so tudi pri modelu DGNB v okviru vsake vplivne katego- rije zajeta različna merila in je podano največje število možnih točk v posamezni kategoriji. Iz podanega največjega možnega števila točk je razvidno, kakšen vpliv ima posamezna kategorija pri določeni vrsti stavbe. V preglednici 6 je prikazan celotni model DGNB s sklopi in vsemi naštetimi sistemi meril posameznega sklopa. Iz preglednice Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016172 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB 6 je iz imena posameznega sistema meril razvidno, da so sistemi meril oblikovani za posamezno vrsto stavbe (delitev po namemb- nosti). Poslovne stavbe so uvrščene med pisarniške in upravne stavbe. Preglednica 6•Prikaz modela DGNB s sklopi in sistemi meril (http://www.dgnb-system.de/si/uporabniski-profili/uporabniski-profili-sistema-DGNB/) Kratica modela LEED BREEAM DGNB celotno ime Leadership in Energy and Environmental Design Building Research Environmental Assess- ment Method Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen država nastanka Združene države Amerike Velika Britanija Nemčija zasnovan na* BREEAM izvirni model LEED, BREEAM, CASBEE, HQE, Green Star leto 1998 1990 2009 osnovni (40–49 točk) sprejemljiv (le pri obstoječih stavbah, doseženih < 30 %) bronasti (le pri obstoječih stavbah, doseženih minimalno skupnih 35 %) srebrni (50–59 točk) zadovoljiv (doseženih ≥ 30 %) srebrni (doseženih minimalno 35 %** in doseženih minimalno skupnih 50 %) zlati (60–79 točk) dober (doseženih ≥ 45 %) zlati (doseženih minimalno 50 % in doseženih minimalno skupnih 65 %) platinasti (najvišji, 80 ali več točk) zelo dober (doseženih ≥ 55 %) platinasti (doseženih minimalno 65 % in doseženih minimalno skupnih 80 %) odličen (doseženih ≥ 70 %) izjemen (doseženih ≥ 85 %), spletni naslov http://www.usgbc.org/leed http://www.breeam.com/ http://www.dgnb.de/ opomba:*[Ebert, 2011], ** minimalni % po 5 kategorijah, brez lokacije 5.4 Primerjava modelov in sistemov meril V nadaljevanju bomo prikazali zbrane po- datke modelov LEED, BREEAM in DGNB, in sicer o osnovnih značilnostih posameznih modelov, njihovih sklopih, ter pregled sistemov meril in vplivnih kategorij, ki jih predlagamo za vrednotenje trajnostne prenove obstoječih poslovnih stavb. V preglednici 7 so zbrani osnovni podatki in splošne značilnosti modelov trajnostnega vrednotenja stavb LEED, BREEAM in DGNB. Popis vseh sklopov in pripadajočih sistemov meril (glede na vrsto stavbe), ki sestavljajo modele trajnostnega vrednotenja stavb LEED, BREEAM in DGNB, prikazujemo v pregled- nici 8. Preglednica 7•Osnovni podatki in značilnosti modelov trajnostnega vrednotenja stavb LEED, BREEAM in DGNB Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 173 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman V članku se omejujemo na primerjavo siste- mov meril prenove obstoječih poslovnih stavb, zato v preglednici 9 primerjamo med seboj točno tri določene sisteme meril, ki obravna- vajo prenovo obstoječih poslovnih stavb: – LEEDv4 – posodobljen 4. januarja 2016, – BREEAM – tehnični priročnik za prenovo nestanovanjskih stavb 2015 z dne 24. 3. 2016, DGNB – poslovne stavbe 2014. Modeli različno poimenujejo vrsto stavbe ali stavbe, med katere spadajo obstoječe poslovne stavbe. Model LEED jih uvršča med obstoječe stavbe, model BREEAM med poslovne stavbe in model DGNB med pisarniške in upravne stavbe. Preglednica 9 podaja pregled kate- gorij in točk po posameznem modelu ter prikazuje, da sistemi meril nimajo enakega števila vplivnih kategorij, kategorije niso ena- ko poimenovane in so vsebinsko različne. kratica LEED BREEAM DGNB naziv sklopa načrtovanje in izvedba (LEED BD+C) urbanistično načrtovanje (Masterplanning) novogradnje sistem meril novogradnje, ovoj in jedro stavbe, šole, trgov- ske stavbe, bolnišnice, računalniški cen- tri, skladišča in logistični centri, zdravstvo, stanovanjske hiše, manjše stanovanjske stavbe soseske/občine, novogradnje stavbe za izobraževanje, pisarniške in upravne stavbe, pisarniške in upravne stavbe z modernizacijskimi ukrepi, trgovske stavbe, hotelske stavbe, industrijske stavbe, stavbe za zdravstvo, laboratorijske stavbe, najemniška preureditev, mešana uporaba, garažne hiše, stanovanjske stavbe (več kot 6 enot), manjše stanovanjske stavbe (do 6 enot), prostori za zbiranje naziv sklopa načrtovanje notranje opreme in izvedba (LEED ID+C) novogradnje (New Construction) obstoječe stavbe sistem meril poslovne stavbe, trgovske stavbe, bolnišnice infrastruktura, večstanovanjske stavbe, poslovne stavbe, trgovske stavbe, indus- trija, zdravstvo, šolstvo, bivalne skupnosti, domovi, stavbe za družbene dejavnosti, javne stavbe, računalniški centri, drugo pisarniške in upravne stavbe, trgovske stavbe, industrijske stavbe, stanovanja naziv sklopa obratovanje in vzdrževanje obstoječih stavb (LEED O+M) uporaba obstoječih stavb (In-Use Interna- tional) novogradnje četrti sistem meril obstoječe stavbe, šole, trgovske stavbe, bolnišnice, računalniški centri, skladišča in logistični centri poslovne stavbe, trgovske stavbe, industrija, zdravstvo, šolstvo, stavbe za družbene de- javnosti, javne stavbe, računalniški centri, drugo mestne četrti, industrijske lokacije, obrtne četrti – obrtne cone naziv sklopa razvoj sosesk (LEED ND) prenova obstoječih stavb (Refurbishment and Fit-out) sistem meril načrtovanje razvoja sosesk, razvoj sosesk poslovne stavbe, trgovske stavbe, industrija, zdravstvo, šolstvo, bivalne skupnosti, do- movi, stavbe za družbene dejavnosti, javne stavbe, računalniški centri, drugo naziv sklopa eno- in večstanovanjske stavbe (Homes design and Construction) Preglednica 8•Sklopi in pripadajoči sistemi meril (glede na vrsto stavbe), ki sestavljajo modele trajnostnega vrednotenja stavb LEED, BREEAM in DGNB Kategorije, ki sicer imajo identične vsebine v posameznem modelu, nimajo enakega števila možnih točk (ne »nosijo« enake teže) in vsak sistem meril ima različno število možnih vseh skupnih točk. Zaradi primerjanja smo točkovanje prenesli na skupni imenovalec (deleže v odstotkih), ob tem da skupno število možnih točk pomeni 100 %. Ob tem smo vplivne kategorije razvrstili od tistih z največ točkami (večjim %) do tistih z najmanj točk (manjšim %). Ob primerjavi vplivnih kategorij je razvidna večja podobnost med modeloma LEED in BREEAM, za kar ocenjujemo, da je posledica razvoja modelov v preteklosti, in je razvidno po letnici nastanka iz preglednice 3. DGNB je precej mlajša metoda in se je razvijala na osnovi izkušenj in dobre prakse že uveljav- ljenih metod vrednotenja trajnostne gradnje. Pri DGNB je na prvem mestu vplivna katego- rija, ki se ukvarja s sociološko-kulturno in funk- cionalno kakovostjo, kar zasleduje miselnost, da so stavbe namenjene predvsem ljudem. S tem metoda postavlja ljudi na prvo mesto in prenovo stavb v službo ljudem oziroma uporabnikom. Vse metode imajo enako izhodišče, da je treba model in sistem meril izbrati na začetku investicije, ko snujemo prenove. Tako že v samo zasnovo prenove vključimo parametre in zahteve po posameznih merilih. Pomembno je, da si že med zasnovo investitor/vlagatelj postavi realne cilje, kaj želi s trajnostno pre- novo doseči, in v projektantske rešitve vključi trajnost. Priporoča se pridobitev variantnih rešitev projektnih zasnov, saj tudi za trajnostno gradnjo oz. prenovo velja, da je možnost vplivanja na spremembe zasnove največja v tej fazi in so zato tudi stroški sprememb najmanjši. Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016174 Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman•PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB Preglednica 9•Pregled točk kategorij in udeležbe posamezne kategorije v odstotku za modele LEED, BREEAM in DGNB za obstoječe poslovne stavbe Primerjava obravnavanih modelov je podana le kot primerjava treh modelov na splošni ravni in na nivoju vplivnih kategorij sistema meril prenove poslovne stavbe. Medsebojna primer- java na nivoju posameznih meril ni opravljena in je predmet nadaljnjega raziskovanja. V tem primeru bi primerjali metode izračuna točk, omejitve, pogoje in parametre posameznih meril vplivnih kategorij znotraj sistema meril za prenovo poslovnih stavb modelov LEED, BREEAM in DGNB. Idealna primerjava bi bila, če bi celovito in podrobno primerjali vse tri me- tode: LEED, BREEAM in DGNB, ter pripadajoče sisteme meril prenove poslovnih stavb na praktičnem primeru enake poslovne stavbe. Razvoj družbe ter posledično procesi in aktivno- sti vseh vrst gradenj v vse večji meri upoštevajo vidike trajnostnega razvoja in zasledujejo cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Trajnostni razvoj in trajnostna gradnja sta na območju EU pri posegih v prostor (npr. novogradnje, prenove, infrastruktura, preobli- kovanje sosesk idr.) primarna strateška cilja in kot takšna zastopana tako v zakonodaji EU kakor tudi v usmeritvenih dokumentih, nacio- nalni strategiji in smernicah Slovenije. 6•SKLEP V članku smo prikazali temeljno zakonodajo in dokumente, na podlagi katerih se podajajo prioriteta in usmeritve k trajnostni gradnji. Ker so za vrednotenje trajnostne gradnje stavb v svetovnem merilu v uporabi različni modeli vrednotenja in podeljevanja certifikatov, smo se v članku omejili na predstavitev in primer- javo treh modelov, in sicer LEED, BREEAM in DGNB. Modela LEED in BREEAM sta najbolj razširjena modela v svetovnem merilu, DGNB pa je model, ki ga je v slovenski prostor vpe- ljalo nacionalno združenje za trajnostno grad- njo (GBC Slovenija). V članku obravnavamo in z vidika prenove poslovnih stavb medsebojno primerjamo modele trajnostnega vrednotenja stavb, njihove sklope, sisteme meril in vplivne kategorije. Ocenjujemo, da bodo predstavljeni modeli v prihodnosti postali stalna praksa uporabe za potrebe vrednotenja stavb in še zlasti prenove poslovnih stavb, za katere pred- videvamo, da se bo vanje zaradi strategij EU in dolgoročnih nacionalnih strategij v prihod- nosti vlagalo. Uporaba modelov bo v pomoč lastniku pri odločanju, kakšen nivo prenove stavbe izbrati, da bo udejanjil načela trajnost- ne gradnje in si pridobil želeni certifikat. BPIE, Building Performance Institute Europe, Renovation strategies of selected EU countries, http://www.gbc-slovenia.si/wp-content/ uploads/2014/11/Renovation_Strategies_EU_BPIE_2014.pdf, vpogled 11. 3. 2016, 2014. BREEAM, Building Research Environmental Assessment Method, http://www.breeam.com/, vpogled 17. 4. 2016, 2016. Build Up - The European Portal For Energy Efficiency In Buildings, Practical Approaches to the Building Renovation Challenge, http://www.buildup. eu/en/practices/publications/practical-approaches-building-renovation-challenge-0, vpogled 6. 3. 2016, 2016. 7•LITERATURA Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 175 PRIMERJAVA SISTEMOV MERIL TRAJNOSTNE PRENOVE POSLOVNIH STAVB•Mojca Marinič, Milan Kuhta, Nataša Šuman Build Upon, Co-Creating Europe’s National Renovation Strategies, http://www.worldgbc.org/files/1514/2652/7002/150310_BUILD_UPON_ Project_Summary_WGBC.pdf, 2015. DGNB, Deutsche Gesellschaft fuer nachaltiges Bauen, DGNB System, http://www.dgnb-system.de/en/, vpogled 17. 4. 2016, 2016. Ebert, T., Eßig, N., Hauser, G., Green Building Certification Systems, Institut fuer Internationale Architecture-Dokumentation, Muenchen, 2011. EC, Evropska komisija, zelena knjiga, Okvir podnebne in energetske politike do 2030, http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/ documents/com/com_com(2013) 0169_/com_com(2013)0169_sl.pdf, vpogled 15. 4. 2016, 2013. EU, FP7, the European Union’s Research and Innovation funding programme for 2007-2013, https://ec.europa.eu/research/fp7/index_en.cfm, 2006. EUR-Lex, Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb, http://eur-lex.europa. eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32002L0091&qid=1457859786634&from=EN, vpogled 13. 3. 2016, 2002. EUR-Lex, Direktiva 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32009L0028, vpogled 13. 3. 2016, 2009. EUR-Lex, Direktiva 2010/31/EU z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2010.153.01.0013.01.SLV&toc=OJ:L:2010:153:TOC, vpogled 13. 3. 2016, 2010. EUR-Lex, Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF, vpogled 6. 4. 2016, 2009. GBC Slovenija, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo, http://www.gbc-slovenia.si/, vpogled 6. 3. 2016, 2010. GI ZRMK, Smernice za naročila javnih gradenj, Kriteriji za trajnostno gradnjo in zeleno javno naročanje, http://www.izs.si/fileadmin/dokumenti/ publikacije-IZS/Smernica-javne-gradnje_priloge/priloga-06-Kriteriji-za-trajnostno-gradnjo-in-zeleno-javno-narocanje-GI-ZRMK.pdf, vpogled 29. 2. 2016, 2011. Häkkinen, T., Sustainability and performance assessment and benchmarking of building – Final report (Ed.), Espoo 2012, http://www.vtt.fi/inf/ pdf/technology/2012/T72.pdf. VTT Technology 72. 409 p. + app. 49 p., 2012. Horizon 2020, WorkProgramme 2016-2017, 10. Secure, Clean and Efficient Energy, http://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/ wp/2016_2017/main/h2020-wp1617-energy_en.pdf, vpogled 8. 3. 2016, 2015. LEED, user guide v4, http://www.usgbc.org/resources/leed-v4-user-guide, 2014. MI, Ministrstvo za infrastrukturo RS, Energetska bilanca RS za leto 2015, http://www.energetikaportal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/energetska_ bilanca/ebrs_2015.pdf, vpogled 6. 3. 2016), 2015. MI, Ministrstvo za infrastrukturo RS, MJU, Ministrstvo za javno upravo RS, Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb 2015, http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/dseps/dseps_final_okt2015.pdf, vpogled 6. 3. 2016, 2015. MI, Ministrstvo za infrastrukturo RS, Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Uradni list RS, št. 92/14, 2014. MIZŠ, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Obzorje 2020, http://www.mizs.gov.si/si/obzorje2020/o_obzorju_2020/, 2013. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/10, 2010a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Tehnična smernica TSG-1-004:2010, Učinkovita raba energije, http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop. gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf, vpogled 6. 4. 2016, 2010b. Open House, Assessment Guideline, http://www.openhouse-fp7.eu/assets/files/OPEN_HOUSE_AG1.2.pdf, 2013. RS, Republika Slovenija, Energetski zakon, Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6665, vpogled 6. 4. 2016, 2014. Schwartz, Y., Raslan, R., Variations in results of building energy simulation tools and their impact ob BREEAM and LEED rating: A case study, Energy and Buildings, Volume 62, pages 350-359, 2013. Shah, S., Sustainable refurbishment, Wiley-Blackwell, John Wiley & Sons, UK, 2012. USGBC, U.S. Green Building Concil, http://www.usgbc.org/, vpogled 6. 3. 2016, 2016. USGBC, U.S. Green Building Concil, LEED v 4 for Building Design and Construction - current version, http://www.usgbc.org/resources/leed-v4- building-design-and-construction-current-version, vpogled 17. 4. 2016, 2016. WGBC, The World GBC Americas Regional Network, http://www.worldgbc.org/regions/americas/, vpogled 6. 3. 2016, 2016. WGBC, World Green Building Council, World’s largest collaborative retrofit project launches to cut emissions from buildings, http://www.usgbc. org/leed, vpogled 11. 3. 2016, 2016. Yudelson, J., Greening existing buildings, The McGraw-Hill Companies, United States of America, 2010. Zeinal, H. A., Huber, F., A comparative study od DGNB, LEED and BREEAM certificate system in urban sustainability, 7th International Conference on Urban Regeneration and Sustainability, http://www.witpress.com/elibrary/wit-transactions-on-ecology-and-the-environment/155/23107, vpogled dne 14. 4. 2016, 2012. Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016176 Toni Klemenčič, Boštjan Brank•POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV SEISMIC ANALYSIS OF STEEL CYLINDRICAL LIQUID STORAGE TANKS Toni Klemenčič, mag. inž. grad. prof. dr. Boštjan Brank, univ. dipl. inž. grad. bbrank@fgg.uni-lj.si Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Znanstveni članek UDK 621.642:624.042.7 Povzetek l V članku ilustriramo komponente hidrodinamičnega pritiska na jeklene cilindrične rezervoarje zaradi potresa po SIST EN 1998-4. Ko so maksimalne vrednosti komponent ocenjene, jih lahko uporabimo za nelinearno analizo obnašanja rezervoarja. Za izbrani rezervoar prikažemo, kako se naredi geometrijska in materialna nelinearna analiza (za fiksno razmerje med navpičnim in vodoravnim pospeškom tal), s katero izračunamo vodoravne pospeške tal, pri katerih lahko pričakujemo uklon stene in nepovratne plastične deformacije rezervoarja. Ključne besede: cilindrični rezervoar, hidrodinamični pritisk pri potresu, uklon cilindra, nelinearna analiza Summary l We illustrate the components of the hydrodynamic pressure on steel cylindrical tanks as defined by SIST EN 1998-4. Once the maximal values of the compo- nents are estimated, they can be used for nonlinear analysis. We show for a particular tank how to apply geometrically and materially nonlinear finite element analysis (for fixed ratio between vertical and horizontal ground accelerations) in order to compute the horizontal accelerations related to the buckling of the cylinder wall and inelastic deformations of the tank. Key words: cylindrical liquid storage tank, hydrodynamic pressures during earthquake, buckling of cylinder wall, nonlinear analysis Veliki jekleni cilindrični rezervoarji so name- njeni skladiščenju tekočin. V Sloveniji se upo- rabljajo za skladiščenje naftnih derivatov, za skladiščenje in fermentacijo vina, uporabljajo se tudi v kemijski in farmacevtski industriji. Ker so praviloma prisotni ob velikih industrijskih objektih, v pristanišču in na nekaterih drugih pomembnih transportno-logističnih lokacijah in ker lahko zadržujejo nevarne tekočine, je njihova varnost zelo pomembna. Poškodbe rezervoarjev imajo lahko za posledico večjo finančno škodo in okoljsko ogroženost. Potresna analiza je pomemben del projekti- ranja vsakega večjega jeklenega cilindričnega rezervoarja. Takšna analiza mora biti opravlje- na v skladu s [SIST EN 1998-4, 2006], kar pa se izkaže za relativno zahtevno nalogo. Za to sta vsaj dva razloga. (i) Projektiranje potresno odpornih rezervoarjev se razlikuje od projekti- ranja potresno odpornih stavb (in mostov). (ii) Standard [SIST EN 1998-4, 2006], ki v (infor- mativnem) dodatku A podaja informacije o postopkih za potresno analizo rezervoarjev, je napisan tako, da se ga težko ustrezno uporabi brez dodatnega študija. Namen tega članka je dvojen: (i) na kratko povzeti pomembne informacije iz dodatka A standarda [SIST EN 1998-4, 2006], ki se nanašajo na določevanje komponent hidrodinamičnega pritiska pri jeklenih cilindričnih rezervoarjih, in (ii) predstaviti dva možna pristopa k uklonski analizi velikih jek- lenih cilindričnih rezervoarjev zaradi potresne obtežbe. V prvem delu članka podajamo kratek opis različnih komponent hidrodinamičnega pri- tiska na konstrukcijo rezervoarja, ki nastanejo zaradi potresa. (Pri tem naj omenimo, da je bil v okviru magistrske naloge [Klemenčič, 2016] napisan kratek računalniški pro- gram za izračun maksimalnih vrednosti teh komponent po [SIST EN 1998-4, 2006], ki je na voljo pri drugonavedenem avtorju.) V drugem delu članka pokažemo, kako se lahko v skladu s [SIST EN 1998-4, 2006] 1•UVOD Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 177 POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV•Toni Klemenčič, Boštjan Brank izvrednoteni normirani hidrodinamični pritisk uporabi pri (geometrijsko in materialno) ne- linearni analizi jeklenega rezervoarja z metodo končnih elementov. Takšna analiza omogoči vpogled v (konservativno) oceno poškodb pri različnih nivojih maksimalnega vodoravnega pospeška tal za obravnavani tip (sidranega ali prostostoječega) rezervoarja. Pove tudi, pri kako velikem pospešku tal lahko pričakujemo uklon stene in kdaj lahko pričakujemo ne- povratne plastične deformacije dna in stene rezervoarja. Zaradi gibanja tal med potresom se tekočina v rezervoarju premika in zato dodatno pritiska na steno in dno rezervoarja. Temu pritisku rečemo hidrodinamični. Hidrodinamični pritisk na steno in dno rezervoarja je v strokovni lite- raturi ([Rammerstorfer, 1990], [Rammerstor- fer, 1991]) in tudi standardu [SIST EN 1998-4, 2006] predstavljen kot vsota treh pritiskov: (i) pritiska, ki bi nastal, če bi se rezervoar in tekočina v njem impulzivno premaknila kot togo telo, (ii) pritiska, ki bi nastal, če bi v mirujočem rezervoarju valovala tekočina, in (iii) pritiska, ki bi nastal zaradi nihanja sistema rezervoar–tekočina. Ta razdelitev je mogoča, ker je medsebojno dinamično prepletanje omenjenih treh pojavov šibko. 2.1 Pritiski zaradi vodoravne komponente 2.1 potresa Na sliki 1 so prikazana tri zgoraj omenjena stanja rezervoarja in tekočine v njem zaradi vodoravnega gibanja tal. Na sliki 1 (levo) se rezervoar in tekočina v njem hipno (impul- zivno) in pospešeno premakneta kot togo telo. Pritisk na steno in dno rezervoarja, ki pri tem nastane, je poimenovan impulzivni pritisk pi. Na sliki 1 (sredina) rezervoar miruje, tekočina v njem pa valovi, kar povzroča t. i. konvek- cijski pritisk pc na steno rezervoarja. Na sliki 1 (desno) pa rezervoar in tekočina v njem nihata kot povezan sistem, kar povzroča t. i. fleksibilni pritisk pf na steno in dno rezervoarja. Pritiski pi, pc in pf so tri komponente hidrodinamičnega pritiska na rezervoar. Tako pi kot pc in pf se spreminjajo s časom. Pri nekem fiksnem času pa se njihove vred- nosti spreminjajo tako po višini rezervoarja (so odvisne od koordinate z) kot po obodu rezervoarja (so odvisne od kota θ). Pri tem je razporeditev pritiskov pi, pc in pf pri nekem fiks- nem času po obodu rezervoarja sorazmerna cosθ, glejte sliko 3 (levo). Med delovanjem potresa v vodoravni smeri se pojavi še inercijski pritisk zaradi mase stene rezervoarja pw. Predpostavi se, da je pomem- ben samo tisti inercijski pritisk, ki bi nastal, če bi se rezervoar in tekočina v njem impulzivno premaknila kot togo telo. Deluje na steno re- 2•PRITISKI, KI DELUJEJO NA REZERVOAR ZARADI POTRESA zervoarja in se spreminja s časom. Pri nekem fiksnem času je po višini proporcionalen debe- lini stene. Predpostavljeno je, da se po obodu spreminja s cosθ, slika 3 (levo) [EN 1998-4, 2006]. Pri jeklenih rezervoarjih je inercijski pritisk mnogo manjši od hidrodinamičnega pritiska, zato se lahko zanemari. 2.2 Pritiski zaradi navpične komponente 2.2 potresa Impulzivni in fleksibilni pritisk se pojavita tudi zaradi navpičnega gibanja tal [Veletsos, 1986], kot je prikazano na sliki 2. Na sliki 2 (levo) se rezervoar in tekočina v njem hipno (impulzivno) in pospešeno premakneta v navpični smeri kot togo telo. Posledica so osno simetrični impulzivni pritiski na steno rezervoarja v radialni smeri pvr. Na sliki 2 (desno) pa rezervoar in tekočina v njem Slika 1•Hidrodinamični pritisk na rezervoar med vodoravnim premikanjem tal se lahko prikaže kot Slika 1•vsota treh pritiskov Slika 2•Hidrodinamični pritisk na rezervoar med navpičnim premikanjem tal se lahko prikaže kot Slika 2•vsota dveh pritiskov Slika 3•Potek pritiskov po obodu rezervoarja pri vodoravnem gibanju tal v smeri θ = 0 (levo) in pri Slika 3•navpičnem gibanju tal (desno) Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016178 Toni Klemenčič, Boštjan Brank•POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV nihata osno simetrično v radialni smeri, kar povzroča pritisk pvf. Tako pvr kot pvf se spre- minjata s časom. Pri nekem fiksnem času se spreminjata njuni vrednosti po višini rezer- voarja (sta odvisni od koordinate z), po obodu pa sta njuni vrednosti konstantni, kot je pri- kazano na sliki 3 (desno). 2.3 Določitev pritiskov po SIST EN 1998-4 Standard [SIST EN 1998-4, 2006] v dodatku A podaja izraze za maksimalne vrednosti pritiskov pi, pw, pc, pf ter pvr in pvf, glejte pre- glednico 1. Če je rezervoar zelo tog (če je npr. armiranobetonski), standard predpostavi, da je del hidrodinamičnega pritiska zaradi nihanja rezervoarja in tekočine pf zanemarljiv. Če pa je rezervoar deformabilen (npr. jeklen), pritiskov pf ne smemo zanemariti. Izrazi za pritiske iz preglednice 1 veljajo za sidrane in delno sidrane rezervoarje (poglavje A1 v [SIST EN 1998-4, 2006]); torej za rezervoarje, ki so pričvrščeni na temelj. Standard [SIST EN 1998-4, 2006] dovoljuje, da se isti izrazi uporabljajo tudi za nesidrane rezervoarje (torej za rezervoarje, ki so na temelj le položeni), in pravi, da smo s tem (predvidoma) na varni strani (poglavje A.9). Razloži, da pri nesidranih rezervoar- jih pride do zibanja dela dna rezervoarja (njegovega dvigovanja in spuščanja nazaj na temelj), ki podaljša nihajni čas sistema rezervoar–tekočina, s čimer se v spektru pospeškov pomaknemo v območje manjših pospeškov in s tem manjših fleksibilnih pri- tiskov. Impulzivni in konvekcijski pritisk pa sta enaka za sidrane in nesidrane rezervoarje (poglavje A.9). Členi v [SIST EN 1998-4, 2006], navedeni v preglednici 1, navajajo (relativno kom- pleksne) eksplicitne izraze za maksimalne vrednosti komponent hidrostatičnega pri- tiska (ki pa se lahko lepo sprogramirajo, glejte [Klemenčič, 2016]). Standard [SIST EN 1998-4, 2006] dovoljuje, da se pri konvek- cijskih pritiskih upošteva le osnovna oblika valovanja. Prav tako dovoljuje, da se pri fleksi- bilnih pritiskih upošteva le osnovna nihajna oblika sistema rezervoar–tekočina. Osnovno nihajno obliko sistema rezervoar–tekočina je zahtevno določiti. V [SIST EN 1998-4, 2006] je predlagan naslednji iterativni po- stopek, povzet po [Rammerstorfer, 1991], ki upošteva povezanost konstrukcije in tekočine z metodo dodatne mase (i je iteracijski indeks): (a) Uporabite funkcijo f i (ζ ), ki predstavlja aproksimacijo poteka osnovne nihajne oblike po višini rezervoarja (ζ= z/H, kjer je H višina Pritiski Člen v SIST EN 1998-4 Zaradi vodoravne komponente potresa Impulzivni pritisk pi A.2.1.1 Inercijski pritisk pw A.2.1.4 Konvekcijski pritisk pc A.2.1.2 Fleksibilni pritisk pf A.3.1 Zaradi navpične komponente potresa Impulzivni pritisk pvr A.2.2 Fleksibilni pritisk pvf A.3.3 Preglednica 1•Členi v [EN 1998-4, 2006] za določitev pritiskov na cilindrični rezervoar rezervoarja). Potek osnovne nihajne oblike v obodni smeri je določen s cos θ, glejte sliko 3 (levo). Lahko se predpostavi, da je začetna aproksimacija f 1 (ζ ) daljica, ki ima vrednost 0 pri ζ = 0 in vrednost 1 pri ζ = 1. (b) Izračunajte fleksibilni pritisk p if = pf (f i (ζ )) z izrazi iz A.3.1 iz [EN 1998-4, 2006]. (c) Upoštevajte interakcijo med rezervoar- jem in tekočino z »efektivno gostoto stene rezervoarja«, ki jo izračunate tako, da gostoti materiala stene ρs prištejete še »dodatno go- stoto« zaradi interakcije (1) V (1) je s (ζ ) debelina stene rezervoarja, ki se lahko (odsekoma) spreminja po višini, g pa je zemeljski pospešek. (č) Z »efektivno gostoto stene rezervoarja« (1) izračunajte nihajne oblike sistema rezer- voar–tekočina (to se naredi z modelom rezer- voarja, katerega stene imajo gostoto ρ i (ζ )). Poiščite nihajne oblike, za katere velja, da so v obodni smeri proporcialne cos θ (to je lahko mukotrpna naloga). Tista med njimi, ki ima največji nihajni čas, je iskana nihajna oblika Φi +1 = f i +1 (ζ )cosθ, iz katere odčitajte nov približek poteka nihajne oblike po višini rezervoarja f i +1 (ζ ). (d) Ponovite (a), (b) in (c). Če se ρ i +1 (ζ ) zelo malo razlikuje od ρ i (ζ ), je f i +1 (ζ ) zadosti dobra aproksimacija in lahko končate itera- cijski postopek. Drugače nadaljujte pri točki (č) i + 1 iteracije. V preglednici 2 so podane vrednosti faktorja obnašanja q, ki ga standard [SIST EN 1998-4, 2006] dovoljuje pri posameznih pritiskih za mejno stanje nosilnosti. Pritiski q faktor Zaradi vodoravne komponente potresa Impulzivni pritisk pi 1,5 Inercijski pritisk pw 1,5 Konvekcijski pritisk pc 1 Fleksibilni pritisk pf 1,5 Zaradi navpične komponente potresa Impulzivni pritisk pvr 1,5 Fleksibilni pritisk pvf 1,5 Preglednica 2•Faktor obnašanja (q faktor) za posamezne pritiske za mejno stanje nosilnosti. Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 179 POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV•Toni Klemenčič, Boštjan Brank 2.4 Velikosti posameznih pritiskov Za ilustracijo si poglejmo, kakšne so kom- ponente hidrodinamičnega pritiska po stan- dardu [EN 1998-4, 2006] za jekleni cilindrični rezervoar s slike 3, ki je namenjen hranjenju naftnih derivatov z gostoto 860 kg/m3. Prerez in osnovne dimenzije jeklenega rezervoarja so prikazani na sliki 4. Cilindrična stena rezervoarja je sestavljena iz jeklenih obročev petih debelin, kakovost jekla pa je S355 [SIST EN 10025-3, 2004]. Cilindrična stena je na spodnjem robu privarjena na jekleno dno, ki je prosto postavljeno na betonsko podlago. Rezervoar torej ni sidran. Drugi podatki o rezervoarju so podani v [Baumgartner, 2011]. Predpostavljeno je, da je kupolasta streha rezer- voarja iz aluminija specifične teže 27 kN/m3 in debeline 10 mm. Rezervoar je obreme- njen z lastno težo, hidrostatičnim pritiskom Phid in hidrodinamičnim pritiskom zaradi potresne aktivnosti. Maksimalne komponente hidrodinamičnega pritiska so določene za vodoravni pospešek tal ah = 0,25 g in navpični pospešek tal av = 0,225 g. Predpostavimo torej, da je vrednost navpičnega pospeška tal Slika 4•Polovica prečnega prereza obravnavanega rezervoarja Slika 5•Primerjava komponent hidrodinamičnega pritiska Slika 5•s hidrostatičnim pritiskom (zaradi vodoravnega vzbujanja) Slika 5•za faktorje q iz preglednice 2 Slika 6•Primerjava komponent hidrodinamičnega pritiska Slika 6•s hidrostatičnim pritiskom (zaradi navpičnega vzbujanja) Slika 6•za faktorje q iz preglednice 2 Slika 7•Komponente pritiskov na dno rezervoarja (zaradi vodoravnega Slika 7•vzbujanja) za faktorje q iz preglednice 2 Slika 8•Komponente pritiskov na dno rezervoarja (zaradi navpičnega Slika 7•vzbujanja) za faktorje q iz preglednice 2 Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016180 Toni Klemenčič, Boštjan Brank•POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV 90 % vodoravnega pospeška, kot priporoča [SIST EN 1998-1, 2004] (poglavje 3.2.2.3, preglednica 3.4). Komponente hidrodinamičnega pritiska so v obravnavanem primeru manjše od hidrostatičnega pritiska (glejte sliki 5 in 6). To je zato, ker smo predpostavili relativno majhne vrednosti vodoravnega in navpičnega pospeška tal. Pri valovanju, ki povzroča kon- vekcijski pritisk, se aktivira le zgornji del mase tekočine v rezervoarju, zaradi česar je ta pritisk najmanjši od vseh komponent hidrodinamičnega pritiska na sliki 5. Na slikah 7 in 8 so prikazani pritiski na dno rezervoarja (R je polmer rezervoarja). 2.4 Kombinacija posameznih pritiskov Maksimume posameznih komponent hidrodinamičnega pritiska lahko kombiniramo z navadnim seštevanjem, čeprav ta način lahko vodi v konservativno oceno [SIST EN 1998-4, 2006], poglavje A.2.1.5. Drugačni priporočeni načini kombiniranja različnih komponent hidrodinamičnega pritiska so podani v [SIST EN 1998-4, 2006], poglavje A.3.3). V standardu [SIST EN 1998-4, 2006] je navedeno, da bi kombinacija komponent hidrodinamičnega pritiska po metodi korena vsote kvadratov (SRSS) podcenila dejanske vplive potresa. Pri jeklenih rezervoarjih je največji problem uklon stene. V nadaljevanju za kontrolo uklona stene dejanskega jeklenega rezervoarja upo- rabimo geometrijsko in materialno nelinearno metodo končnih elementov. Analizo opravimo s programom Abaqus [Abaqus Manuals, 2011]. 3.1 Podatki o rezervoarju in analizi Obravnavamo rezervoar s slike 4. Obnašanje jekla rezervoarja opišemo z elastoplastičnim materialnim modelom z izotropnim utrjeva- njem. Kvaliteta jekla je S355: elastični modul je E = 2,1*1011 N/m2, Poissonov količnik je ν = 0,3, napetost na meji plastičnega tečenja je σy = 355*106 N/m2, modul izo- tropnega utrjevanja je H = 3,23*109 N/m2 [SIST EN 10025-3, 2004] in gostota jekla je ρs = 7850 kg/m3. Rezervoar ni sidran in prosto stoji na temelju. Pri analizi predpostavimo, da je dno rezervoarja v stiku s togo podlago. Stik modeliramo na naslednji način: v navpični smeri imamo idealen kontakt med dnom in 3•ANALIZA UKLONA REZERVOARJA Z NELINEARNO METODO KONČNIH 3•ELEMENTOV podlago (dovoljen je odmik dna od podlage), v vodoravni smeri pa trenjski kontakt, ki ga modeliramo s Coulombovim zakonom in koe- ficientom trenja med jeklom in betonom, ki je po [Baltay, 1990] enak 0,45. Drugi podatki o rezervoarju so bili podani v poglavju 2.4. Analizo naredimo v dveh korakih. V prvem koraku izračunamo stanje rezervoarja pod vplivom hidrostatičnega pritiska Phid in lastne teže rezervoarja. V drugem koraku pa analiziramo vpliv hidrodinamičnega pri- tiska na rezervoar, ki nastane zaradi potre- sa. Pred tem izračunamo vse komponente hidrodinamičnega pritiska: (i) za vodoravni pospešek tal 1 g, (ii) za navpični pospešek tal 1 g ter (iii) za faktorje q iz preglednice 2. Seštejemo tako dobljene komponente hidrodinamičnega pritiska zaradi vodoravnega vzbujanja, ph = pi + pc + pf, in komponente hidrodinamičnega pritiska zaradi navpičnega vzbujanja, pv = pvr + pvf, in vpeljemo parameter analize λ = ah / g. Pritiske na rezervoar defi- niramo v odvisnosti od λ = ah / g kot (2) Slika 9•Deformacija rezervoarja pri λ = 0,25. Na levi strani imamo uklon Slika 9•stene, na desni strani pa dvig dna Slika 10•Območje uklona stene rezervoarja pri λ = 0,25 Parameter λ v drugem koraku analize po- stopoma povečujemo in iščemo rešitev ne- linearnih enačb z Riksovo metodo [Abaqus Manuals, 2011]. Pri tem predpostavimo, da je razmerje vodoravnega in navpičnega pospeška tal enako av /ah = 0,9. S takšno analizo lahko ocenimo, pri kateri vrednosti vodoravnega pospeška tal bo nastal: (i) pojav elastoplastičnega uklona stene rezervoarja na dnu rezervoarja (tj. pojav t. i. slonove noge, ki je najpogostejša poškodba jeklenih rezervoarjev pri potresu), (ii) pojav neelastičnih deformacij v steni rezervoarja, (iii) pojav neelastičnih de- formacij v dnu rezervoarja in (iv) pojav dviga dna rezervoarja. Ocenimo lahko torej, kakšne poškodbe rezervoarja lahko pričakujemo pri določeni vrednosti vodoravnega pospeška tal. Če v enačbi (2) drugi člen odštejemo od prve- ga, dobimo obtežni primer za uklon zgornjega dela cilindra, ki se tudi lahko zgodi med potre- som. Rezultatov takšne analize v nadaljevanju ne prikažemo. Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 181 POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV•Toni Klemenčič, Boštjan Brank 3.2 Rezultati analize Prva neelastična deformacija se zgodi, ko se začne rezervoar dvigovati, in sicer na mestu spoja med plaščem in dnom rezervoar- ja. Takrat je λ = 0,15, oziroma ah = 0,15 g. Neelastična deformacija stene rezervoarja se pojavi nekoliko kasneje. Plastični uklon v obliki t. i. slonove noge se začne pri λ = 0,20, kar pomeni, da imamo začetek pojava uklo- na stene pri vodoravnem pospešku tal 0,20 g (pri čemer je navpični pospešek tal enak 0,18 g). Od λ = 0,20 dalje se plastične defor- macije stene in dna povečujejo. Obravnavani rezervoar bo praktično v celoti v elastičnem stanju do ah = 0,20 g (razen ozkega zu- nanjega pasu dna, katerega plastifikacija pa ni problematična). Slika 9 prikazuje defor- macije celotnega rezervoarja pri λ = 0,25. Na sliki 10 je prikazan detajl uklona stene re- zervoarja. Pomik točke na mestu največjega uklona stene prikazujemo na sliki 12. Pri λ = 0,25 zabeležimo pomik 7,5 cm. Pojavi se dvig rezervoarja na nasprotni strani od uklona stene, glejte sliko 11, ki prikazuje detajl dviga spodnjega roba rezervoarja. Pri λ = 0,20 beležimo dvig 23 cm. T. i. slonova noga (oziroma plastični uklon) na dnu stene rezervoarja nastane zaradi kombiniranja velikih radialnih nateznih napetosti in velikih tlačnih navpičnih nape- tosti, ki so posledica prevrnitvenega mo- menta. Prevrnitveni moment nastane zaradi asimetričnih pritiskov na steno rezervoarja, ki so posledica vodoravnega vzbujanja re- zervoarja. Tudi z enostavno analizo, pri kateri ne po- trebujemo metode končnih elementov, lahko preverimo, ali bo pri določenem pospešku tal nastal plastični uklon dna stene. Uporabimo: (i) prevrnitveni moment tik nad dnom, ki ga izračunamo z izrazi iz [SIST EN 1998-4, 2006], (ii) membransko teorijo lupin ter (iii) enačbo (3), ki jo podaja standard [SIST EN 1998-4, 2006] v poglavju A.10. Enačba (3) izhaja iz kritične osne napetosti pri uklonu cilindričnih lupin (4), ki ji je dodan empirični del. Uklon preverimo tako, da po membranski teoriji lupin izračunamo napetost, ki nastane na dnu stene zaradi prevrnitvenega momenta, in jo primerjamo s kritično uklonsko napeto- stjo σm iz (3) Slika 11•Območje dviga rezervoarja pri λ = 0,25 Slika 12•Diagram vodoravnega pomika točke stene rezervoarja Slika 12•v odvisnosti od vodoravnega pospeška tal na mestu uklona 4•ANALIZA UKLONA REZERVOARJA S FORMULO IZ [EN 1998-4, 2006] (3) (4) V enačbah (3) in (4) je R polmer rezervoarja, fy je napetost na meji plastičnega tečenja, s je debelina stene rezervoarja, kjer preverjamo odpornost na uklon, p je seštevek vseh pri- tiskov, ki delujejo na steno rezervoarja na tej višini, E je modul elastičnosti in r = R/s/400. Slika 13 prikazuje obravnavani prerez tik nad dnom rezervoarja, kjer kontroliramo uklon. Napetost zaradi prevrnitvenega momenta M izračunamo kot (4) V (3.4) je D1 notranji (manjši) premer rezer- voarja, D2 je zunanji (večji) premer rezervoarja in e = D2/2. V preglednici 3 podajamo rezul- tate. Primerjamo kritično uklonsko napetost σm z napetostjo σ za različne pospeške tal. Iz preglednice 3 se vidi, da formula (3) napove plastični uklon stene pri vodoravnem pospešku tal ah ≈ 0,19 g, kar se lepo sklada z analizo po metodi končnih elementov, ki napove plastični uklon pri ah = 0,20 g (glejte poglavje 3.2). Slika 13•Prerez rezervoarja tik nad dnom Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016182 V članku prikažemo dva načina kontrole plastičnega uklona stene na dnu cilindra zaradi potresa pri jeklenih rezervoarjih. Takšen uklon je najbolj pogosta oblika poškodbe jek- lenega (nesidranega) cilindričnega rezervoar- ja med potresom ([Rammerstorfer, 1990], Vodoravni in navpični pospešek tal σm [MPa] σ [MPa] σ/σm [-] ah = 0,1 g, av = 0,09 g 39,83 16,45 0,41 ah = 0,18 g, av = 0,162 g 35,20 29,49 0,84 ah = 0,19 g, av = 0,171 g 31,19 31,12 0,99 ah = 0,25 g, av = 0,225 g 24,08 33.39 1,38 Preglednica 3•Kontrola uklona stene rezervoarja pri različnih pospeških tal s pomočjo formule (3) 5•SKLEP [Rammerstorfer, 1991], [Structural safety of industrial steel tanks, 2013]). Prvi način temelji na precej kompleksni nelinearni ana- lizi z metodo končnih elementov, ki vključuje geometrijsko in materialno nelinearnost ter trenjski kontakt med dnom rezervoarja in temeljem. Drugi način pa temelji na enostavni membranski teoriji lupin in empirični formuli za kritično uklonsko napetost. Izkaže se, da za obravnavani rezervoar [Baumgartner, 2011] oba načina napovesta praktično enako vred- nost vodoravnega pospeška tal, pri katerem bo nastal plastični uklon dna cilindra rezervoarja. Seveda pa dobimo s prvim načinom analize informacije, kakšno stanje rezervoarja lahko pričakujemo pri določeni velikosti potresa. Abaqus Manuals, Providence, Dassault Systems, 2011. Baltay, P., Gjelsvik, A., Coefficient of Friction for Steel on Concrete at High Normal Stress, American Society for Civil Engineers, 1990. Baumgartner, M., Projektiranje jeklenega cilindričnega rezervoarja, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2011. EN 10025-3, Vroče valjani izdelki iz konstrukcijskih jekel – 3. del: Tehnični dobavni pogoji za normalizirana/normalizirana valjana variva drobno- zrnata konstrukcijska jekla, 2004. EN 1998-1, Evrokod 8: Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, 2006. EN 1998-4, Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance, Part 4: Silos, tanks and pipelines-osnutek, 2006. EU, Structural safety of industrial steel tanks, pressure vessels and piping systems under seismic loading, Luksemburg, Publication office of European Union, 2013. Klemenčič, T., Potresna analiza jeklenih cilindričnih rezervoarjev, magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2016. Rammerstorfer, F. G., Scharf, K., Fisher, F. D., Earthquake Resistant Design of Anchored and Unanchored Liquid Storage Tanks Under Three- Dimensional Earthquake Excitation, v: Schüller, G. I. (ur.), Structural Dynamics: Recent Advances, Berlin, Heidelberg, Springer-Verlag: str. 317–371, 1991. Rammerstorfer, F. G., Scharf, K., Fisher, F. D., Storage tanks under earthquake loading, Applied Mechanical Review 43: 261–282, 1990. Veletsos, A. S., Tang, Y., Dynamics of Vertically Excited Liquid Storage Tanks. Journal of Structural Engineering: 1228–1246, 1986. 6•LITERATURA Toni Klemenčič, Boštjan Brank•POTRESNA ANALIZA JEKLENIH CILINDRIČNIH REZERVOARJEV Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 183 TRAJNOSTNO UREJANJE PROSTORA IN PROMETA•Boris Stergar UVOD Organiziranje strokovnih posvetovanj je pomembna stalnica v delovanju Društva za ceste severovzhodne Slovenije, kjer združujemo poleg projektantov in graditeljev cest tudi prometnike za cestni in železniški promet, arhitekte, krajinske arhitekte, komu- nalne in gospodarske inženirje ter urbaniste, torej vse tiste, ki se v svojih profesionalnih okoljih ukvarjajo tudi z urejanjem prostora in prometa. 26. maja 2016 smo v društvu ob sodelovanju Inženirske zbornice Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije ter ob podpori Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Mestne občine Maribor in Univerze v Mariboru organizirali že 10. posvet, tokrat z aktualno temo trajnostnega načrtovanja prostora in prometa. POSVET – TRAJNOSTNO UREJANJE PROSTORA IN PROMETA Tematika prostora in prometa odpira pravilo- ma tako povezujoče kot tudi navidezno ter dejansko nasprotujoče teoretične in praktične poglede. Prostorski strokovnjaki, inženirji, upravljavci, uporabniki se v kontekstu prostora in prometa danes spoprijemamo tako s ten- dencami deregulacije kot tudi zahtev po večji regulaciji prometa v prostoru, razpeti smo med širino prostorskih vizij in politično investicijsko možnostjo stvarnih korakov, pričakujemo si- stemske rešitve države in občin ter odkri- vamo samoorganizirane družbenoprostorske aktivnosti v mestih in prometnicah, iščemo ravnotežje med znanstvenim in tehnicističnim pristopom ter mehkimi vsebinami. Urejanje prostora in prometa v urbanih območjih se spoprijema z naraščajočimi zahtevami uporabnikov in zahtevnostjo po vzdržnosti s postopki načrtovanja in vzdrževanja prometne infrastrukture ter zago- tavljanja mestnih in gospodarskih prometnih sistemov. Obstoječa tehnična regulativa ne omogoča učinkovite in dinamične realizacije potrebnih ukrepov za doseganje trajnostne mobilnosti. Lokalna skupnost oziroma občina ima pomembno vlogo, če že ne osrednje, pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Zato je potrebno določeno medstrokovno sodelova- nje, ki smo ga spodbudili na tokratnem strokov- nem posvetovanju. TRAJNOSTNO UREJANJE PROSTORA IN PROMETA Uredba o Evropskem skladu za regionalni raz- voj v 7. členu določa, da se trajnostni urbani razvoj izbranega urbanega območja lahko financira le na podlagi sprejete celovite strate- gije trajnostnega urbanega razvoja. Pogoj za črpanje sredstev EU je kakovostna, potrjena in sprejeta Trajnostna urbana strategija, ki mora vključevati različne vire financiranja in izkazati usposobljenost za upravljanje naložb. Razpoložljiva sredstva iz evropskih virov za ce- lotno Slovenijo so skupaj 117 milijonov evrov, in sicer iz dveh skladov: • Evropski sklad za regionalni razvoj v višini 107 mio. EUR, 67 mio. EUR za vzhodno kohezijsko regijo, 40 mio. EUR za zahodno kohezijsko regijo; • Kohezijski sklad v višini 10 mio. EUR za vso Slovenijo. Sredstva iz kohezijskega sklada naj bi bila namenjena predvsem mehkim vsebinam v podporo energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije, medtem ko morajo prednostne naložbe, financirane iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj, odgovoriti predvsem na spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznih omejitvenih prilagoditvenih ukrepov ter ukre- pov za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degra- diranih zemljišč, zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa. Po uvodnih nagovorih rektorja Univerze v Mariboru red. prof. dr. Igorja Tičarja, deka- na Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, red. prof. dr. Miroslava Premrova, državnega sekretarja Ministrstva za infrastrukturo RS, mag. Kle- mena Grebenška, podžupanje mestne občine Maribor Melite Petelin in predsednika Društva za ceste SV Slovenije Borisa Stergarja so bili na posvetu predstavljeni naslednji strokovni prispevki: – Urejanje prometa v funkciji prenove mest in naselij, prof. Janez Koželj – Aktivnosti in usmeritve Ministrstva za infra- strukturo RS na področju trajnostne mobil- nosti, mag. Polona Demšar Mitrovič – Tehnični normativi za projektiranje mestnih prometnic, doc. dr. Peter Lipar – Problematika načrtovanja, projektiranja in izvedbe del na cestah skozi naselja, Tomaž Willenpart – Celostna prometna strategija za Maribor, priložnosti in izkušnje, doc. dr. Marjan Lep – Urejanje mestnega prostora ob prometnici ali urejanje prometnice v mestu, doc. dr. Kaja Pogačar – Kako »naložbeni načrt za Evropo« lahko uporabimo v Sloveniji, Nadja Cvek – Akcijski načrt obnove državnih cest, Ljiljana Herga Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016184 Boris Stergar•TRAJNOSTNO UREJANJE PROSTORA IN PROMETA – Pristopi pri urejanju infrastrukture in regula- tiva, izr. prof. dr. Marko Renčelj – Problematike iz prakse pri projektiranju, Boris Stergar Posvet se je zaključil z okroglo mizo, ki jo je ob sodelovanju nekaterih predavateljev povezoval mag. Gregor Ficko. Za posameznike, institucije, družbe in strokov- no javnost smo na spletno stran društva http://www.dcm-svs.si/ v povezavi s pred- stavljenim posvetovanjem prenesli zbornik posvetovanja z referati in videoposnetek ce- lotnega dogodka, ki ga je posnel IZS. Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Metka Škrabec Šešok, Prikaz postopkov pridobivanja gradbe- nega in uporabnega dovoljenja za rekonstrukcijo industrijskega objekta, mentorica izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač Primož Šešok, Analiza dokumentacije za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja za industrijsko - poslovni objekt, men- torica izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matej Bizjak, Nosilni sistemi sodobnih lesenih konstrukcij velikih razponov, mentor izr. prof. dr. Jože Lopatič Aljaž Veternik, Analiza stanovanjskih preferenc kot dejavnikov odločitve o stanovanjskem statusu v Sloveniji, mentorica izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, somentor izr. prof. dr. Andreja Cirman Andrej Hartl, Študija primera organizacije gradbenega inženiringa, mentorica prof. dr. Jana Šelih, somentor viš. pred. dr. Aleksander Srdić Marko Mole, Hidrološko modeliranje potoka Mačkov graben s programoma Flo-2D in Hec-HMS, mentorica doc. dr. Mojca Šraj, somentor doc. dr. Simon Rusjan Tomaž Keber, Primerjava sistemov vodenja kakovosti družbe s proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in gradbene družbe, mentorica prof. dr. Jana Šelih Sara Grobljar, Modeliranje odtočnih razmer na poplavnih urbanih površinah, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor viš. pred. mag. Gašper Rak UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVA IN KOMUNAL- NEGA INŽENIRSTVA Miha Slivar, Naravni in antropogeni onesnaževalci porečja Glinščice, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan, somentor asist. dr. Mario Krzyk Matic Mohorko, Zasnova malega namakalnega sistema v na- sadu jablan na območju Slovenske Bistrice, mentorica doc. dr. Mojca Šraj, somentor mag. Smiljan Juvan Simon Makor, Trendi spreminjanja pretokov rek v Sloveniji, mentor prof. dr. Matjaž Mikoš I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM OPERATIVNO GRADBENIŠTVO Nejc Ogrič, Praktično usposabljanje: Problemi dokumentacije znanja in kompetenc pridobljenih z izkustvenim učenjem, mentor prof. dr. Žiga Turk, somentorica doc. dr. Andreja Istenič Starčič Saša Tribušon, Analiza poteka izgradnje prizidka doma ostarelih, mentor viš. pred. dr. Aleksander Srdić I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Bozhin Miovski, Okoljski vpliv zunanjih sten iz naravnih gradiv, mentor doc. dr. Roman Kunič, somentor asist. Luka Pajek II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Elena Samec, Analiza najemnega trga stanovanj v slovenskih mestnih občinah, mentorica izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, somentor asist. mag. Matija Polajnar Sašo Seljak, Betonska vozišča – primerjava različnih regulativ in projektiranje sestave betona, mentorica prof. dr. Violeta Bokan- Bosiljkov, somentor dr. Andrej Ipavec MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matej Kovačič, Obračun stroškov ravnanja z odpadki s pomočjo tehnologije RFID, mentor izr. prof. dr. Albin Rakar Mojca Ravnikar Turk, Vpliv laboratorijsko simuliranega staranja bitumnov na njihove lastnosti pri nizkih temperaturah, mentor doc. dr. Marjan Tušar, somentor izr. prof. dr. Janko Logar Maja Štajdohar, Vpliv sonaravnih ukrepov na hidrogram odtoka z urbaniziranega prispevnega območja, mentorica doc. dr. Mojca Šraj, somentor prof. dr. Mitja Brilly Gradbeni vestnik • letnik 65 • avgust 2016 UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO – EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPO- DARSKEGA INŽENIRSTVA – SMER GRADBENIŠTVO Jože Dolenc, Celovita zasnova projekta vzdrževalnih del s prika- zom na primeru večstanovanjske stavbe v Mariboru, mentorja doc. dr. Nataša Šuman – FGPA in doc. dr. Igor Vrečko – EPF Luka Lošdorfer, Organizacija dela v komercialnem sektorju grad- benega podjetja, mentorja doc. dr. Nataša Šuman – FGPA in doc. dr. Zlatko Nedelko – EPF I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Študij je zaključil z diplomskim izpitom: Matej Rajšp Rubriko ureja•Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Urban Belaj, Alternativna mineralna veziva, mentor doc. dr. Andrej Ivanič, somentor doc. dr. Samo Lubej Uroš Brumec, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja, mentor izr. prof. dr. Marko Renčelj, somentor asist. mag. Sašo Turnšek Maja Druškovič, Ureditev sistema odvodnjavanja meteornih vod pri rekonstrukciji regionalne ceste na odseku Velenje–Škale, men- torica doc. dr. Janja Kramer Stajnko Roman Goltnik, Mala hidroelektrarna Mlačnik, presoja izvedljivosti, mentor viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, somentorica asist. Blanka Grajfoner Philip Amadeus Hanžel, Izvedba vidnega betona, mentor doc. dr. Milan Kuhta, somentor Rok Ercegovič, univ. dipl. inž. grad. Andraž Hudomalj, Žičnice za smučanje na vodi, mentor viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, somentorica asist. Blanka Grajfoner Petra Kekec, Projektna dokumentacija za gradnjo enostanovanjske stavbe z vidika šeste bistvene zahteve za objekte, mentorica doc. dr. Nataša Šuman, somentor Andrej Cehtl, univ. dipl. gosp. inž. Daniel Kerndl, Požarna varnost kovinskih konstrukcij, mentor red. prof. dr. Stojan Kravanja Aleš Krevh, Presoja možnih rešitev rekonstrukcije križišča “Loko- vica” na državni cesti G2, 112 odsek 1254 Holmec–Poljana, mentor izr. prof. dr. Marko Renčelj, somentor asist. mag. Sašo Turnšek Katja Majer, Primerjava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo na različnih območjih ure- janja, mentorica doc. dr. Nataša Šuman Damjan Novoselnik, Naknadno prednapete betonske plošče, men- tor doc. dr. Milan Kuhta, somentor Predrag Presečki, dipl. ing. građ. Rok Petric, Rekonstrukcija kanalizacijskega transportnega voda Velenje – Centralna čistilna naprava s hidravlično presojo pretočnega profila, mentor viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, somen- torica asist. Blanka Grajfoner Gregor Šprohar, Projektiranje objekta Dravski vrt, mentor doc. dr. Milan Kuhta, somentorica Ana Brunčič, mag. inž. grad., univ. dipl. nov. Aljaž Štumpf, Predlog sanacije enodružinske stanovanjske hiše, mentor izr. prof. dr. Andrej Štrukelj Brigita Žiberna, Sistem odvajanja odpadnih voda v delu naselja Šmartno pri Litiji, mentor viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, somentor Uroš Krajnc UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Andreja Kos, Poglabljanje morskega dna, mentor izr. prof. dr. Andrej Štrukelj I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Danijel Erjavec, Koristna raba reke Mure, mentor viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, somentorica asist. Blanka Grajfoner Dino Harandi, Predlog sanacije in utrditve “Vile Ružička”, mentor izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, somentorica doc. dr. Nataša Šuman Nikol Hosner, Terminski plan in analiza cen za rekonstrukcijo stanovanj na Kajuhovi cesti 3 v Šoštanju, mentorica doc. dr. Nataša Šuman, somentor asist. Zoran Pučko Jaka Senekovič, Statični vpliv betonskega segmenta in sistem odstopanj pri izvedbi tunela s segmentno oblogo, mentor doc. dr. Borut Macuh, somentor dr. Georg Atzl MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Ivo Bojc, Tehnologije gradnje premostitvenih objektov na obstoječem železniškem omrežju s povečanjem funkcionalnosti uporabe previzorijev, mentor izr. prof. dr. Andrej Štrukelj Damjan Mohorko, Minimalne obratovalne zahteve za cestni pre- dor, mentor red. prof. dr. Tomaž Tollazzi, somentor izr. prof. dr. Marko Renčelj Primož Praper, Integriran monitoring kot orodje za učinkovito in ekonomično energetsko upravljanje javnih stavb, mentor red. prof. dr. Danijel Rebolj, somentor izr. prof. dr. Igor Pšunder Mihael Zalokar, Vpliv cestnoprometne infrastrukture na promet- no varnost starejših udeležencev v prometu, mentor red. prof. dr. Tomaž Tollazzi, somentor izr. prof. dr. Marko Renčelj I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Študij je zaključil z diplomskim izpitom: Marko Vinkovič II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Mateja Rak, Uporaba varovalnih in lovilnih mrež v Sloveniji, mentor doc. dr. Borut Macuh Jernej Remic, Varovanje gradbene jame za kanalizacijo, mentor doc. dr. Borut Macuh Dražen Vincek, 6D informacijski model gradbenega objekta pod- jetja Halder d.o.o. v Hočah, mentor izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, somentorica doc. dr. Nataša Šuman DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Viktor Markelj, Inovativne metode pri gradnji mostov po tehnolo- giji postopnega narivanja, mentor red. prof. dr. Branko Bedenik, somentor izr. prof. dr. Zlatko Šavor Samo Peter Medved, Ojačitev nevezanih nosilnih slojev voziščnih konstrukcij s prostorsko mrežno strukturo trakov, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor doc. dr. Stanislav Lenart III. STOPNJA – DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tina Špegelj, Razvoj leseno - steklenega modula nadgradnje za namen energijske prenove obstoječih stanovanjskih stavb, men- torica doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar, somentor red. prof. dr. Miroslav Premrov KOLEDAR PRIREDITEV Rubriko ureja•Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net 11.-13.9.2016 SEB-16 – Sustainability in Energy and Buildings Torino, Italija http://seb-16.sustainedenergy.org/ 19.-21.9.2016 International Conference on Accelerated Pavement Testing San Jose, Kostarika www.apt-conference.com/ 21.-23.9.2016 19th IABSE Conference “Challenges in Design and Construction of an Innovative and Sustainable Built Environment” Stockholm, Švedska www.iabse.org/stockholm2016 30.9.-1.10.2016 9th International Conference »Bridges in Danube Basin« Žilina, Slovaška http://svf.uniza.sk/kskm/Danubebridges2016/ 5.-6.10.2016 ICABE 2016 – International Conference on Architecture and Built Environment Kuala Lumpur, Malezija https://icabe2016.wordpress.com 10.-11.10.2016 11th Conference on Advanced Building Skins Bern, Švica http://abs.green/home/ 13.-14.10.2016 Simpozij Vodni dnevi 2016 Podčetrtek, Slovenija www.vodnidnevi.si 16.-19.10.2016 IALCCE2016 – 5th International Symposium on Life-Cycle Civil Engineering Delft, Nizozemska www.ialcce2016.org 17.-18.10.2016 Sabor hrvatskih graditelja 2016: EU i hrvatsko graditeljstvo Cavtat, Hrvaška http://sabor.hsgi.org/ocs/index.php/sabor/sabor2016 17.-19.10.2016 SBE16 – Thessaloniki International Conference “Sustainable Synergies from Buildings to the Urban Scale” Solun, Grčija http://sbe16-thessaloniki.gr/ 19.-20.10.2016 13. slovenski kongres o cestah in prometu Portorož, Slovenija www.drc.si 18.-24.11.2016 International Seminar on Roads, Bridges, and Tunnels Solun, Grčija http://isrbt2016.civil.auth.gr/ 30.11.-1.12.2016 23rd international conference Concrete Days 2016 Litomyšl, Češka www.cbsbeton.eu/en/seminars/odborne-akce/23rd-concrete- days-2016-call-for-papers 19.-20.1.2017 PowerSkin Conference 2017 München, Nemčija www.powerskin.org/ 7.-9.3.2017 Smart Cities – Exhibition and Conference for South-East Europe Sofija, Bolgarija http://viaexpo.com/en/pages/smart-cities 15.-18.5.2017 ICBEST Istanbul - International Conference on Building Envelope Systems and Technologies Istanbul, Turčija http://icbestistanbul.com/ 29.5.-2.6.2017 4. svetovni forum o zemeljskih plazovih Ljubljana, Slovenija www.sloged.si/?page_id=716 15.-19.7.2017 GeoMEast 2017 International Conference “Sustainable Civil Infrastructures: Innovative Infrastructure Geotechnology” Sharm El-Sheik, Egipt www.geomeast2017.org/