Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'-celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
24.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. marca 1937.
Letnik
VIII.
V S L BINA
171. Pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol.
172. Navodila za izvrševanje uredbe o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili.
173. Ratifikacija konvencije, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki se pripuščajo za mornarsko delo, usvojene kot osnutek konvencije po mednarodni konferenci dela, po Braziliji.
171. Pristop Velike Britanije za ozemlje otoka Norfolk in man-
datno ozemlje Nori h konvenciji za zaščito industrijske svojine.
175. Pristop Velike Britanije h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in k naknadnemu zapisniku za Malajske države, Sev. Borneo, Saravak in Tongo.
17(i. Denarne kazni po poslovnem redu za industrijska podjetja.
177. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
Uredbe osrednje vlade.
171.
Na podstavi člena 12. uredbe o vzdrževanju narodnih šol z dne 9. septembra 1936, O. n. št. 55.847/36, pred-nisujem soglasno z ministrom za finance lale
pravilnik
za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol.*
I.	Izdelava proračunskega predloga.
Clen 1.
Proračunski predlog za izdatke narodnih šol, ki so preneseni s členom 4. uredbe o vzdrževanju narodnih šol na banske uprave, sestavijo upravitelji narodnih šol po zaslišanju učiteljskega zbora.
Pri izdelavi računskega predloga naj gledajo šolski upravitelji na to:
a) da se ugotovč vse šolske potrebščine za dotično proračunsko leto;
b) da se natančno določi znesek kredita za posamezne potrebščine in pri tem najstrože izvede načelo umnega varčevanja;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	marca 1937, št. 50/XVl/96. — (Prvotni pravilnik, objavljen v »Službenem listu« št. 124/18 iz leta 1937., je nadomeščen s tem pravilnikom, čigar besedilo se v nekaterih členili razlikuje od prejšnjega.) — Uredbo o vzdrževanju narodnih šol glej »Službeni list« št. 601/76 iz leta 1936.
c)	da se s proračunom posebej predlože potrebni podatki in obrazložitev in tako opraviči višina v proračunu predlaganih kreditov.
Clen 2.
Proračunski predlog, sestavljen po obrazcu, ki mora ustrezati navodilom za izdelavo proračuna in ki ga predpišejo banske uprave, mora predložiti šolski upravitelj najkasneje do dne 10. junija vsakega leta krajevnemu šolskemu odboru obenem z obrazložitvijo, omenjeno v točki c) člena 1. tega pravilnika.
Clen 3.
(Trajevni šolski odbor pregleda proračun in poda zapisniško svoje pripombe. Tako pregledani proračunski predlog predloži z zapisnikom krajevnega šolskega odbora vred šolski upravitelj pristojnemu sreskemu načelniku do dne 1. julija vsakega leta. Obenem predloži sresketnu načelniku tudi še tri prepise predloženega proračuna.
Clen 4.
Sreski načelnik zbere proračunske predloge vseh narodnih šol v svojem srezu, jih pregleda in vpiše v vseh štirih proračunskih primerkih svoje predloge v raz-predelek, ki je za to določen; pri tem upošteva tudi upravičene pripombe krajevnega šolskega odbora. K proračunskemu predlogu vsake šole mora biti priloženo tudi mnenje sreskega načelnika in obrazložitev izprememb, ki se morda predlagajo.
Ce v času, ko se proračun sklepa, šola ne deluje, ker nima nobenega učitelja, sestavi zanjo proračunski predlog pristojni sreski načelnik.
Od vseli šol v svojem srezu zbrane in tako obdelane proračunske predloge predloži sreski načelnik skupaj banski upravi najkasneje do dne 1. avgusta vsakega leta.
Vse posle, ki so dani po uredbi o vzdrževanju narodnih šol z dne 9. septembra 1936, 0. n. št. 55.847/36, in s tem pravilnikom v pristojnost sreskemu načelniku, opravlja prosvetni referent, t. j. sreski šolski nadzornik, v sreskem kraju pa, kjer le-tega ni, tista učiteljska oseba, ki ji je poverjena vodite v prosvetnega referata pri sre-skem načelniku.
Sreski načelnik vrši nadzorstvo nad celotnim poslovanjem zaradi vzdrževanja narodnih šol in izdaja osebno odločbe po prvem in drugem odstavku člena 13., drugem odstavku člena 17. in tretjem odstavku člena 18. tega pravilnika.
Clen 5.
Banska uprava, prosvetni oddelek, zbere proračunske predloge vseh sreskih načelnikov, jih uredi in izroči banovinskemu šolskemu odboru v pretres in predlog.
Clen G.
Banovinski šolski odbor pretrese v seji vse proračunske predloge, vpiše svoje predloge v razpredelek, ki je za to določen, in jih vrne z obrazložitvijo vred banski upravi najkasneje do dne 1. oktobra vsakega leta.
Člen 7.
Banska uprava, prosvetni oddelek, sestavi na podstavi predloga banovinskega šolskega odbora proračunski predlog za vso banovino in se ravna pri tem po navodilih za sestavo banovinskega proračuna.
Vsi razhodki za potrebščine narodnih šot se postavijo v banovinski proračun v razdelku za prosvetni oddelek in se odobrujejo tako, kakor se odobrujejo ostali krediti banovinskega proračuna.
II.	Izvrševanje preračuna.
Člen 8.
Ko se banovinski proračun odobri, odpre finančni oddelek banske uprave prosvetnemu oddelku kredite za potrebščine narodnih šol za vsako trimesečje naprej, in to tako, kakor je predpisano za odpiranje kreditov po banovinskem proračunu.	„
Prosvetni oddelek razporedi kredite za vsako trimesečje po posameznih narodnili šolah in postavi v razpored tudi znesek kreditov za posamezne šolske potrebščine.
Ko se določa znesek teh kreditov za posamezna trimesečja, upošteva prosvetni oddelek banske uprave sezonske potrebščine šol, oziraje se pri tem tudi na morebitne posebne predloge pristojnega sreskega načelnika.
Člen 9.
Tako po posameznih šolah in njih potrebščinah izdelane razporede pošlje prosvetni oddelek banske uprave v dvojniku sreskim načelnikom, ko pošlje obenem finančnemu oddelku zahtevo, naj se izvrši izplačilo.
Člen 10.
Finančni oddelek banske uprave izplača sreskim načelnikom po členu 6. uredbe na začasno priznanico denar, določen za potrebščine narodnih šol v. vsem srezu za dotično trimesečje,
S prejetim denarjem je ravnati po določbah razpisa ministrstva za notranje posle III štev. 1012 z dne 24. aprila 1931.
Za vzdrževanje narodnih šol prejeti denar se sme uporabiti samo v ta namen in se tudi začasno ne sme izdajati za nikakršne druge potrebščine.
Člen 11.
Iz prejetega denarja se takoj izplačajo upraviteljem narodnili šol v srezu na začasne priznanice vsote, ki so določene z razporedom banske uprave za vzdrževanje posameznih narodnih šol; obenem pa se jim pošlje tudi en primerek tega razporeda.
Zbrane začasne priznanice upraviteljev narodnih šol se pošljejo vse skupaj banski upravi; obenem pa se vrne denar, ki se posameznim šolam, ker je bila šola trajno ali začasno zaprta, ali pa iz kakega drugega razloga ni mogel izplačati. Tako reši sreski načelnik svojo začasno priznanico, izdano banski upravi za ves znesek denarja, ki ga je prejel za svoj srez.
Prosvetni referent ima vse vsote, ki so bile poslane šolskim upraviteljem, v posebnem razvidu in skrbi, da se dvignjene vsote pravočasno izpričajo.
Če se šolski upravitelj odstavi, premesti ali iz službe odpusti, mora sreski načelnik, preden ga razreši dolžnosti, od njega zahtevati, naj izpriča prejeti denar z rednimi listinami in vrne morebiti ne porabljeni del denarja. Če se šolski upravitelj tej zahtevi ne odzove, je sreski načelnik upravičen ukreniti vse, česar je treba, da se zavaruje terjatev banske uprave iz prejemkov dotičnega upravitelja ali kako drugače.
Člen 12.
Šolski upravitelj vpiše prejete vsote v svoj blagajniški dnevnik na strani prejemkov, vsa izplačila.iz tega denarja pa vpiše tudi v blagajniški dnevnik na strani izdatkov. Šolski upravitelj mora hraniti prejeti denar na varnem kraju, ker je osebno zanj odgovoren. Če se ne bi mogel denar hraniti na varnem kraju, ga mora šolski upravitelj naložiti pri najbližjem poštnem uradu na vložno knjižico Poštne hranilnice.
III.	Postopek pri nabavah.
Člen 13.
Vse nabave se opravljajo po določbah člena 7. uredbe o vzdrževanju narodnih šol; pri tem se je ravnali, kolikor je le mogoče, po zakonu o državnem računovodstvu. Člane komisije za nabavo v šolskem kraju postavi v začetku proračunskega leta sreski načelnik za vsako šolo, in sicer po tri redne člane in po tri namestnike. Za komisijske člane se postavljajo predvsem učitelji na tej šoli. Če ni teh v zadostnem številu, se vzamejo osebe z druge narodne šole, če je v kraju, ali pa, po možnosti, drugi državni uslužbenci. Če se ne da komisija sestaviti na ta način, se smejo vzeti za komisijske člane in za njih namestnike člani krajevnega šolskega odbora.
Za nabave, ki se morejo opraviti samo v sreskem kraju, sestavi sreski načelnik stalno komisijo treh članov in treh namestnikov, upoštevaje spredaj razloženo sestavo, in opravlja ta komisija v sreskem kraju nabave dotičnih potrebščin za vse šole v srezu.
Tako krajevne komisije kakor tudi sreske komisije so staljie; njih mandat traja do konca proračunskega leta.
Šolski upravitelj je pri nabavah režiser.
Nabave šolskih potrebščin se vrše takole:
Šolski upravitelj sestavi, brž ko prejme poročilo o njemu odkazani vsoti za vzdrževanje šole za dotično trimesečje, za vsako vrsto potrebščin predpisani referat in izroči te referate, kolikor se morejo opraviti nabave v šolskem kraju, pristojni komisiji, da poda svoje poročilo in nabavni predlog.
Za nabave, ki se morejo opraviti samo v sreskem kraju, sestavi upravitelj tudi posebne referate in jih pošlje komisiji, določeni za nabave v sreskem kraju.
Od ene kakor druge komisije priskrbljena poročila predloži upravitelj sreskemu načelniku, ki pregleda komisijska poročila in postavi na dotična komisijska poročila, če jih usvoji, zaznamek:
?>Odobrujem, da se opravi nabava po gorenjem predlogu komisije pri g............................................
za ceno  ............. dinarjev, in odrejam izplačilo, ko
komisija ugotovi, da se je nabava res izvršila, in to pismeno na tem referatu potrdi.<
Na podstavi te odobritve izvrši upravitelj nabavo, pristojna komisija pa ugotovi, da se je nabava res izvršila in da so se izročile nabavljene stvari šolskemu upravitelju; nato pa opravi upravitelj izplačilo po redno in predpisno kolkovanem računu in priznanici.
Člen 14.
Šolski upravitelj kot računodajnik-režiser mora voditi vse potrebne računske knjige, predpisane s pravilnikom D. H. št. 178.896 z dne 31. decembra 1928 (.'Službene novine« št. 29/IV z dne 5. februarja 1929),* in sicer:
blagajniški dnevnik, dnevnik nabav, knjigo pisarniškega materiala, knjigo potrošnega materiala, inventarno knjigo in pregled izdaj (bordero).
Člen 15.'
Šolski upravitelj ne sme izvršiti nobene nabave, če nima zanjo odprtega kredita ali če ta kredit ne zadošča.
Drugače odgovarja šolski upravitelj gmotno za vsako nabavo, ki jo je izvršil.
Člen 16.
Ko izplačuje šolski upravitelj posamezne nabave in vcbče vse razhodke, zvezane z vzdrževanjem narodnih šol, mora opraviti vse zakonite odbitke za davek, doklade, takse in temu podobno.
fz tega naslova pridržane vsote se vknjižijo kot polog in se izroče konec vsakega meseca pristojni davčni upravi, priznanice o izročitvi denarja pa se prilože k računom.
Člen 17.
šolski upravitelj mora izpričati vse prejete vsote z rednimi računi v dveh mesecih po prejemu denarja. Poraba se izkazuje v obračunu po pozicijah, kakor so označene v razporedu kreditov, prejetem od banske uprave.
Če ne predloži šolski upravitelj izpričujočih listin v določenem roku in ne likvidira svoje začasne priznanice, ima sreski načelnik pravico uporabiti določbe člena 11. tega pravilnika in šolskega upravitelja takoj pozvati radi
* »Uradni list« št. 112/27 iz 1. 1929.
polaganja računa o porabi denarja in vrnitve morebitnega ostanka. Podaljšava roka za likvidacijo začasnih prizna-nic ni dopustna za več ko dva meseca, razen v izjemnih in opravičenih primerih.
Šolski upravitelj izroči pristojnemu prosvetnemu referentu obračun z vsemi listinami, priznanicami, komisijskimi poročili itd. in ostanek neporabljenega denarja.
Člen 18.
Prosvetni referent prevzame obračune upraviteljev narodnih šol v svojem območju, jih pregleda in zahteva, po potrebi, od računodajnikov, da jih, kolikor je treba, popravijo in dopolnijo. Morebiti ne porabljeni denar se izroči sreskemu načelništvu (člen 10., drugi odstavek, tega pravilnika) in se vrne banski upravi tako, kakor to odrede posamezni bani. Listina o vrnjenem denarju se priloži k obračunu dotične šole.
Tako urejeni obračuni se predložijo takoj banski upravi in se zaznamuje v razvidnici po členu 11. tega pravilnika, da je izročil šolski upravitelj obračun.
Zoper šolskega upravitelja, ki ne izroči rednega obračuna v odrejenem času, postopa sreski načelnik disciplinsko in, če treba, tudi kazensko in je upravičen zavarovati terjatev banske uprave iz prejemkov takih upraviteljev ali pa kako drugače. Sreski načelnik obvesti o vsakem takem primeru bansko upravo po najkrajši poti.
Člen 19.
Po izvršenem pregledu obračunov vrnejo banske uprave sreskemu načelniku začasne priznanice, da jih izroči šolskim upraviteljem, ki s? dokončno'razbremenijo v razvidnici po členu 11. tega pravilnika.
Novo akontacijo za vzdrževanje tistih narodnih šol, ki so predložile obračune za minulo trimesečje, izda banska uprava sreskim načelnikom brž ko prejme izpričujoče listine upraviteljev narodnih šol, ne da bi čakala tega, da vidita te listine krajevna kontrola, in jih vknjiži v knjigah banske uprave. Nikdar in nikoli pa se ne izplača nova akontacija šoli ali šolskemu upravitelju, če se niso še predložile izpričujoče listine za minulo dobo.
Člen 20.
Za pravilno in redno poslovanje z denarjem, določenim za potrebščine narodnih šol, so sreski načelniki ■kot nakazovalci in upravitelji narodnih šol kot računo-dajniki po predpisih člena 56. zakona o državnem računovodstvu gmotno in kazensko odgovorni, dokler ne rešijo svojih začasnih priznanic.
Učiteljske stanarine in plače šolskih služiteljev se ne smejo izplačevati za več mesecev naprej, marveč samo za posamezne mesece po predpisih o izplačevanju rednih prejemkov državnim uslužbencem.
To velja tudi za najemnine za najeta poslopja, če ni v pogodbi z lastnikom poslopja drugače določeno.
Člen 21.
Šolski nadzornik mora ob vsakem šolskem pregledu pregledati celotno denarno poslovanje posameznih upraviteljev narodnih šol. Če je treba, smejo opraviti tak pregled tudi za to odrejeni organi banske uprave ali kak drug organ srcskcga načelnika.
Clen 22.
Banske uprave sinejo tudi neposredno v svojem področju same nabavljati tiste potrebščine za narodne šole, ki se ne morejo nabaviti v manjših krajih in vaseh (učila, knjige, obrazce in dr.) in pošiljati nabavljene stvari posameznim narodnim šolam. Prav tako smejo nabavljati banske uprave posamezne potrebščine za vse šole v banovini, ki se vzdržujejo iz banovinskega proračuna.
Clen 23.
Radi lažjega in enakega postopka po predpisih uredbe o vzdrževanju narodnih šol in tega pravilnika predpišejo banske uprave in nabavijo v breme kreditov za pisarniške potrebščine narodnih šol vse potrebne obrazce, ki jih je uporabljati pri tem poslovanju (proračunski predlog, komisijska poročila, obračuni, evidenčne knjige o kreditih, denarne in ostale knjige iz člena 14. in pod.); pri tem se morajo ravnati po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovaleih (D. R. št. 178.896 z dne 31. decembra 1928).*
Prav tako smejo izdajati banske uprave morda potrebna natančnejša navodila, kako je zahtevati kredite, sestavljati proračune in podobno.
Clen 24.
Po tem pravilniku se je ravnati od dne 1. aprila 1937 dalje, pa tudi že prej, kolikor se nanašajo njegove določbe na sestavo proračunskih predlogov za 1. 1937/38. in na način, kako se odobrujejo.
Clen 25.
S tem pravilnikom se nadomešča pravilnik z dne
2.	oktobra 1936, 0. n. št. 61.565/36, objavljen v »Službenih novinah« št. 230 z dne 5. oktobra 1936.**
V Beogradu, dne 27. februarja 1937; 0. n. št. 13.255.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
■ ■■ *> —
172.
Navodila
za izvrševanje uredbe o zatiran ju tihotapstva z umetnimi sladili.***
Radi pravilne uporabe uredbe o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili dajem na podstavi člena 45. te uredbe naslednje navodilo:
A.
(') Nadzorstvo nad proizvodnjo, predelavo in prometom jedi in pijač, ki se dajo sladiti z umetnimi sladili namesto sladkorja, opravlja za veljavnosti te uredbe ministrstvo za finance po svojih organih in poverjenikih.
(5) Organi ministrstva za finance, ki jim nalagam opravljanje tega nadzorstva, so: carinski uslužbenci, or-
* »Uradni lisk št. 112/27 iz 1. 1929.
** »Službeni lisk št. 124/18 iz 1. 1937.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije^: z dne
5.	marca 1937, št. oO/NV^OS.
gani finančne kontrole in poverjeniki za zatiranje tihotapstva.
(s) Razen teh organov opravlja ministrstvo za finance to nadzorstvo tudi po poverjenikih za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili, ki jih postavi v ta namen uprava sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili (člen 43. uredbe).
B.
I.
(*) Nadzorni organi pregledujejo občasno obrte, ki se bavijo s proizvodnjo, predelavo in prodajo sladkih jedi in pijač, in sicer samo zato, da se onemogoči raba umetnih sladil.
(s) Ta pregled se opravlja občasno iz lastne pobude, če pa je podana ovadba, po oceni pristojnega finančnega oblastva, kateri je bila ovadba podana. V tem in onem primeru odvzamejo nadzorni organi, ravnajoči se po določbah členov 7. do 13. uredbe o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili, ogledke blaga, ki je predmet nadzorstva, in jih pošljejo, ko so jih zapečatili, carinarnici ali najbližjemu oddelku finančne kontrole, če ni carinarnice v kraju, kjer so ogledke odvzeli.
(3)	Ko prejme carinarnica ali oddelek finančne kontrole zapisnik z ogledki, vpiše zapisnik v svoj vložni zapisnik, ogledke pa pošlje s posebnim referatom, sklicuje se na zapisnik, najbližjemu carinsko-kemijskemu laboratoriju radi strokovnega preizkusa umetnih sladil, če pa gre za jedi in pijače, ali so oslajene s sladkorjem ali z umetnim sladilom. Carinsko-kemijski laboratoriji so v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Skoplju, Splitu in Sušaku.
(*) Ko opravi carinsko-kemijski laboratorij strokovni preizkus v določenem roku, sporoči izid carinarnici ali oddelku finančne kontrole, od kogar je pač ogledke prejel.
(5) Po dobljenem izidu kemijskega preizkusa, s katerim je ugotovljeno, da to blago (jed in pijača) ni oslajeno z umetnim sladilom, izda carinarnica ali oddelek finančne kontrole kratko rešitev, sklicuje se na zapisnik in izid analize, in ugotovi, da v tem primeru določbe uredbe o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili niso bile kršene. Na to da carinarnica ali oddelek finančne kontrole izdano odločbo na znanje lastniku blaga in položi predmet k spisom, o tem pa obvesti upravo sklada.
(“) Kjer se z analizo ugotovi, da je blago oslajeno z umetnimi sladili, zasliši carinarnica ali oddelek finančne kontrole lastnika (po potrebi .tudi druge osebe ali pa opravi tu^li druga preiskovalna dejanja, ki imajo pomen za ta primer) o tem, kako je dobil umetno sladilo, in pošlje ves predmet razen ogledkov oddelku za carine za upravo sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili.
II.
(') Enako je ravnati tudi z blagom, za katero je podan sum, da je umetno sladilo, najdeno v notranjosti države pri osebah, ki niso upravičene za posest in promet z umetnimi sladili. Takšno blago se svojemu imetniku odvzame in se pošlje, ko sc prejme izid strokovne analize, s katero je ugotovljeno, da je dotično blago umetno sladilo, glavni carinarnici v Beogradu, da ga uniči. Uniči se vpričo enega člana uprave sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili tako, kakor to določi uprava.
(*) če se pa ugotovi s strokovnim preizkusom, da dotično blago ni umetno sladilo, ga je vrniti njegovemu lastniku na prosto razpolago.
(:l) Blago, za katero je podan sum, da je umetno sladilo, in je bilo najdeno v notranjosti države brez lastnika, se pošlje potem, ko se je spisal o tem zapisnik, najbližji carinarnici ali oddelku finančne kontrole. Carinarnica ali oddelek finančne kontrole odvzame po prejemu blaga en ogledek in ga pošlje najbližjemu carinsko-kemijskemu laboratoriju za strokovni preizkus, obenem pa zasliši zalotitelje in izvede preiskavo.
(’) Ce se ugotovi s strokovnim preizkusom, da je dotično blago umetno sladilo,, pošlje carinarnica ali oddelek finančne kontrole vse blago glavni carinarnici v Beogradu, predmet pa pošlje upravi sklada. V spremnem spisu, s katerim se blago pošilja, je navesti, da je bilo blago najdeno brez lastnika, in kraj, kjer je bilo najdeno.
(5) Če se ugotovi s strokovnim preizkusom, da najdeno blago ni umetno sladilo, ga je izročiti pristojnemu policijskemu oblastvu.
C.
(') Za odmero kazni iz člena 21. uredbe za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili služi za merilo: količina zalotenega vtihotapljenega blaga; ali je oseba, za katero gre, že bila kaznovana za tihotapstvo; in ostale okolnosti, ob katerih je bilo tihotapstvo izvršeno in blago zaloteno.
(-') Ko prejme uprava sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi.sladili predmet, ga vpiše v svoj vložni zapisnik.
(:|) Po prejemu predmeta pripravi uprava, ko je predhodno ocenila, ali pribavljeni dokazni material zadošča, potrebni predlog in rešitev o obsodbi, ki ju predloži načelnik oddelka za carine kot predsednik uprave ministru za finance v podpis.
(’) Rešitev obsega tčle podatke:
a) obdolženčevo ime in priimek, njegov poklic in stanoval-išče;
b) popis dejanja, ki ga je obdolženec storil;
c) dokaze, s katerimi se dejanje ugotavlja;
č) določbe, po katerih se dejanje presoja;
d) kaj se naj napravi z blagom;
o)	znesek denarne kazni, na katero se obdolženec obsoja;	1
f) število dni zapora ali policijskega nadzorstva, če bi se denarna kazen od obsojenca ne dala izterjati;
g) na koga in pri kom je vložiti pravno sredstvo, kako in v katerem roku.
(5) Za umetna sladila in s temi oslajene jedi in pijače, ki so najdene brez lastnika, se izda rešitev samo o blagu.
C) Ko se rešitev podpiše, se pošlje unikat carinarnici ali oddelku finančne kontrole, ki je vodil postopek, da ga vroči na reverz obsojencu, prepis pa se obdrži pri upravi sklada.
(7) Če se rešitev iz katerega koli razloga ne da obsojencu vročiti, se mu priobči po »Službenih novinah«. Taka priobčitev velja za polnoveljavno in teče rok za vložitev pravnega sredstva od dne, ko je bila objavljena rešitev tretjič v Službenih novinah«.
(8) Po vročitvi ali priobčitvi rešitve vrne carinarnicam ali oddelek finančne kontrole predmet z reverzom upravi sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili, kjer se hrani, dokler ne postane rešitev izvršna, bodisi da obsojenec ni vložil pravnega sredstva, bodisi z razsodbo državnega sveta.
(") Da je postala rešitev izvršna, ugotovi predsednik uprave sklada na njej pismeno. Nato pošlje uprava reši-
tev carinarnici ali pristojni davčni upravi radi izvršbe po določbah zakona o občnem upravnem postopku.
(l0) Ko se kazen izterja, pošlje carinarnica ali davčna uprava denar od izterjane kazni skladu za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili pri oddelku za carine ministrstva za finance. V spremnem spisu je navesti, da je bil izterjan denar od N. N., obsojenega z rešitvijo ministrstva za finance št po členu... uredbe o zatiranju
tihotapstva z umetnimi sladili. Ta denar se prevzame s knjigo za vrednostne pošiljke pri skladu za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili.
(u) Če se ne da kazen izterjati iz J/3 obsojenčeve imo-vine, vrne carinarnica ali davčna uprava, kateri je bila poslana obsodilna rešitev radi izvršbe, predmet upravi sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili in pripomni, da se kazen ni dala izterjati. Minister za finance izda na predlog uprave sklada rešitev o premembi denarne kazni v zapor ali policijsko nadzorstvo.
(u>) Oseba, kateri je bila premenjena denarna kazen v zapor, se napoti na prestajanje kazni v najbližje sodne zapore. Stroški za prestajanje zapora se izplačajo iz sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili v znesku, kakor je to določil minister pravde za obsojence v območju posameznih apelacijskih sodišč.
(13) Urad, ki mu je bila poslana rešitev radi izvršbe, obvesti upravo sklada, da je obsojenec zapor prestal.
(u)	Če se premeni denarna kazen v policijsko nadzorstvo, obvesti uprava sklada o tem pristojno policijsko oblastvo, to pa obvesti upravo sklada, da se je policijsko nadzorstvo opravilo.
Č.
I.
(D Uprava sklada opravlja posle, ki so ji predpisani z uredbo o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili, pri oddelku za carine ministrstva za finance.
(-) Načelnik oddelka za carine sklicuje kol predsednik sejo uprave po potrebi in nujnosti poslov ob najprimernejšem času, pri čemer naj pazi, da ne bi trpeli škodo ostali državni posli.
U) Uprava sklepa z večino glasov. Pravnoveljavno pa lahko že sklepa, če je navzočna polovica članov in še eden.
U) Referent razdelka za zatiranje tihotapstva pri oddelku za carine pripravlja gradivo, o katerem se naj odloča v sejah uprave, in vodi o tem zapisnik.
(5) Zapisnik podpišejo vsi člani uprave, ki so bili pri seji navzočni.
(“) Odločbe, izdane po zapisnikih v imenu uprave, podpisuje načelnik oddelka za carine kot predsednik uprave ali njegov namestnik.
TI.
Uprava sklada ima svoj vložni zapisnik in vpisuje vanj vse dopise. Spisi, ki se vpisujejo v ta vložni zapisnik, imajo oznako »V. S. št...
D. I.
C) Računsko-blagajniške in knjigovodstvene posle opravlja uprava sklada po blagajniku in knjigovodji sklada. Uprava sklada ju imenuje izmed carinskih uradnikov, ki službujejo v Beogradu; to svojo dolžnost opravljajo poleg svojo rodne dolžnosti.
(3) Blaga,jnik in knjigovodja sklada sta odgovorna za svoje poslovanje upravi sklada.
II.
Računsko-blagajniški in knjigovodstveni posli sestoje iz:
1. zbiranja sredstev sklada;
2. opravljanje izplačil iz sklada;
3. knjigovodstva sklada;
4. Državna hipotekarna banka izplačuje po nalogih predsednika uprave blagajni sklada potrebne zneske za tekoča izplačila.
Blagajna sklada prevzema te zneske s knjigo za prevzem vrednostnih pošiljk.
• III.
Za tekoča izplačila sme imeti blagajna sklada v blagajni do 50.000 (petdeset tisoč) dinarjev.
Izplačila iz sklada se opravljajo po sklepih, izdanih po členu 34. uredbe.
Na vsak sklep uprave ali predsednika uprave sklada se izda izplačilni nalog. Izplačilni nalog navaja: komu je treba izplačati, za kaj in koliko. Izplačilni nalog podpiše predsednik uprave ali njegov namestnik.
Izplačilo se opravlja na likvidne izplačilne listine.
Ob izplačilu je treba paziti na prepovedi tudi brez naloga uprave sklada. Odtegnjene vsote pošilja blagajnik vsak mesec tistim, na katerih račun je bila prepoved izvršena; tiste zneske pa, ki so določeni kot dohodek v državnem proračunu, izroča osrednji carinski blagajni v Beogradu.
Radi lažjega ravnanja z denarjem in izplačevanja zuriaj sedeža sklada uporablja blagajna sklada čekovni promet.
V ta namen si da odpreti uprava pri Poštni hranilnici čekovni račun.
Izplačila iz čekovnega računa opravlja Poštna hranilnica po blagajnikovem nalogu.
V čekovnem računu se sme imeti vsota do zneska 50.000 (petdeset tisoč) dinarjev.
IV.
Uprava sklada ima svoje lastno knjigovodstvo.
Blagajniške knjige morajo biti vezane, paginirane in od predsednika uprave sklada potrjene. Njih raba ni omejena na dobo trajanja ne proračunskega ne koledarskega leta. Knjige se sklepajo vsak mesec.
Knjige in ostali potrošni material se kupujejo iz sredstev sklada.
Vsako vplačilo in izterjava oz. vsaka vknjižba mora biti dokumentirana.
Redni pregled knjig in blagajne se opravi vsakega i. dne v mesecu, ko se sklenejo knjige, izredni pa po potrebi. Izvršeni pregled in najdeno stanje se ugotovita v blagajniških knjigah. Pregled opravlja predsednik uprave sklada.
Pregledane listine in uporabljane knjige so računski arhiv, Listine, urejene in spravljene v fascikle, kakor tudi knjige se hranijo v ministrstvu za finance, oddelku za carine, pri upravi sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili po predpisih občne uprave.
V Beogradu, dne 2. marca 1937; št. 4820/1 V.
Minister za finance Lctica s. r.
173.
Ratifikacija
konvencije, s katero se določa naj nižja starost za otroke, ki sc pripuščajo za mornarsko delo, usvojene kot osnutek konvencije po mednarodni konferenci dela v drugem zasedanju dne 9. julija 1920, po Braziliji.1
Glavni tajnik Društva narodov je obvestil z dopisom S. 1. 113. 1936. V. z dne 8. julija 1936 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Brazilija dne 8. junija 1936 konvencijo, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki se pripuščajo za mornarsko delo, usvojeno kot osnutek konvencije po mednarodni konferenci dela v drugem zasedanju dne 9. julija 1920.
Kraljevina Jugslavija je ratificirala to konvencijo dne
1.	aprila 1927; razglašena je v »Službenih novinah« št. S5/XXII z dne 30. aprila 1927.'-
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. julija 1936; pov. št. 17.233/1.
174.
Pristop
Velike Britanije za ozemlje otoka Norfolk in mandatno ozemlje Nori h konvenciji za zaščito industrijske svojine, podpisane v Haagu dne 6. novembra 1925.3
švicarsko poslaništvo v Beogradu javlja z dopisom P-8-1 z dne 6. julija 1936 ministrstvu za zunanje posle, da je obvestilo poslaništvo Velike Britanije v Bernu z dopisom z dne 18. junija t. 1. švicarski zvezni svet o pristopu Velike Britanije h konvenciji za zaščito industrijske svojine, podpisane v Haagu dne 6. novembra 1925, in to za ozemlje otoka Norfolk in mandatno ozemlje Nori. Po tretjem odstavku člena 16. te konvencije dobi ta pristop veljavo mesec dni po dnevu notifikacije, t. j. izza dne 29. julija 1936.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 29. oktobra 1928; razglašena je v »Službenih uovi-nah št. 223/LXX VII z dne 26. septembra 1928.*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 14. julija 1936; pov. §t. 17.421/1.
175.
1
Pristop
Velike Britanije h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in k naknadnemu zapisniku za Malajske države, Severni Borneo, Saravak in Tongo.5
Poljsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. 97 z dne 29. septembra 1936 ministrstvo za
* 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 31. julija 1936, št. 174/XLlI/474.
3 »Službeni list« št. 44/6 iz 1. 1936.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 31. julija 1936, št. I7d/XLI 1/471.
4 Prim. »Službeni list« št. 696/80 iz 1. 1936.
5 »Službene, novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	oktobra 1036, št. 239/LVIII/610.
zunanje posle, da je pristopila Velika Britanija h konvenciji 2a izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in k naknadnemu zapisniku, podpisanima v Varšavi dne 12. oktobra 1929, za tale svoja ozemlja:
1. Malajske države:
a) Zedinjene malajske države: Negri, Sembilan, Pa-hang, Perak, Selangor;
b) ostale malajske države: Johpre, Kedah, Kelantan, Perlis, Trengganu, Brunei;
2. Severni Borneo;
3. Saravak;
4. Tonga.
Po točki 3. člena 38. konvencije zadobi pristop veljavo v 90 dneh po 4. juliju 1936.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala gorenjo konvencijo dne 27. maja 1931; objavljena je v »Službenih noviuahc št. 124/XXXV1I z dne 5. junija 1931*
•m •mm ...  -
Banove uredbe.
176.
Denarne kazni
po poslovnem redu za industrijska podjetja.
Na odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 6. marca 1937, St. br. 17.044, opozarja kraljevska banska uprava dravske banovine \sa industrijska podjetja svojega območja, da morajo denarne kazni, izrečene zoper delavce na osnovi določila $ 310. obrtnega zakona zaradi pregreškov proti predpisom poslovnega reda, uporabiti le za zboljšanje razmer delavstva dotičnega podjetja in v nobene d.utge namene.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. marca 1937.
Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za socialno politiko jn narodno zdravje:
Dr. >Iayer s. r.
172.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 8022/1.
Občina Horjul v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta din	100'—,
c) od	100	1	piva din	50'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita	iu žganja din 5’—,
* »Službeni list« št. 50/8 iz 1. 1937.
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od	goveda nad 1	letom	din	15'—,
f) od	goveda pod 1	letom	din	10'—,
g) od	prašičev din	10'—,
h) od	drobnice din	5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. marca 1937.
II.	No. 8291/1.
Občina Ig v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 20 (dvajset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 I vina din 100'—, ,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—, * -
h) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. marca 1937,
II.	No. 5957/2.
Občina Leskovec pri Krškem v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 piva din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č) od goveda nad 1 letom din 25'—,
d) od goveda pod 1 letom din 15'—,
e) od prašičev din 15'—,
f) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'-.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 15. marca 1937.
II.	No. 4764/2.
Občina Prečna v srezu novomeškem pobira č proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1	vina din	100'—,
b)	od	100 1	vinskega	mošta din	100'—,
e)	od	100 1	piva din	50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 15'—, li) od drobnice din 5'—,
i)	od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. marca 1937.
II.	No. 4991/1.
Občina Slovenska Bistriea-okol. v srezu Maribor-desni breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 51 (ena in petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1 vina din 100'—,
b)	od	100 l vinskega mošta	din	100'—,
c)	od	100 1 piva din 100'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5‘—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—,
e) od goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od goveda pod 1 letom dih 5'—,	*
g)	od	prašičev din 5'—,
h)	od	drobnice din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1937.
IT. No. 8460/1.
Občina Stari trg v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 68 (šestdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 I vina din 100'—,
b)	od	100 1 vinskega mošta din	100'—,
c)	od	1001 piva din 20'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5,
d) od goveda nad 1 letom din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom din 5'—,
f)	od	prašičev din 5'—,
g)	od	drobnice din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—,
i) od 100 1 sadjevca din 10.'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. marca 1937.
II.	No. 8455/1.
‘ Občina Št. Janž na Vinski gori v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1.	74 (sedemdeset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1937,
II.	No. 8203/1.
Občina Št. Lambcrt v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 I vina din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta din	100'—,
c) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din	S'—,
č) od	litra likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 2'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. marca 1937.
II.	No. 8454/1.
Občina Šmartno v Rož. dol. v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine':
1. 85% (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 1001 vina din 100'—,
b) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
c) od goveda nad 1 letom din 20'—, č) od goveda pod 1 letom din 10'—,
d) od prašičev din 10'—,
e) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 16. marca 1937.
It. No. 7839/1.
Občina Žiri v srezu logaškem pohira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 15'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. marca 1937.
Izdaja kraljevska ban9ka uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. y Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mikalek y Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 24. kosu VIIT. letnika z dne 24. marca 1037.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 22071/1.	791	3-3
Razglas.
Z vlogo od 22. julija 103G sta prosila Karl in Pija Fischer, posestnika na Klopnem vrhu, za podelitev vodopravne dovolitve za vodno napravo za hidro-centralo ob Lampretovem potoku (vulgo Keka potok) na gozdni parceli št. 1671, d. občina Ktimeh, last prosilcev. Trdni jez bo uvezan levoobrez.no na gozdno parcelo št. 4(17/1 d. obe. K umen, desno-obrežno pa na parcelo št. 754, d. obe. Smolnik, istotako last prosilcev. Gornje-vodni kanal je projektiran s prerezom 0*25X0'45 m in dolg 314 m. Nabiralnik vsebuje prostor za čiščenje vode s 6'40 nv' ter ima dolžino 8 60 m in širino 2'90 m. Prostotočni kanal iz nabiralnika ima prerez kot gornjevodni kanal 0*25X0*45 m ter dolžino 76 m in se končuje s cevno vijugo, da uniči energijo vode, preden se izlije v potok. Tlačni cevovod bo iz jeklenih cevi premera 330 mrn in dolg 109T5 m. Vodna naprava bo izrabila silo Lampretovega potoka s Franeisovo Spiralno turbino s horizontalno osjo in sicer, pri devetmesečni izrabili vodi Q=100)/sek in padcu b2=35*45 m bruto silo E=47’2 H P ati neto na osi turbine F n=31‘7 HP.
Na osnovi odredb § 1., odst. 2., točka a), zakona o ukorUčanju vodnih sil (»Sl. list« St. 333/52 iz 1. 1931.) odreja kralj, banska uprava v smislu odredb § 37. s pozivom na določbe § 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem
v sredo dne 31. marca 1937 s sestankom na kraju samem oh 13. uri.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila in zahtevke glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave ter se bo zaprošena dovolitev podelila, če ne bo pomislekov zbog javnih ozirov.
Upoštevala se bodo tudi pismena opozorila in zahtevki, ki se predlož.ijo kraljevski banski upravi, upravni oddelek, v Ljubljani do 28. marca 1937 ali vodij komisije do pričetka razprave (§ 38/5 zakona).
Načrti so od dne prve razglasitve v »Službenem listu« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1. h. (§ 37/5 zakona).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 9, marca 1937.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
I)r. Hubad s. r.
II.	No. 7351/2.	852-3-1
Razglas.
Tvrdka Vojnovič & Co., tvorniea vijakov in kisika iz Ljubljanc-Viča, prosi za dovolitev, da preuredi svojo vodno nu-pravo, ki stoji na Gradaščiei na parceli št. 69/1, k. o. Vič. Deli vodne naprave bi po preureditvi ostali bistveno isti kot dosedaj, pač pa bi preureditev obstajala v glavnem v tem, da se efektivni padec, ki nastane z regulacijo GradašČiee, dovoljeno z odločbo velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani od 16. septembra 1925, H. št. 477, bolje ukoristI do padca 3*40 m, mesto sedaj razpoložljivega padca 1'60 m. Vodna množina bi se okoristila do Q = 2.500 1/sek, ki je v Gradaščiei na razpolago in ki so more zaradi zajezilne naprave v Kožarjih pretakati po njeni strugi. Mesto sedanje Francis-turbine s stoječo osjo, ki ukori-šča pri devetmesečnem vodostaju sanio bruto E = 43 HP in pri maksimalni izrabi E — 55 HP, se vgradi dvojna Fram cis-turbiha z ležečo osjo. Ta turbina naj bi okoristila pri nizki vodi Q— 1.130 1/sek in uporabnem padcu h — 3*67 E bruto — 53 HP (E neto —■ 44 HP), pri devetmesečni vodi Q — 2.000 1/sek in padcu h — 8*4 rn E bruto — 91 HP (E neto m 4 «> HP), pri maksimalni uporabni vodni množini Q = 2.500 1/sek in istem padcu E bruto—113 HP (E neto—90 HP). Po cit. odločbi bi se gorenja gladina znižala od sedanje kote 293*31 m na koto 293*31 m, predvideni efektivni padec h — 3*4 m pa bi se pridobil z znižanjem spodnje gladine z Izvršeno regulacijo Gradaščice.
O predmetni prošnji se v smislu predpisov 4j 17., odst. 2., tč. a) ter §§ 37. in 38. zak. o okoriščanju vodnih sil (»Služb, list štev. 333/52/1931) odrejata krajevni ogled in razprava na mestu samem za četrtek dne S. aprila 1937 in po potrebi za naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem oh 8. uri.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v .Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine/, do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, viožiti: a) pismeno pri imenovanem tehničnem razdelku, kamor morajo dospeti najkasneje do dne 4. aprila 1937, b) pismeno pri kraljevski banski upravi dravske banovine, upravni oddelek v Ljubljani, kamor morajo dospeti najkasneje do dne
6.	aprila 1937, in c) pismeno vodji razprave do njenega pričetka. Končno morejo mejaši in interesenti uveljaviti svoje pripombe pri vodji razprave do zaključka razprave. Ce vse to opuste, se bo smatralo, da soglašajo z izvršitvijo projektirane preureditve predmetne naprave ter se bo dovolitev izdala ne glede
na poznejše ugovore, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1937.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r.
❖
II.	No. 8142/3.	877	3-1
Razglas.
Gašperlin Franc iz Predoselj št. 13 prosi za dovolitev, da preuredi svoji vodni napravi, t. j. mlin in žago, ki ležita ob potoku Beli. Preureditev bi bila v tem, da imenovani opusti zgornjo vodno napravo, ki stoji na parceli št. 145 k. o. Predoslje, ter da združi obe vodni moči pri spodnji vodni napravi, ki stoji tia parceli št. 142 k. o. Predoslje in ki je last prosilca. V prednji .namen hi se nekoliko preuredila vtočna naprava ter bi se po lesenem cevovodu v premeru 50cm obratovalna voda speljala v turbinski rov ob obstoječi spodnji vodni napravi. S Francis-turbino. z ležečo osjo bi se ukorištila sledeča vodna moč potoka: Pri devetmesečni vodi Q —250 1/sek in padcu h 6*27 m E bruto — 20*9 IIP ali na osi turbine E neto =; 17*7 HP; pri vsakoletni nizki vodi Q — 150 1/sek E bruto £= 12*5HP,E neto = 9*4HP in pri maksimalni uporabni vodi Q — 320 1/sek E bruto = 26*7 HP E neto — 21 IIP. Vodna sila bi služila za pogon žage z. 1 pol-nojarmenikom in 1 cirkularko ter za 1 brusilni stroj.
O predmetni prošnji se po predpisih § 17., odst. 2., tč. a) ter §§ 37. in 38. zakona o okoriščanju vodnih sil ( Služb, list st. 333/52/1931) odrejata krajevni
ogled in razprava na mestu samem za torek dne 13. aprila 1937 in po potrebi za naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 9. uri 15 minut.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju.
h tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, vložiti a) pismeno pri sreskem načelstvu v Kranju, kamor morajo dospeti najkasneje do dne 9. aprila 1937, b) pismeno pri kraljevski banski upravi dravske banovine, upravni oddelek v Ljubljani, kamor morajo dospeti najkasneje do dne
10.	aprila 1937, in c) pismeno pri vodji razprave do njenega pričetka. Končno morejo mejaši in interesenti uveljaviti svoje pripombe pri vodji razprave do zaključka razprave. Če vse to opuste, se bo smatralo, da soglašajo z izvršitvijo projektirane preureditve predmetne naprave oziroma naprav ter se bo dovo-
litev izdala ne glede na poznejše ugovore, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. marca i937.
Po pooblastilu bana,
načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
V.	No. 218/17.	844	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi v km 55'7885 drž. ceste št. 52
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. aprila 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 220.808 dinarjev 97 par.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 17. marca 1937.
*
K V-No. 2839/15—1937.	769	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za I. etapo vodovoda v Št. Vidu pri Stični
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan
27. marca 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 40’— med uradnimi urami istotam v sobi št. 46.	,
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 199.013—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1937.
III. No. 1774/1.	792
Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju dravske banovine
po stanju z dne 10. marca 1937.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Šmarje pri Jelšah: Sedlarjevo (Last-nič 1 dv.).
Steklina:
Maribor-desni breg:	Ruše	(Bezena
1 dvorec).
Dravograd: Brezno (Ožbalt 1 dv.).
Ptuj: Hajdina (Draženci 1 primer).
Garje:
Dravograd: Prevalje (Jamnica 1 dv.).
M e h u r č a' s t i izpuščaj:
Krško: Radeče (Ilotemež. 1 dv.).
Slovenj Gradec: Velenje (Velenje 1 dvorec, Pesje 1 dv., Preloge 1 dv., Podgorje 1 dv. in Stara vas 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Dobova (Mihalovec 3 dv., Sela 3 dv., Veliki Obrež. 1 dv.).
Celje: Braslovče (Sv. Rupert 1 dv.), Dobrna (Dobrna 1 dv.), Sv. Pavel pri Preboldu (Šešče 1 dv.), Sv. Jurij-okolica (Črnolica i dv.).
Konjice: Loče (Petelinjek 1 dv.).
Krško: Krško (Krško 1 dv.), Raka (Raka 3 dv.).
Ljutomer: Apače (Konjišče 1 dv.), Cezanjevci (Cezanjevci 1 dv.).
Maribor-desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv.), Slivnica (Orehova vas 2 dv.).
Dravograd: Crna (Črna 2 dv.), Ma-renberg (Gornja Vižinga 1 dv., Sv. Trije kralji 2 dv.).
Ptuj: Cirkovci (Mihovci 1 dv.), Cir-kovci (Stražgonjci 2 dv., Šikole 1 dv.), Leskovec (Mala Varnica 1 dv.), Oslu-ševci (Cvetkovci 1 dv.), Sv. Barbara v Halozah (Dolane 1 dv.), Št. Jan/, na Dravskem polju (Starši 1 dv.).
Ljubljana-mesto:	Ljubljana	(Ljub-
ljana 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Ljubljana: Št. Vid (Št. Vid 1 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Zg. šiška 1 dvorec).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I O 145/37-9.	874
Sklep.
V zapuščinski zadevi po Hamu Janku, trgovcu iz Ljubljane, bivajočem v Komenskega ulici št. 36. in umrlem tam
3.	februarja 1937, se na predlog priglašene dedinje zap. hčere nedol. Ham Elizabete, zastopane po koliz. skrbniku Prelogu Karlu, veletrgovcu v Ljubljani, v smislu § 106. nesp. post. pozivljejo zapuščinski upniki, da prijavijo in dokažejo svoje terjatve do zapuščine pismeno do 15. aprila 1937 ali pa ustno pri naroku, ki se odreja radi likvidacije prijavljenih terjatev na dan 15. aprila 1937 ob 9. uri dopoldne v pisarni javnega notarja Galleta Antona v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 5, kot sodnega poverjenika.
Upniki, ki ne bi prijavili svojih terjatev v določenem roku, se opozarjajo,
da nimajo nobene druge pravice, razen kolikor jim gre zastavna pravica, v primeru da bi bila zapuščina izčrpana s prijavljenimi terjatvami.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. L,
dne 14. marca 1937.
❖
III Og 4/37—5.	857
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Ermenc P'rane, rojen 9. novembra 1888 na Ljubnem, pristojen v občino Ljubno, srez Gornji grad, r. k., samski, po poklicu trgovski pomočnik iz Ljubrfega št. 8, sin pok. Ermenea Franceta in še žive Marije, roj. Cirej, je dne 12. septembra 1906 odšel za zaslužkom v Ameriko. S potovanja je poslal iz Inomosta eno dopisnico in kasneje, ko je prišel v Ameriko, je poslal pismo iz New Vorka nekako v mesecu oktobru 1906. Od takrat naprej pa se ni več oglasil, tako da o njem ni nobenega glasu že nad 30 let.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti po S 24., št. 1., o. d. /.., se uvaja na prošnjo Ermenc. Marije, Ermenča Josipa in Ko-pušar Marije, pos. v Ljubnem, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. J. Bogoviču, u pok. vodji zemlj. knjige .v Celju.
Ermenc Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. aprilu 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Colju, odd. III.,
dne 5. marca 1937.
III Og 10/37—2.	858
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Lončar Franc, rojen 20. novembra 1881 v škarnieah, nazadnje bivajoč v Dobjem, občina Planina pri Sevnici, je pred 30 leti odpotoval v Ameriko in ni
0 njem že 28 let nobenega glasu.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti po 4j 24., št. 1., o. d z., se uvaja na prošnjo Lončar Marije, preužitkarice, Voduce št, 16, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. J. Bogoviču, upok. vodji zemlj. knjige v Celju.
Lončar Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. aprilu 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd- L,
dne 16. marca 1937.
1 R 272/37-2.	>	875
Amortizacija.
Na prošnjo Brejc Zdenke, odv. pri pr. v Ljubljani, Bogišičeva 4. se uvaja postopanje za amortizacijo listine, ki jo je prosilka baje izgubila ter se njen imet-
nik pozivlje, da uveljavi v 6 (šestili) mesecih, pocenši 18. marca 1937, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je listina brez moči.
Oznamenilo: »Privrenjena priznanica
0 izvršeni subskripčijk 7% državnega investicijskega posojila št. 23, glaseča se na ime dr. Janka Brejca, ki je bila podpisana v septembru 1921. Ker to potrdilo ni vrednostni papir, je amortizacija dopustna.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 11. marca 1937.
1 940/36—5.	850
Dražbeni oklic.
D n e 21 .april a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Novi lazi vi. št. 75.
» Cenilna vrednost: din 13.798'40.
Vrednost priteklin: din 000'—.
Najmanjši ponndek: din 9.200'—.
Varščina: din 1.380'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 15. marca 1937.
Jj;
I 720/30.	588
Dražbeni oklic.
P n e 27. a p r i 1 a 1937 o p o 1 i devetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kremberg vi. št. 82.
Cenilna vrednost: din 15.059'40.
Najmanjši ponudek: din 10.040'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 19. februarja 1937.
Konkurzni razglasi
228.	872
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Remžgarja Ivana, gostilničarja in Irgovca v Xe rov niči, p. Grahovo.
Poravnalni sodnik: Slabe Franc, starešina sreskega sodišča v Cerknici.
Poravnalni upravnik: Kravanja Milan, trgovec v Cerknici.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču v Cerknici dne 29. aprila 1937 ob 10. uri.
Bok za oglušitev do 22. aprila 1937.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 20. marca 1937.
Por 9/37-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 853 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15, marca 1937.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.648,589.32801 (-	134.253-69)
Devize, ki riso v podlogi 634,080.102 49 (—22,594.404-20) Kovani novec 394,741.475’— (+16,721.608-50) Posojila . . . 1.691,585.013-94 (— 5,487.827-80) Vrednostni
papirji . . . 114,682.211-20 (—	55.444-90)
Prejšnji	*
predjemi
državi . • . 1.648 901.067-31 (+	46.604*63)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrerino-ti rezervo fonda 143,826.803"78 (— 1.178.208 76)
Vrednosti ostalih fondov ..	28,177.537-—(-	16.64068)
Nepremičnine .......... 157,178.201-69	(+	79.887’58)
Razna aktiva 928.982.954-03 (+40,687.277-24)
7.990.745.295-05
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180.000.000--
Ri‘, rvni
fond .... 155.787.884-93 (+	822.902-24)
Ostali fondi 30,616.10906 (+	14.081-44)
Novčanice v
obtoku .. 5.322,609.000-—(-36,804.400-—) Obveze na
pokaz . .1.989,265.594-99 (+45,188.370-78) Obveze z rokom ....	50,000.000--
Razna pasiva 262.466.706-07 (-]-18,848.143-40)
7.990.745.295-05
Obtok In obveze .... 7.311,874.594-99 Celotno kritje .. 28"97 70 Kritje v zlatu . . 28”39°/„
Obrestna mera:
po eskomptu . . po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirje ...... 6%
*
15238/37.	843
Razglas.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje v skrajšanem roku dobavo enega smetarskega voza.
Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu, najkasneje do 1. aprila 1937 do II. ure dopoldne
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 15. oktobra 1936.
Predsednik:
Dr. Adlešič Juro s. r.
1 No. 17.073/37.
376
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo strupa za razsteiiičcnje stanovanj v približni množini letnih 100 kg, franku Ljubljana. Ponudbe je staviti samo o takih strupih, ki so priznani po pravilniku o desinsekriji in desinfekciji, objavljenem v »Službenih uovinah« št. 49/Xlll/81, dne 4. marca 1931 (»SL list« št; 161/31 iz 1. 1931.).
Pravilno kolkovane ponudbe je poslati na mestno poglavarstvo (mestni fizikat) do 15. aprila 1937, na kateri dan se bodo ob 11. uri oferle komisijsko odprle.
Pogoji se dobijo pri mestnem fizikatu.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 22. marca 1937. Predsednik mestne občine ljubljanske: dr. Adlešič J. s. r.
T. No. 256/65.
*
Razglas
800a 2—2
o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 6. marca 1937, V. No. 129/2—16, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 38—110 državne ceste št. 50. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v ponedeljek dne 19., v torek dne 20. in v sredo dne ,21. aprila 1937. ■
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v prilogi k 22. kosu »Službenega lista kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 17. marca 1937, kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju, dne 12. marca 1937.
*
Štev. 394.
Razpis.
863
Občina Naklo, srez kranjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole, Varščina: din 5.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in' 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objav- tega razpisa
v Službenem listu* pri tej občini.
Občina Naklo.
dne 22. marca 1937.
No. 614.	848
Razpis.
Občina Studenec, srez krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika pripravnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje Sole. Pravilno kolkovane, lastnoročno pisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po
objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini.
Uprava občine Studenec, srez krški, dne 17. marca 1937.
•j.
No. 371.	847
Razpis.
Občina Zabukovje, srez brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina: din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po el. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Zabukovje, dne 17. marca 1937.
Razne objave
815
Vabilo na XII. redni občni zbor,
ki ga bo imela Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani
dne 13. aprila 1937 ob 10. uri v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50/1.
Dnevni red:
1. Pozdrav in nagovor predsednika.
2. Poslovno poročilo in predložitev bilance za leto 1936.
3. Poročilo revizorjev.
4. Odobritev bilance za leto 1936. in podelitev absolutorija.
5. Volitev 6 elanov upravnega sveta.
6. Volitev 2 revizorjev in njihovih namestnikov, kakor tudi določitev njihovih nagrad.
7. Slučajnosti.
Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru, le oni delničarji, ki polože najpozneje šest dni pred občnim zborom svoje delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, z ne-zapadlimi kuponi vred pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa v pisarni Kolinske tovarne hranil.
Ljubljana, dne 17. marca 1937.
Upravni svet.
*
862
Vabilo na XIV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Slavija« jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
T četrtek dne 15. aprila 1937 o poli desetih v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta in predložitev računov za XIV. poslovno leto.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
3. Predlog glede čistega dobička.
4. Dopolnilne volitve v upravni svet.
5. Volitve revizorjev in njih namestnikov.
6. Slučajnosti.
Po § 14. pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen za glasovanje, in sicer osebno ali pa po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je vsaj osem dni pred občnim zborom deponiral najmanj 10 delnic s še nezapadlimi kuponi vred na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih 10 delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice se deponirajo pri zavodovi centrali ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pri Vzajemno zavarovalni banki v Pragi.
V Ljubljani, dne 22. marca 1937.
Upravni svet.
*
871
Tvornica za dušik d. d., Ruše pri Mariboru.
Delničarji Tvornice za dušik d. d., Ruše, se vabijo na
XX. redni občni zbor,
ki se bo vršil v potek dne 23. aprila 1937 ob IBih v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1936.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1936.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in o bilančnem uspehu.
4. Volitev upravnih svetnikov.
5. Volitev računskih preglednikov za leto 1937.
Oni delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora (§§ 30. in 31. pravil), naj polože'svoje delnice s seznam-kom številk najkasneje do 17. aprila 1937 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podstavi položenih delnic se jim izdajo legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Vsakih 25 delnic upravičuje do onega glasu.
V Rušah, dne 22. marca 1937.
Upravni svet.
*	780-s-n
Poziv upnikom.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, reg. zadr. z o. z., se je razdružila in prešla v likvidacijo. — Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve.
Tinnauer Rudolf s. r.,
likvidator.
870
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano dne 28. novembra 1919, št. 577, od občine Griže, ter jo proglašam za neveljavno.
Dornik Alojzij s. r.,
tč. Sv. Pankrac, obč. Griže.
*
869
Objava.
Izgubil sem prometno tablico za kolo, evid. št. 68877, ter jo proglašam za neveljavno.
Kržišnik Franc s. r.,
Škofja Loka, Poljanska c. 19.
❖
859
Objava.	,
Izgubila sem poselsko knjižico št. 30, izdano od občine Moravče, ter jo proglašam za neveljavno.
Kuna var Marija s. r.
V
861
Objava.
Izgubil sem izpričevalo V. a razreda mestne ljudske šole v Ljubljani na Vrtači iz 1. 1923. na ime: Mandič Rudolf iz Trsta. Proglašam ga zn neveljavno.
Mandič Rudolf s. r.
793
Objava.
Izgubil sem registr. tablico št. 87524-5 za kolo, katero proglašam za neveljavno.
Tabor, dne 8. marca 1937.
Marko Franc s. r.
*
851
Objava.
Preklicujem veljavnost odhodnice (izpričevala) na ime Polanc Janez, Naklo, izdane dne 29. aprila 1920 na narodni šoli na Primskovem, srez Kranj.
Poljanec Janez s. r., služitelj banske uprave,
hudourniški odsek, Ljubljana.
*
860
Objava.
Izgubil sem odpustnico VI. razreda drž. osnovne šole na Viču iz I. 1925. ha ime: Popit Anton z Gline. Proglašam jo za neveljavno.
Popit Anton s. r.
*
855
Objava.
Izgubil sem orožni list štev. 436 ter legitimacijo za nošenje orožja štev. 24, izdana od sreskega načelstva v Litiji, ter ju proglašam za neveljavna.
Inž. Strzelba Oto s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mlhalek v Ljubljani.