87
Šopek Marijinih čednostij
VI. Ljubezen do bližnjega.
| akor je sv. cerkev odločila mesec maj češčenju Marijinemu, tako je mesec junij posvečen češčenju Jezusovega presvetega Srca. Na podobah je to sv. Srce obdano od plamenečega ognja. Ta ogenj razodeva Zveliearjevo ne-skončno Ijubezen do nas. Za nas je trpel Odrešenik grozne bolečine, za nas je umr! najbolj strašne smrti, tako, da je prelil zadnjo kapljico svoje svete krvi. Za nas je ostal v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. za nas se daruje pri sv. maši. Poleg Jezusovega Srca pa nobeno srce ni tako ljubilo Ijudij, kakor jih je ljubiio in jih Ijubi Marijino srce. ^larija nam je vzgled najpopolnejše Ijubezni do Boga. Marija nam je pa tudi vzgled. najpopolnejše ljubezni do bliž-njega.
Kako lepo je kazala to čednost že v svojih mladih letih! Sv. Ambroi pravi: ..Marija ni bila nikdar mrač-nega obraza, nikdar predrznega govorjenja. Kdaj je Ie s pogledom razžalila stariše? Kdaj je prišlo do naj-manjše nejedinosti mej nje in sorodnike?" Iz njenega življenja nam sv. evangelij pripoveduje zlasti dva zgleda velike Ijubezni do bližnjega. Ko je šla svoji teti Eli-zabeti povedat veselo sporočilo. katero ji je bil angelj oznanil, se ni precej vrnila, ampak je ostala pri teti tri mesece in ji je stregla, kakor dekla. In v Kani na Galilejskem je bilo njeno dobrotljivo srce precej ža-lostno, ko je videla. da je revnim, pa dobrim svatom zmanjkalo vina. Prosila je pomoči svojega božjega Sina in izprosila od njega. da je s čudežem pomagal v potrebi.'
Ljubezni do bližnjega pa Marija ni samo izvrševala v življenju, ampak jo razodeva posebno še sedaj v nebesih v korist nam, ki nas je na gori Kalvariji pod
88
križem sprejela za svoje otroke. Kaj ne, otrok, bolj te nihoe ne Ijubi kot tvoja mati ? Cudovito je, kar stori mati za svojega otroka.
V Florenoi na Laškem je nekdaj ušel lev in letal po mestu. Kdor ga je videi, je naglo bežal pred njim; le neko raalo dete se ie pvi vodnjaku še dalje igralo, ker niti ni slutilo, v koliki nevarnosti je. Pa ravno na

tega otroka plane lev, ga zgrabi z nogo in vrže ob tla, kakor da ga hoče raztrgati. Vse je mislilo, da je otrok izgubljen. Kdo bi si upal bližati in otroka iztrgati iz levovih krempljevr To bi bilo iti prostovoljno v smrtno nevarnost, brez upanja. rešiti dete. In vendar se hipoma odprd neka vrata in z neznansko hitrostjo plane iz hiše  mati  otrokova  in  z neustrajenitn pogumom  se
89
zakadi v leva, da bi rešila svoje dete iz krempljev. Od vseh stranij ji kličejo z oken, naj varuje vsaj svoje življenje, saj otrokovega itak ne more rešiti. Toda materina ljubezen ne posluša tacega sveta in se ne dd motiti, marveč z nadčloveškim pogumom se začne boriti z levora in sc junaško bori tako dolgo. da mu krvaveča iztrga svoje dele, ter mirujc šele takrat, ko vidi svo-jega ljubega otroka v varnosti.
To je storila mati za svojega otroka. Marija pa nas b o 1 j 1 j u b i, kakor more mati ljubiti svojega otroka, in to ljubezen tudi vedno razodeva. Kakor nas njena Ijubezen. ki jo je izkazovala do bližnjega, dokler je bila na zemlji. opominja, da jo posnemajmo, tako nas njena ljubezen, ki jo sedaj izkazuje, nam svojim otrokom, sili, da se s popolnim zaupanjem k njej zatekajmo v vsaki potrebi. Ona pomaga v dušnih in telesnih potrebah.
Slavni učenjak Albert Velikl se ima le Mariji zahvaliti, da je dosegel toliko učenost. Njegovi bogati stariši so ga poslali v Padovo v samostansko |olo, da bi se tam teraeljito izudil. Toda Albert ni mogel skoro kar nič napredovati, čeravno je bil zelo priden, ker je bil jako trde glave. Vsled tako počasnega in slabega napredovanja so ga sošolci zaničevali in zasmehovali. To vedno poniževanje in nagajanje ga je tako užalilo, da je sklenil zapustiti šolo in samostan. Ta sklep iz-vrši neko noč, ko je bilo prav zelo temno. Na ubežnem potovanju pa se mu prikaže ljuba Mati božja in mu obljubi, da bode od Boga prejel dar uoenosti in mo-drosti. Ker jo je vselej tako zvesto častil, mu je iz-prosila to milost od Boga. Zato naj se le vme nazaj v samostansko šolo v Padovo. Mladenič stori tako. Z neznansko lahkoto in temeljitostjo napreduje sedaj v vseh človeških vedah. Nikdar ni pozabil, da mu je Marija izprosila to posebno railost.                a. Stroj