za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, trtorejo i. t. d.
Izhaja dvakrat na mesec.
Velja za celo leta f. 2.
za V« ^a f- !• Društveniki dobivajo ga brezplačno.
Izdavatelj c. kr. kmetijsko društvo Goriško.
TTeooj VI. v Gorici dne 15. avgusta. Li.st 15.
Zapopadek:
1.	Razpis službe. — 2. Od c. kr. okr. glavarstva pismo zarad škr-latince. — 3. Iz kmetijske šole. — 4. Sadje za trgovino. — 5. Glavna vodila mlekarstva. — 6. Izlet na Razor.
Razpis službe
Glavni odbor je sklenil v denašnji soji, da se razpiše služba tajnika pri c. kr. kmetijskem društvu.
Po §. 32. društvenih pravil bo moral tajnik voditi zapisnike pri občnih zborih in odborovih kakor tudi odsekovih sejah, ure-dovati društven list v italijanskem jeziku in napravljati statistiko izvrševati naloge mu došle od odbora, kakor sploh skrbeti za dobro oskrbovanje društvene pisarnice.
Za to službo je odločenih 1500 fr. letne plače; po enoletnem dobrem in vspešnem delovanji bo služba zatrdno podeljena.,
Prosilci naj podajo prošnje z vsemi spričevali, s kterimi i-majo dokazati- za to potrebno sposobnost in znanje jezikov, do 31. oktobra t. 1. pri podpisanem predsedništvu.
C. kr. kmetijsko društvo
v Gorici 29. juli-ja 1875.
Predsednik:
GORO NI NI.
Tajnik:
Streinz.
— 114 —
Od c. kr. okr. glavarstva smo prejeli sledeče pismo, ktero tukaj objavimo, kakor veleva dopis:
V nekem vinogradu v Bontn pri B"!juncu (r.e daleč od Trsta) so zasledili eno na videz čudno spačeno trto.
Nj. eksc. gosp. namestnik je ukazal, da naj se ta trta pregleda. Našli so na njej nekaj, ki je bilo okroglo, še bolj ko grahovo zrno deblo, belo, po udertih mestih rdeče na eni strani pa z rjavkasto-zelenkostimi ščitki na pol pokrito. Ko so to reč natančno preiskali, pokazalo se je to-le:
To, kar ima okroglo podobo, so kupčki po kakih sto jajčk neke sorte škrlatnice (Schildlaus coccus) blizo '/j m-111 • (milimetra) dolzih. Jajčka so pomcrančaste barve in eliptične (pokrožne) podobe Zavita so v neko belo, gosto kosmato tančico. Uš je podobna dru-latnicam n. pr. koŠeniljkom, ktere jajčka, ki jih izvale sč sčitastim svojim životom na pol pokrivajo in potem na njih umer.ejo.
Kakor listne uši so tudi te njim sorodne škrlatnine rastlinam, n’ pr. breskvam, pomerančam, i. dr., škodljive, ker se z rilčastimi usti v bolj mehke rastlinsko dele zarijejo in sok, iz njih srkajo. Iz rastlinjakov jih odganajo stem, da debla in veje okrta-čijo, listje pa z gobo v tobočnici pomočeno operejo.
En kos pred omenjene trte so privezali k drugi rastoči trti v ta namen, da bodo opazovali, kako se skrlatničina jajčka razvijajo, pa tudi zato, da se bode videlo, ali se mlade uši, kedar se izvale, posebno na trti redijo, in ali so jej škodljive, ali pa, če na druge rastline preidejo.
Kmetovalcem bodi nasvetovano, da kakor hitro bi tu popisani mrčes kje zapazili, brž naj bližnji politiški gosposki to naznanijo, ter jej pošljejo tudi kosove bolnih rastlin, ki bi jih bile kake uši poškodovale. Gosposki bode skrb, da se poslane ji rastline preiščejo.
Iz kmetijske šole..
Gosp. F. Kuralt je dobil od c. kr. kmetijskega ministerstva denarno podporo, da potuje po Nemškem, posebno po Virtemberškem, Bavarskem in da obiše slavni zavod in sadjerejsko učilnico izvršenega po celej Europi slovečega pomologa dor. Lucasa v Beutlingen-u G. Kuralt bo popisal vsa žlahna ptu,a sadna plemena v knjigi „ umni sadjerejeca, ktero bo natisnila slavna družba sv. Mohorja, kar
— 115
bo veliko korstilo in pripomoglo k povzdigi sadjereje po slov deželah.
G. F. Povše potuje sthlaj p(. Gorenjskem, kdor pregleduje govejo živino, da sporoča potem o plemenih in njihovi vrednosti slav. c. kr. kmetijskemu miuisterstvu. Konec,, tek. mesca in v prih. mescu bo prišel v Tominške okraje: Tomin, Cerkno in Bovec, kakor tudi v Kanal in v Seža o.
Prve dni septembra se bodo na novo vpisovali in s rejemali učenci v kmetijsko šolo. Uradni razglas bo po domačih Pstih proglašen.
^f Sadp zft- trgovino.
Če je dobra sadna letina, je pa cena tako nizka, da nič no dobimo za sadje, pravi.o navadno naši gospodarji, ko ,1111 svetujemo, da bi še več sadnih dreves po mnogih do sedaj praznih pa za to jako sposobnih prostorih posadili; mi pa na to o Igovarjamo, da si moremo uze pomagati tudi o dobrih letinah, če le umemo sadje pravilno porabiti in hraniti. Prav bogatih sadnih letin ni ravno veliko in morda kmalo nastopi letina, v kteri ie zelo malo sadja n. pr. v predlanskem in lanskem letu je bilo malo češpelj, zato imajo letos toliko ceno. Kedor jih je umel dobro in pravilno sušiti, žanje letos lepe denarce zanje. Kedar je veliko orehov, plačujejo trgovci za cent orehov 6 fr., letos so po f. 12 in vendar zamoremo prav lehko orehe dobro posušiti, tako da jih moremo hraniti tudi par let, dokler ne pride viša cena.
Pa tudi za lepo sadje se vsikdar pošteni groši dobč, rečemo pa za lepo sadje ne za slabo, kakoršno imamo sedaj. Na Dunaju velja en lep jabelk 5—10 kr. na Ruskem tudi 20 kr. Južni Tirolci prodajajo dobre dišeče jabelke „rozmarince“ doma po 10 soldov. Treba tedaj v prvi vrsti skrbeti, da požlahnimo divjake z žlahnimi cepiči ali sortami, ktere so obrajtane v kupčiji.
Kar ne moremo frišnega spečati, treba hraniti in uže poznamo siedstva, s kterimi moremo do drugega poletja zdravo in nepokvarjeno ohraniti sadje. Glavno vodilo nam mora biti pri kupčiji se sadjem načelo, kterega se Francoski gospodarji držč, to je da v kupčijo naj se vsikdar zbrano in požlahneuo blago spravlja.
Francoski sadjerejci zbirajo naj lepše kose vsakovrstnega sadja, jih zavija je v fin papir in pošiljajo v daljne kraje tudi čez morje na Angleško, Rusko i. t. d,
116
Tudi Pemci pošiljajo zbrano sadje v severne kraje se ve da umejo sadje umno spravljati v obode. Pri tem treba paziti, da se ne tišči sad sada, zato je prav dobro, da se vsak sad zavija v tenek papir, ali da med posamesne plasti sadja pokladamo plast finega sena ali rezance, da se ne dotikajo in ne odergnejo posamesni kosi. Nekteri rabijo fino oblanje, sploh stvari, ktere branijo kvarjenje sadja, pa niso pretežke, da ne prouzročijo prevelikih voznih stroškov. Amerikanci pošiljajo sadje spravljeno v sodcih napolneuih z gipsom; na dno sodca pokladajo par palcev debelo plast gipsa, na to pride vrsta sadja, pa tako da se kosi ne dotikajo, zopet na to palec debela plast gipsa zopet sadje, tako da pod pokrovom sodca zopet gipsna plast leži. Tako zadelano sadje se prav dobro o-hrani, se ve da stane nekoliko stroškov, gips, ki je precej težak, torej tudi dokaj pomnoži vožne stroške. Za spravljanje sadja pa v domačih prostorih da se .zdravo ohrani do spomladi, ko je vedno uže dokaj veča cena za vsakovrstno sadje, je pa gips neprecenljiv, saj ni pri tem nobeno pogube, ker vsak umen gospodar potrebuje nekoliko centov gipsa za gipsanje deteljišč, senožeti in tudi v hlevu in na gnojišči ga potrebuje.	(dalje prih).
Glavna vodila mlekarstva.
1.	Predno greš mlezti. očisti in operi si roke in tudi vime krave ter molzi lepo in rahlo.
2.	Vsa posoda mora biti v naj veči snažnosti in rednosti. Vsa poškodovana posoda iz pocinjenega kositarja, ker v takih posodah se mleko hitro ohladi in tudi lehko smetano iz se loči; tudi je taka posoda terpežna in se prav lehko čisti.
Mleko za domačo rabo namen,eno pa v velikih posodah, ker s tem prihraniš nekoliko denarja, časa in prostora.
3.	Zehtar, v kterega molziš, naj ima določeno mero, da boš lehko vedel, koliko si namolzil mleka od vsake krave.
4.	Nikdar ne smeš postavljati z mlekom napolnenih posod v zatuhiih smrdljivih in zaprtih hramih, ker to je grdo, škodljivo celo tudi zdravji.
5.	Mleko naj hitreje smetano loči, če ga hitro ohladiš torej na hladno staviš.
6.	Mleko moraš hraniti v hramih, ktere vsak dan in večkrat prezračuješ, da so suhi in snažni. Po leti zapiraj okno mlekarne
— 117 —
izbe čez dan, na večer pa odpiraj in zadelaj okno s pajčolanom za-rad silnih muh. Če imaš priliko dobivati studenčne mrzle vode, stori to in skrbi da ohlajuješ z njo hram ali da latvice stavljaš v mrzlo vodo.
7.	Skrbi, da se v 36 urah smetana zbere, da imaš sladko ne pa kiselo smetano.
S. Oe imaš precej smetane, izdeluj-jo vsak dan sprot v pater, ker iz stare kisele morda tudi uže plesnjave smetane boš dobil slabo maslo. Za izdelovanje smetane je naj primerniša toplina od 10—12° E,. Ne zanašaj se na lastni čut, ampak pazi na toplomer, ki edini ti bo pravo in resnično stopinjo topline kazal.
9.	Če iz putra napravljaš maslo, moraš puter prav pridno gnesti, da ga ločiš kolikor mogoče vse vode in vodenih delov. Le prav trdno zgneten in osušen puter ostane trpežen in zdrav. Če ga hočeš frišnega hraniti, moraš ga tudi osoliti.
10.	Delaj na to, da se mlekarji ene vasi združite in skupaj izdčlujete maslo.
11.	Skupne rnlekarije prihranijo dokaj pohištva,	dela	in
mnogo	drv,	izdelujejo boljše maslo, iu	v obilniši množini,	tako	da
zanj lahkeje večega kupca dobč.
12.	Putra ne hrani prestarega,	ker kaj rad žaltov	in kisel
postane, kakor se navadno po planinah	godi, kder nabirajo	puter	od
več tednov skupej.
13.	Izvršuj nove mlekarske stavbe po novih načertih, n. pr. da napraviš obzidan kotel, hladen pa suh hram in klet priskrbljeno s hladno studenčnico in tudi z ledom, kterega hrani v ledenici, da zamoreš mleko hladiti z ledom po nasvetih slavnega švarca, ki svetuje, da se mleko v posodah visokih nalito postavlja v vodo, ki jo z ledom ohlajena, da se bolje loči smetana iz mleka.
14.	Ledenico kaj lehko napraviš, ker ni ti treba velikih pod-
zemeljskih prostorov. Posebno v hribskih planinskih krajih to lehko priskrbiš.	»Adolf Trintl."
Pr. Ldw.
Izlet na Razor.
(Potopisna č e r t i c a).
Spisal izšolani kmetovalec A. Podgornik.
(dalje)
Veslimo se na uže nam pripravljeno stanovanje, ter nekoliko
118
popravimo. Tudi nas je začel želodec opominjati na spnlnovanje naturnih tributov, kar smo pokorni spolnili. Ko je čez nekoliko časa odzvonilo k r10 maši," nas nij manjkalo niti tam. Kar se petja tiče, dobro, a za Tomince nezadostno. Po maši sčšli smo se z on-dotuim učiteljem g. Fajgeluom, ki je pretečeno jesen poslušal z nami kmet predavanj. Ob 3 urah gremo proti g. Kuraltu.
Zdaj je bil skupni obed. Pokosilu šli smo si ogledat lepo tominsko okolico z Grada (bližiiega hriba, na ko;em so razvaline nekdan e grašiue : tu sem si vrezal tu li brinjeVo gerjačo, ki mi je potem služila za palco). Dospevši domu, smo po večerjali ter vlegli k pokoju.
Drugi dan vstanemo zgodaj ter odrinemo ob 4 iz Tinina v Žabče in dalje navzgor. Posebnega mjsmo videli razim Dante-jeve grote, kder je valjda živel v pregnanstvu sloveči taljanski pesnik. Ceterta stacija je bila pri studencu, podložen je bil kombač, znamenje da hodijo sem po vodo iz švajcarije. Ko smo se nekoliko oddahnili, napili smo se jako hladne vode (It. 3°) Cez Vi ol) Vi na 12) ure bili smo v razorski švajceriji. Ko sem šel potem sedet v travo ter gledal v doline pred sabo, prišle so mi nehote verzi visoko mislečega Boris Mirana:
Tu doli mi je mi soparno — tesnd,
Tu dihajo sape čiste in zdrave Le dalje le višje! nizko pod mano Zemlje so temni obličje mi znano.—
Iz te visoke pesmi zbudi me Zuljan v travi ležečega, ko me je prišel klicat k obedu. Pri obedu so se nam razdelila pravila glede kuhanja m glede napravljanja sira. Po dva in dva morala sta kuhat, posodo omivat itd. Gospod Hitz nam je razdelil pa pravila. Do 4 ure smo ostali zdaj prosti.
II. Oddelek.
Ob 4. uri prignali so pastirji govedo in drobnico v staje. Potem so dobili vsak pest soli, da so dali kravam predno so začeli raležiti, da so jim rajši mleko pripustile. Molzli so v „kombače*, lesene posode, na enem kraju, višji ko na drugem, se železnim obročem.
Mleko se je takoj zvagalo ter precedilo v kotel. Kotel je bil
- 119 —
pokrit s pokrovom, ki je bil preskrbljen z luknjo, v kojo se je postavil cedilnik. Cedilnik je lijaku podoben, narejen iz kositra.
V grlu je priskrbljen cidilnik z dvetni, finimi drateuimi mrežicami, da se mleku vsaka nesnaga odstrani. Oe se mod mrežicama toliko nesnage nabere, da mleko skozi ne more, spereti se mrežici v vodi s krtačo. Ko je polu kotla mleka, zakuri so na ognjišči pod kotlom, ko pride pa mleko do cedilnika, postavi se na kotlov pokrov cedilnikova podlaga, da se more potem kotel mleka naliti.
Kotel obstoji iz treh glavnih delov. 1. Kotel sam, ki je iz kotlovine in se razim v velikosti od drugih kotlov nič ne razlikuje. 2. Obod, v kterem je kotel utrjen; navadno je iz grodlja (litega železa). V gornje žrelo postavi se hermetično kotel, na podlagi ima pa paralelogramno odpertino skozi ktero se ogenj na ognjišči ali do — ali izvoza. 3. Ognjišče ki je grodlasti voziček, ki se po šinah premika. Dno vožička je s paralelnimi odpertinami preskrbljeno, da more pepel odpadati, a zrak dohajati. Ognjišče seže do nekega dna oboda; med tem dnom in kotlom lovi se potom razvijajoča gor-kota. Dim je odpeljan skozi cilindrasti dimnik, ki se prične na nasprotni strani odprtine, v ktero se izvaža ognjišče.
Med tem časom ko pod kotlom gori, mora se poskusiti sirilo kar se tako-le stori:
Vzame se v posnemalko 7 žlic mleka; primeša se mu previdno ena žlica sirila. Ako je dobro sirilo, vsirilo se bode mleko ko prištejemo do 30 t. j. v 30 minutah. Ako se mleko prej vsiri, je sirilo premočno, treba stanjšati z vodo; ako je sirilo preslabo, treba ga pa več vzeti. Spozna se pa ali je mleko uže vsirjeuo, če se, ko se prišteje do 30, prereže masa v pcsnemalki se žlico, ter nekoliko nagne. Ako je sirilo premočno je pri 30 naštetih preterdo, kar seve le izurjen sirar precej zapazi, ako še nij vsirjeuo je masa bolj mehka, treba zatoraj več sirila vzeti. Srednjega sirila (ki vsiri v 30 minutib) vzame se za cent mleka Y2 litra tedaj en liter sirila za 2 centa mleka. Na Kazorju. smo morali vzeti pa poln drugi liter sirila za 2 stota mleka, ker je bilo mleko jako mastno. Razvidi se tedaj, da je sirilo odvisno le od kvalitete mleka, kar izurjen sirar spozna po skušnji in Laktodeusimetru (instrument s kojim se meri gostost mleka.
Ko se je vgrelo mleko do 24° R., se ognjišče izvleče ter vlije sirilo v mleko, ktero naj se med tem časom meša. Posoda v kteri je bilo sirilo, se oplakne (izpere z mlekom). Kotel se zdaj po-
— 120 —
krije ter pusti vse pri miru. čez '/^ ure ali kaj se zopet odkrije ter zreže vsirjena masa na ma|hne, enakomerne štirivoglate kose ^ zato pripravljeno leseno sabljo. Zdaj se začnejo s posnemalom'iz srede proti kraju vlačiti razrezani kosi: večji kosi se sč sabljo prerežejo. To se namreč dela, da se masa nekoliko zdrobi. Opozoruje se pa, da se to ne zveršuje pohitro, kajti mast ki se v vsirjeni masi nahaja, bi se s prenaglim trenjem spravila v siratko. Ko se je masa za silo zdrobila se neha drobiti s pasnemalko, a začne mešati s ternačem (orodje	za	mešanje pripravljeno);	početkom	počasneje iz
gore navedenega	uzroka a potem ko se je	sir utrdil, da	mastne
kapljice ne mogd iz sira, hitreje. Pri hitrem mešanji ločijo se maš čobne kapljice v siratko, kakor omenjeno ter jo naredi (župo) bolj belo. Ce pa ostane mast mlečna v siru je župa bolj zelenkasta. Meša in bije se	pa	toliko časa, da postane	zdrobljena	masa	grahove
debelosti. Ko se	je	to doseglo, se ognjišče	z ognjem	zopet	pod ko-
tel zapelje, da se masa do 42“ R ugreje, a mešati se mora vedno enakomerno s ternačem med tem časom. Ko se je masa ogrela do 42° R postane sir kar se spozna, da postane sir elastičen in da škriplje pod zobmi, ako ga žvečimo.
Izvleče se tedaj hitro ognjišče iz podkotla, ter počaka nektere minute, da se sir vleže na dno kotla. Potem gresta dva vsaki na eno stran kotla. Eden ima pert drugi železno žice. Prvi da drugemu pert a ta ga pomoči en konec v župo, ter ovije konec okoli žice. Zdaj potegne drugi prt k sebi in k višk potem pa pusti da ga drugi naupično potegne na dno kotla ter zajme kolikor mogoče ves sir. Vzdigneta ga na poveršje župe spravita skupaj, privežeta na kol, kterega vzdigneta na rame počakata nekoliko da se župa odteče in odneseta na mizo preše, kder je obod vže pripravljen na podlagi ter postavita s per-tom vred v obod. Potem se zajme še drugi sir, če ga je kaj ostalo ter dene prvemu v sredo: Zdaj se zaggre .previdno s pertom postavi nanj okrogel pokrov ter spusti prešne vuteže nanjega, da se kolikor mogoče vsa tekočina spravi iz njega. Gez pol ure se mu preloži pert ter se oberne gornja stran spodej, spodnja gore ter zopet preša. Zopet se ponavlja to čez eno, potem zopet čez 2 in slednič čez 4 ure. Zadnič se mu pert odstrani, da dobi gladko obliko.
(dalje prih.)
Zal: c- kr. kmetijsko društvo; odgovoru! urednik prof. F. POVŠE.
Tiskar Seitz v Gorici.