LUBLANSKE
NOVIZ
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 74*
Liiblana
Po Jerfti fe je rasglafilo, de franzosi v' otoki Korfu fo fe Rufsam podali, inu otok na gli-hanje zh^s dali.
Ngmfhke lublanfke novize pravio, de is Rima pifhejo, de franzoski general Joubert je vojfko napovedal Neapolfkim Kralu , inu to na povele is Parisa.
Po vfeh unajneh novizab fe najde upanje sa mir; franzosi/o fpft nekaj odjsnali v'R*; ftadti,
Dunej
\
Dunej /7. inu 21, Liftagnoja.
Feldzeigmafter general Vallis grgde is Be-liefkiga proti reki Lech pod Prinza Kari po-,vele.
General Venzel Colloredo je poftavlen sa " Komendanta na turfkeh mejah namgfti rankiga generala Devins.
Is Ogerfkiga je prepovedano vosi ti shito ven zhes morje na ptuje deshele.
Enajfti dan tiga mgfza pifhejo is Terfta, de Kufsi inu Turki fo perfhli pred sdaj| franzoske poprgd benefhke otoke Kerfu, Cerigo, i, dr. perpelali fo fe na 36. barkah, to je, enajlt verftneh, fhgftnajft frgdneh , inu fgdem maleh; sdaj bodo franzose ftifkali.
L ajhko.
Zisalpinzi fo namgfti od Bonaparte nareje-neh poftav druge nove is Parisa dobili; zhes le-tg nove fo bili vfi ludjg prafhani, al jeh ozhejo poterditi, al savrgzhi. Povfot je vgzhi del lud-Itva nove poftave savergel; al nizh majn vender fo Visharji v' Majlandu osnanili, de vgzhi del ludftva je dovolil, inu jeh poterdil. Is vezh krajov lo naproti pifali, inu rekli, de nemarajo sa nobene novine, kgr jim vfe ebvefelenje jem-lejo« Sraven pa ludi derejo, denarje molsejov laft ropajo, inu vfe prevrazhajo. '
Soldat- j
Sotdatje pa floje sa nove pfer.Sfgdbe, njih volenje je poterdilo vfe, kar je is Parisa bilo sapovgdaniga.
Terdnava inu brod Ankona je na boj per-pravlena inu snperta savolo ftraha pred angles-mi , Rufsi, inu Turki.
Malta je saperta od anglesov inu Portogal-zov, franzosi fe dershe v' terdnavah, al na piano polje fe ven neupajo; kmetje jih pobiajo; km g tam pa Anglesi inu Portogalzi j?fti pofhilajo. Franzosi imajo v'brodi Malta fh?ft vojfkneh bark , al one fe nemorejo ven na morje ganiti. Franzosi imajo upanje, de viharji mefza Kosaperfka bodo njih fovrashnike odgnali, inu njim dufhik fturili, de bodo fpgt j§(li dobili is Korfi-ke. She tri tavshent * franzosov je v' terdnavi Malta; al Nelson je fhtir freg3te poflal unim na pomozh, katiri Malta ftifkajo; tudi je vkasal franzose bombardirati.
Ena fhvgdifka barka je franzosam perpela-ja v'Malto 120. volov, inu drugi shivefh od Beja v'Tripoli; al kader je otla nasaj iti, fo jo Portogalzi vjgli, inu v'Sizilio gnali.l
Genovesarjam fo Anglejzi vojfko napovedali.
Franzia
Franzoske novize fo vender enkrat farne fposnale , de njih barke is broda Breft fo pobite, inu polovlene.
Po
Po Niederlandi fhe ni pokoj, deflih fi fran-arosi vfe persadgvajo, nevolne Niederlandze po-tolashiti, inu jih vgnati. Zhe jih v' enim kraji pobiejo, fpet v' drugim Niederlandzi vftanejo *, al vender nimajo leti nobene prave verfte med feboj, inu premalo v' rokah, de bi fe mogli ra-r^f franzosam vftaviti.
Franzosi fo v* fvojeh novizah en odgovor dali Turkam na njih vojfkno napovgd, kgr fi persadgvajo fkasati, de Turki fo poprgd vedeli sa franzosko mifel, de namrezh ti v' Egipt miflio ; tedaj jim franzosi to rgzh gerdo ozhitajo • Med tim fe vender boj? franzosi turfkimu pof-laniku kej shaliga fluriti, on hodi proft po Parisi okoli. Franzosi hodio krog njega , kakor ma-zhek okoli vrgle kafhe.
Brgftarfkeh defgt bark fo farne tri majnfhi nasaj perfhle, druge fo Anglejzi al vjgli, al po* topili.
Ehrenbreitftein franzosi fe smirej saperajo, v'Raftadti fe glihavzi sgovarjajo, de ni v* njih mozhi to terdnavo odpreti, temuzh de genera-lam flifhi, al jenati od Ehrenbreitileina, ,al pa ga ftifkati.
Visharjam v* Parisi fpgt nedopade, kar fe je na lafhkim po zifalpinii prenaredilo. Oni fi je-grajo s'novemi republikami, kakor s'fvinko; jeh fhtokajo, inu biejo femterkje , po tim,! kakor jim muha v' glavo pade.
Od
Od nepokoia v'Niederlandi pravio Visharji, de je hud, inu nevcjo, kako fe bode sate-rel; ozheio imgti poldrugi million liber , de bi fe mogli Niederlandzam s oper poftaviti."— Tudi po Parisi fe nepokoj zhuti; Parisarji fposna-jo, de jih vojfka dofti denarja inu kervi kofh-td, de je prevezh davka na novizh nalosheniga, kakorfhniga nifo od nekidaj plazhovali; de vender per vfim tim deshelne kafse prasne oftajaio. Sdaj miflio Visharji davke na okna, inu vrata nakladati.
Ludje tudi Visharjam ozhttajo, de fo Bona-parta sato v' Egipt poflali, de bi fe ga snebili '•> Visharji pa fe Ogovarjajo, inu pravio ; Bonaparte je fam rad fhel, fam filil, inu fam ni pokoja dal, dokler mu je bilo pervoleno.,
Raftadt.
6. Liftagnoja. Nemzi fo na franzosko odpoved, de fe nezhejo nizh vdati, to odgovorili:
Mi nemoremo na nobeno pametno visho sa-ftopiti, sakaj vi franzosi nizh raslozhniga odgovora nam nezhete dati, ampak po verhi naf s* grenkemi befedami pitate, kar je zhes vfo ftaro navado med takemi, katiri sa mir gliljjajo , inu fe med feboj fpofhtujejo, Mi fmo vfe na tanko raslozhili, kaj ozhemo imeti, tedaj bi radi vidi-Ji, de nam pokashete, v' kaj sa eneh befgdah mi saviamo , kakor nam vi ozhitate. Vi fte bili na vojfki frgzhni, vam je lahko; al mi moremo
vezh
vezh befedi govoriti, de vaf k' pametnim per-3 g nanj i nagnenfo; nifmo tedaj saftojn dolg odgovor dali. Ako nam rezhete, de glihanje predolgo vl^zhemo; pomiflite , de nifmo mi krivi, pomiflite, kaj fmo vam dosdaj she pervolili, i-nu zele velike deshele uni kraj Rajne puftili, deshele na lafhkim, dolgove vojfkne, inu tolikaj drugeh pravfz odpuftili. -Al je v'liani kdo tolikaj pervoliti, kakor fmo mi ?
t Al ni tedaj snamiue, de mir shelimo ? Al take rezhi nemoremo fturiti, katire nafhem de-shelam na tim kraji Rajne fmertno rano delajo, nafh notrajni mir podkopujejo J nafho zhaft do. litarejo, inu n?mfhki rajh k'nizh perpravlajo. Sa t£ pervolenja nimamo oblafti. Dolshni fmo sa nefrezhne ludi govoriti, dolshni fmo sa r^v-ne pobegnenze fkerbeti, de ob vfe fvoje ne pridejo. Vfelej je bila navada febi vezh rezhi is-govoriti, kaderkol fo fe deshele prozh dajale per glihanjah sa mir.
Bres vfe fkerbi poklizhemo na prizho vfe ludi fedajne inu perhodne; naj fleherni fodi , al ravnamo po pravizi inu pofhtenofti. Sraven pa tudi upamo, de bo^ete vi franzosi vender enkrat naChe bef^de bol febi k'ferzi vsgli, inu fpregledali, de fmo jenali, kar fmo narvezh mogli, de bodete s* nami fe fklenili, ne vezh fe pomifhlali, en per jasen inu sadoften odgovor nam dati.
Anglio.
Anglia.
Opravilnik indifke kompanfe v' mefti Alep-po v' Sirii je pifal 17. Kimovza v' London, on pravi: Bonaparte ima v'Kairo dofti dela, on preureja Egipt po franzoski navadi, poftavla nove visharie, tnu narvgzhi oblaft je dal v' roke dvema Judama inu enimu Koptu, katire Egiptovzi radi imajo shg od popr§d; ti fo Bonapartu dofti pomagali, ludftvo pregovoriti inupotolafhiti. A-rabzi delajo, kar morejo nadlgge franzosam, sla-fti med ineftmi Alexandria inu Rosetta al Bonaparte fi persadeva, Arabze istrgbiti.
Na 29. Liftagnoja je prasnik osnanen, sa sahvalo proti Bogu, savolo Nelsonoviga prema-ganja, inu savolo potolashenja vfeh puntarj v* Irelandi,
Is ngmfhkiga je perpelaniga slitiga slata i-uu frebra fto inu fhtirdefgt tavshent liber fter-linfkeh; angleška kupzhia nefe dofti denarjov', Obligazioni sa kapitale fo drashifhi poftali; vfe fcashe anglesam po frfzhi,
Ngmjhko,
Komendant v' Ehrenbreitftein je franzosam voshno po Pvajni saperl, keif mu franzosi nizh notri nepuftg shivesha, ne enkrat mefa sa bolnike.
V* Majnzi je fedemnajft franzoskih generalov , katiri mejo inu ftrashe na meji eden sa dru- * gim ogledvat hodio*
Osnani«.
Os nanilo.
Unidan je bil tem novizam en zgdelz per-loshen , kir fe osnani, de Modroftne bukve fta* riga Teftamenta fo v'krajnffcim jesiki naprodaj per vedovi Anna Pvaab na ftarim tergi Nro. 109. nesvesaneh kup je 30. kr. — Sdaj fe tg bukve vfim flovenzam perporozhg, ne Ig , kgr fo polne dobrih fvgtih naukov, temuzh tudi, kgr fo v' lepim zhiftim flovenfkim jesiki pifane; v' takim jesiki , kakor ga krajnzi po desheli govorg, kodar fhe nifo fpazheni od ngmfhine. Preftav-lavez teh bukv nekashe smirej s' perftam, inu negovorl, kakor poftavim nekatiri, kir ozhejo enako Nemzam rezhi: ta hlapez je vsgl to feki-to , je fhel na to dvorifhe, iuu je te dreva na tg polena rasfgkal; preftavlavez je vfe take inn druge nepotrgbne befgde venfpuftil; inu fe der-shal po tim, kakor ftoji' vera po krajnfkim v* fakriftifkeh bukvah, kgr je tako pifano, gmajno fvetnikov, odpufhanje grghov, gorivftajenjc me-fa, inu vezhnu shivlenje. Te rezhi povgm sa-volo uzhenih, katiri bodo moje novize brali,
Dalaj fo doftikrat befgde jejl, je, o, ti, mi, venpufhene, kirkol nifo potrgbne, inu med zhiftmi flovgnzi nenavadne.