DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 105. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 19th, 1929. LETO XXXI.—VOL. XXXI Resna beseda starega prijatelja in bivšega uradnika našega lista Lorain, O. Jutri se vršijo volitve v Clevelandu, in te volitve niso samo vzbudile zanikanja med Slovenci v Clevelandu, pač pa tudi po ostalih slovenskih naselbinah, kajti te Volitve so velikega pomena tudi za nas vse, ko gledamo n? Cleveland kot na našo slovensko metropolo, na katero smo vsi ponosni. Cleveland je zadnjih trideset let sijajno napredoval, raste! je in se širil, in z njim je rastla tudi slovenska naselbina ter blagostanje Slovencev v Clevelandu, tako da so naši rojaki v Clevelandu v resnici lahko ponosni na svoj napredek, kate ^ega so dosegli v teh letih. Mesto Cleveland je napravilo velik korak k napredku, ko je pred petimi leti sprejelo nov carter za mestno vlado, in je prišel manager sistem vlade na • krmilo. To je bila velika korist za mesto. Pri tej spremembi ste imeli tudi vi Slovenci velike zaslugo, in prepričan sem, d« je sprememba vlade vam velike koristila. Kakor hitro je prišel manager na krmilo vlade, se začeli sprejemati Slovence na delo v mestne službe, česar prej Pod županskim sistemom niste nikdar imeli. . Župani so znali za Slovence le tedaj, kadar se je šlo za obljube pri volitvah, a ko so zmagali, vas niso nikdai Poznali. Ko se je lansko leto naprav Ijal napad na managerja in niestno vlado, ste zopet vi, elevelandski Slovenci, imeli veliko zaslugo, da ste ta napad odbili, ker ste šli kot vojščaki v vojno, da se ohrani to, kar ste pomagali sestaviti, ker ste čutili, da je bil napad na mestn-carter, tudi napad na vas. Slovenci, rojaki, ki ste zadnjih pet let sami videli spremembo pri mestni vladi, kako so vas vpoštevali, povsod, nc samo ob času volitev, ampak j-udi dejansko pozneje, dane? lrnate vposljenih pri mestni vladi nad 200 Slovencev pri raznih službah in delih. To je živ do-kaz> kako so Slovenci vpošte-Vani Pri sedanji mestni vladi in prir Poslovodju Mr. Hopkinsu, vse te pridobitve se bo vršil boj 20. avgusta, kajti sovražniki Carterja, managerja in j'as. Slovencev, so se zakleli, da nočejo porušiti sedanjo vlade napredka in 'zopet vzpostaviti stari koruptrii Sistem, katerega So imeli pod starim županskim sistemom. Porušiti hočejo to |far ste vi pomagali zgraditi, . kar ste vi pridobili, in priše, Je čas, da nastopite vsi kot en mož na brailik za sedanji manager sistem, in v torek, 20. avgusta, glasujte vsi "Against the Amendment" Pokazali boste s tem, da znate obdržati, kar ste si postavili, in da znate tudi braniti pridobljeno zmago. Da ste v zadnjih Petih letih napredovali, to do-wo vsi veste. Vsaj ste bili u-poštevani od mestne vlade in od managerja, ki je bil slovenskemu narodu in vsem društvom vedno izvanredno naklonjen. Vaši ljudje, vaši rojaki, ki so v mestnih službah, va? kličejo in prosijo, da jim pomagate s svojo glasovnico, kaj- ti oni vedo, kaj je mestna vlado v Clevelandu za Slovence. Saj celo mestna vlada naklada svoj denar v vaš lastni denarni za vod, v North American banko, kjer ima mesto danes §200,000 permanentno naloženega denarja. In ta banka je izključne last Slovencev v Clevelandu. Te so dokazi, ki se ne dajo ovreči, in vsak trezno misleč človek jih mora upoštevati. Zato pa Slovenci v Clevelandu, pokažite sedanji mestni vladi popolno zaupanje in vsem za napredek vnetim drugim državljanom v Clevelandu, da se vi zanimate za napredek mesta in za boljšo bodočnost mesta, ter ste /vedno pripravljeni iti v boj za carter in vlado, ki vas je vselej priznala. Da bo vaš glas v torek uspešen, naredite križ tam, kjer stoje besede: "Against the Amendment" Prepričan sem. da bo zmaga na vaši strani, ako boste vsi izvršili svojo dolžnost ter se v polnem številu udeležite volitev, ki so po mojem mnenju najbolj važne, kar ste jih imeli v zadnjih 30. letih. Napisal sem te vrstice, ne radi lastne koristi, ker jaz kot v Lorainu bivajoč državljan nimam nič od tega, ainpak ko sem čital v "Ameriški Domovini.' za kako Velike koristi naših bratov se gre v Clevelandu pri teh volitvah, ker vem, kako teško je tujerodcu in njih otrokom dobiti delo pri mestnih službah, sem se odločil, da napišem te vrstice. Veseli me, ko vidim, kako se vaš "asopis zaveda svoje narodne in državljanske dolžnosti v Clevelandu, in jih izvršuje v polni meri. Ako zmagate sedaj, boste zmagali za svojo lastno stvar. Želeč vam popolne zmage, ostajam vaš stari pri-jjatelj Joseph Svete. KAKO SE VOLI! Jutri boste v volivni koči dobili v roke samo en volivni listek. Na tem listku je vprašanje, ali ste za manager sistem vlade ali za staro kliko izkori-ščujočih politikantov. Pazite na glasovnico! Naredite križ pred sledečimi besedami : "Against the Amendment." S tem boste prihranili stotinam Slovencev, ki so v mestni službo, njih kruh. Obenem pa boste imeli zavest, da ste volili za napredek in poštenost. Ne dajte se preslepiti od nikogar. Mi vam iskreno in pošteno svetujemo. "Ameriška Domovina." Smrt v vodi. Preteklo sredo je utonil 10 j letni Ralph Agnič. Njegovo j truplo so našli šele v soboto opoldne, daleč proč od mesta, kjer se je pripetila nesreča. Družina Agnič stanuje na 715 E. 156th St. Ranjki zapušča stariše, štiri brate in' eno sestro. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina $ Sons. STRIC SAM SE GLEDA V OGLEDALO, KER SE ČUTI KRIVEGA! Ako ne želite 20 milijonov novega dolga, tedaj boste volili jutri za vlado napredka in reda Jutri so volitve, volitve ta-( ko važne za' Cleveland koti jih nismo imeli zadnjih 25 let. Šlo se bo za spremembo mestnega čarterja. Vprašanje pred volivci je čisto in i jasno. Samo en volivni listek boste dobili v roke, in na j njem bo razlaga spremembe mestnega čarterja. Ali naj | obdržimo sedanjo. vlado na-' predka in reda, ali naj jo za-| menjamo z nekaj absolutno negotovim, ali naj izročimo mestno vlado v roke starih in prefriganih politikantov, k; imajo polna usta obljub in j fraz, v resnici pa jim je samo i do tega, da se prikopljejo do vlade, katero bodo potem, kot v preteklosti, tako tudi v bodočnosti izkoriščali. M> , Slovenci smo od sedanje via de dobili mnogo,; zelo mnogo, j česar nismo prej dobili od | nobene vlade, in mnogo bo-: mo dobili še v bodočnosti, ako ' ostane sedanja vlada. Mi ve-i mo, da bomo zmagali, ako gredo naši ljudje v volivne i koče in oddajo svoj glas. Koče so odprte od pol 7. zju traj do pol sedmih zvečer, in bomo že vedeli ob 8. uri zve čer v torek za rezultat, kei štetje bo kratko. Slovenci \ širnem Clevelandu, kttčemo vam: Pojdite in volite! Ni kar ne ostanite doma! Gre se za stotine vaših ljudi, gre j se za njih kruh, gre se za napredek in red. Še vselej ste se odzvali, kadar se je šlo za dobro stvar, in vemo, da bo- ste tudi sedaj pomagali, da ostane vlada, ki je prva v 2godovini mseta priznala nas in z nami sodelovala!1 Naredite križ tam, kjer boste videli besede: AGAINST j TI-IE AMENDMENT. Na- i redite križ pred temi beseda- , mi, in s tem boste volili za va- j šo boljšo bodočnost in napre- j dek. To je naše pošteno in iskreno mnenje. Volit'* j "Against the Amendment." Se ne boje roparjev. Mary Hrovatin, ki je starJ 13 let, in je najstarejša hčer ka Mr. in Mrs. Lovrenc Hro-•vatin, 1121 E. 66th St. se je preteklo jutro zbudila in za-J gledala v sobi roparja, ki je ?. j električno, svetilko brskal poj sobi. Toda mična Mary se n; i prav nič zmenila .za roparja. | Niti vzdihnila ni, pač pa se obrnila v postelji na drugo' stran in mirno spala naprej. Njena 9 letna sestrica Olga se j ni zbudila, pač pa ji je bilo hudo zjutraj, ko je Mary pripovedovala, da je bil ropar v sobi, češ, zakaj je ni zbudila, da bi še ona videla roparja Hrovatin je pripovedoval, da je prišel ropar že šestič v njih stanovanje, toda razven pai malenkosti doslej niso ničesar pogrešali. . Volivne koče. Jutri, na volivni dan, bodo volivne koče odprte od pol sedmih zjutraj do pol sedmih zvečer. Vsak, kdor je volil lansko leto novembra meseca, je upravičen voliti, ali pa tudi oni, ki so se zadnji teden registrirali. V 23. var-di je 5900 registriranih volivcev. Pričakuje se, da bo od danih 100.000 glasov v mestu Postava v Maple Heights. Vaški očanci v Maplc Heights, kjer biva stotine naših ljudi, so naredili postavo, glasom katere je kaznovana oseba, ki gre preko ceste, kadar je rdeči signal nasproten, z $1000 kazni. Povožen otrok. Josephine Urankar, 6 lel stara, 4017 St. Clair Ave. je dobila teške poškodbe na gla vi v petek, ko jo je pred nje no hišo podrl truk na tla. Voznik truka se niti ustavil ni, pač pa divjal naprej. $19,000,000 dolga. Ko se je Harry L. Davis umaknil iz svojega županskega urada leta 1920, tedaj je zapustil mestu $19,000,000 novega dolga, ki ga je naredil tekom svojega županova nja. Še danes moramo plačevati obresti na ta dolg in na glavnico. Sedajni mestni manager ne samo, da ni na-( redil dolga, pač pa izkazuje, vsako leto preostanek v mestni blagajni. Menda v očigled teh dejstev ne bo teško se odločiti, kako se bo volilo v torek. Za dolgove gotovo ne! Ford in Lindbergh. Prihodnji teden prideta v Cleveland Chas. Lindbergh in Henry Ford. Oba prideta sem iz Detroita. Udeležila se bosta ogromne mednarod- Graf Zeppelin je dospel naJaponsko Tokio, Japonska, 19. avgusta, pondeljek. Ob 1:50 zjutraj so opazili nad tukajšnim zrakoplovnim pristanom zrakoplov Graf Zeppelin, ki je na ta način prepljul 7000 milj dolgo pot preko Evrope, Azije, Rumenega morja in srečno dospel na Japonsko. Z zra koplovom je vse v redu Nikdar v zgodovini človeštva se ni še pripetilo, da bi kdo naredil enako pot. Pričakuje se, da ostane Graf Zeppelin do četrtka v Tokio, da se preskrbi z živilom in kurivom, nakar se poda na pot preko Pacifičnega oceana v Los Angeles, kamor namera va dospeti v nedeljo. -o- Newyorski pastor obdol žen nepostavnega zdravljenja New York, 17. avgusta Urad državnega generalnega pravdnika naznanja, da je dal zapreti pastorja James Emp ringham, ki je obdolžen, da je nepostavnim potom vodil zdravniško kliniko, kjer je bolnike telesno preiskoval Prakticiral je zdravništvo. ne da bi imel državno dovo ljenje. Pastor še ni zaprt dasi je zaporno povelje izdano. V kratkem se vrne i? Reno, Nevada, kamor je šel, da dobi razporoko od svojr žene. Pastor je bil prej pred sednik Anti-saloonske lige in je z največjim fanatizmom se potegoval za uspeh prohibi ciie. ne zračne dirke, ki se prične v soboto. Popravljena pomota. V prvi izdaji dnevnika "Ameriška Domovina" pod sliko delavcev Euclid Foundry Co. se je pomotoma izpustilo imena dveh direktorjev in sicer Frank Stupica in John Punčoh. Pardon, please! Smrtna kosa. > V nedeljo je umrla Marija Mišmaš, rojena Zupančič, so proga, stanujoča na 1119 E 72nd St. Ranjka je bila doma iz vasi Tisovec, fara Struge. Doma zapušča očeta in enega brata. V Ameriki je bivala 25 let. Tu zapušč? soproga Leopolda, sina Edvarda in Leopolda, hčerko poročeno Angela Pierce it1 hčerko Ivano ter sestro Frances Ferkulj. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj pod vod-, stvom A. Grdina & Sons Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše iskreno so žalje! Nagla smrt. Umrla je v pondeljek zjutraj ob 3. uri Marija Količ, roj. Meštrovič, rodom Hrva tica, stanujoča na 1534 E 45th St. Zapušča soproga in hčer. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Sons. Iskreno sožalje prizadetim. Vreme. Včeraj bi bilo lahko lepše, toda za silo se je že izhajalo. Toča ni padala, kot se je prerokovalo. * 16 rudarjev je bilo ubitih v Kattowitz rudniku na Polj skem. Zanimive vesti iz sirom Amerike Poročil se je v Forest City. Pa. naš rojak Frank Boštijan-čič z Miss Therese Pavlin Mladi par je odpotoval po poroki na ženitovanjsko poto vanje v Atlantic City. V Milwaukee, Wis. se vrši v nedeljo 8. sept. izvanredni pevski koncert g. Banovca in gdčne Ropasove, ki sta pravkar dospela iz stare domovine na koncertno turo po Ameri ki. John Schartz iz Milwaukee in Miss Frances Olson, od istotam, sta se poročila v Waukegan, 111. Istotam sta se zaročila Mr. Ignac Goreč in Miss Mary Pauc. V Horning, Pa. je umrla Ida Tomula, soproga Bori-slava Tomula. Bila je člani ca S. N. P. J. 14 rojakov, članov S. N. P, J. je storilo samomor tekom par mesecev, in 16 jih je bilo ubitih v raznih nesrečah kot izkazuje uradno izkazilo v "Prosveti." Dne 2. sept. 1929, se vrši > naselbini Lawrence, Pa. otvo ritev društvenega doma. Z otvoritvijo bo združena veli ka veselica. V pondeljek, 19 .avgusta, se prične v mestu Leadville, Colo, konvencija Zapadne Slovanske Zveze, ki je zelo razširjena po zapadnih drža vah med našimi rojaki. Delegatom želimo najboljšega uspeha. Slovenski trgovec Louis Pasdertz v Joliet, 111. je te dni kupil večje število banan. Ko je slednje spravljal v svoji trgovini, je dobil v enem bunču velikega strupenega pajka, k: je znan pod imenom "tarantula," katerega pik je smrtonosen. Mr. Pasdertz je pajkn srečno vjel in ga zaprl v steklenico, v kateri ga sedai kaže. V Gilbert, Minn, se je ustanovila nova podružnica Slovenske Ženske Zveze. Prvi dan je pristopilo 30 članic Glavni odbor Zveze je na svoji zadnji seji sklenil, da dobi vsaka novo ustanovljena podružnica $10.00 nagrade. V Joliet, 111. je umrl rojak Frank Škulj, star 61 let. V Jolietu je bival 30 let. Zapušča žalujočo soprogo, šest sinov in hčerk ter več unu kov. Bil je član KSKJ. Iz Ely, Minn, sta odpotovala na obisk v staro domovino rojaka Frank Erčulj in sin. Starejši Erčulj ni videl stare domovine že 34 let, in bo gotovo zopet vesel pri pogledu na domače hribe in dolint. Podala sta se v Zagorico pri Dobrempolju. V Pittsburgh, Pa. je odprl novo slovensko trgovino z obuvalom dobro poznani rojak Peter Klobučar. Poznana rojaka v Pitts-burghu John Klobučar in John Rogina odpreta v kratkem trgovino s pohištvom. To bo prva slovenska trgovina enake vrste v Pittsburghu. Novim podjetjem naše iskrene čestitke k uspehu! V Chicago je dospel znani hrvatski svetovni potnik Jože Mikulec, ki potuje že 27 let okoli sveta. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER _NAROČNINA:_ Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.00 I Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, __6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 105. Mon. Aug. 19th, '29 Kruh naših ljudi. Jutri bodo ameriški državljani v Clevelandu prisiljeni iti zopet na volišče in povedati svoje mnenje, ali želijo spre meniti sistem mestne vlade v Clevelandu ali ne. Ako boste vi kupili novo hišo, ne boste šli, pa jo boste od vrha do tal predrugačili. Ne boste odkrili strehe in jo z novim materialom pokrili, ne boste izruvali tal v sobah in zopet preskrbeli nova tla, ne boste podrli sten in jih nadomestili z novimi! Kdor bi to delal, bi mu rekli, da je totalno zrel za blaznico. Nekaj čisto enakega imamo v Clevelandu. Mi v Cleve landu imamo hišo, kateri se pravi mestna vlada. Podlaga te hiše je mestni carter, najvišja postava mestne vlade. In t? carter je nov, ljudje so ga z veliko večino odobrili pred petimi leti, ker jim županski sistem vlade ni več ugajal. Čarter je šele nov, in dobiti bi moral vso priliko, da se temeljit^ preizkusi, koliko je v resnici vreden. Dočim tekom sto let obstoja mestne vlade pod županskim sistemom nismo mogli priti na sled sleparjem, ki so molzli mestno blagajno, so jih pa pod manager sistemom takoj izvohali in poslali v ječo. To je ena. In druga je pa, da dočim so župani vsake dve leti, ko so zapuščali svoje urade, puščali prazne blagajne in nove dolgove, se pa pod manager sistemom niti enkrat še ni pripetilo, da bi bil na koncu leta primanjkljaj ali da bi nastal nov dolg. To je čista, jasna, gola resnica, katere ne more nihče ovreči, in vsi državni pregledovalci, ki so hodili zadnja štiri leta nadzorovat mestne blagajne, so potrdili enako. Tretja je pa najbolj važna. Dočim je bil bivši župan Harry L. Davis štiri leta gospodar mesta z veliko večjo močjo in oblastjo kot jo ima sedajni mestni manager, pa n> nikdar poznal naših ljudi in jih sprejel v mestno službo. Čakati smo morali, da je prišel mestni manager na krmilo vlade, ki je od leta do leta bil bolj naklonjen našim ljudem ter podal stotinam naših ljudi mestna dela. Da, ko je bi) mestni manager od vseh strani napadan, da mora iti iz urada ravnatelja mestnega kopališča naš rojak, se je mestni manager potegnil za našega človeka in vztrajal pri tem, da mora naš človek, Slovenec, ostati ravnatelj St. Clair kopa •* « V v nsca. Kdaj smo prej kaj enakega doživeli? In ali bodo ta fakta upljivala na naše ljudi, da sprevidijo, kje je njih korist, kje je njih bodočnost! Ali se bodo odzvali v torek in šli vsak v svojo volivno kočo, da potrdijo to delo za naš narod, ki se je vršilo zadnja štiri leta, in ki bo propadlo, ako osta nejo naši ljudje doma? Slovencev in Hrvatov je najmanj 8000 registriranih v Clevelandu. Registrirani so, ker so lansko leto volili z? predsednika, in je skoro sleherni naš državljan prišel na dan. Uporabite torej svojo državljansko pravico in pridite v volivno kočo jutri. Gre se za principe, gre se za bodočnost, gre se za kruh naših ljudi. Ne pričakujte pomoči od politikantov, ki niso še nikdar v svojem življenju poznali našega naroda. Mi pričakujemo pomoči od ljudi, ki so tekom let iskreno dokazali, da so pravi in odkriti prijatelji na šega naroda.- Omenili smo že, da so volitve v torek bolj važne za Cleveland kot so pa bile lanske predsedniške volitve. Slednje so bile pomembne za ves ameriški narod, volitve jutri so vpa pomembne za bodočnost Clevelanda, v katerem živite, V katerem mislite napredovati in ugodno živeti. Prvotno smo sami nasprotovali manager sistemu vlade, toda tekom let je pokazal ta sistem uspešnost in naklonjenost napram našim ljudem, tako da bi bila črna nehva-ležnost ne samo, ako bi ostali doma in ne volili, pač pa če bi volili proti sedanjemu sistemu. V roke boste dobili v volivni koči samo en trket. Na njem bo vprašanje: Ali ste "For Amendment" ali pa "Against Amendment." Naredite križ tam, kjer je tiskano: "Against the Amendment!" DOPISI Grantis Pass, Oregon. — Malo mestece Grantis Pass boste' našli samo na večjih mapah, če bi vas zanimalo to iskati. Vseeno se šteje med bolj važna mesta države Oregon. Mesto ima okrog sedem tisoč prebivalcev. Ima prav prijazno lego ob precejšnji reki, med nizkimi gorami. Tukaj sem našel brata in polbrata, katerega sem videl zadnjič pred 23 leti. Okolica je jako privlačna; hribi so poraščeni s smrekami, doline rodijo vsakovrstno sadje. Posebno pa je ta kraj znan po krasnih cvetlicah gladijolah, katere gojijo tukaj za seme. Za njive morajo rabiti umetno namako, ker poleti ne de ----------.._„_„_,—„_.,_,._„_„_,+ žuje. Tukaj zadostuje kakih deset akrov zemlje, da preživi eno družino. Podnebje je tu-di pozimi jako milo, tako, da puste na primer krompir jeseni kar v zemlji in ga sproti kopljejo, kolikor ga rabijo pozimi. Poljedeljskega orod ja potrebujejo jako malo. Videl sem, da štiri farmerske družine opravijo z enim par om konj. Človek si lahko pomaga tu kaj s prav malim denarjem, če je priden in če ga veseli kokošjereja, sadjereja, molz ne.krave itd. Za zdravnika bi bila tukaj bolj slaba, če vzamemo v po-štev bratovo družino, ki šte- je trinajst otrok, stari od \ do 30 let, vsi močne postave, zdrave barve in trdnih zob, Vsi skupaj so potreboval' zdravnika samo enkrat. Opazil sem, da tukaj ni komarjev, ne hišnih muh. Hiša, seveda priprosta, toda dobra za vsako uporabo, se lahko ostavi za $200, ker je le? tukaj zelo poceni in je treba samo strehe in nekaj zavetja, V mnogih hišah nisem vide) druge peči kot kuhinjsko. Drv je dosti zastonj, samo če jih hoče kdo posekati. Pred nekako 35 leti se je bilo preselilo več družin iz Clevelanda, Minnesote in drugih krajev v Californijo, kakih 200 milj južno od Grantis Pass. Kolonija pa se ni posrečila in naseljenci so se vrnili nazaj, od koder se prišli. Ko sem vprašal brata če kaj ve o tem, mi pravi: "Saj sem bil sam večkral tam. Nekateri izmed tistih so se z menoj vozili, ko so prišli notri in .zopet potem, ko so šli nazaj." Spominja se jih več pc imenu, n. pr.: John Grdina in dva fantina, (nejbrže John J. Grdina in Matt Grdina). "Vprašaj Mr. Butala," mi je rekel, "če se še spominja dolgega teamsterja po imenu Zwan." Sedaj ne prevažajo več s konji, ker je izpeljana železnica skozi. Zemlja, katero so bili ti kolonisti pustili, je sedaj razdeljena in naseljena Proti morju od Grantis Pas se začno obširni gozdov' velikanskih dreves, takozva-ni "California Redwoods.'' Kar sem videl teh dreves ob cesti, so bolj mala, od osem do dvanajst čevljev debela in do tristo čevljev visoka. Največjega teh dreves so našli pred par leti. Meril je v premeru trideset čevljev in blizu sto čevljev naokrog. Računajo, da je bil star nad 4000 let. Bolje dele tega gozda kupuje sedaj država z na menom, da jih ohrani pred sekiro in žago. Od tukaj greva še naprei v Seattle in Vancouver, B. C. potem pa nazaj skozi Monta no. Zapadne države imajo še na milijone in milijone akrov zemlje, katera bo čez leta naseljena. Sedaj je še jako poceni. Človek si lahko izbere podnebje, kakoršnega si hoče, in zemljo tudi: .za živinorejo, za žito ali za sadje. Nikjer ne boste dobili boli zdravega, bolj čistega zraka. Ne razumem, zakaj se Slovenci tako radi tlačijo v velika ,industrijelna mesta na vzhodu. Zdi se mi, da so povečini iz dežele doma, in bi tudi tukaj bolj napredovali na deželi kot pa v zaduhlih tovarnah in temnih rudnikih. Tisti, ki so se udomačili na vzhodu, so si hitro pomagali do neodvisnega, zdravega življenja in se navzeli pravega ameriškega duha, čeprav ne toliko najnovejše mode. S svojo pridnostjo in poštenim, veselim značajem so si pridobili spoštovanje ameriških sosedov. Naš slovenski značaj, kjer ni pokvarjen od proti-verskih in proti-družab-nih uplivov, je priprost, odkrit in vabljiv in kot tak, se lahko reče, da je povsod priljubljen. Amerikaniziranje mu ne more škodovati, pač pa ga vpostaviti in izpopolniti v ameriško-slovensko kulturo, ki sme pričakovati dobrega obstanka pod zastavo Zedi-njenih držav. Pozdrav vsem prijateljem in znancem. Dr. M. F. Oman ~—r°- Begunje in begunjska okolica Redki so kraji na slovenskih tleh, ki bi se mogli ponašati s tako pestro zgodovino, kakor lepi radovljiški okraj, posebno pa široko radovljiško in bleško polje, segajoče od globoko zarezanega jarka Save do vznožja Karavank, Pestra je te zemlje zgodovina. Dočim se pa mi danes divimo pokrajinski sliki, ko jo gledamo v duhu, bi bili naši predniki gotovo bolje živeli, če bi ne bilo ime teh kraje\ tolikokrat zapisano, kakor je. Vojna, domači boji, posebno verski prepiri, ki so zahtevali toliko krvi, požigi in slične nesreče, so bili povod, da so bila imena naših vasic, trgov in malega mesta tolikokrat zabeležena v zgodovini. Ali vse je minilo, časi so se spremenili. Življenje se je danes preneslo izpod Karavank v sosedni blejski kot, kjer najde? v poletnih dneh vse narodnosti Evrope. 'Na Bledu živ ljenje, vrvenje in glasna za bava — pod Karavankami pa veličasten mir. Dokler hodiš po polju, prepreženem z beli mi cestami, slišiš še avtomobile. Kakor hitro pa se približaš vznožju gora, ko se odpre tebi dolina, katere poprej niti slutil nisi, se ti zdi. da si stopil v nov svet. Kraji kjer so se bile bitke, kjer je bila zemlja poteptana od bo jevitih vojščakov in kmetov, kjer so odmevala kopita vite ških konj, kjer sta se boril? Pegam in Lamberger, so danes tihi. Leta 1601., ko je škof To maž Hren zažgal in razstreli' begunjsko protestantovsko cerkev, katere gospodarica je bila Julija Kacjanarica, jt zagrmel zadnji bojni pok. Od tega je tukaj mir. Razpada joči stari grad se ti zdi kakoi dober starček, ki je bil nekoč pravi vitez. Imel je junaško, a dobro, pošteno srce. V mla dosti se je boril in kljuboval, dokler ga koncem koncev le niso zlomili. Sedaj pa počiva že stoletja in razpada. Raztrgan, razcapan je stari junak, a kaj ga to briga! Ni ga sram, saj je bila njegova preteklost čista, viteška. Prijatelja sta si s pastirčkom, ki pase! okoli razvaline domačo čredo in niti ne sluti, kaj vs? se je tu godilo. Čudna izprememba. Tam doli pred vasjo se razprostira še ravninski svet, pisani travniki in bogate njive, ko si pa stopil iz vasi, se že nahajaš v pravi gorski dolini. Na obronkih temni smrekovi goz dovi, iz katerih se dvigajo si ve pečine. Izpod skalnatih stolpov se prikažejo beli prodi, ki končavajo ob gorskem potočku, vijočem se po dolini. Ob raztrgani struji prijetne šumljajočega potočka so mehke trate, poraščene s tisto sivkasto travico, ki je tako značilna za naše planinske doline. Trate so pretka ne s planinskim cvetjem, či-jega seme je veter zanesel v dolino s sosednih gorskih vrhov. Takoj za vasjo imaš v zgodnjih jutrih priliko videti naše planinske stanovalce gamse, ki jih prvi solnčni žarki spodijo v temne, senčne jarke med zevajoče pečine. V dolini Dragi, ki jo je nekoč zapiral proti jugovzhodu mogočen grad, diši po meti in Marijinih dušicah. Proti goram se dolina oži, na trati pa je vedno bolj vidna peščena pot. Po polurni hoji skozi dolino, kjer je pot lahno napeta, se znajdeš med ostrimi robovi. V ozki soteski močno raztrgane struge, kjer se po hudih urah .divji hudourniki zadnjikrat razigrajo, se stekajo globoki jarki in baš odtod ime Medvode. Tukaj zapirajo dolino proti severovzhodu široka pleča Begunjščice, na katero si imel krasen razgled, ko si jo mahal po dolini. Vsakemu posestniku Drage obvise oči na zelenih tratah, ki pokrivajo skoraj ves srednji del 2000m visoke gore. Na nekaterih krajih segajo prav do vrha precej položnega hrbta. Trate so spodaj obrobljene od temnega venca jelovine in smrek ,ki je na več krajih, posebno ob plazovih, pripet visoko na nedrih mogočne gore.- Proti grebenu se preliva zelenje planinskih trat harmonično v mehko sivino pečevja. Od Medvod dalje, kjer se ločijo tudi pota, pa je treba noge bolj dvigati. Pota vodijo deloma čez robove, največ pa ob gorskih jarkih, kjer te hladi hladni hlap, globoko v jarkih iz žuborečih potokov Precej zapeta glavna pot, gozdni kolovoz je močno zasenčen. Razgled v dolino ovirajo prvotno spodnji grebeni, v višjih legah pa gozdovi. Tu pa tam so gozdov.' pretrgani od velikih posek, kjer mlada bujna rast kar kipi in v par letih hoče zacelit' hude rane, povzročene po po hlepnih sekirah. Po jedva enourni hoji za-slišiš prijetno žvenklanje planinskih krav in skozi visoko temno drevje se zasveti prva planina "Jermanova planini-ca," nazvana tudi "Planinca Jermanova!" Da, Jermanova, nekdanje posestvo stare gorenjske rodbine, katere ime čitamo v "Veroniki De-seniški," ki pa je, kakor mnogo drugih slavnih rodov, tudi utonila v neskončno glo-bočino časa. Sredi Planince stoji zidana koča, katere polovico uporabljajo pastirji, v drugi polovici pa je prijetne opremljena lovska soba. Koliko je ta zgradba stara, nihče ne ve. Lovci, ki jo naj večkrat posečajo, pripovedu jejo le prijetne dogodivščine, segajoče daleč nazaj v tri ali še celo več rodov. Mogoče so tukaj nekoč lovili celo graščaki. Gotovo pa je, da so "Jermanovo planinico" po-sečali bogati gorenjski indu strijalci, ki so imeli svoje rudnike v Begunjščici in sosed ni Zelenici. Kmalu nad Planinico prič-le prehajati gozdni svet v planinskega. Gozd se prične redčiti in vedno bolj pogoste so temne, širokoveje smreke, katerim se pridružujejo drobnoveji mecesni. Po približno pol ure hoda, kjer si podajata gozd in planina roko, stoji zelo udobna planinska koča, ki so jo krstili po zaslužnem planincu, nekdanjem radovljiškem županu in dolgoletnemu odvetniku \ Radovljici dr. Vilfanu za Vilfanovo kočo. Odtod je lep razgled po vsej Gorenjski in imaš najlepšo priliko uživeti se v zanimivo zgodovino naših lepih pokrajin, kjer vidiš vse zanimivosti vezane v eno celoto. Vilfanova koča je dobro oskrbovana in ti nudi izredno prijetno prenočišče. Lep je od koče razgled v dolino, nepozaben pa ti bo ostal večer, zahod solnca, kc se utaplja med neprestanim poljubovanjem pečin za vrhovi Julijskih Alp. Med najlepše gorske ture pa lahko štejemo jutranji pohod od Vilfanove koče na vrh Begunjščice, posebno od trenut ka, ko te precej strma, ali vendar popolnoma nenevarna pot pripelje na precej ostri greben. Dočim stojiš na južno-zapadni strani na zelenih tratah, zevajo na severovzhodnem pobočju pred teboj globoka brezdna, razširjajoča se v gorske doline in široke prode. Po dobri uri hoda lahko dosežeš najvišji vrh, od koder se ti nudi diven razgled daleč po slovenskih krajih, doli proti Ljubljani in po Dolenjski. Razgled na Notranjsko in v Primorje je zaprt. Nepopisen je posebno v ranih urah pogled na triglavsko skupino, kadar kralju naših planin očetu Triglavu solnce pozlati krono. Lepa je videti z Begunjščice dolina, ali najlepše se vidijo njeni gorski sosedje, ki deloma zapirajo razgled proti slovenskemu 'Korotanu. Največji užitek pa nudi poset Begunjščice prijatelju cvetja. Flora Begunjščice je svetovno znana. Poleg vsega bogastva najrazličnejših cvetic, ki se nahajajo po naših planinah, cvetijo na Begunjščici specijalitete, kakršnih ne najdemo nikjer drugje. Ker Begunjščica ni posebno nevarna in je le na redkih mestih nedostopna, si lahko vsakdo ogleda njene bo-gato pisane cvetlične preproge. Baš zaradi nenevarnih prehodov pa si izletnik tudi lahko izbere po mili in dragi volji pot v dolino. Lepa je pot nazaj v Drago, in sicer čez planino Prevalo, kjer se turist lahko okrepča s planin- skim mlekom, kratkočasna je pot proti Ljubelju in od tam na Tržič. Kdor pa je dober v nogah, jo bo mahnil v dolino Zelenice in se morda celo povspel na goro ali pa posetil njenega soseda, sivega Stola. Prav tako ' kakor zanimivi so tudi lepi kraji v okolici Begunj, odkoder je izšel naš pevski mojster France Prešeren. Po "Jutru/1 -o- ZA NOVO MOŠKO MODO. Na Angleškem se prikazujejo znamenja. Pri zadnji dirki v Ascotu se je pojavil človek v kratkih hlačah in s teniško srajco. In ta človek ni bil nihče drugi nego predsednik zdravniškega društva, zelo častitljiva in ugledna osebnost. Njegov nastop je bil demonstrativnega značaja. Je član "Lige za reformo moške mode" in je začel njena načela propagirati praktično. Seveda je nastal v javnosti pravcat vihar — nič manjši nego v slavnih dneh, ko so se ženske odločile za pristrižene lase in kratka krila. Tudi sedaj so se oglasili kot prvi cerkveni krogi, ki pridigujejo da se nova moda ne sklada z ugledom moža. Kakor da nas je ljubi Bog poslal z dolgimi hlačami in.s trdim ovratnikom na svet. . . -o- GOBAVCI KOT FILMSKI IGRALCI. Iz Manile na Filipinih po ročajo, da so v bližnji koloniji za gobave Culionu pred dnevi dokončali film, pri katerem so kot 'igralci nastopal* bolniki sami. Trajalo je precej dolgo, da so jih naredili za igralce, a potem $o se v svoji vloge tako dobro užive-li, da bi jih ne mogli niti poklicni igralci podajati bolje. Film obravnava momente iz življenja gobavcev, njih gro* zovito zdravljenje in zasledovanje v starih časih in moderne načine zdravljenja. V dejanje so vpleteni tako pretresljivi prizori, da so nastopajoči sami prelivali grenke solze nad svojo usodo. Film je namenjen poučnim in propagandnim svrham. Iz njegovega izkupička menijo podpreti gobavsko kolonijo v Culionu. Hoover, razburjen radi uporov v ječah, je začel misliti na reforme. V d'eeh neiv-y or ških ječah kot v zveznih zaporih v Leavenivorth, je prišlo med jetniki do neljubih incidentov. Zgorej vidimo zvezne zapore v Leavenivorth, kjer je 1100 jetnikov več kot pa je prostora, na levi so zapori v Dannemora, N. Y., v sredini je slika preds. Hooverja, in spodaj na desni pa zvezni zapori v Atlanti. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 25. — Colinwoodska kulturna društva piknik v Slov. dr. domu na Rccher Avo. 25. — Dr. Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., piknik na Špel-kotovih farmah. 25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilni-karjevi farmi. SEPTEMBER 1.— Skupna društva J. S. K- Jednote, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. 1. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi. 1. —i Dr. Comrades št. 56G SNPJ., banket v spodnji dvorani S. N. D. 8.'—Skupna društva fare sv. Vida piknik na špelkotovih prostorih. 14—Ellies Bros., veselica in Ples v spodnji dvorani S. N. D. 21. in 22. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. ^ 21. _ Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 22—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ razvitje in blagoslovitev nove društvene zastave. Zvečer pa banket v spod. šolskih prostorih cerkve sv. Kristine na Bliss Rd. 22. _ Dr. sv. Cecilije št. 37 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 25. — St. Clair Merchants' Association, razstava slovenskih trgovcev v obeh dvoranah S- N. D., in se nadaljuje do 3. oktobra. 28. — Dr. Eucid Circle, pik-nik v Slov. dr. domu na Recher Ave. OKTOBER ' 5.—Dr. Napredek JSKJ izlet v Slov dr. domu na Recher Ave. 5. — Dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. . 6—Dr. sv. Helene št. 193 KSKJ plesna veselica v Slovenskem domu na Holmes Ave. 6- — Dram. zbor Abraševič, Predstava v avditoriju S. N. D. 10- — Terpsichoreans, klub slovenskih deklet, ima plesno veselico v Grdinovi dvorani. *2. — Dekliška Marijina družba, ples v Grdinovi dvorani. —_ Dr. Zavedni Sosedje, ^Npj. v»jnska trgatev v Slov. ar- Domu na Recher Ave. 12- —Dr. Lipa št. 129 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 12- — Dr. Spartans št. 198 Ples v avditoriju S. N. D. 13- — Dram. dr. Ivan Can-0ar> Predstava v avditoriju S. N. D. 19. — Dr. George Washing-l(>n št. 180 JSKJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 20. — Miss Brajak, koncert ln Ples v avditoriju S. N. D. 26. — Dr. Comrades št. 566 ^NPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 27. — Društvo sv. Pavla št. 10 H. K. Z. priredi igro in ples v Grdinovi dvorani. 27.- — Slovenska Narodna čitalnica, koncert v avditoriju S- N. D. 2r8- — Slovenski dom št. C. kDZ. veselico v Slov. dr. Do-niu na Recher Ave. 31. — Dram. dr. Ivan Cankar, Hallowe'en ples v spodnji dvorani S. N. D. NOVEMBER 2. — Dr. Svobodomiselne k ovenke št. 2 SDZ., veselica in P'e:s v spodnji dvorani S. N. D. 3. — Gospojinski klub, ples igra v Grdinovi dvorani. 3. — Dram. dr. Triglav, predstava v avditoriju S. N. D. 9. — Dr. Danica št. 11 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 10. —< Nemško pevsko društvo Blau Donau, koncert in ples v S. N. D. 16. — Dr. Ložka Dolina, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 17. — Dr. Cvet SPSP., koncert v D. Dvorani, E. 109th St. in Prince Ave. 17. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., predstava v avditoriju S. N. D. 23. — Dr. Carniola Tent št. 1288 T. M., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 24. — Slov. kat. izob. dr. Orel, predstava v avditoriju S. N. D. 24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St. 27. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 28. — Slov. pev. zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. D. 30. — A. J. Kali, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. DECEMBER 1.—Croatian Pioneers, predstava v avditoriju S. N. D. 7. — Dr. Lunder Adamič št. 20 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 8. — Dram. dr. Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. D. 14. — Dr. Naprej št. 5 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 15. — Klub Zora, igra in ples v Grdinovi dvorani. 15. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., predstava v avditoriju S. N. D. 25. — Slov. kat. izob. dr. Orel, Božična predstava v avditoriju S. N. D. 28. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 29. — Dram. zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. D. 31. — Klub društev S. N. D„ novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D. -o- Hrvati niso za amendment Davisa Spodaj podpisani hrvatski državljani iz Clevelanda želijo kar najbolj ostro protestirati proti člankom, ki se nahajajo v raznih časopisih, in ki trdijo, da so Hrvati v Clevelandu za Davisov amendment in .za vso kliko, katero Davi? zastopa. Nasprotno je resni ca, da se 99 procentov Hrvatov v Clevelandu popolnoma strinja s sedanjo mestno via do, za manager sistem, in bodo Hrvati tudi tako volili. Mi vsi v Clevelandu vemo, kdo je ta Davis in njegova ganga. Mi vsi vemo, kaj je Davis na redil ob času, ko je bil župan, in kaj je naredil potem, ko je bil governer. Davis je podpisal zloglasno Miller postavo, ki je dala vaškim barabam pravico, prihajati v mesta, vdirati v vaše stanovanje, vas aretirati in preganjati. Nadalje ni resnica, da bo Rev. Reli.ch govoril za Davisov amendment nocoj. On niti nikogar pooblastil ni, pač pa so izrabili njegovo ime, in Rev. Relič slovesno protesti ra proti temu. Podpisi: Rev. Maksim Relič, Math Brai-dech, Frank Kovačič, John Popovič, Steve Bernardič, Petar M. Gregorič, John S. Shimrak. Pripomba ured'. v naselbini je takozvani "St. Clair Republican Club" razglasil, da so Hrvati za Davisa. Takoj smo se obrnili do uglednih bratov Hrvatov, ki so vsi odločno to zanikali in izjavili, da so stari nasprotniki Davisa in bodo volili proti njemu. In sedaj še bolj, ko se je skušalo nepošteno rabiti njih imena v sebično propagando. -o- 21 oseb zaprtih radi umora dekleta Minneapolis, Minn., 17. avgusta. Dasi je policija prijela že več oseb, da dožene, kdo je odpeljal in strahovito umoril 12 letno Dorothy Aun, vendar nima policija še nobenega pravega sledi za morilcem. Dosedaj je bilo prijetih že 21 oseb, toda razven 6, so vse druge spustili iz zapora. Dekletce je zginilo pretekli torek. Njeno truplo so dobili prihodnji dan. Zdravniki so dognlli, da je bilo dekle zlorabljeno, potem pa na strašen način umorjeno. Včeraj se je izjavil neki pristaniški delavec iz Du-lutha, da je on storil umor, toda je nemudoma potem preklical vse, in policija je tudi prepričana, da je mož najbrž nekoliko zmešan. Ko je policija truplo dekleta dobila, so bile roke in noge trdno zvezane z vrvjo, in truplo se je na hajalo v vreči. Izmed šestih oseb, ki jih policija še drži \ zaporu, so trije bratje, ki vodijo trgovino s čevlji v bližini doma, kjer je bivala Dorothy. Policija je mrzlične na delu, da pride čimprej ns sled pravemu morilcu. --o-- Strašni gozdni požari š kratkem dež. V Chelan county so bili pozvani vsi moški, ki so zmožni za delo, da gredo gasit požar. Gori krasen gozd, ki obsega 12,000 akrov. Toda splošno se pri čakuje, da nihče drugi ne mo re pogasiti silnega požarj? kot močan naliv. Včeraj so mislili, da imajo ogenj že pod kontrolo, ko je v Mathow dolini plamen znova zbruhnii in se začel - bliskovito okol1 razširjati. Dva milijona čev ljev posekanih dreves je zgo relo poleg krasnega drevja ki se je nahajalo v gozdovih Iz Wyominga se pa poroča da so dobili v Sheridan, Wyo. ogenj pod kontrolo. Enako se poroča iz British Colum bia. Le v državi Washington in Oregon divjajo gozdni požarji skoro nemoteno naprej. Škoda dosedaj znaša najmanj dvajset milijonov do larjev. -o- Strojne puške odstranje ne iz vseh stražnih parnikov Washington, 16. avgusta Zvezni prohibicijski urad je zapovedal, da se morajo nemudoma odstraniti iz vseh pa trolnih ladij na velikih jezerih, ki pazijo na tihotapce i opojno pijačo, vse strojne puške. Kanadska vlada se je zaporedoma pritožila, da obmejni stražniki, ki se nahajajo na stražnih ladijah, streljajo na slepo srečo s strojni mi puškami, in sicer na kanadskem teritoriju. V bodoče bodo imele te ladije vsaka en mal top, stražniki pa revolverje. Tri osebe utonile ko sta parnika trčila; 65 rešenih Alexandria Bay, N. Y., 17. avgusta. W. Charles Lipe, znani milijonar iz Syracuse, N. Y., njegova žena in kapitan Ford Dodge, ki je vodil brzo jahto milijonarja, so danes utonili, ko je jahta zadela v neki izletniški parnik, na katerem se je nahajalo 65 potnikov. Jahta se je takoj po koliziji potopila, in enako se je potopil tudi izletniški parnik "Thousand Islander," toda posrečilo se je prej vseh 65 potnikov spraviti na varno. -o- Naročnina Vsem našim naročnikom naznanjamo še enkrat, da znaša naročnina za "Ameriško Domovino" od 3. avgusta, 1929, naprej kot sledi: Za Cleveland po raznašalcih: za celo leto $5.50, za pol leta $3.00, za četrt leta $1.75, Ista cena je .za vse naročnike po Zedinjenih državah. Za Cleveland po pošti je cena; za celo leto $7.00, za pol leta $3.50, za četrt leta $2.00. Ista cena je za Kanado in za Evropo. Ako kdo dolguje za nazaj, mora sedaj, ko dobiva dnevnik, plačati po novi lestvici. Mi smo dali- tri tedne priliko vsem naročnikom, da plačajo po starem načinu, in to je bilo dovolj. Štiri petine naših naročnikov se je po-služilo te ugodnosti, in marsikdo je plačal za dve leti, za tri leta naprej« Toda od 3 avgusta je brezpogojno naročnina kot smo omenili zgo rej, brez ozira, če se plačuje za nazaj ali naprej. Dnevnik ima ogromne stroške, naročnino smo povišali le za $1.50 na leto in z ata dolar iq pol dobivate 155 listov več na leto. Upamo, da bodo naši prijatelji upoštevali to! zaklad^STmorskem dnu. Skupina italijanskih potapljačev, ki se peča z dviganjem zakladov raznih potopljenih ladij, je tačas na delu, d? dvigne zaklade britanskega poštenega parnika "Drum-mond-Castle." Ta parnik se je potopil poleti 1896 v vodah otoka Molene ob bretonsk1 obali. Utonilo je 247 potnikov. V navedenih vodah je polno ostrih čeri, ki so ladjam silno nevarne. Posebno velja to o čereh "Quessant," o katerih gre glas: "Kdor vidi Quessant, vidi svojo lastno kri." Katastrofa omenjenega parnika se je zgodila nasled nje: Bilo je 17. junija proti polnoči — zadnji dan vožnje Morje je bilo docela mirno in na parniku so z največjim sijajem in» razkošjem praznovali poslovilni večer. Na krovu so bili bogati podjetniki iz Južne Afrike, ki so vozili s seboj velike množine korald, jantarja, zlata, diamantov itd. Na parniku je vladalo kar najboljše razpoloženje; godba je igrala, plesali so in peli. Razposajenost, pa je nenadoma presekal silen sunek: parnik je zadel na čer, ki mu je prodrla globoko v drobovje in mu na široko odprla bok. Nastala je nepopisna groza in borba za življenje. Toda rešitev je bila izključena: parnik se je vzpei navpično in se tako pogrez-nil v globino. Kakor so potem presodili, se je bil mora) kapitan zmotiti za 12 milj: menil je, da je že obplul Quaessant in ni več pazil. Morje je potem ob plimi cele -tedne prinašalo na obalo mr liče, med drugim mater, ki je krčevito objemala svoje dete. in ladijske razbitine. Še žive pa so našli na razbitinah tri potnike — edini preživeli izmed 250 ljudi, ki so bili na parniku. "Drummond Castle" leži v globočini 750 me trov. Izvrstna prilika Hardware trgovina naprodaj, najstarejša v tej okolici. Prodam jo, ker imam druge posle. Trgovina obstoji 24 let. Za podrobnosti vprašajte A. Aurbach, 5508 St. Clair Ave. (107 Soba se da v najem za enega fanta. 1219 E. 61st St. (107 Naprodaj je velik lot, vreden tisoč dolarjev. Kdor se hitro oglasi, ga dobi za $400.00. Jos. Glavič, brivnica, 6506 St. Clair Ave. (106 Stanovanje se da v najem, tri sobe, na 1176 E. 61st St. Pozve se na 6416 Carl Ave. (110 Išče se sobo s kuhinjo, pri pošteni družini, ali pa sobo brez kuhinje. Pozve se v uradu tega lista. (106 Soba se da v najem za enega fanta ali dekleta, s kopališčem. 6018 Glass Ave., zgorej. (106 Dekle ali ženska dobi delo v pekariji. Mora biti dobra prodajalka. 15803 Trafalgar Ave. (106 Soba se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 5909 Prosser Ave. (105 Izredna prilika Naprodaj je hišh 6 sob z garažo, blizu Grovewood ave., tlakana cesta. Bo prodana na javni dražbi po banki za $4000, katera svota je sedaj prva bančna vknjižba. Takoj je potreba $500 ali več. B. J. Hribar, 954 E. 144th St. Telefon: GLenville 2500. (106 Proda se lepa, moderna hiša v slovenski naselbini, blizu parka. Cena nizka. Oglasite se na domu lastnika J. Roje, 9503 Kempton Ave. (med St. Clair Ave. in Superior) (105) Stanovanje obstoječe iz štirih sob, kletjo in kopališčem, se odda v najem. 18209 Oakview. (105) Soba se da v najem za 2 fanta ali ženske. Vprašajte po 4. uri popoldne na 1420 E. 40th St. (105) Stanovanje obstoječe iz štirih sob, ima klet in podstrešje, se odda. Rent jako poceni. Vprašajte na 965 Addison Rd. (105) Stanovanje se odda pripravno za novoporočence, tri sobe, zgorej. Poizve se na 1133 Norwood Rd. (avg. 15-17-19 Za $2800 se proda hiša 5 sob, tri spodaj, dve zgoraj. Lot zaraščen s sadnim drevjem. Blizu La Salle gledišča. To prodajamo za banko. Izguba prejšnjega lastnika je vaš dobiček. F. J. Turk, La Salle Realty, 830 E. 185th St. Telefon KEnmore 3425. (avg. 14-16-19-21-23-26 ZA ORODJE Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na Zavasky 6011-6013 St. Clair Are. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah (m) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. (M. Thu. S.) DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovein poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 02. cest« Govorimo slovensko. 10 lat •• St. Clair A »a. _(M. Thu. S.) Ta članek ni bil napisan, da bi koga hvalili ali pa napadali, pač pa vam hočemo samo razjasniti kako se bo volilo 20. avgusta. Ako ste vi prepričani, da bi radi volili za svojega vrhovnega izvrševalnega uradnika, pa naj bo to župan ali manager, in če bi ga izvolili s svojim lastnim glasom, na isti način kot izvolite governerja, senatorja, sodnike in druge javne uradnike, tedaj bi morali voliti ZA AMENDMENT Ako ste vi prepričani, da bi vi raje izvolili svojega councilmana iz vaše lastne varde, namesto da bi ga volili iz obširnega okraja in po priprostem načinu s tem, da naredite križ pred njegovim imenom, kakor volite za vse druge javne uradnike, namesto kot pod sedanjim kompliciranem sistemu, tedaj volite ZA AMENDMENT dne 20. avgusta. Kadar greste v volivne koče, pozabite na vse osebnosti, in pomnite samo to, da boste volili za vrhovnega mestnega poglavarja in svojega okrajnega councilmana. Volili boste, ako hočete svojo državljansko pravico in da izvolite sami svojega kandidata za župana, izmed mož kot so: Geo. Bender — Peter W,itt —• Wm. Hopkins, ali sploh kdo, o katerem mislite, da je zmožen za ta urad. Volite ZA AMENDMENT (SAM 'GIVE THE UoUBLfEAGSLBOF /LITTLE LADY AN' MEU^Ijf (aorinko'VOUK ^sLBEST 5ELL£BU«1mMc^jM. Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega. Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče. MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI DOUBLE EAGLE GINGER BEER KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV. POKUSITE GA! DOUBLE EAGLE BOTTLING GO. 6517 ST. CLAIR AVE. CLVELAND, OHIO RAndolph 4629 JOHN POTOKAR, lastnik. MICHAEL S. CERREZIN HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK 1002-04-06 New Engineers National Bank Bldg. Tel. Main 3015 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) — Sinko moj, ko ste šli sem, ste videli po ulicah in v predsobah mnogo ljudij; ti ljudje odsečejo vašemu očetu glavo, ne pozabite tega nikdar. Ko vas bodo videli poleg sebe ter vas imeli v svoji oblasti, vas bodo hoteli morda nekega dne narediti za kralja ter izključiti princa Kalles-kega ali vojvoda Yor škega, vaša starejša brata; katerih eden živi v Franciji, drugi pa ne vem kje; toda vi niste kralj, moj sin, in ne morete postati nikdar, dokler ne umrjeta vaša brata. Pri-sezite mi torej, da si ne boste dali nikdar posaditi krone na glavo, ker nimate pravice do te krone; zakaj čujte, sin moj: če storite to, razbijejo vam nekega dne glavo in krono, in vi ne bi mogel umreti mirno in brez očitanja vesti, kakor umiram jaz. Prisezite. sin moj! — Deček stegne svojo majhne ročico v očetovo ter pravi: — Sir, prisegam Vašemu Veličanstvu. . . Kari ga prekine, rekoč: — Henrik, imenuj me svo jega očeta. — Oče moj, nadaljuje deček, prisegam vam, da me prej usmrte nego me narede z? kralja. — Prav, sin moj, pravi Kari; sedaj me poljubite, in tudi vi, Charlota, in ne poza bita me! — O, nikdar, nikdar! vs-klikneta otroka ter se ovijeti? očetu okrog vratu. — Z Bogom! pravi Kari; z Bogom, otroka. Odvedite ju, Juxon; njune solze bi mi odvzele pogum, da ne bi mogel umreti. Juxon iztrga uboga otroka iz očetovega objema ter ju izroči onim, ki so ju bili privedli. Ko sta odšla, so ostala vrata odprta, in vsakdo je lahko prišel v sobo. Ko se je videl kralj samega sredi med množico stražnikov in radovednežev, ki so začeli polniti sobo, se je spomnil, da je grof La Fere čisto blizu, pod parketom njegove sobe, da ga ne more videti in da morda še vedno upa. Trepetal je, da ne bi smatral Athos najmanjšega ropo ta za znamenje da ne bi začel nadaljevati svojega dela ter se tako sam izdal. Delal se je torej čisto mirnega in njegov vzgled je vzdržal tudi vse druge pri miru. Kralj se ni varal; Athos je bil res pod njegovimi nogami: prisluškaval je ter bil ves obupan, da ne začuje zopet znamenja za nadaljevanje dela; nekolikokrat je začel v svoji nestrpnosti zopet praskati pc kamnu, a takoj je zopet prenehal, boje se, da ga ne b: kdo čul. To strašno brezdelje je trajalo dve uri. Smrtna tišina je vladala v kraljevi sobi. Tedaj se je odločil Athos, da poišče vzrok tega temnega, nemega molka, ki ga je motilo samo brezkončno vrvenje množice. Odgrnil je napol zaveso, ki je zakrivala luknjo v zidu, ter zlezel na prvo polico morišča. Komaj štiri palce nad njegovo glavo je stal oder, ki se je razteza); v isti višini kakor balkon; tuj je bilo morišče v ožjem pome nu. Ko je sedaj začul to zamolklo, grozeče vrvenje množice, ki je prihajalo prej le nejasno in tiho do njega, je poskočiFstrahtr. Stopil je na rob morišča, razgrnil pred svojim očesom nalahko črno zaveso ter zagledal polno jezdecev okoli morišča; za jez deci je stala vrsta pertuiza nov, za pertuizani pa muš jketirji; in še dalje za mušketirji so stale prve vrste ljudstva, ki je vršelo in bučalc kakor temni ocean. — Kaj se je vendar zgodi- j lo? se vpraša Athos, trepetaje silnejše nego črna zavesa, katere gube je stiskal v roki. Ljudstvo se gnjete, vojaki stoje oboroženi tu, in med gledalci, ki imajo vsi vprte oči proti oknu, vidim d'Artag-nana! Kaj gleda? Moj Bog' Morda jim je ušel rabelj? Zdajci udari na trgu boben zamolklo ni mrtvaško: udarjanje teških, zateglih korakov se začuje nad Athoso-vo glavo. Zdelo se mu je, da s epomiče preko parketov palače White-Hall kakor brezkončna procesija; kmalu je čul, kako so zaškripale tudi deske na mrtvaškem odru. Ozrl se je še zadnjič na trg in ko je videl izraze gledalcev, je spoznal, da ga samo še zadnja trohica nade, ki mu je ostala v srcu, ovira, da ne mo re uganiti. Vrvenje na trgu je čisto obmolknilo. Vse oči so bile vprte v okno palače White-Hall; polodprtih ustin sapo zadržuje je stala množica tu, in videlo se je, da pričakuje nekega groznega prizora. Oni ropot, ki ga je bil ču! Athos nad svojo glavo, ko je bil še pod tlakom kraljeve sobe, je prišel sedaj na mrtvaški oder, ki se je upognil pod težo, tako da so se deske skoro dotikale glave nesrečnega plemiča. Bilo je jasno, da sta to dve vrsti vojakov, ki st? zavzeli svoje mesto na odru. V tem trenutku je spregovoril plemenit glas, ki je bi' Athosu dobro znan, nad nje govo glavo sledeče besede: — Gospod kolonel, govoril bi rad ljudstvu. Athos je vstrepetal od noj? do glave: te besede je izgo voril kralj na morišču! In res, Karl se je bil nave lical čakati smrti, in ko je po pil nekaj kapljic vina ter po jedel košček kruha, se je hipoma odločil, da gre smrti na proti, in dal je povelje, naj se udari mrtvaški boben. Tedaj se je odprlo okno, k; je gledalo na trg, na stežaj, in ljudstvo je moglo videti, kako je stopil iz velike sobe najprej človek z masko, katerega je spoznalo ljudstvo za rablja, ker je držal v roki sekiro. Ta človek se je približal hlodu ter položil nanj sekiro. To je bil prvi šum, ki ga je Athos razločno čul. Za tem človekom je prišel Karl Stuart, bled toda miren in trdnih korakov. Spremljala sta ga dva duhovna in nekaj višjih častnikov, ki so imeli predsedovati obglavlje-j nju, in kot eskorta sta se po-! stavili dve vrsti pertuizanov na obeh straneh morišča. Pri pogledu na človeka ?. masko je nastalo dolgo mrmranje. Vsakdo je bil zelo radoveden, kdo da je neznani rabelj, ki se je bil ponudil tako prilično, da se je mogel vršiti grozni prizor, ki so ga bili obljubili ljudstvu, dočini je to ljudstvo že mislilo, da se bo moral odložiti ta prizor na drugi dan. Vsakdo ga je hotel torej kar požreti z očmi; toda vse ,kar se je moglo videti, je bilo to, da je bil človek srednje postave,-ves-čr-* 1 • i [no oblečen, in ki je moral biti že precej v letih, zakaj izza maske, ki mu je zakrivala obraz, je gledal konec že malo posivele brade. Toda pri pogledu na kralja, ki je bil tako miren, tako plemenit' in dostojanstven, je nastala v trenutku zopet prej šnja tišina, tako da je lahko vsak čul kraljevo željo, da želi govoriti ljudstvu. Na to prošnjo je oni, na katerega se je bil obrnil kralj, gotovo pritrdil z glavo, zakaj kralj je začel govoriti « trdnim in zvonkim glasom, ki je pretresel Athosa v dnu srca. Kralj je pojasnjeval -ljud stvu svoje vedenje ter mu dajal nasvete za blagor Angle ške. — O! je vzdihnil Athos sam pri sebi, ali je res mogo če, da čujem, kar čujem, in da vidim, kar vidim? Ali je mogoče, da je zapustil Bog svojega namestnika na zemlji in da dovoli, da umrje tako bedno! .... In jaz ga nisem videl! jaz mu nisem mogel reči zbogom! V tem hipu se začuje neki ropot, kakor da se je premak nilo smrtno orodje na hlodu Kralj prekine, svoj govor, rekoč: . — No dotikajte se sekire! Nato nadaljuje govor, kje' ga je bil prekinil. Ko je govor končal, je na stala nad grofovo glavo grob na tišina. Athos se je držal i roko za čelo, in čutil je med svojimi prsti potne kaplje, da si je bil zrak ledenomrzel. Ta tišina je naznanjala šp zadnje priprave. Ko je kralj nehal govoriti, se je ozrl sočutno po množici. Nato si je odpel red, ki ga je nosil na prsih in ki je bil oni dijamantni red, ki mu ga je bila poslala kraljica, ter ga je izročil duhovniku, ki je spremljal Juxona. Potem je potegnil iz nedrij dijamanten križec. Tudi tega mu je bi la poslala gospa Henrieta. — Gospod, je rekel masni' ku, ki je spremljala Juxona, ta križec bom držal v roki do zadnjega trenutka; ko bom mrtev, mi ga snamete iz roke. — Da, sir, mu odvrne neki glas, kateri je spoznal Athos za Aramisovega. Nato si sname Kari, ki je bil doslej pokrit, klobuk z glave ter ga vrže na tla; nato si odpne po vrsti vse gumbe svoje suknje, jo sleče ter jo vrže poleg klobuka. Ker pa je bilo mraz, prosi za svojo domačo obleko, katero mu | tudi dajo. Vse te priprave so se vršile z grozovito mirnostjo. Rekel bi bil, da se odpravlja kralj v svojo posteljo in ne v svojo krsto. Slednjič privzdigne še svoje lase z roko pravi rablju: — Vam bodo li na potu, gospod? V tem slučaju bi jih lahko privezali na trak. Kari je spremljal svoje besede s pogledom, kakor da hoče prodreti masko neznanca. Ta tako plemeniti, mirni in i trdni pogled je prisilil tega j človeka, da je obrnil glavo \ stran. Toda za kraljevim po-! gledom je srečal žareči pogled Aramisov. Ko je kralj videl, da mu ne da odgovora, je ponovil svoje J vprašanje. — Dovolj bo ,če jih odmaknete z vratu, odvrne sedaj rabelj z zamolklim glasom. Kralj razmakne lase z obe-; ma rokama ter se ozre naJ hlod, rekoč: — Ta hlod je pač zelo nizek, ali ni nobenega višjega? — To je navadni hlod, odvrne človek z masko. — Ali mislite-, da mi odse-' čete glavo z enim samim udarcem? vpraša kralj. — Upam, odvrne rabelj. V tej besedici "upam" je ležal tako čuden naglas, da so vsi navzoči,- razun kralja, vstrepetali. — Prav, pravi kralj; in sedaj poslušaj me, rabelj! Človek z masko stopi par korakov proti kralju ter se nasloni na svojo sekiro. — Nočem, da bi me izne-nadili, pravi Kari. Sedaj pokleknem k molitvi, a tedaj ne smeš še udariti. — In kdaj udarim? vpraša človek z masko. — Kadar položim vrat na hlod ter razprostrem roke: rekoč: "Remember," tedaj pa le udari brez skrbi. Človek z masko se nalahko prikloni. — Prišel je torej trenutek ko zapuščam svet, pravi kral; onim, ki so stali okoli njega Gospoda, puščam vas sredi viharjev ter grem pred vami v ono domovino, ki ne pozn? neviht. Z Bogom! Nato pogleda Aramisa temu pomigne z glavo. — Sedaj se pa odaljite, nadaljuje nato, in pusitte me prosim, da opravim tiho svo jo molitev; tudi ti se oddalji, pravi človeku z masko, samo za trenutek, saj vem, da sem v tvojih rokah; toda pomni da ne udariš, dokler ti ne dan; znamenja. Nato Kari poklekne, se prekriža, približa svoje ustnice deskam, kakor da hoče poljubiti tla, se nasloni z eno roko na deske, z drugo n? hlod ter pravi francoski: — Grof La Fere, ste li tu in smem li govoriti? — Da, Veličanstvo, dovrnc Athos trepetaje. — Zvesti prijatelj, blaga duša, pravi kralj, nisem mo gel biti rešen, nisem smel In sedaj ti pravim, tudi ko b; storil pri tem božji rop: Da. govoril sem z ljudmi, govori! sem z Bogom, z .zadnjim pa govorim s teboj. Izgubil sem prestol svojih očetov ter za pravil dedščino svojih otrok, da bi vzdržal stvar, ki sem jo smatral za sveto. Ostal mf je še en milijon v zlatu, zakopal sem ga. v kleteh gradu Newcastle, ko sem odhajal iz tega mesta. Samo. ti veš za ta denar. Porabi ga, kadar se ti bo zdelo, da je prišel čas ko moreš največ koristiti mo jemu starejšemu sinu; in sedaj mi recite zbogom, grof La Fere: — Z Bogom, Veličanstvo, svetnik, mučenik, prav; Athos, otrpel od strahu. Nato nastane za trenutek tišina, med katero se je Athosu zdelo, da je kralj vsta' ter izpremenil lego. Potem pa je izpregovori' kralj s polnodonečim glasom, tako da so ga čuli ne le n? odru, temveč tudi na trgu: — "Remember." Komaj je izgovoril to besedo, ko je pretresel silen udarec deske na odru; prah se je posul z zavese ter za grnil nesrečnemu grofu oči Ko pa je ta nato kakor me hanično naglo dvignil oči in glavo, mu je padla na čelo gorka kaplj a. Athos se jeJ umaknil trepetaje od groze in v istem hipu so se izpreme-nile kaplje v črn curek, ki sp je razlil po odru. Athos se je zgrudil na ko Susan Filban, 19 letno dekle, je kraljica banditov. Vodila je bando roparjev, ki so dolgo časa vznemirjali prebivalce v Detroitu. Miss Vera Stone, 18 let stara, Memphis, Tenn. je imela mučno kolcanje skozi 58 dni. šele Sedaj ji je odleglo. Zdravili so jo zdravniki na poseben način. Fred Erb, 75 letni zakonski mož iz Lawrence, Kans. ki je ustrelil svojo ženo "iz usmiljenja." Ležala je sedem let na bolniški postelji in je bila neozdravljivo bolna. Jack Heath, milijonar, lastnik milijon dolarjev vredne jahte, je bil aretiran in postavljen pod $50.000 varščine, ker ga vlada sumi, da je ubil prohibicijskega agenta Richard Sandlands, v Detroitu. . Heath je oseba, na levi.. I lena ter ostal nekaj hipov kakor otrpel in brezumen Skoro pa je zapazil po pojemajočem vršenju, da se množica oddaljuje; ostal je še trenutek nepremično na me stu, nem in uničen. »l». taprta vsako ar«4o pop. •koxl cat* leto. GUI ST. CLAIR AVE. Olvfone: Randolph S<130. ................ i