PRICE: 2/-YEARLY: 20/ Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart Canberra Vol. IX. — AUGUST 26, 1965, No. 8 YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA m /s RIGHT for you/ Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: Phone 391-4737 Published by J. Kapušin and Slov. Assoc. Melb. Printed by Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond Editor: J. Kapušin, Tel. 391-4737 Assist. Ed.: K. Kodrič, Tel. 317-7372. Problematična reforma že v prejšnji številki Slovenskega vestnika smo poročali o razvrednotenju jugoslovanskega dinarja, katerega kurz bo znašal sedaj približno 1200 dinarjev za en ameriški dolar. Vendar so strokovnjaki mnenja, da to razvrednotenje ni dokončno in da bo prišlo še do novega prevrednotenja dinarja, da bo ta res odgovarjal svoji dejanski vrednoti. Te dni so napovedali nove spre-memnbe: s prvim januarjem bo prišel v promet novi dinar, in sicer bo 100 starih dinarjev odgo-vorjalo enemu novemu. Hkrati bo prišlo do občutnih podražitev. Poštne tarife za inozemstvo bodo poskočile za približno 66%, za notranjost države pa za približno 33% po še nepotrjenih vesteh. Kljub temu, da oblast kontrolira cene in skuša preprečevati podražitve, so življenski stroški v zadnjem času precej narasli. Pred trgovinami lahko opazuješ kače čakajočih —. kakor smo jih mogli opazovati v prvih povojnih letih in kakor smo jih mnogi okusili na lastni koži. Podjetja so sedaj odvisna od samega sebe: le lastna produktivnost in spretnost prodajnih lastnih izdelkov jih bo mogla rešiti propada. Kdor ne bo konkurečno sposoben, ta se ne bo mogel obdržati. Tu, vidimo torej popolno približevanje takoimeno-vanemu kapitalističnemu gospodarstvu, pravzaprav popolen poraz socialistično-komunističnega gospodarskega sistema. Prišlo pa je že tudi do izrazito težkih gospodadskih motenj; v enem največjih slovenskih industrijskih obratov, v jeseniški železarni, je odpovedala dobava koksa, tako da se lahko zgodi, da bodo ustavili peči, kar lahko povzroči ogromno gospodarsko škodo. V krizi pa so tudi mnoga druga podjetja, tako nekateri od največjih slovenskih obratov (Iskra v Kranju, ki ne ve kam bo svoje precej drage in gotovo kvalitetne elektrotehniške izdelke prodajala: na domačem trgu ni odjemalcev, v svetu je konkurenca premočna; isto velja za tovarno aluminija v Kidričevem — nekdanje Strnišče pri Ptuju; tam stoje že od nekdaj mnoge peči). Govore tudi, da bo tu in tam odpovedala dobava Prve dni tega meseca se je za Singapur uresničilo to, kar se je pravzaprav že dolgo pričakovalo. Nesoglasja med socialnim demokratom Lee Kuan Ye worn, tudi dosedanjim voditeljem Singapura, fer med Tunku A. Rah manom, predsednikom Malezije, so bila že dolgo časa tako globoka, da se ni moglo pričakovati pomiritve. Singapur je oklican za, samostojno državo in s tem izstopa iz skupnosti Malazije. Gledišča, ki so se med voditelj oma križala, so predvsem socialnega ter narodnostnega značaja. Pravzaprav več socialnega značaja, ker je voditelj Singapura nekaj dni po proglasitvi somastojne države izjavil, da bo Singapur država večrasnega značaja ter da trenutno mislijo o konstituiranju republike v sklopu držav Commonwealtha. Znano je, da- večino prebivalstva v Singapuru tvorijo Kitajci. Takoj ob proglasu samostojne države Singa- Singapur neodvisna država Zemljevid tega področja nam bi to tezo, če bi se uresničila, lahko potrdil. pur je indonezijska uradna politika pohitela z izjavo, da nameravajo nemudoma priznati državo Singapur — samo, da bi ponagajali Maleziji, V. Britaniji, Avstraliji in N. Zelandiji. Mislili so pač, da bododo razmere prisilile socialnega demokrata Leea, da se osloni na. politiko Indonezije, za katero pa v odnosu na njeno stališče o Maleziji stoji Kitajska. Priznati treba, da je bila kot Avstralija, N. Zelandija tudi V. Britanija presenečena nad odločitvijo Singapura, zato ni čudno, da je ob tej odločitvi bila ob kritičnem času tako huda reakcija v teh centralah. V akciji Singapura so te centrale sprevidele pričetek razkroja tistega, v kar so položili vse svoje politične in vojaško strateške upe. Seveda pozneje jih je pomirila izjava Leea ter njegovega namestnika, češ da v čemer ni uspela ta generacija, bo morda prihodnja. električne energije: nove eletrarne še niso dograjene, potrošnja električne energije pa presega zmogljivost elektrarn. Ob takem gospodarskem stanju se ne bodo podražili le življenski stroški, temveč bo prišlo tudi do odpustov iz služb. To bo dvignilo brezposelnost: nekateri bodo verjetno mogli najti zaposlitev kot sezonski delavci zlasti v raznih zapadnoevropskih drža.vah, vendar bo za večino jugoslovanskega delovnega ljudstva nova gospodarska situacija veliko in težko breme. Jugoslovanski gospodarstveniki sicer optimistično zatrjujejo, da bodo reforme ozdravile zavoženo jugoslovansko gospodarstvo (tudi kmetijstvo). Jugoslovani so pač živeli preko mere, nad svojo se nizko sterilnost, delali dolgove itd. Sedaj bodo morali zatisniti pasove. Hkrati menijo, da bodo podjetja sedaj lahko zares sama gospodarila, brez intervencije različnih tujih organov. Vse to gornje je lahko lepo in prav, vendar ne more zvaliti odgovornosti za sedanje težave zgolj na jugoslovansko delovno ljudstvo. V eni naj-marljivejših drža,v sveta, v Zapadni Nemčiji, hvalijo pridnost in požrtvovalnost jugoslovanskega delovnega človeka. Ta veliko stori, samo potrebno je, da dela v območju zldravega gospodarskega sistema, ob spretnem vodstvu in bistrovidnem planiranju. Tega žal za jugoslovanske gospodarstvenike in politike ne moremo reči. če pride drugod po svetu do tako resno gospodarskih težav, ki bistveno ogrozijo dobrobit delovnega človeka, padejo vlade in se morajo odgovorni zagovarjati pred sodiščem. Celo v Sovjetski zvezi je to poplnoma normalen pojav. Edino v Jugoslaviji in Francovi Španiji se bore malo spremeni: kljub določenim rotacijam ostane vse po starem. Morda pa se bo stanje-kot zatrjujejo politiki in gospodarstveniki — v Jugoslaviji vendarle izboljšalo. Morda bo po predhodnih težavah jugoslovanski delavec, mali kmet, penzionist, učitelj, nižji uradnik vendarle bolje in svobodneje zaživel. Morda se le zgodi gospodarski in družbeni čudež? Lev Detela, dopisnik z Dunaja S tem je Singapur hotel povedati, da je dozorel času, da se zaveda, da je njegovo mesto v skupnosti z Malezijo, vendar stališča uradne Malezije, s svojimi zavezniki vred, narekujejo akcijo, ki so jo podvzeli. Izjave voditeljev Singapura, ki prihajajo zadnje čase so vspodbudne: Singapur, vsaj doslej izraža upanje, da jim bo uspelo obdržati svojo zunanjo politiko v vprašanju "indonezijske konfrontacije z Malezijo" prav tako. kot so jo vodili doslej. Po drugi strani pa je tudi avstralska vlada sprejela sklep, da vojaška obrambna pomoč za Singapur ostane še nadalje veljavna. (Tamkaj je namreč največja britanska vojaška baza za to področje, ki je Anglijo stala težke mi-ljoneJV tem pa pravzaprav leži vzrok za. trenuten preplah Avstralije, ki je v tem tragičnem trenutku že razmišljala o tem, da bo treba to britansko vojaško bazo zopet prenesti na sever Avstralije, Darwin. To bi pa bil z vojaško strateškega gledišča prvi korak k razvoju vse večjega približevanja "pomikajoče se fronte k avstralski celini". LED JE PREBIT 57-letna teza o "beli avstralski politiki" je končno vsaj za drugo najmočnejšo avstralsko politično stranko (ALP) prekinjena. Konferenca ALP na federalni ravni je 2. avgusta sprejela odločitev na predlog svojega delegata iz SA Mr. Dunstana, da se ALP odreka nemoralni tezi o "beli politiki". Konferenca ALP je 2. avg. v Canberi sprejela sklep delegata iz SA, da stranka ukinja 57-letno "belo politiko", ki je v vseh teh letih preprečevala imigracijo Azijcev v Avstralijo. (Azijci, ki so doslej bivali v Avstraliji so bili zgolj študentje ali začasni naseljenci, ali pa iz mešanih zakonov). Odločitev konference ALP, da se odpre vrata za azijsko imigracijo, pa je trenutno brez vsake vrednosti, kajti v vladi je liberalna, ne ALP stranka. Avstralsko javno mnenje, zlasti inteligenčni krogi, so že zdavnaj poudarjali, da je potrebno ukiniti nemoralno tezo o "beli politiki" ter sprejeti program, po katerem bi med Evropejci v Avstralijo imigrirala tudi določena kvota Azijcev. Večina Avstralcev se sicer nikoli ni navduševala, da bi bila ta kvota visoka; mnenja so bili, da pri sprejemanju Azijcev moral igrati odločilno vlogo kriterij izbora — tistih Azijcev, ki so civilizirani, študirani ali da imajo svoj poklic. Nadaljnji in najvažnejši kriterij pa naj bi bilo zagotovilo, da se bodo ti imigrant j e asimilirali z avstralsko skupnostjo, prav tako kot tudi vsi imigrant j e Evropejci. Konferenca ALP je tozadevno sprejela sklep, da je pri ukinitvi svoje dosedanje teze o "beli politiki" upoštevati, da se nikakršna kvota vnaprej ne določa niti se stvari vnaprej ne more specificirati. Konferenca je mnenja, da je sklep zgolj načelen ter da ga bo, če pride ALP na oblast, treba izvajati, v skladu s časom in okoliščinami. že vnaprej pa se je stranka tudi zavarovala z naslednjimi točkami, ki se pa jih lahko razteguje ali krči po mili volji; pri določanju kriterija in števila sprejetih imigrantov je upoštevati: 1) avstralsko nacionalno in ekonomsko varnost; 2) dobrobit in integracijo vseh državljanov; 3) Ohranitev demokratičnega sistema in ravnotežje narodne graditve; 4) izogibanje težav, ki izhajajo iz socialnih in ekonomskih problemov, različnega življenskega standarda, tradicije in kulture. Torej, kot vidimo, je ta sklep dosedaj zgolj načelen, prilagojen krčitvam ali raztegnitvam — pač po potrebi in okolju. Vsekakor, led je prebit, in pričakuje se lahko, da bodo poslej tudi druge stranke, zlasti vodilna, liberalna ,sprejele podoben program za bodočnost. K. K. Samovoljnemu kralju se maje prestol Mladi grški kralj, Konstantin, pod vplivom svoje matere Friderike, je postal v svoji deželi vse preveč samozavesten. Med nedavnim intri-gantstvom v grški vojski, katere višje in nižje oficirje bi bilo treba "odžagati", je posegel nekako po despotski praksi, s čemer si je nakopal jezo grškega ljudstva, vključno z odstavljenim predsednikom vlade, ki je obenem najimpozant-nejša politična osebnost vodilne sredine. Namreč po tragičnem zasedanju v parlamentu, katerega se je udeležilo le kakih 200 poslancev (parlament sestavlja 300 poslancev) se po kralju določen nov predsednik vlade G. Novas ni mogel predstaviti s svojo vlado, za katero bi dobil zaupnico od parlamenta. Toda navzlic temu vlada Novasa ni podala odstavke, raje se je poslužila obtoževanja presedujočega predsednika, kateri se je držal ustavnega pravila. Potem, ko se je Novas po tem neuspehu sestal s kraljem Konstantinom, je za tisk podal izjavo, da neudeležba v parlamentarnem zasedanju še ne pomeni, da vlada ni prejele zaupnice. Tej izjavi so sledile ostre demonstracije grškega ljudstva, ki zahteva nazaj bivšega predsednika Papandreua. In bivši predsednik je podal izjavo, da je vlada padla, če je to kralju ljubo ali neljubo. Po tej izjavi bivčega predsednika, je parlament že drugič zasedal, in med zasedanjem je prišlo do neredov. Parlamentarci so se medsebojno pretepali, potem ko je desničarski šef neke stranke napadel bivšega predsednika Papandreua. Poslanici stranke Centralne unije, katere je šef Papandreu, so na izjavo desničarja ostro odgovorili. Po tem burnem zasedanju v parlamentu je Novasova vlada tudi uradno padla, ker je dobila le 131 glasov, medtem ko je proti njej glasovalo 167 poslancev. Novas je pri kralju podal od-stavko. Toda trma in slepomišenje kralja se še s tem ni prenehalo. Kralj je dobil novo žrtev, kateri bo poveril vlado, čeprav je znano, da ne bo niti parlament, še manj pa grško ljudstvo, sprejelo to kraljevo zvijačo. Kot ljudstvo, tako tudi parlament kličejo nazaj bivšega predsednika Papandreua. Medtem, ko še kralj slepomiši in zvijači, pa se že na ulicah pojavljajo parole, ki pozivajo nazaj k. ustavnim pravilom, parole, ki že določeno pozivajo k obračunu s kraljem. Desnica in kralj pa še vstrajajo... Kako dolgo? Zadnja beseda leži na jeziku Papandreua, s katerim je grško ljudstvo. NAD 4.000 NOVO GVINEJCEV OBSOJENIH NA SMRT za bolezen "smehljajoča smrt" Port Moresby (N. Gvineja), 2. avg. Nad 4.000 Novogvinejcev je obsojenih na smrt zaradi "smehljajoče se bolezni", ki razsaja v N. Gvineji, če znanost ne bo raziskala bolezni ter našla sredstvo proti njej," je izjavil Sir M. Burnet, predno je odšel v pokoj. To število predstavlja dobršno polovico plemena, odraščenih mož in žen, med katerimi razsaja ta bolezen. Bolezen je predvsem zajela vzhodna hribovita področja. N. Gvineje. Doslej strokovnjaki še niso ugotovili vzroka bolezni, vedo pa, da je nekaj podobnega hepatitisu, da bolezen povzroča še neraziskani virus, ki eventualno korenini v genezi. Posledica te bolezni, ki se kaže na bolniku, je, da bolnik izgubi vso voljo, da mu mišičevje odpove ter da ima zaradi tega vselej nasmejani videz na obrazu. Doba od početka bolezni do smrti traja pri nekaterih šest mesecev, pri drugih pa. se raztegne na leto dni. Domačini in znanost to bolezen imenujejo "kuru". Illllilllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!lllll!!l!!!lllll!llllll! CONTINENTAL SMALL GOODS JOHN HOJMK 213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656 Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke! HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE: STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD. PRI NAS DOBITE BRISTNO ŠTAJERSKO BUČNO OLJE! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll "Z BOMBARDIRANJEM NE BOMO PRENEHALI, DOKLER ..." je izjavil prezident ZDA Na sugestijo prezidenta Ghane, dr. Nkruma-ha, naj bi ZDA prenehale z bombardiranjem Severnega Vietnama, je prezident ZDA, Johnson, odgovoril, da bodo ZDA nadaljevale s svojo politiko v Vietnamu vsedokler komunisti ne sprejmejo ameriških pogojev, da se vsi skupaj vsedejo za mizo sporazumevanja o ukinitvi sovražnosti. Mirovno misijo je dr. Nkrumah do nekih podrobnostih po diplomatskih kanalih sporočil prezi-dentu Johnsonu, potem, ko se je vrnil iz severno-vietnamske centrale, iz Hanoia. Opazovalci menijo, da je dr. Nkrumahovo posredovanje izraz določenih krogov iz Hanoia, ki so uvideli, da ni pričakovati, da bodo Američane vrgli v morje, število ameriških sil v J. Vietnamu z vsakim dnem narašča, prav tako pa se že tudi opaža, prav rahla nadmoč vladnih in ameriških sil v borbi proti komunistični gverilji. To dejstvo postane še zanimivejše, če pomislimo, da so prav sedanji meseci stalnega deževja najugodnejši za, gveriljsko bojevanje, in da je za naslednje mesece že bila nekako napovedana poguba ameriške politike v J. Vietnamu. Namreč komunisti so se dobro pripravili: Ne samo orožje in opremo, tudi kompletne regolarne edinice. S. Vietnama operirajo v borbi proti vladinim in ameriškim četam na Jugu. Zadnja poročila pa celo trdijo, da so med najdenimi mrtvimi gverilj-ci že identificirali tudi kitajske prostovoljce ter belce, katerim izvor iščejo v Sovjetskih prostovoljcih. Prav tako je tudi že zabelezeno da so sovjetska protiletalska gnezda v bližini Hanoia že istrelila ameriško letalo. Vojskovanje v Vietnamu se nadaljuje ... Vtis pa imamo, da so, vsaj določeni krogi v Vietnamu, že zabeležili, da se na njihovi koži krešejo tuji prestiži. To spoznanje je jelo prodirati v miselnost ljudi kot na Jugu, tako na Severu. Ker pa beseda ljudstva danes predstavlja kvoto, kakršne še ni nikoli, smemo preroško napovedati, da smo prepričani, da ne bo popustil niti Peking, niti Washington, vendar zmagovalci bodo tretji: čeprav zdesetkano, vendar vietnamsko ljudstvo bo tisto, ki bo prej ko slej izbojevalo svojo svobodo. Stranke, ki se danes tamkaj bore za prestiže, naj že danes pogledajo realnosti v oči; nemesto krvi in uničevanja, naj pripomorejo k razvoju, da se ta okrvavljeni narod konec koncev osvobodi strasti, ki so jim jo vtepli tujci, naj pomisli o sebi in končno naj pomisli o vzroku, ki jih je pri-vedel v prelivanje krvi: V boj so šli, da se znebijo tujega jarma, danes pa smo še priče, da ta tuji jarem pri prednjih vratih izganjajo, medtem ko ga pri zadnjih vratih ponovno kličejo. Morda so naše misli preuranjene, morda bo v Vietnamu preteklo še mnogo krvi, vendar izid te tragedije, smo prepričani, bo vreden boja; čeprav smo tu priče velikim krivuljam (kot vselej v zgodovini), vendar živimo na, robu XX. stoletja. To nam opravičuje gornje misli. K. K. SOVJETI SE OGREVAJO ZA PAKT S POGOJI ženeva, 11 avgusta. Delegat SZ, g. Tsarapkin je na razorožitveni konferenci v ženevi iznesel predlog, s katerim skuša sprečiti odločitev ZDA, da nuklearno oborožijo države članice NATO, čeprav bi kontrolo nad "vžigalniki" obdržale ZDA; nadalje se je sovjetski delegat oštro postavil na stališče, da nima nihče pravice, da bi na licu mesta lahko preverjal in kontroliral eventualno kršenje "nuklearnega pakta". V primeru, da ZDA sprejmejo ta dva sovjetska amandmaja o nuklearni prepovedi, so Sovjeti pripravljeni, da podpišejo pogodbo o totalni prepovedi produkcije atomskega in nuklearnega orožja. Prepoved brez jamstev in kontrole je bila že od nekdaj pohlevna želja SZ, se pravi tiste države, ki je vsedoslej prav brez sramu teptale vse obveznosti in pogodbe, če je to bilo v njenem interesu. 33. kongresu PEN klubov na rob Lev Detela Julija se je na Bledu zaključil 33. kongres mednarodnih PEN klubov, ki povezuje mnoge Karel Kodrič: ČE... literate širom po svetu. Gotovo je že samo dejstvo, da je bil pričujoči kongres na Bledu, v samem osrčju Slovenije, pomembno. To dejstvo dokazuje, da majhne literature v svetu pridobivajo na pomenu, da se tudi veliki narodi začenjajo zanimati za manjše literature, če preletimo listo Nobelovih nagrajencev zadnjih let, naletimo na imena kot An-drič ali ča. pomen jugoslovanskih literatur; v zadnjih letih je izašla širom po svetu vrsta prevodov in antologij iz jugoslovanskih literatur, in to v Nemčiji, Franciji, Angliji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Italiji, a tudi drugod po svetu. Kolikor je pa res, da raste cena jugoslovanski in slovenski knjigi v svetu, kolikor je res, da v Ljubljani izdajajo vrste prevodov iz svetovne literature, toliko je tudi res, da raste pritisk komunističnih oblastnikov prav na področju literature in kulture čeprav se večina sedanjih slovenskih literatov bori prav za demokratizacijo v socialističnem okviru, komunistični oblastniki ne deumejo njihovega, naprednega, protireakcio-narnega uporništva. Vse, kar se ovija v moderno pripovedno tehnike, kar raziskuje svet človekove duševnosti, vse kar je verna podoba človekovih notranjih strahov in stisk, ki tudi v socializmu ne bodo minili, vse kar se skuša na kritičen način spoprijeti z napakami v komunizmu in socializmu, da bi vendarle prišlo do zdravega, demokratičnega, humanega življenja prav v tem socializmu, vs eto se zdi komunističnim dlakocepcem in dogmatikom sumljive, nevarno in škodljivo. Za njih je nenevarna samo neproblematična, negativno v svetu neodkrivajoča literatura, sentimentalne leporečno bežanje navidezno sociali-stičnoh nezmotljivih orjakov in njihovih miselnih kolosov. Takoj ko se komunisti pojavijo na oblasti, umre nekonformistična literatura in kultura, za katero so se še malo prej zavzemali, na njeno mesto pa stopi primitiven utilitarizem, provinci-alizem in konservativno zaplotništvo, ki ga pobirajo v zaprašenih knjigah preživelih šolmeštrov. Zato ni čudno, da se zgodi, da morajo iz Društva slovenskih književnikov izstopiti najpomembnejši .slovenski mlajši literati (Zaje, Tauter, Strniša, Smole itd.), da prepovejo izhajanje najpomembnejši slovenski reviji Perspektive, da zapirajo tako pomembne družbenokritične delavce, kot so publicist Jože Pučnik, katerega že od leta 1958 vlačijo in uničujejo po ječah, ali kot je povsem mladi pesnik Šalamun, katerega zaradi nekaj verzov zapre, mu grezije in ga šikanirajo na najraznovrstnejše načine. Zato tudi ni čudno, da jezni zaradi proglasitve kulturnega molka književnikov perspektivovcev, ki ga je delno podprla večina slovenskih kulturnih delavcev, zamenjajo uredniški odbor Sodobnosti (Pir-jevec, šega), ker je le-ta revija obsodila politične ukrepe nepreračunljivih oblastnikov, še bolj zaskrbljujoče pa je, da na predvečer omenjenega kongresa izključijo iz društva tako pomembne književnike kot sta Primož Kozak ali Dušan Pir-jevec ,ker da nista plačala članarine (!), čeprav je tržaški književnik Rebula ni plačal n.pr. že tri leta, a ga vseeno niso izključili iz društva. Potem se tudi zgodi, da na predvečer kongresa povabijo na kongres Edvarda Kocbeka, ki velja za enega »»«soaasisxsÄxxxjesejc^ Vseh vrst najmodernejšega pohi- \ štva, TV, Hladilniki, radiogrami, \ 5 električne svetilke, posteljnino \ lahko udobno nabavite pri I Warta Home Supplies i 206 Barkly Street, Footscray | Tel. 68-3991 | UGODNI KREDITI TRADE-INS i naj odličnejših sodobnih slovenskih ustvarjalcev in za izrazito nekonformističnega humanista, čeprav neče in ne more udeležiti. Potem se seveda zgodi, da po kongresu smuka j o najrazno vrstne j ši slovenski pisuni in perogrizi, ki reprezentiraj o slovensko književnost, od katere manjkajo na kongresu najpomembnejša imena. Pogačnik, Bor, Miheličeva ,to niso reprezentanti naše kulture! Kongres sicer obsodi zapiranje književnikov a Portugalskem in v Španiji, skoraj nič pa se ne pomudi pri Mihajlovu in pri naši specifični slovenski tragediji. Ni čudno, da zvezo PEN, okrog katere se zbirajo zlasti levičarji, mnogi obsodijo oportunizma, in to še posebno, ker spregleda v tem, ko povabi med svoje vrste sovjetske pisatelje, tako važno dejstvo, kot je odnos sovjetskega pisatelja do svobode, kateremu ta velikokrat nič ne pomeni, kar dokazuje tudi njegov odnos do ruskih svobodoljubnih pisateljev kot so Bjeli, So-logub, Pilnjak, Mandelštajn itd. — Včasih bi človek molčal in teh zadev ne bi obešal na veliki zvon; potem pa vidi, da bi bilo potrebno, da svetovna javnost zve o problemih, stiskah in ogro-ženju, v katerem mora živeti slovenski pisatelj v Sloveniji, medtem ko kar številni in mnogokrat kvalitetni književnik in za slovensko-jugoslo-vanske oblastnike sploh ne obstojajo, čeprav so velikokrat naprednejši od njihovih plačanih uradnih perogrizov. Če trezne glave ne zgubiš, ko nate v brezglavosti že ves svet znaša se, če še zaupaš si takrat, ko vate vsi dvomijo, a sami vase ne, če čakati znaš, ne da bi se utrudil, če nalagan si, a ne lažeš sam, če mrzijo te, ne da vzrok bi nudil in vendar ne postaneš šarlatan, če zmoreš to, kar menil si pošteno, poslušati izvito v podlo laž, in to, v kar si življenje dal, zdrobljeno motriš — in znova spet zgraditi znaš, če živce in srce podvržeš sebi, da služijo ti prav — do zadnjih mej — če vztrajaš še, ko že ni nič več v tebi, nič razen volje, ki veli — "Naprej!" če vse, kar si pridobil, znas zložiti, in vse to staviti na en sam as — in izgubiti, vendar ne tožiti, temveč spet upati v bodoči čas, če lahko sanjaš, vendar ne sanjariš, če misel je, in ne namen, če lahko nad uspehom gospodariš in če v porazu nisi osramočen; če lahko v blatu poštenjak ostaneš, če ne pustiš, da kdo bi žalil te, če s kralji hodiš, pa se ne prevzameš, če nate dajo vsi, preveč nihče; če lahko zadostiš minuti bežni s čim vrednim tistih nekaj desetin, je ves tvoj svet v polnosti vseobsežni in kar je več, postaneš mož vrlin! STARI IN NOVI KAMIONI, TIPPERS & SEMI-TRAILERS PREKO 80 NA IZBIRO. Smo melbournška vodeča in največja tvrdka s kamioni in distributorji novih KAMIONOV Dela za tiperje in meddržavne vožnje lahko posredujemo tudi. Posredujemo posojila za kamione po dogovoru. McGINNESS TRUCK SALES Pty. Ltd. 34 LINCOLN SQUARE (Off Swanston St.), CARLTON — Tel. 34-2763 i.h.m.h.m.m.m.m.h.h.m.m.h.m.m.. M,M,)i.ii,M,i>,»,ii,M,it,M,i<.ii,ii,n,Miit.M,ii,M.)i,>i,ii.M,Miii.ri.ii,n.n.iilii.ii,fi.n.ihn,ii, mlado brstje DEKLICA S PISKRČKOM Deklica je pometala in je našla novec. Za ta novec je kupila piskerc in šla nabirat jagode. V gozdu jo je zajela noč. Deklica je prekucnila piskerc in zlezla vanj, da bi prenočila. Pa je pribrenčala muha in prosila, ali sme pod streho. Deklica pravi: "Kar noter, zate bo že prostora." Komaj je muha notri, prileze žabica, potrka in vpraša: "Kdo je tam notri?" Deklica reče: "Jaz, ubogi deklica, in muha pobrculja." Tudi žabica poprosi za streho in deklica jo povabi: "No pa pridi še ti noter, se bomo že stisnile." Potem priskače še zajček, potrka in vpraša: "Kdo je tam notri?" "Jaz, uboga deklica, muha pobrculja in žabica pokrculja." Zajec prosi: "Ali daste še meni malo prostora?" "Kar skoči notri, nam bo topleje." Pozneje pride še lisica: "Kdo je tam notri?" "Jaz uboga deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja in zajček pobirajček." "Pa bo še zame kak kotiček!" pravi lisica in se zmuzne noter. Ponoči pride še medved in vpraša: "Kdo je tam notri?" "Jaz, uboga deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja, zajček pobirajček in lisica pometička." Medved pa nič ne prosi, ampak se kar tišči noter. Toda piskrček poči, deklica pa veka— VESELI POMAGAČI Kadar smo pri delu prepevamo radi. Dajmo, vkup zapojmo, pomagači mladi: Hoja, hoja, hoja, gospodinja moja! če daš pomagačem juhe, malo krače, skledo sladke kaše, in brtavs pogače — pa do mraka njive preorjemo vaše. ♦ UGANKA Trdo je in v zemlji, a vendar ni kamen, črno je, a rdeče, če vržeš ga v plamen. (oz3i9?) Vrtimo globus Atlanta — šesto novih članov zloglasnega Ku Klux Klana v Georgiji in 80 novincev te organizacije v Alabami je priseglo zvestobo in obljubilo, da bo še poostrilo rasistično nestrpnost ter v obrambo svojih pravic korakalo, če bo treba, tudi na Washington: skromen pohod. Pnom-Penhu — V kamboški prestolnici Pnom-Penhu si lahko vsak privošči ulico, ki bo imela njegovo ime. Zadostuje, da na svoj račun tlakuje ulico, ki si jo je izbral. Mestni svet prispeva zastonj tablice z njegovim imenom: domiselnost. Pariz — General de Gaulle je prepovedal svojim ministrom, da bi brez njegovega dovoljenja odhajali iz Pariza na vikende. Prav tako bodo v prihodnje tudi vsi člani vlade lahko potovali v inozemstvo šele, ko bo on soodločal: volilno leto. Bonn — Devetnajstega junija so se sestali v Kolnu kakih 4.000 staršev otrok, ki so se rodili deformirani zato, ker so njihove matere med nosečnosti uživale "talidomid": žalosten kongres kot posledica komercializma. Brazzaville — Poleg običajnih diplomatskih predstavnikov šteje sedaj ambasada LR Kitajske še 30 častnikov in 180 "delegatov": diplomati. New York — Neznanci so napadli čuvaja knjižnice univerze Hayke v New Havenu, ga zvezali, pobrali s polic kovance, vredne kakih 100 miljonov in izginili brez sledi: prebogate knjižnice. Hamburg — Pred sodišče bo v kratkem stopil Wilhelm Koppe, ki ga obtožnica bremeni umora 145.000 Židov in 1.558 duševnih bolnikov. Od konca vojne pa vse do leta 1960 je Koppe živel na prostosti kot tovarnar čokolade: zahodnonemške levitve. Moskva — Tu namreč zavidajo tuji novinarji svojemu stanovskemu kolegu Petru Tempestu, dopisniku angleškega komunističnega glasila "The Daily", ker da stanuje v isti hiši kot Niki ta Hruščov. Novinar ima stanovanje štev. 113, bivši ministerski predsednik pa številko 57. LR Kitajska — "Ho ši Minh, najlepše ime Vietnama", "Naprej pod bojnimi zasta.vami", "Nihče ne bo preprečil ljudstvu, da bi pelo", "Ameriški imjerialisti, ven iz Vietnama": to so naslovi štirih pesmi, kot poroča kitajska agencija Hsinhua, sedaj najbolj priljubljene v LR Kitajski. Mali oglasi Za solidno popravilo in popoln servis vašega radia in TV se obrnite na "GASIOR TV & RADIO SERVICE" 3 FREEMAN ST., YARRAVILLE, VIC. Telefon: 68-3991 (med 9—5 p.m., 314-7121 privatno) SOLIDNA POPRAVILA IN ZMERNE CENE! "TOPSY" RESTAVRACIJA SUGDEN PLACE, med William the Shoeman in Woolworth, MELBOURNE, CITY Business Lunch: meso, juha, maslo, kava ali čaj 5/6. TRI VRSTE jedi samo za 7/6. (25 pripravljenih prvorazrednih jedi.) KOSILA 12-14.30 ure — VEČERJE 17-20 ure _ Ob nedeljah zaprto._ Hočete najsodobnejšo slovensko revijo? Naročite se na M O S T ! Vse informacije na uredništvu Slov. vestnika. BOGATA izbira slovenskih, jugoslovanskih in kontinentalnih plošč OTO'S MUSIC CENTRE 253 BARKLY ST., FOOTSCRAY Tel. 68-1470 == KROJAŠTVO = G. ACQUARO & SON = 285 Barkly St., Footscray Priv. tel. 317 8740 = Se priporoča s solidno, visokomodno izdelavo ~ oblek za dame in gospode. ~ Najnovejši vzorci: angleški, italijanski, = jugoslovanski itd. Cene zmerne. LICENCE SCHOOI W. Mahler, bivši učitelj vožnje iz Koelna. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (licence) dobite v najkrajšem času. Šola je dovoljena od oblasti. Lahko dobite tudi TAXI dovoljenje ali dovoljenje, da ste lahko učitelj vožnje. Kličite kdarkoli telefonsko O^I_OOCQ 461 Toorak Road, TOO RAK lf" llljì) i1ihm1i ■■■iimmmiiiimyiimiimyiiliililmiimwhiimi^^ PRIPOROČA SE IN POZDRAVLJA SVOJE KLIENTE IN SLOVENCE Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene in rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za Vašo udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah : "Fairsea", Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar". SITMAR Sitmar Line, C.M.L. Building, 330 Collins Street, Melbourne, Vie. 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W. ZABAVA J KD Kot nam sporočajo bo imelo Jugoslovansko kulturno društvo svoj edini letni ples v Ormond Hall, Prahran. Po izjavi predsednika društva bo to eden najboljših plesov tega društva. Vstopnice se dobijo samo na predhodno rezervacijo. Ples bo dne 17. septembra, rezervacije pa je potrebno narediti do 12. septembra. Vhod v dvorano bo dovoljen samo v večernih oblekah oziroma; ženske večerne, moški pa temne obleke. Ples z loterijo je lepo pripravljen, zraven pa še večerja. Pijačo pa gostje morajo prinesti s seboj. Cena vstopnici je 30/-. Rezervira se lahko po urah na 97 5075. Jugoslovansko Kulturno Društvo PRIREJA DNE, 17. SEPTEMBRA f| LETNI PLES a od 8. ure zveč. do 2. ure zjutraj v I ORMOND HALL k Moubray St., Prahran K » Obleke: Večerne ali temne za moške, pijačo * prinesite s seboj, okusna večerja. I Vstopnice rezervirat vnaprej do [š I 12. septembra na telefon 97-5075. Cena 30/-. [» 1 Odličen orkester. Vabi JKD j;; NOVICE IZ DOMOVINE DELO, KI JE MALO VREDNO Od naših bralcev nam je nekdo poslal spodnje pismo, ki se glasi kot članek in je te dni prišlo iz Ljubljane. Izvlečke objavljamo zato, dasi ustvarite približno sliko stanja v domovini. ... "Menda ste slišali, da je naš dinar na mednarodni borzi padel čisto na dno. Na vidiku so velike gospodarske reforme, celo revolucionarnega značaja kot sami pravijo. Prilagoditi se bomo morali namreč mednarodni menjavi, če bomo hoteli obdržati Standard na sedanjem ali višjem nivoju. Zvišali so s prvim julijem turistični dolar na več kot tisoč dinarjev, da bi postali konkurenčni tujim turističnim državam. Seveda, to je potegnilo za seboj kup nevšečnosti, tako da so gostinci že začeli navijati itak visoke cene. Za inozemca bo že šlo, ali kaj naj domači potrošnik, uboga para, reče k temu? Odkar se je zvedelo za nove ukrepe v gospodarstvu in o novem tečaju dolarja in tujih valut (koncem junija!) so ljudje začeli z velika jemati denar iz hraninilnic in kupovati vse, kar jim je prišlo pod roke. Nakupovalnih preplah je zajel vse kraje in ljudje so začeli kupovati vse, kar jim je prišlo pod roke, tako da je kmalu zmanjkalo stvari, ki so bile količkaj vredne. Posebno je šla zlatnina v denar. In pravijo, da je razvrednotenje samo začetek. Veliko težavo bodo ti ukrepi povzročili podjetjem, ki so črpala iz državne blagajne ali imela monopolni položaj, zgleda, da bodo marsikje morali zapreti štacuno. Tujini smo že toliko dolžni, da bi lahko prodali pol Jugoslavije pa še ne bil bil dolg plačan. V težnji za zmanjšanjem primankljaja se prodaja v trgovinah vse za devize in zanje dobiš tudi popust pri ceni za 50 posto. Prav ponujajo za konvertibilne valute, kakor, da bi bili plačani v dolarjih (Nam v Avstralijo so začeli pošiljati celo TT v lovu za devizami, čeprav ga nismo naročili. Op. ur.!) Kolikokrat je bilo vsako leto govora, kako dobro gospodarimo, nazadnje pa se izkaže, da je bilo vse zanič. Napake so bile in še bojo; zmeda v gospodarstvu je, kakor vidiš, pri nas velika in noben ne ve, kako se bomo iz nje izmazali... Prometa je tukaj vsak dan več in še prerašča zmogljivost naših cest, ker lete bolj počasi ali nič ne popravljajo. Skrbijo le bolj za glavne ceste, drugo je pa kaldrma (po glavnih se vozijo oblastniki, kakor nekoč dunajski cesarji! Op. ur.), če gledaš ta promet, si misliš od kod ljudem ta denar. Moraš pa vedeti, da je veliko avtov na puf, kar uvoženih pa je zasluga sorodnikov ali znancev ali ne vem še kakšnih kanalov. Tu v Ljubljani ima Opel svojo servisno delavnico in ti rečem, da je vse nabito polno, vsak dan jih prodajo namanj dvajset. Tudi na carinarnici je vse polno. Ne rečem, peščici gre odlično in ne čutijo preganjanj v gospodarstvu, sam sem pa skromen in se z malim zadovoljim, vendar kaj, ko je pri nas delo tako malo vredno." NEURJE, KAKRŠNEGA SLOVENSKI ČLOVEK NE POMNI V začetku julija je nad slovensko Primorsko divjalo neurje, kakršnega na Slovenskem še nismo doživeli, da so morali po hišah prižgati luč. stemnilo, da so morali po hišah prižgati luč. Okrog hiš je zatulilo in završalo, drevesa so se v viharju dotikala tal. Od morja pa prav do Postojne in naprej po cerkniški dolini je veter podiral drevesa, kot da bi bila navadne travnate bilke. Tista, ki se niso hotela odlomiti, je-kot poročajo v tedniku Tovariš — zruval iz zemlje s koreninami vred. Strešna opeka je letela s streh, da so ostrejša v hipu pokazala rebra. Po javor-niških in bloških gozdovih je orkan v nekaj minutah naredil pravo opustošenje. Vrhove smrek so zračni vrtinci dobesedno odsekali: polomljeni štrclji zijajo v prazno nebo, kot da bi naši gozdovi doživeli bombne napade. Skednji so se sesuli, orehe, jablane, hruške je veter izruval iz zemlje. V Cerknici je veter odrezal cerkveni zvonik in ga zavihtel na zemljo. V ruševinah je tudi ostala nad tristo let stara Vincencijeva cerkvica na Bloški polici. Cerkveni strop je sodil med redke slovenske zgodovinske znamenitosti. Več kot dvo-metrski valovi so drveli od obale. Tudi nad slovensko zemljo v Italiji se je razbesnel vihar in povzročil občutno gospodarsko škodo, neurje pa je divjalo daleč notri v Furlanijo. Po Slovenskem so se sedaj lotili prekrivanja hiš in popravljanja. Vendar je škoda nepopravljiva. Hiše postavijo razmeroma, hitro na nove, gozdovi pa zrasteje počasi. Ponekod bo trajalo 80 let, da se bo zarasla škoda, ki jo je povzročilo letošnje neurje. Novi tečaji tujih valut Narodna banka SFRJ je glede na novo pariteto dinarja izdala novo tečajno listo tujih plačilnih sredstev, ki velja za vse banke, menjalnice in za druga pooblaščena, podjetja. Novi tečaji so z zaokrožitvijo zadnje decimalke naslednji: 1 avstrijski šiling 48.08 din 1 belgijski frank 25.00 din 1 danska krona 180.97 din 1 finska marka 390.62 din 1 francoski frank 253.19 din 1 grška drahma 41.67 din 1 holandski goldinar 345.30 din 1 italijanska lira 2.00 din 1 kanadski dolar 1156.25 din 1 zahodnonemška marka 312.50 din 1 norveška krona 175.00 din 1 dolar ZDA 1250.00 din 1 švicarski frank 258.86 din 1 švedska krona 241.63 din 1 angleški funt 3500.00 din INDIJSKI PREMIER PRI MARŠALU TITU 28. julija je prispel na uredni obisk v Jugoslavijo indijski vladni predsednik šastri. S Titom ste se sastala v Beogradu, a tudi na Brionih. Izdelala sta poseben predlog, ki bi naj rešil vedno nevarnejšo vietnamsko krizo. Predlogu se bo baje priključil tudi egiptovski predsednik Naser. Tito je svoja stališča že obrazložil posebnemu ameriškemu odposlancu, ki se je mudil v Jugoslaviji. TOČA NAD SLOVENSKIMI GORICAMI Na področju južno od Radgone je na površir okrog 100 ha naredila kot oreh debela toča pre cejšnje škode. Posebno na območju Janževeg vrha, in na Policah je škoda zelo velika, škod znaša okoli 80 miljonov dinarjev, kar odgovarj 45 vagonom vina. Toča pa je prizadela tudi trti tako da na površini 45 ha ne morejo tudi nasled nje leto pričakovati nikakršnega pridelka. V oko lici Janževega vrha pa je toča tudi zelo poška dovala sadno drevje in na približno 70 hektarji uničila, letošnji pridelek. Najbolj so prizadet plantažni nasadi jablan. Konec julija pa je "le deni bič" ošvrknil tudi apaško kotlino. Toča j uničila 90 hektarov žitaric in 150 hektarov ko ruznega polja. PROCES PROTI MORILKI DR. ANI MARIJI CHOLEWI 10. julija se je v Ljubljani zaključil proce proti zdravnici dr. Ani Cholewi, ki je bila obte žena, da je zastrupila Jožeta Derganca, s kater ir sta skupaj živela. Nesoglasja med Cholewo i Dergancom so nastala leta 1964, ker je Dergar spoznal drugo dekle. Cholewa je dala Derganc dvakrat redek, neobičajen strup, ki je primern deloval. Zastrupljenca so odpeljali v bolnišnici dr. Cholewa pa je dajala svojim zdravniškim kc legom napačne diagnoze in jih zavajala na kriv pota, tako da je Derganc umrl. Proces je prec< vznemiril ljubljansko javnost. Dr. Cholewa j svojo krivdo samo delno priznala. Obsojena j bila na 13 let strogega zapora, razen tega pa so prepovedali še tudi deset let po prestani kazi opravljati zdravniški poklic. Kot olajševalne oke liščine so obtoženi šteli njeno delno priznanji psihološko neprimerno okolje v mladosti, skrb z dva otroka, dva nesrečna zakona in da je pokoj nemu Dergancu lajšala bolečine. PODPRIMO NAŠEGA KNIJŽEVNIKA Na Dunaju živi s svojo družinico naš demokratično usmerjeni književnik ter glavni urednik revije "MOST", g. Lev Detela. Mož je vsestransko kulturno aktiven ne samo na Dunaju, marveč tudi v Trstu, skratka na najbolj nacionalno ogroženih področjih. Znano je, da uradna Slovenija demokratično usmerjenih književnikov ne podpira, da, celo skuša preprečevati njihovo kulturno snovanje! Ker pa ima g. L. Detela namen izdati v samozaložbi (tamkaj ni slovenskih demokratičnih založb!) svoj novi roman pod imenom "ATENTAT", je uredništvo Slovenskega Vestnika sklenilo, da razpiše nabiralno akcijo kot pomoč k izidu novega romana. Slovenci v Avstraliji, naprošamo vas, še se pridružite s svojim prispevkom nabiralni akciji, ki bo pripomogla k izidu tega romana. Vsi darovi za sklad "Podprimo književnika, L. Detela" bodo v našem tisku objavljeni. Slovenci, podprimo svojo kulturo! Uredništvo Prodajate? Kupujete? ß ■ Hišo? Zemljišče? ■ Obrnite se na poznano tvrdko Eden Real Estate 4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds Tel. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 ZA VSE BANČNE POSLE VAŠE DRUŽINE SE OBRNITE NA E. S. & A. BANKO POSLUŽUJTE SE NASLEDNJIH USLUG MODERNEGA BANČNEGA POSLOVANJA: ★ HRANILNE VLOGE ★ TEKOČI ČEKOVNI RAČUN ★ VLOGE ZA DOBIČEK ★ POSOJILA ZA HIŠE, POHIŠTVA, ★ PRENOS DENARJA BILO KAM ★ BANČNE USLUGE PRI POTOVANJU ★ UNIT TRUST (SCOTTIE UNITS) PREKO E. S. & A. MANAGMENT INVESTMENT VAM NAJBLIŽA PODRUŽNICA E. S. & A. BANKE VAM BO RADA DALA NADALJNJE INFORMACIJE. The English Scottish & Australian Bank Ltd. Hrani danes za jutri . . . pri E. S. & A. banki. GREŠNI Dandanes vse, kar je narobe na svetu, naprtimo Amerikancem ali pa komunistom, rekel pa bi, da so vse težave le bolj ameriškega izvora, vsaj tako zgleda. Oni so krivi za vojno v Vietnamu, oni so na Dominiki glavni krivci, Soekarno jih boža s trnji, Afrikanci jih ne marajo, Sovjeti jih napadajo, krivi so tudi za težave v Franciji in Italiji in Jugoslaviji. Vobče so strašni ljudje, hudičiv človeški podobi, će njih ne bi bilo, bi bilo vse v redu na svetu. Ali bi bilo zares? KRAMLJANJE 0 DOMOVINI ♦ čeprav vreme ni nič kaj naklonjeno otvoritvi turistične sezone v domovini, vendar turisti še prihajajo. Obetajo si jih mnogo več ko lani. Len-sko leto sicer, razen Slovenije, Jugoslavija ni mnogo storila za atrakcijo tujega turista, ker baje ni bilo sredstev. Za turizem v Sloveniji naj omenimo največji dograjen objekt — supermo-derno novo letališče Brnik, ki lahko sprejema največje potniške orjake. To letališče je že takoj po otvoritvi sprejelo prve orjake: "Britanio" iz Anglije ,ki je pripeljala 180 angleških turistov, nadalje več letal "Iljušin 18" iz ČSR ... Letališče, ko je bilo izročeno prometu, je hkratu sistematično postalo nekakšna matična baza za slovensko aero-linijo "Adria". ♦ Tisk iz domovine je zopet napolnil nekaj stolpcev o nacionalni diskriminaciji v Jugoslaviji. Gre se namreč zato, da bi morali podjetji JUGOTON iz Zagreba ter RTV iz Beograda po pogodbah posnemati gramofonske plošče slov. avtorjev vsaj z enakim sorazmerjem z domačimi avtorji. Praksa pa je pokazala, da ti podjetji iščeta zgolj denar. Posnamejo tisto, kar zagotovo prinese denar, medtem ko odklanjajo vse drugo. Seveda isti kriterij ne veljajo za svoje avtorje. Avtor članka iz Ljubljane se je resno zavzel za slovenske vokalne avtorje in že nanizal potrebno, da se Slovenija tudi v tem pogledu osamosvoji, prekine nedosledno izvajanja z Zagrebom in Beogradom ter zgradi svojo lastno tovarno gramofonskih plošč, ki da bo poleg vsega brez dvoma kvalitetnejša v snemanju. ♦ Tovarna pohištva "Meblo" iz N. Gorice se je znenada znašla v trdih rokah birokracije. Namreč pred leti, ko se je pričel lov na devize, jim je nekdo prišepnil, naj izvažajo. Res. Zaradi svojih kvalitetnih izdelkov tovarna ni imela velikih težav z oranjem ledine na tujih tržiščih. Sklenila je in sklepala je vedno znova pogodbe s tujci. Prav to pa jih je sedaj postavilo v dokaj neroden položaj: Znano je, da morajo biti garniture, namenjene inozemskemu trgu, popolne, brez vsakega še tako majhnega defekta in da morejo biti kosovne mere prilagojene inozemskim standardom. Toda tudi Jugoslavija ima svoj standard, takozvani "JUS", ki predpisiju, da mora biti npr. postelja te in te izmere itd. Tu se je pa zakočilo: še tako pazljivi in moderni tovarni ne uspe, da bi lahko izdelala več ko 50% svoje proizvodnje, ki bi bila sprejemljiva za izvoz (kriteriji sprejema so namreč hudi in les je les, ki ima lahko madeže..., zadostuje pa že, da je produkcija politure furnirja potekala v neugodnem vremenu, ali pa da je kupec naročil samo dve garnituri, tovarni pa se ne velja-komercialno vzeto-izde-lati samo dve garnituri). Skratka tu gre za kakih 50% tovarniške proizvodnje, ki ni izdelana po jugoslovanskem standardu, birokracija v Beogradu pa je sklenila, da mora biti ta kvota samo 15%. Sledile so intervencije, dopisi, telegrami, telefonski klici in potovanja v Beograd. Na vse te intervencije je končno Beograd pristal, naj tovarna vskladišči odvišen odstotek selecionira-nega pohištva, sporoči Beogradu in le-ta bo na lice mesta poslal svojo komisijo, ki bo dala odobritev za domače tržišče. ... In sveta birokracija ni niti pomislila na to, da bo tovarna morala v ta namen zgraditi posebna skladišča, plačevati osebje in komisije iz Beograda! ♦ "Vse dobiš, kar želiš, če ... (imaš dobre zveze ali dolarje)" je refren, ki ga že dolgo ponavljajo v domovini. Najaktuelnejša točka v tem refrenu je trenutno morda vprašanje, kako priti do avtomobilske gume, zlasti za avtomobile domače proizvodnje. Poročali smo že, da je hudo primanko-va