Politični ogledTDRŽAVA SHS. Bolgarska vlada je dala zahtevano zadoščenje ra4i napada na našega vojaškega zastopnika v Sofiji in s tem je spor srečno poravnan. Neljube posledice bodemo pa lahko imeli radi protesta, katerega je vložila naša vlada v Atenah za slučaj, da Grki odpravijo monarkijo in vpeljejo republiko. Do tcga čisto nepotrebnega firotesta nas jc pripravila rumimska vlada, ki se v prvi Trsti briga za položaj sorodnih vladarskih hiš na Balkanu. Sedaj smo se izjavili proti republiki na GršKem, ki nas čisto nič ne briga, kako> bodemo pa izgledan, •e grški narod pri volitvah ali pa še prej s plebiscitom pokaže, da ne mara več kralja? Prijateljstvo Beograda napram Rumuniji pa gre še T drugih ozirih preko meje in to se dokazuje sedaj tudi t tem, da je naša vlada prepustila brez vsake potrebe Ruinimiji mesto Žombolj in okolico. Rumuni poprej nik «ar niso mislili in računali, da dobijo la del našega •zemlja in po določilih mirovnih dogovorov niso imeli »iti najmanjšc pravice, kaj takega zahtevati. Kar na •nkrat so se pa spomnili in sprožili zahtevo po tem kraju pred našo razmejitveno komisijo. Ta je par let že lenukarila in žrla velike dijete, bilo je že vse polno napa«lov po beograjskih listih, da prav nič ne dela, ko so pa Rumuni zahtevali Žombolj in okolico, je pa ta lena ko¦aisija lakoj to zadevo sprejela in beograjska vlada bo sedaj Rumunom ustregla. Do tega jo vodi skrajna brezbrižnost za državne potrebe in koristi ler golo strankarstvo. Mcsto Žombolj ze okolico, ki ima industrijo ter aelo naprcdno gospodarstvo, šteje okrog 20.000 prebiˇalcev, ki so po večini Nemci in Madžari, par vasi, ki jih dobimo mesto tega od Rumunov, pa imajo samo 2000 prebivalcev, ki so po večini Srbi. Vlada si misli, Nemci pri volitvah itak ne bi glasovali za radikalno stranko, zato proč z njimi in celim okrajem, ker dobimo par srbskih vasi s par sto radikalnih volilcev. Finančni parlamentarni odbor zboruje stalno v treh •ddelkih, ki razmotrivajo iproračune posameznih ministrstev. Ob lem razmotrivanju so najbolj zanimivi posamezni fondi ministrov. Vsak minister ima poleg proračuna še posebne milijonske zneske, ki se odtegujejo vsakemu naziranju. Minister notranjih zadev imam tak fond v znesku §,000.000 D, letos povečan za 576.000 D. Temu nasproti se predlaga za prvo pomoč ob priliki elementarnih neegod v celi državi le znesek — 1 milijon D. Minister zunanjih zadev ima dispozicijski fond v enesku 10 milijonov din., razen tega še dodatek radi kurzne razlike nad 50 milijonov D, v celem nad 60 miiijonov D. Minister vojne ima dispozicijski fond v znesku 2 milijona dinarjev in dodatek radi kurzne razlike v enesku nad 2 milijona D, v celem nad 4 milijone D. Minister financ razpolaga z odobrenjem ministrskega sveta z budžetskimi rezervnimi krediti, ki znažajo 122 milijonov D in so letos za celi — milijon manjši ko lani. Razen tega ima finančni minister na razpolago fond »krijumčarski« (tihotapski), v katerega se stekajo velike kazni za tihotapslvo in mora biti zelo velik. ZnaSilno je, da o tem fondu v proračunu ni duha ne sluha tn da je le slučaj razkril ta — tajni fond. Za te fonde se razcn krijumčarskega fonda, kater«ga visokost ni znana, zahteva v proračunu 200,400.000 dinarjev, za 100.000 dinarjev več kakor znaša proraiun ministrstva kmetijstva in vod. Ti izdatki bi lahko popolnoma odpadli, ako bi se pri nas vodila dobra in pravična notranja in zunanja politika in omejil militarizem. Finančni in trgovinski minister ler direktorji Narodne banke so zborovali in sklenili, da mora ostati pri deflaciji, to je, da se ne smejo tiskati novi bankovci, češ, da se bo dinar dvigal, če ga ne bo mnogo na tržiš5u. Ta politika je dobra, kjer je dobra in poštena iipraˇa, pri nas, kjer uprava meče milijarde skozi okno in kjer so krediti samo za Srbe, pa taka politika zopet odpira vrata zlorabam in kriviram nad prečani in nad hrvatskim in slovenskim gospodarslvorn. Narodna banka je dala na primer propadli beograjski Ujedinjeni banki 10 milijonov dinarjev kredita, četudi bl morala redeti, da ta banka zelo slabo posluje. Kakor davčno. lako urejujejo v Bcogradu tudi finančno politiko samo i* korist Srbije in v škodo prečanskih krajev. V nedeljo so odpotovali odposlanci našega parlamenta na Poljsko. Pred odliodom je dr. Korošec vladi sporočil, da bodo naši poslanci Poljakom priporočali ¦bližanje z Rusijo, ker je to velika potrcba vseh slovenskih narodov in driav. Nastopil jc proti temu, da se Bo6e tega odposlanstva udeležlti ludi profesor dr. Ilešič, ki za srbsko-radikalni denar blati in obrekujc slovenske, za svoje pravice vnete izobražence kot avstrijance. Slovenski zastopniki nočejo imeti ničesar skupnega s takim človekom ter zavračajo tudi zahtevo vladnih poslancev, da bi vsak poslanec za to pot moral dobiti še 170 frankov na dan na stroške naših davkoplačcvalccv. Zborovanje naših zaupnikov je vzbujalo skozi tedne veliko zanimanje v Beogradu in Zagrebu, sedaj je pa vladni Beograd, ki je nažo stranko presojal na svoj, kupoprodajni način ostal osramočen, dočim Zagreb dobiva nov dokaz, da so Slovenci narod, ki zna braniti svoje pravice, odločno izraziti svojo voljo ter tudi ceniti zavezništvo v boju proti centralizmu. NEMCIJA. Pretečeni leden so nemški fašisti poskusili s pučem na Bavarskem. Zanašali so se da bo državni komisar von Kahr potegnil z njimi, a so se zmotili. Razorožil in razgnal jih je že drugi dan ter več voditeljev pozaprl. — Bavarska ima od fašistov že dovolj, mogoče je pa, da se bodo še po drugih nemškib deželah poskusili fašisticni prevrati. — Nemški kronprinc se je vrnil na svoje posestvo v Šleziji. Antanta je sklenila proti njegovi vrnitvi protestirati, a je njeno sporočilo prišlo prepozno v Berlin. Nemška vlada sedaj sporoča, da se kronprinc ne bo oddaljil s svojih posestev v Šleziij inda se v nikakem oziru ne bo vmešaval v politiko. Francija pa s tem odgovorom ni zadovoljna in bo zahtevala od Nemčije izročitev bivšega prcstolonaslednika. NA BOLGARSKEM je bil te dni ubit zopet eden od ministrov prejšnje kmetske vlade in sicer Duparinov, Stambolijskijev tovariš in/goljedelski minister. Uradno poročilo pravi, da je skočiriz Vlaka, kojso ga vozili v Sofijo v 6 letno ječo, in da je "bil ustrel|en na begu, ker se ni hotel predati. To uradno poročilo o smrti bivšega ministra Duparinova je na.las podobno onemu o smrti Stambolijskega. — Nik.d,o ne dvomi, da gre tu za prosti umor, ki ga je naročila bolgarska vlada, da se za vedno odkriža moža, ki je imel med ljudstvom zelo mnogo pristašev. ZADRUŽNO-SOCIALNI TECAJI: Zadružno-socialni tečaje se vršijo od dne 19. do 30. novembra t. 1. po naslednjih sodnih okrajih: 19. novembra ^o^edeljek) ob pol 9. uri dopoldne: Slovenjgradec v prostorih hranilnice in pcsojilnice (za sodni okraj Slovenjgradec). 20. novembra (torek) ob 9. uri dopoldne: Šoštanj v cerkveni hiši (za sodni okraj Šoštanj). 22. novembra (četrtek) ob pol 9. uri dcpoldne: Št. Jurij ob Taboru v cerkveni hiši (za sodni okraj Vransko). 23. novembra (petek) ob po! 9. uri dopoldne: R e č i c a ob Savinji v gostilni Čujež (za sodni okraj Gornjigrad). 26. novembra (ponedeljek) ob pol 9. uri dopoldne: Lašk o v društveni dvorani (za sodni okraj Laško). 27. novembra (torek) ob pol 9. uri dopoldne: Celje v hotelu »Beli vol« (za sodni okraj Celje). 29. novembra (četrtek) ob pol 10. uri dcpoldne: Rogat e c v kaplaniji (za sodni okraj Rogatec). 30. novembra (petek) ob 9. uri dopoldne: Šmarje pri J e 1 š a h v gostilni Gradt (za sodni okraj Šmarje).