Št. 39 (1990) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek,
1.	oktobra 1987 Cena: 400 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
KPD Dob stopa v četrto desetletje
S proslave ob dnevu pe-noloških delavcev in 30-letnice KPD Dob
LANŠPREŽ PRI MIRNI — »Dolgo časa sem opazoval in gledal, potem pa poskusil tudi sam. Iz dneva v dan so roke postajale spretnejše. Vse bolj sem bil zadovoljen in vesel. Veliko sem izgubil, veliko življenja sem zapravil, da bi tukaj tkal upanja za jutri.« S temi besedami enega od obsojencev, ki prestajajo kazen v KPD Dob pri Mirni, je bil pospremljen ogled likovne razstave obsojencev, združen s proslavo ob letošnjem 27. septembru, dnevu penološ-kih delavcev, minuli petek na Lanšpre-žu.
Dvojno obeležje je imela petkova proslava, kajti penološki delavci z Doba praznujejo letos tudi 30-letnico zavoda, katerega rojstvo sega v leto 1957, ko so se na Dob preselili delavci nekaterih drugih slovenskih zavodov, z njimi pa tudi nekaj obsojencev, ki so delali na kmetijskem posestvu, pri regulaciji reke Mirne in pripravljalnih delih za gradnjo novih objektov. Za vselitev je bil prvi bivalni objekt na Dobu pripravljen leta 1962, preostali (z njimi tudi večina industrijskih objektov) pa že leto dni kas-
• »KPD Dob ima danes med vsemi slovenskimi kazensko-pobolj-ševalnimi zavodi najsodobnejšo organizirano proizvodnjo, kar daje dobro osnovo ne le za boljši finančni učinek zavoda, pač pa zlasti za ustreznejše delo delavcev v zavodu in obsojencev, večjo motivacijo pri delu in s tem doseganje večjih uspehov pri resocializaciji obsojencev,« je med drugim na petkovi proslavi povedal slavnostni govornik Janez Zajc, republiški sekretar za pravosodje in upravo.
neje. Takrat je bil ukinjen tudi dotedanji KPD Maribor, obsojenci in zaposleni delavci pa so se skupaj s proizvodno opremo preselili na Dob. KPD Dobje rasel iz leta v leto, leta 1979 je bila posodobljena proizvodnja gasilskega programa z izgradnjo nove livarne, lani je bilo postavljeno novo skladišče in montažni objekt, tačas pa dograjujejo livarsko delavnico.
Jože Jevnikar, upravnik KPD Dob, je ob koncu proslave, ki sojo popestrili člani trebanjskega okteta, izročil plakete delavcem za 10- in 20-letno delo v zavodu, kot tudi nekaterim delovnim organizacijam, praktična darila pa so prejeli delavci, ki so ostali Dobu zvesti vse od 1957. leta.
B. BUDJA
Občina
Kočevje
praznuje
Nova dvorana Opremi-nega tozda Sintep — Mnoge prireditve
KOČEVJE — V spomin na zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, kije bilo od 1. do 3. oktobra 1943 v tedanjem Sokolskem, današnjem Šeškovem domu v Kočevju, slavi občina Kočevje svoj praznik. Kočevski zbor je potekal pod Cankarjevim geslom, ki je še danes napisano nad odrom — »Narod si bo pisal sodbo sam!«
V okviru prazničnih svečanosti je nekaj prireditev že bilo, na programu pa jih je še več.
1. oktobra bo ob 17. uri srečanje športnikov pobratenih občin Dolina pri Trstu in Kočevje v športnem parku Gaj.
2. oktobra bo ob 11. uri otvoritev proizvodne dvorane Opreme, tozd Sintep. Ob 16. uri bo tek po ulicah Kočevja. Ob 18. uri bo v Likovnem salonu otvoritev razstave del Zorana Didka.
Na sam praznični dan, v soboto, 3. oktobra, bo ob 8. uri v Gaju republiško tekmovanje službenih psov. Ob 11. uri bo svečana seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja in nagrade. Ob 15. uri bo otvoritev teniških igrišč v Gaju. Ob 16. uri bo svečanost ob pobratenju kinoloških društev Kočevje in Straubenhardt iz Zvezne republike Nemčije. Ob 16. uri se bo začel na ploščadi sredi mesta še nastop delavske godbe Kočevje ob njeni 60-letnici, na katerem bosta sodelovala tudi pihalna orkestra iz Straže in Ribnice. Ob 19. uri pa bo v restavraciji Name zabavno-glasbena prireditev z modno revijo.
V nedeljo, 4. oktobra, pa se bo ob 8. uri začelo že tradicionalno tekmovanje invalidskih društev Slovenije in Hrvaške v kegljanju, balinanju in šahu, na katerem bo sodelovalo okoli 100 invalidov, organizira pa ga Društvo invalidov iz Kočevja.
J. P.
Preveč gluhi za težave društev
O delu medobčinskih društev je beseda tekla na skupni seji medobčinskih svetov ZKS in SZDL za Dolenjsko — Pičlo gmotno osnovo društev skubejo
NOV O MESTO — Na Dolenjskem deluje kar 44 medobčinskih društev in družbenih organizacij. Ustanovljena so za različno velika območja, tako da imajo nekatera člane samo iz dveh občin, nekaj pa jih povezuje celo obe sosednji regiji, dolenjsko in posavsko. Medobčinska društva so številčno močna, saj štejejo samo štiri manj kot 100 članov, več kot polovica vseh pa jih ima po najmanj 500, največja tudi po 1000 in več članov. Vsa ta društva in družbene organizacije skupaj združujejo prek 20.000 ljudi.
Na skupni seji medobčinskih svetov ZKS in SZDL za Dolenjsko, ki je bila 23. septembra je razpravljalce razvnemala ugotovitev, da je glas te velike armade društvenikov v družbi še preslaboten, če pa gaje že slišati, ni upoštevan. Zgovoren primer takšnega ingno-rantskega ravnanja je navedel Lojze Grabrovec, kije dejal, da zvezna vlada
ni še nikoli vprašala Avto-moto zveze Jugoslavije, za koliko naj obdavči -encin, marveč je kljub protestom te organizacije vedno ravnala po svoje. »Si lahko še kje na svetu vlada privošči, da se naredi gluha ob glasu organizacije, ki premore pol milijona članov?« se je razhudil razpravljalec.
To pa ni edini primer slabega poslu-
DOGOV OR O SODELO V AN JU — Rojaki na začasnem delu v Essnu in okolici so konec prejšnjega tedna prisrčno sprejeli delegacijo iz sevniške občine. Za kulturno in zabavno plat obiska v Essnu in Gissnu sta v veliko zadovoljstvo gostiteljev poskrbela folklorna skupina Anton Umek-Okiški iz Boštanja in ansambel Dobri prijatelji iz Brežic. Na sliki: predsednik OK SZDL Sevnica Janko Rebernik (levo) in predsednik Slovensko-nemškega prijateljskega društva Ljubljana iz Essna Alojz Jazbec podpisujeta na sobotni proslavi 10. obletnice društva dogovor o sodelovanju na različnih področjih. Več prihodnjič. (Foto: P. Perc)
Agrokomerc težko udaril Lise
Konfekcija Lisca ne ve, če bo še kdaj videla okrog 500 milijonov din
SEVNICA — Tudi sevniška Konfekcija Lisca ima podobno kot drugi aktivni izvozniki nepremostljive težave pri poravnavanju svojih obveznosti do tujih dobaviteljev. Zato so tudi v Lisci ekonomsko prisiljeni repro-material, letos pa tudi opremo, uvažati s pomočjo tujih posojil.
»S temi krediti kratkoročno povečujemo dinarsko likvidnost. Najeti
■ ZAVODU ZVESTI OD USTANOVITVE — V Lanšprežu je bila v petek proslava ob dnevu penoloških delavcev, združena s 30-letnico največjega slovenskega kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni. Slavnostni govornik je bil republiški sekretar za pravosodje in upravo Janez Zajc, ob tej priložnosti pa so šesterici uslužbencev (na posnetku), ki so ostali zavodu zvesti vse od njegovih začetkov leta 1957, podelili spominska darila. (Foto: B. Budja)
Ogenj ne izbira ure
Z današnjim prvim oktobrskim dnem se pričenja tudi letošnji mesec požarne varnosti Nemara bi bilo bolje, če bi mesec s takšnim obeležjem preselili v april, ko je pri nas že po pravilu največkrat slišati zavijanje gasilskih siren, a to navsezadnje niti ni tako pomembno. Kajti eno od izročil meseca požarne varnosti bi moralo biti, da se skrb za varstvo pred ognjem razširi na vse leto. Statistika namreč kaže, da z izjemo aprila seveda — ogenj ne izbira mesecev, tednov, dnevov in ur. Zagori takrat, ko mu to dovoli človek. Preuranjeno je govoriti, kakšna bo letošnja požarna statistika. Spomnimo se lanske, ko je bila, denimo, novomeška očina po številu požarov in višini povzroče škode na 11. mestu v Sloveniji, da je bilo v njej 3 odstotke vseh požarov v Sloveniji. Da bo slika za letos vsaj malo jasnejša dodajmo, da se je v prvih letošnjih šestih mesecih število požarov povečalo. Po zaslugi človeške malomarnosti, ki je zanetila kar blizu 80 odstotkov vseh letošnjih požarov. In boju z njo naj bo namenjen letošnji mesec požarne varnosti
B. BUDJA
tuji krediti pa pomenijo tudi večje stroške — tečajne razlike in obresti, ki jih je možno delno kompenzirati z ustrezno uporabo kratkoročnih presežkov dinarskih sredstev. Po našem mnenju je bil to odkup avaliranih menic od bank. Tako smo ravnali tudi junija letos, ko smo eskontirali menice Agrokomerca v vrednosti 500 milijonov dinarjev. Ko smo potrebovali denar za izplačilo gibljivega dela osebnega dohodka po periodičnem obračunu za 1. polletje, smo večji del teh menic reeskontirali pri Jugobanki. Kmalu zatem je prišla na dan afera Agrokomerc, tako da smo menico, kije še ostala, poslali v vno-včenje, toda-od SDK Velika Kladuša smo dobili obvestilo o protestu. Jugobanka nam je predlagala, naj pri njej eskontirane menice Agrokomerca odkupimo. To smo storili, kajti če bi se šli pravdat, ne bi imeli nobenih možnosti.
Koordinacijski odbor delovne organizacije je 18. septembra ocenil, da je bilo delo finančne službe smotrno, ker takega tveganja, kot je v primeru Agrokomerca, pač ni mogla predvideti. Delna ali popolna izguba sredstev iz naslov menic Agrokomerca bi predstavljala za Lisco hud udarec, vendar glede na trenutno gospodarsko moč delovne organizacije ne bi bil usoden. Še večja škoda bi bila, če ne bi smotrno obračali sredstva, saj so prihodki od obresti pomemben vir pokrivanja stroškov plačanih obresti in tečajnih razlik. Izguba zaupanja v banke utegne povzročiti, da bomo
Do konca tedna se bo zadrževalo suho in hladno j vreme.
morali občasne presežke denarja držati na žiro računih, kar nam bi bistveno otežkočilo poslovanje. Izguba zaupanja v menico pa lahko povzroči velike težave na trgu, saj je preko 70 odstotkov terjatev do kupcev zavarovanih z menicami,« je povedal djrektor delovne organizacije Lisca Štefan Senica. Na končuje dodal, daje to čisto hud kriminal, ki bi ga morali bolj ostro obsoditi in po kratkem postopku kaznovati vse ljudi, ki so omogočili največjo goljufijo
v Jugoslaviji doslej.
P. PERC
ha družbe, ko gre za društva. Predstavnik društva paraplegikov je opozoril, da morajo v tem društvu plačati nemogoče dajatve že ob izplačilu minimalnega nadomestila temu ali onemu. Ob tem je več udeležencev seje menilo, da se ista družba, ko je v krizi sama ali njeno gospodarstvo, z ukrepi najprej spravi nad društva kot porabnike njenega denarja. Zmanjša jim ali celo ukine še tiste minimalne dotacije, ob katerih dejavnost sicer lahko le životari.
Seveda so tudi v sami organiziranosti društvenega življenja nezdravi pojavi in je na nekatere že uvodoma opozoril Matjan Pavlin. Dejal je, da se čedalje bolj krepijo najrazličnejše zveze, osnovne oblike, kjer se pravzaprav odvija društvena dejavnost in bi jih morali še posebej gojiti, pa so zapostavljene. Mnoge žuli tudi profesionalizacija kadrov v društvih in družbenih organizacijah. Samo po sebi to sicer ni nič bogokletnega, problem pa nastane, ko ugotovijo, da gre denar pretežno za osebne dohodke sprofesionaliziranih ljudi in ga za dejavnost ostane bore malo.
V razpravi je bilo slišati tudi drugačna mnenja. Stane Peček je dejal, da si dela v kulturi, predvsem na nekaterih področjih, ne more misliti -rez minimalne profesionalizacije oziroma, kot seje izrazil, da ne bi npr. zborovodji, ki mora ljudi učiti peti, z njimi vaditi dvakrat ali trikrat na teden po štiri do pet ur, potem pa še nastopati,
Janez Kramarič je dodal, da za amaterske kulturnike velja, da premorejo izredno voljo za druženje in delo in da se kulturna društva ustanavljajo, čeprav ljudje vnaprej vedo, da ne bodo deležni kake večje pomoči.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Jure Perko, ki je sejo vodil, je poudaril, da imajo v družbi poseben pomen strokovna društva.
I. ZORAN
na 3. strani:
• Po sili v dohodkovne odnose
na 4. strani:
• Začetek konca gradenj stanovanj
na 5. strani:
• Vzgojiteljice vzrojile
na 6. strani:
• Plače niso bajne, so si pa zelo podobne
na 7. strani:
• Dolenjska bo spet »pozirala« slikarjem
na 8. strani:
• »Šli bomo do konca!«
na 10. strani:
• Kirurški poseg stoletja
na 16. strani:
• Za tihotapljen audi hotel odškodnino
INVAZIJA ŠČURKOV NA TREBNJE
TREBNJE — Na smetišču v Peklu pri Trebnjem so v drugi polovici avgusta opazili množično razmnoževanje ščurkov. Delavci komunale so obvestili Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu, kije do 23. septembra štirikrat opravil dezinsekcijo, vendar brez opaznejših rezultatov. V občini menijo, da so bile te intervencije prekasne, sanitarni inšpektor pa je ugotovil, da je hiperpro-dukcija teh žuželk dosegla tolikšen obseg, da okolici preti katastrofa. Zaenkrat so ščurki preplavili vasi Pekel, Cviblje, Dolnje Prapreče ter Klemenčičevo in Jurčičevo ulico na obrobju Trebnjega. Krajani so ogorčeni napisali protestna pisma in jih med drugim poslali tudi na republiški komite za varstvo okolja in republiško sanitarno inšpekcijo ter zahtevali učinkotive ukrepe. Občinski štab za civilno zaščito je po izredni seji izvršnega sveta organiziral zažiganje smetišča, vendar je bilo to brez večjega uspeha. Invazija ščurkov se še širi. Več prihodnjič!
STROKOVNO POSVETOVANJE O REVMI
OTOČEC — V soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra, se bodo v veliki dvorani Gami hotela zbrali revmatologi iz vse Jugoslavije na strokovnem posvetovanju, ki ga organizira tovarna zdravil Krka. Na posvetu bodo govorili o diagnostiki in zdravljenju revmatskih bolezni, ki so pri nas precejšen medicinski in socialni problem.
ROBAR SNEMA NOVOMEŠKO POMLAD
NOVO MESTO - Novomeški režiser Filip Robar te dni snema dokumentarni film »Novomeška pomlad«. Gre za rekonstrukcijo dogodkov v septembru 1920 v Novem mestu, ki so kasneje postali znani kot »novomeška pomlad«. Film bodo decembra kot dokumentarec meseca prikazali na ljubljanski TV. Zaradi snemanja bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. oktobra, za promet zaprt Glavni trg in Sokolska ulica. V soboto bodo v Sokolskem domu v režiji Aleša Bergerja ljubljanski gledališčniki, znani pod imenom Rdeči pilot, izvedli Podbevš-kov recital Človek z bombami; vnuk Mirana Jarca Saša Jarc bo prav tako v propadajočem Sokolskem domu razstavljal svoja likovna dela, antipianist Weingerl pa bo imei koncert. V nedeljo bo po novomeškem Glavnem trgu paradirala sokolska konjenica.
[
OLIMPIADA ZA DAN PIONIRJEV — Kot prava olimpiada s fanfarami, godbo, prižiganjem olimpijskega ognja in dviganjem zastave, se je po zaprisegi sodnikov in tekmovalcev na stadionu Osnovne šole Martina Kotaija v Šentjerneju v torek dopoldan pričela 3. pionirska atletska olimpiada. Mnogi mladi gledalci v pionirskih ruticah in kapicah, ki so prav ta dan slavili svoj praznik—dan pionirjev, so z navdušenjem pozdravili mimohod (na sliki) najboljših atletov desetih osnovnih šol novomeške občine. Potem so se ves dan vrstila tekmovanja v desetih atletskih disciplinah. Najboljši trije v vsaki so prejeli olimpijske medalje. Več v prihodnji številki Dolenjskega lista (Foto: J. Pavlin)
V delitvi še mnogo nejasnosti
Z regijskega posveta o pridobivanju in delitvi dohodka — Jože Knez: »Kljub stvarni rasti osebnih dohodkov nerazpoloženje ljudi ni nič manjše«
NOVO MESTO — Januarja je začel veljati družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, vendar je družbeni dogovor začel veljati šele julija in avgusta, ko so bili ukinjeni intervencijski zakoni. Zdaj pa bo šlo očitno zares, saj morajo delovne organizacije kar se da hitro sprejeti ustrezne samo upravne akte, elementi družbenega dogovora pa bodo za prihodnje leto znani že novembra.
Ko so prejšnji teden na regijskem posvetu o urejanju odnosov na področju pridobivanja in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke ocenjevali stanje na tem področju, potek akcije usklajevanja samoupravnih aktov ipd., je spet prišlo na dan, da še vedno ni marsikaj jasnega in dorečenega na tem področju. V slovenskem merilu je očitno, da ne dosegamo resolucijskih ciljev, saj inflacija narašča, proizvodnja je ma-
Vrtiljak navdušil
Z zabavne otroške prireditve v Sevnici
Sevniško turistično društvo, Društvo prijateljev mladine in Zveza kulturnih organizacij so pripravili veselo prireditev vrtiljak, namenjeno otrokom. Na prireditvi seje zbralo prek 2000 mladih in starih in z navdušenjem spremljalo zanimiv in pester program.
Predstavili so se učenci vseh osnovnih šol sevniške občine, zabavni ansambel, sestavljen iz sevniških glasbenikov posebej za to priložnost; vsi ti so nastopili na osrednjem odru, medtem ko so v učilnicah vrtca nastopale lutkovne in gledališke, skupine iz šol, lutkarji z Jesenic in iz Žirovnice, mladi čarovnik, vrteli so filme, igrali šah, risali slovenske ornamente, imeli svoj disko. Posebno veselje so otroci imeli s slikanjem najdaljše slike in s srečelovom.
Prireditev so zaključili z modno revijo in nastopom Svetlane Makarovič. Program je povezoval domači voditelj Jože Teraž.
A. FELICIJAN
Začetek trgatve
V Beli krajini bo povprečna letina — Od 280 do 400 din za kilogram
METLIKA — V Beli krajini se je trgatev ranih sort grozdja, portugalke, šentlovrenke in gameja, začela v petek, 25. septembra. Ta dan je tudi metliška Vinska klet začela sprejemati grozdje. Tako glede količine kot kakovosti pričakujejo povprečno letino, saj je del metliške občine prizadela toča, pozna pa se tudi dolgotrajna suša, še posebej na plitvih in lapornat-ih tleh.
Ostale sorte dozorevajo normalno, sladkor se že približuje normalnim vrednostim, vendar se trgatev ostalih sort ne bo začela pred 1. oktobrom. Vinska klet je pripravljena na prevzem in bodo prevzeli vse ponujene količine grozdja. Povprečne akontacijske odkupne cene grozdja pa bodo letos 280 do 400 din za kilogram. Več o odkupu in cenah prišemo še na 3. strani.
njša od načrtov, delež osebnih dohodkov v čistem dohodku pa narašča na
• Poročila o stanju na Dolenjskem govore o tem, da doslej praktično ni bilo težav glede delitve osebnih dohodkov, saj je v vseh štirih občinah zelo malo kršiteljev. Bilo pa je precej pripomb glede tega, da branžni sporazumi niso usklajeni, zastavljena so bila vprašanja o delitvi osebnih dohodkov v obrtnih in stanovanjskih zadrugah, komunali in pri gasilcih. Vsekakor pa bo treba novi sistem preveriti v praksi.
račun akumulacije. »Realna rast osebnih dohodkov v Sloveniji je lani znašala 16 odst., napetost med ljudmi in nerazpoloženje med njimi pa nista bila nič manjša,« je med drugim dejal Jože Knez, podpredsednik republiške sku-
pščine in predsednik slovenskega odbora udeležencev družbenega dogovora. Prav zato družbeni dogovor na to področje prinaša novo kvaliteto, saj bo zagotovil, da bodo delavci ob približno enakem dohodku in akumulaciji dobili tudi približno enake osebne dohodke. Namerna nedisciplina pri delitvi osebnih dohodkov pa vsekakor ne bo brez sankcij, saj so za kršilce na voljo izredni ukrepi po zakonu o pridobivanju celotnega prihodka, dohodka itd. J. S.
OTVORITEV
MUZEJSKIH
DELAVNIC
BREŽICE — V Posavskem muzeju so dokončali in uredili muzejske delavnice in depoje ter jih bodo danes slovesno odprli. Na otvoritveni svečanosti, ki se bo začela ob 10. uri, bo o tej pomembni pridobitvi za Posavski muzej, bržčas pa tudi o problematiki, ki se je nakopičila v kulturi, govoril Sergij Pelhan, predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije.
Izid vsiljene »poroke«
Zdravstvena domova Kočevje in Ribnica bi se raz-družila, ker združitev ni bila koristna —
KOČEVJE, RIBNICA — V kočevski in ribniški občini potekajo že dalj časa razprave o bodoči organiziranosti zdravstva za obe občini. Zdaj deluje na tem območju delovna organizacija zdravstveni dom (ZD) Kočevje-Ribni-ca s tozdoma ZD Kočevje in ZD Ribni-
• Pri ribniškem izvršnem svetu smo zvedeli, da po stališču republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ločitev zdravstvenih domov ni možna. Predsednik kočevskega izvršnega sveta Dušan Popovič pa meni, da je po kočevski oceni in tolmačenjih zakona možno zdravstveno službo obeh občin razdražiti in v vsaki občini ustanoviti samostojno delovno organizacijo. Ovira za razdružitev naj bi bil le družbeni dogovor o zdravstvenem varstvu, ki pa se tako in tako nikjer ne izvaja, in zakaj bi se moral prav v teh dveh občinah in za ta primer.
ca. Izvršna sveta obeh občin sta na zadnjih sejah pripravila vsak po dva predloga organiziranosti.
V obeh občinah je prvi predlog tak, naj bi imela vsaka občina zase svoj Zdravstveni dom, kar pomeni popolno ločitev obeh domov. Druga predloga pa se razlikujeta. Po kočevskem naj bi ustanovili enovito delovno organizacijo za obe občini, po ribniškem pa uaj ohranili oba tozda, hkrati pa močrio zmanjšali strokovno službo na ravni delovne organizacije, v novi samoupravni
sporazum pa zapisali, kateri so skupni interesi, kijih bosta oba tozda na ravni delovne organizacije sofinansirala.
Iz teh predlogov oz. inačic se da zanesljivo razbrati, da sta obe občini za popolno razdružitev zdravstvene službe, da bi vsaka občina imela svojo delovno organizacijo. Temu predlogu v prid govori tudi izjava direktorja DO Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica dr. Mihe Petroviča, kije bil tudi predsednik iniciativnega odbora za združitev obeh zdravstvenih domov in pravi, daje bila ta »poroka« vsiljena z republiškega vrha in da od nje ni bilo nobene koristi.
J. PRIMC
Izvoz spet manjši od lanskega
NOVO MESTO — Dolenjsko gospodarstvo je letos do konca avgusta po podatkih medobčinske gospodarske zbornice izvozilo za 186,772 milijonov dolaijev blaga (brez storitev), kar je za odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju. Na srečo je bil vsaj izvoz na trge s trdno valuto, ki gaje skoraj 85 odstotkov, za 2 odstotka večji od lanskega v enakem času. Dolenjski osemmesečni uvoz je bil manjši od lanskega za 9 odstotkov, znašal pa je 163,2 milijona dolarjev. Pokritje uvoza z izvozom je bilo 114,44-odstotno, kar je precej bolje kot lani, na konvertibilnih trgih pa je bilo še vedno negativno.
V osmih mesecih so izvoz povečali v črnomaljski in trebanjski občini, konvertibilni pa je bil večji (za 3 odst.) le v novomeški občini, ki je sicer ustvarila skoraj 88 odstotkov celotnega in 94 odstotkov konvertibilnega dolenjskega izvoza blaga. Uvoz je bil manjši od lanskega v vseh štirih dolenjskih občinah.
V slovenskem izvozu blaga so dolenjski izvozni dosežki v osmih letošnjih mesecih predstavljali 13,11 odstotka ali za desetino več kot v enakem lanskem času, samo na konvertibilne trge pa 13,95 odstotka. Dolenjski delež v slovenskem uvozu pa je znašal 12,51 odstotka (17 odst. več kot lani). Celotno pokritje uvoza z izvozom je bilo v regiji ugodnejše kot v republiki, samo konvertibilnega pa je bilo v republiki bistveno boljše kot na Dolenjskem. ________________________Z.	L.-D.
SESTANKI POSAVSKIH ŠTIPENDISTOV
POSAVJE — Odbori za načrtovanje ter izvajanje zaposlovanja, štipendiranja in socialno politiko pri občinskih skupnostih za zaposlovanje Brežice, Krško in Sevnica so obravnavali vloge za pridobitev štipendije oziroma razlike iz združenih sredstev za šolsko leto 1987/88. Vse štipendiste, ki so jim ugodno rešili vlogo, pa tudi njihove sošolce in starše vabijo v soboto, 3. oktobra, na informativne sestanke, in sicer se bo pričel v Krškem ob 8. v dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja, ob 9.30 v Domu JLA v Brežicah in ob 10. uri v dvorani GD Sevnica.
Naša anketa
Mariborsko
pismo
Zagrenjeni
dosedanji
direktor
Je imenovanje novega šefa SDK nezakonito?
MARIBOR — Kaže, da se bo v mariborskih političnih krogih spet zakuhalo. Povod: imenovanje zdajšnjega predsednika mestne konference SZDL Črta Mesariča za direktorja mariborske podružnice SDK. Zadeva najbrž ne bi bila za našo kadrovsko prakso nič nenavadna, saj smo pretok politikov na direktorske funkcije in obratno pri nas praktično že uzakonili. Navidez tudi ni nič narobe, če nekoga, kije bil skoraj tri desetletja direktor te pomembne ustanove (zdajšnji direktor Stane Zajko je že pravi nestor slovenskih esdekajevcev), zamenja mlajši, in to celo preverjen mestni politični funkcionar, ki je s svojimi štiridesetimi leti med drugim bil že tudi župan, občinski sindikalni pred-
sednik in nekaj časa tudi prisilni upravitelj Talisa — neuspešen je treba dodati. V načelu tudi ni nič narobe, če si funkcionar išče novo službo in si jo želi čimprej zagotoviti, Mesariču namreč decembra poteče mandat.
Prve govorice v zvezi z njegovim imenovanjem je spodbudila novica, da bo novo dolžnost prevzel 1. maja 1988 in da bo dotlej zdajšnji direktor Zajko vršilec dolžnosti direktorja. Logično bi bilo namreč, da bo obratno: da bo torej mlajši Mesarič do Zajkove upokojitve (oktobra leta 1988 bo ta izpolnil 40 let delovne dobe) tistih nekaj mesecev pomočnik zdajšnjega direktorja in se bo ob njem pripravljal na zahtevno dolžnost. Ob tem pustimo ob strani, ali ima sploh zadostne strokovne kvalifikacije za takšno odgovorno finanč-no-nadzorno funkcijo, to so morali presoditi v slovenski centrali SDK, kjer so ga postavili za novega direktoija.
Sam Zajko po takšni odločitvi ne skriva razočaranja in zagrenjenosti, ki ima celo formalno-pravno osnovo, po pojasnilu predsednika mariborskega sodišča združenega delaje bilo Mesaričevo imenovanje na novo funkcijo celo nezakonito (lepa reč za ustanovo, kije varuh zakonitosti), ker po zakonu ni mogoče hkrati imenovati direktoija in njegovega vršilca dolžnosti (tega ne dopušča niti satut SDK)! Zakaj je torej sploh prišlo do takšne izsiljene rešitve? Lahko si jo razlagamo zgolj z željo uglednega mestnega funkcionarja, da ne bi bil nikomur pomočnik ali vršilec dolžnosti nekega, pa četudi samo za nekaj mesecev. Oziroma po presoji mestnih kadro-vikov: daje bolje imeti zagrenjenega direktoija tik pred upokojitvijo kot pa nejevoljnega moža v vzponu.
MILAN PREDAN
DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI
■ m. in
1987
n devize, efektno, čeke, kredita peta tečaj	io	adtu	aakaiaitc______________
Mavi	nista	velja ta	aatapai	srednji	prodqai
Avstrija	šiling	100	6771,27	6781,44	6791.61
Belgija	frank/C	100	2297,33	2300,78	2304,23
Belgija	frank/F	100	2282,86	2286,29	2289,72
Danka	krona	100	12396,94	12415,56	12434,18
Finka	marka	100	19780,96	19810,68	10840,40
Francija	frank	100	14298,35	14319,83	14341,31
Niz« zenska	gulden	100	42357,50	42421,13	42484,76
Italija	Ura	100	65,84	65,94	66,04
Norveška	krona	100	13037,08	13056,67	13076,26
Portugalska	esendo	100	606,11	607,02	607,93
ZR Nemčija	marka	100	47523,83	47595,22	47666,61
Španija	pezeta	100	713,51	714.58	715,65
Švica	frank	100	57429,44	57515,71	57601,98
Švedska	krona	100	13592,26	13612,68	13633,10
V. Britanija	fant	I	1425,99	1428,13	1430,27
Japonska	J*n	100	603,21	604,12	605,03
Kavajt	kv. dinar	1	3090,32	3094,96	3099,60
Kanada	dolar	1	662,42	663,42	664,42
ZDA	dolar	1	869,77	871,08	872,39
Avstruflja	a. dolar	1	630,23	631,18	632,13
	ECU	1	990,05	991,54	993,03
Grčija	drahma	100	623,17	624,11	625,05
Inka	fant	1	127632	1278,74	1280,66
C
D
Požarna varnost se boljša
Ognjeni zublji pri nas vsako leto pogoltajo na milijone dinarjev. Gorijo hiše, gospodarska poslopja, tovarne ali njihovi posamezni deli, gorijo gozdovi. Skoda je seveda velikanska. Predvsem v Sloveniji imamo sicer dokaj dobro razvito, razšiijeno in izuijeno tako poklicno kot prostovoljno gasilstvo, tudi delavci v združenem delu so poučeni o pozami varnosti. Tudi opremljenost gasilcev, predvsem v poklicnih enotah, se v zadnjem času spet izboljšuje, tako da so pripravljeni in sposobni za najbolj zahtevne intervencije. Po mnogih ocenah je požarna varnost v zadnjem času boljša, kot je bila, kar pripisujejo tudi premnogim akcijam, predavanjem in tečajem o pomenu le-te. Še vedno pa največkrat zaneti požar malomarnost.
ALBERT UNETIČ, vodja izmene v poklicni gasilski enoti Krško: »Statistični podatki kažejo, daje bilo letos v krški občini manj požarov kot v enakem obdobju lani. Po mojem mnenju je to tudi plod preventivnega delovanja naše enote in gasilskih društev po krajevnih skupnostih in vaseh, krepko pa seje izboljšala tudi požarna varnost v delovnih organizacijah. Da je preventivno delovanje tako uspešno, pripisujemo vrsti naših predavanj in tečajev. Ljudje se zavedajo, da je bolje požar preprečiti, kot pa ga gasiti.«
s*
IVAN LESKOVEC, tajnik interesne skupnosti za požarno varnost v Brežicah: »Preventiva se v naši občini močno pozna, saj klasičnih požarov zaradi popolne nevednosti ali malomarnosti skoraj ni več. Večkrat zagori zaradi strele in tu in tam zaradi samovžiga. Tudi v delovnih organizacijah uspešno preprečujejo tovrstne nesreče. Za delavce, ki so odgovorni za požarno varnost, smo imeli letos že dva tečaja. Denar za izobraževanje ni vržen stran, ampak se vselej obrestuje.«
JOŽE KLEMENČIČ, strokovni delavec skupnosti požarnega varstva Trebnje: »Požarna varnost je glede na požarno škodo boljša, po številu požarov pa slabša. Najpogostejši povzročitelj požarov pa je še vedno malomarnost, ljudje so pri vsakdanjem delu premalo pazljivi. Letos ni bilo nobenega požara v kakšnem kolektivu, so pa gorele stanovanjske hiše. Požarno varnost bomo izboljšali s pridobivanjem podmladka v šolah in s stalnim izobraževanjem gasilcev v društvih.«
TONE ŠEŠKO, vodja strokovne službe požarnega varstva Sevnica: »Odnos do požarnega varstva vse le izboljšuje. To se kaže tudi v večjem posluhu združenega dela, ki prispeva denar. Žal pa je vse več raznih proizvajalcev gasilske opreme, ki vsi navijajo cene do nesprejemljivih višin. V naši občini smo se tudi zato odločili, da dražjo opremo čimbolj združimo na enem mestu.«
JANEZ GORNIK, vodja preventivne službe pri poklicni gasilski enoti Novo mesto: »Zadnja leta smo se številčno in tehnično okrepili in smo izurjeni za vsako, še tako težko nalogo reševanja. Prav sedaj razširjamo prostor novega komandnega centra, s čimer bodo zelo povečane možnosti boljših povezav na terenu, nabavili pa bomo tudi nove reševalne lestve in dve specialni gasilski vozili. Seveda bo tudi v bodoče naše reševanje slonelo tudi na armadi gasilcev, združenih v 55 prostovoljnih in 6 industrijskih gasilskih društev v občini.«
MARTIN ŠTUBLJAR, predsednik skupščine požarne skupnosti Metlika: »Število požarov in požarna škoda sta v zadnjih letih v občini manjša, kar gre gotovo pripisati tudi boljši preventivi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, dejavnosti gasilskih društev ter vzgoji v šolah. V začetnem požaru v Beti letos spomladi se je dobro pokazala pripravljenost in usposobljenost delavcev za preprečitev najhujšega. Usposobljenost gasilcev je dobra, to pa ne velja za opremljenost.«
JANKO BANOVEC, predsednik gasilskega društva Črnomelj: »ečjih požarov v naši občini v zadnjem času ni bilo, kar gre gotovo tudi na račun boljše preventive v delovnih organizacijah, zasebniki pa tudi gledajo, da so njihove hiše bolj vame pred požari. V občini je 36 gasilskih društev, žal se nobeno ne more pohvaliti s sodobno opremo. Gasilski kombiji so stari po 10 let in več, črpalke prav tako. Denarja je premalo, sodobna oprema pa je zelo draga.«
MILAN SIMIČIČ, tehnični sekretar občinske gasilske zveze Kočevje: »Včasih je bilo gasilstvo veliko bolj cenjeno kot danes. Gasilci prostovoljci porabijo za delo v gasilstvu veliko prostega časa. Celo razni tečaji so popoldne, mislim, da bi bili lahko v službenem času, saj gasilci varujejo naše premoženje, premoženje druž-e, zato bi jim družba lahko več nudila.«
MATJAŽ VIRANT, poklicni gasilec v' Inlesu Ribnica: »Gradnja moje hiše je letos zelo trpela, ker sem popoldne poučeval pionirsko, mladinsko in žensko desetino za nastop na občinskem, regijskem in republiškem tekmovanju. Seveda jaz in drugi takšna dela opravljamo brezplačno. Gasilec je bil včasih bolj cenjen. Zdaj so pa vrata gasilskega doma v Ribnici večkrat zaparkirana, da gasilci v primeru požara ne bi mogli hitro posredovati.«
Belokranjsko mleko v novo zbiralnico
Gradili jo bodo v Črnomlju — Bodo lahko na-molzli 30.000 litrov?
ČRNOMELJ — Po informacijah iz črnomaljske kmetijske zadruge je nared dokumentacija za gradnjo osrednje belokranjske zbiralnice mleka. Z deli na lokaciji v industrijski coni v Črnomlju poleg Iskrinega obrata še niso pričeli, za kar je krivo večidel pomanjkanje denarja, ker namenjajo trenutno Ljubljanske mlekarne, ki so investitor, svoja sredstva še za selitev svojih obratovalnic v Ljubljani. Sicer v kmetijski zadrugi Črnomelj ugodno ocenjujejo zbiralnico. Njena zmogljivost bo 30.000 litrov mleka na dan in bo najsodobneje opremljena. Od sedanje dotrajane metliške naj bi bila boljša v tem in po lokaciji, saj so z analizami ugotovili, da je zbiralnica v Črnomlju primernejša zaradi boljše prometne povezave z odkupnimi mesti po terenu in z Ljubljano, ugodna pa je tudi glede staleža molznic na Črnomaljskem.
„ Sicer so v kmetijski zadrugi Črnomelj v skrbeh glede stanja v živinoreji na svojem območju. Odkup mleka, kije pri njih znašal v letošnji prvi polovici leta 6,5 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju, jih sili k oceni, da pridobivanje mleka upada. Kmetje opuščajo rejo molznic posebno tam, kjer manjka mladih delovnih rok, ki jih zaposluje industrija.
L. M.
z novomeške tržnice
Na ponedeljskovi tržnici je bilo moč dobiti kilogram solate za 1.000 m 1.500 din, cvetače za 900 in zelja oc din- Krompir je stal 200 do 250 din in paradižnik 500 din, medtem ko so kumare in korenček prodajali po 600 din. Na stojnicah so imeli se nekaj svežega fižola, ki je stal v gnju 1.500 in v strokih 1.000 din. Čebula je veljala v manjših količinah 800 din, v večjih pa 650 din kilogram. Naprodaj so imeli med drugim se nekaj jajc po 100 din in cvetja. Sadika mačeh je stala 200 din. Na stalnih stojnicah so prodajali ananas po 2.700 in lubenico po 250 din. Sicer je tržnica opozarjala na čas trgatve, saj je bilo na njej naprodaj precej grozdja ■n sodov.
Po sili v dohodkovne odnose [
Kooperanti M-Agrokombinata iz Krškega pristali na obročno plačevanje
KRŠKO —■ Letošnji pridelek sadja in grozdja bo v krški občini za približno tretjino manjši kot lanski. S tem so se morali kooperanti krškega Agrokombinata sprijazniti, saj je pridelek manjši zaradi slabih vremenskih razmer. Malo težje pa so se sprijaznili z dejstvom, da letošnjega pridelka ne bodo dobili plačanega v celoti že jeseni, ampak po obrokih vse do naslednje letine.
»Drugega izhoda v razmerah, kakršne so, nismo imeli,« pravi Ivan Kozole, direktor kooperacije v Agrokombinatu. »Za odkup letošnjega pridelka krompirja, jabolk in grozdja bi potrebovali milijardo dinarjev. Mi tega denarja nimamo na voljo in ponj bi morali v banko. Obresti pa bodo sedaj več kot 130-odstotne, kar pomeni, da bi imeli z najetjem takega kredita prihodnje leto prav toliko izgube, ker trg takega bremena ne prenese. Zato smo se odločili, da našim kooperantom sedaj v jeseni izplačamo le tretjino akontacijskih cen, kasneje pa jim bomo ob trimesečnih obračunih izplačevali še ostalo v skladu s cenami, ki bodo tedaj veljale na trgu. Mi in kooperanti bomo skupaj nosili stroške skladiščenja in kala, vendar sem prepričan, da bodo kmetje dobili za tretjino več denarja, kot če bi ga sedaj naložili in vezali v banki. Sicer pa je tak dohodkovni odnos v veljavi že po vsem svetu in čas je, da ga tudi mi sprejmemo, čeprav po sili razmer.«
Medtem ko s krompirjem v Krškem ni bilo prevelikih problemov, seje zataknilo na sestanku s kooperanti, pridelovalci jabolk. Agrokombinat je predlagal akontacijsko ceno 300 din za kilogram jabolk; 30 odst. tega denarja naj bi kooperanti dobili do 15. oktobra, ostalo pa po dvomesečnih obračunih na podlagi prodaje. Vendar kooperanti tega predloga niso sprejeli in so terjali, da se jim polovica izplača do 15. oktobra, ostalo pa v dveh obrokih: drugi obrok 15. marca, tretji pa sedem dni po koncu prodaje. V Agrokombinatu so sprejeli tako rešitev, ker je prodaja jabolk končana sredi junija.
V nasprotju s pričakovanji je sestanek z vinogradniki minil brez večjih pretresov, še posebej, ko so vinogradniki slišali podatke o razmerah po svetu. V
JESENSKI SEJEM V NOVEM SADU
NOVI SAD — V torek, 29. septembra, so tu odprli 24. mednarodni jesenski sejem, ki bo trajal do 4. oktobra. Na
60.000	kvadratnih metrih razstavnih prostorov se bo predstavilo 800 razstav-Ijalcev iz domovine in tujine. V okviru sejma bo tudi četrta razstava drobnega gospodarstva in prvič prodajna razstava traktorjev in kmetijske mehanizacije po znižanih cenah. Sicer pa se bodo na sejmu predstavili predvsem proizvajalci in predelovalci hrane, sadja, zelenjave in grozdja ter izdelovalci opreme za to panogo gospodarstva.
ČEBELARJI, HUDA GNILOBA SE ŠIRI!
NOVO MESTO — Čebelarsko društvo Novo mesto obvešča čebelarje, da se je na območju Stopič, Dol. Sušic, Karteljevega in Bučke pojavila huda gniloba čebelje zalege. Vse, ki čebelarijo v teh krajih, pozivajo, naj svoje čebele pregledajo in vsak sum prijavijo novomeški veterinarski inšpekciji, lahko tudi na tel. (068) 21-045.
mim
m m
POČAKALI BODO NA PLAČILO — Kooperanti krškega Agrokombinata, ki so se preteklo nedeljo zbrali v vinski kleti v Leskovcu, so težkega srca, a vendarle z razumevanjem sprejeli odločitev o obročnem plačevanju letošnjega pridelka. (Foto: J. Simčič)
Čudne igre
Podivjane cene so porušile vsa sorazmerja
S pšenico se dogajajo čudne in nerazumljive reči V Jugoslaviji smo letos spravili v skladišča žitnopredelo-valnih organizacij blizu 3,5 milijona ton pšenice in poznavalci trdijo, da je to celo več, kot je porabimo za prehrano vseh državljanov. Zato je toliko bolj nerazumljiva odločitev zveznega izvršnega sveta o uvozu pšenice. Več
Kmetijski
Res znate prav silirati?
Danes, 1. oktobra, je resda že malo pozno pisati o tehnoloških normativih za siliranje, vendar je pozna koruza ponekod še na poljih in bodo nasveti še lahko prišli prav.
Za uspeh pri siliranju koruze je odločilen izbor najprimernejšega časa. Rastline naj bi takrat imele slabo tretjino sušine, to pa je tedaj, ko je ličkanje na storžih že deloma porumenelo, prav tako pa tudi zrnje, ki je voščeno ntoknato. Za siliranje so boljše tiste koruzne sorte, ki imajo na prehodu iz voščene v fiziološko zrelost še zelene liste. Če ima koruza premalo sušine ali če siliranje poteka v deževnem vremenu, bo silaža slabša, saj bo vsebovala preveč ocetne kisline, ki povzroča ne le neprijeten oster kiselkast vonj, marveč tudi prebavne motnje pri govedu.
Zelo pomemben je tudi postopek pri siliranju. Delo mora biti končano v enem ali kvečjemu dveh dneh. Pokazalo seje tudi, da mora biti tlačenje kar se da temeljito. V koritastih silosih, ki so sorazmerno najcenejši in najbolj praktični, ne gre brez tlačenja s traktorjem. Silažni kup mora biti v sredini višji, da voda lahko odteka, obvezno je tudi pokrivanje s folijo.
* Ker koruzna silaža nima najustreznejšega beljakovinskega razmerja, je zelo koristno dodajanje uree. Z dodatkom 4 ali 5 kg uree na eno tono kisali za dobro polovico zvečamo beljakovinsko vrednost, vendar pod pogojem, daje dodajanje res strokovno opravljeno. Važno je, daje urea enakomerno pomešana med silažno maso, to pa se da doseči s posebnim dozatorjem, ki je montiran na silažni kombajn.
Koruzo je sicer mogoče uspešno silirati brez posebnih dodatkov, vedeti pa je treba, da se zanesljivost zmanjša, če ji dodajamo druge vrste krmilnih rastlin, denimo travo, križnice, pesne rezance ipd. V tem primeru je dobro dodajati silirne dodatke, kot na primer bacitracin. Na eno tono silaže ga potrebujemo 150 do 200 gramov, pred uporabo pa gaje treba raztopiti v 10 1 vode in s tem škropiti silažno maso.
Inž. M. L.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
kot 200.000 ton smo je uvozili že pred setvijo, približno toliko pa naj bi je še. Pravijo, da je uvožena pšenica cenejša od domače.
Čudne reči pa se v zadnjem času dogajajo tudi s cenami Zanje so pridelovalci zvedeli tik pred žetvijo. Tisti ki so ceno določali, so trdili, da je spodbudna in da pokriva stroške pridelave, nekaj malega pa ostane celo za akumulacijo. Sodeč po velikem odkupu, so imeli prav in tudi pridelovalci bi bili zadovoljni, če ne bi podivjale druge cene. Razmerja so se podrla; koruza je s svojo ceno že presegla pšenico, še bolj kot to pa vznemirjajo cene mlevskih izdelkov.
Kmetje se še spominjajo dobrih starih časov, ko so v mlinih dobili za 100 kg pšenice 30 kg »bele« moke (tip 400), 22 kg »črne« moke (tip 850) in 28 kg otrobov. In kaj se dogaja danes? Dovolj je, če vzamemo svinčnik in začnemo preračunavati Že enostaven račun nam pokaže, da bi moral ob teh cenah moke pridelovalec dobiti za pšenico vsaj še enkrat toliko, kot je dobil ob žetvi. Kje je torej razlika?
Pred namije jesenska setev. Vse to, kar se dogaja s cenami, ni nič kaj dobra reklama, da bi se kmetje še bolj odločali za pridelavo krušnih žil (Iz Vestnika)
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 190 do 3 mesecev starih prašičev in 81 nad 3 mesece starih, prodali pa so 98 prvih in 35 drugih. Cena za kilogram žive teže starejših živali je bila 1.500 din, za mlajše živali pa so kupci odšteli po
1.300 din za kilogram žive teže.
svetu pridelajo 330 milijonov hektooli-trov vina, poraba pa je za 60 milijonov hektolitrov manjša. Podobno je tudi v Evropi, vse manjša poraba pa je tudi v Jugoslaviji, kjer bi trenutne zaloge vina zadoščale za eno leto. V Sloveniji seje lani prodaja vin zmanjšala za 12 odst., letos celo za 15 odst., zlasti v gostinskih lokalih. Potrošniki so nekdaj spraševali najprej po kakovosti, sorti in ceni, sedaj pa najprej vprašajo za ceno,vker se je kupna moč precej zmanjšala. Če k temu dodamo še to, da so se cene repromate-rialov povečale za 200 do 250 odst..
• Seveda Agrokombinatov tozd Vinogradništvo — kleti ni izjema, saj posluje z izgubo in ni misliti, da bi kje dobil denar za takojšnje plačilo grozdja. Na sestanku so se dogovorili za akontacijsko ceno grozdja od 230 do 380 din, s tem da vinogradniki dobijo jeseni tretjino, ostalo pa po trimesečnih obračunih v skladu s ceno vina, ki bo tedaj na trgu. Čeprav neradi, so vinogradniki sprejeli argumente vodilnih ljudi iz Agrokombinata in so pristali na obročno odplačevanje letošnjega pridelka grozdja.
maloprodajne cene vina pa le za 71 odst., potem novih dokazov, daje vinogradništvo skupaj z ostalimi kmetijskimi panogami v izjemno težkem položaju, ni treba naštevati.
• ODKUP GROZDJA NA DOLENJSKEM — Na seji upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske, kije bila 27. septembra, je direktor Vinske kleti KZ Metlika mag. Julij Nemanič zastopnike podružnic društva vinogradnikov seznanil s cenami letošnjega pridelka, po katerih bo grozdje plačevala Vinska klet Metlika: modro frankinjo po 330 din kilogram, kraljevino po 340 din, laški rizling po 400 din, žametovko pa po 280 din, dostavljeno na kraj prevzema grozdja. Plačilo grozdja je vinogradnikom ponujeno v 2 različicah. Po prvem predlogu polovico izplačila prejmejo do konca letošnjega leta, ostalo polovico pa najpozneje do 1. maja 1988 z obrestmi po stopnji rasti cene vina. Po drugem predlogu (zlasti območje odkupa Slovina Brežice) dajo vinogradniki grozdje kletem na račun, ceno pa določijo šele po prodaji vina na osnovi dohodka od prodanega vina po delitvi: 60% vsote pridelovalcem grozdja, 40% vsote pa vinski kleti za stroške s predelavo grozdja, nego in prodajo vina. Ta vsota bo vinogradnikom plačana v 4 obrokih v roku 1 leta. Računajo, da bi po drugem primeru vinogradnik lahko iztržil za kilogram oddanega grozdja od 620 do 680 din. Mesto prevzema in čas prevzema grozdja določi delovna organizacija. Vinogradniki naj se glede tega povežejo z najbližjimi temeljnimi zadružnimi organizacijami. Podrobne informacije bodo dajali pospeševalci teh organizacij.
V Agrokombinatu Krško bodo letos odkupili 750 ton jabolk. Vinogradniki so doslej podpisali 417 pogodb za prodajo grozdja, vsega skupaj pa naj bi bilo okoli 800 pogodb za prodajo 200 vagonov grozdja. Trgatev se bo začela ta petek in bo trajala do srede oktobra.
J. SIMČIČ
VINSKA TRGATEV KRŠKO 87
KRŠKO — Organizacijski odbor krških poletnih večerov, v katerem sodelujejo predstavniki občinske turistične zveze, krajevne skupnosti, hotela Sremič in drugi, organizira v soboto, 3. oktobra, ob 16. uri drugi krški poletni večer pod naslovom Vinska trgatev — Krško 87. Srečanje bo spet na Trgu Matije Gubca pred delavskim kulturnim domom. Tokrat bo med sodelujočimi tudi Agrokombinat, ki bo pripravil razstavo in degustacijo svojih vin, sadja in grozdja, njihovi mesarji pa bodo poskrbeli še za dober prigrizek. Predstavile se bodo tudi članice aktiva kmečkih žena, ki bodo posebej za to priložnost spekle celo goro domačih potic in kruha. Ob zvokih ansambla Tonija Hervo-la se v Krškem obeta zanimiva kulinarično-vinogradniška prireditev in družabno srečanje.
EN HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja; Tit Doberšek'
Predelava belega grozdja
Mag. Julij Nemanič iz Vinske kleti KZ Metlika je na junijski skupščini vinogradnikov poleg že povedanega in objavljenega v prejšnji številki DL svetoval:
Pri predelavi belega grozdja se najbolj kaže prednost domačega kletarstva pred predelavo v velikih družbenih kleteh. Pri predelavi belega grozdja je zelo pomembno, da je pot grozdja iz vinograda do soda kar se da kratka, to pa je v domačem kletarstvu bolj izvedljivo kot v družbenem.
Velika napaka je puščati belo grozdje v kadeh več ur. Belo grozdje mora takoj preko mlina za grozdje v stiskalnico, mošt pa v sod. Belega grozdja ni potrebno niti pecljati, zmastimo ga le z navadnim grozdnim mlinom. Novejši izsledki so pokazali, da je možno z ustreznimi stiskalnicami prešati belo grozdje, ne da bi ga sploh mastili. S takim postopkom so dosegli boljšo kvaliteto vina. Ker pri nas nimamo ustreznih stiskalnic, bomo belo grozdje pred prešanjem vseeno zrnastih na navadnem grozdnem mlinu, lahko ga tudi pecljamo, če nimamo več navadnega grozdnega mlina. Važno pri vsem je, da takoj preša-mo. Nikakor ne smemo puščati grozdja čez noč v kadeh, ker nam bo mošt porjavel.
Da preprečimo porjavenje belega mošta, potresemo na 100 kg grozdja (dve brenti) 15 do 20 gramov kalijevega metabisulfita (vi-nobrana) takoj na zdrozgano maso v kadi. Žveplo, kije sestavni del kalijevega metabilsulfita, ovira delovanje encima oksidaze, glavnega povzročitelja rjavenja. To žveplo se med prešanjem drozge porazgubi. Zato ne more povzročiti prežve-planja, ima le nujen varovalen učinek na mošt. Zato je potrebno sode, v katere nalijemo beli mošt, pred polnjenjem kljub temu zmerno zažveplati.
Če je grozdje zdravo, mošta iz belega grozdja niti ni potrebno razs-luziti. Razsluzevanja belega mošta se poslužimo v primeru, ko je nad 30 odst. grozdja gnilega. Mošt iz zdravega grozdja bo vrel tudi brez dodatka vinskih kvasnic, vrelnega nastavka. Če pa smo mošt razsluzili, brez dodatka vinskih kvasnic ne bo šlo.
Pri vrenju belih moštov vrelna temperatura ne bi smela biti višja kot 19 do 20° C, to pomeni, daje pri teh moštih pravilna vrelna temperatura 17 do 19° C. Nevarne so prekinitve vrenja. Zato moramo potek vrenja kontrolirati z meijen-jem temperature v sodih. Tu pride do izraza prednost malih vinskih sodov, v katerih mošt vre.
Naravno sladkobo belega mošta (pa tudi rdečega) zmerimo z mošt-no tehnico, takoj ko smo grozdje zrnastih z grozdnim mlinom. Po-
ti
trebni sladkor (razstopljen v moštu) za dosladkanje belega mošta (17% in več) dodamo v sod pred pričetkom vrenja. Z gretjem mošta, v katerem topimo sladkor, lahko uravnavamo pravilno, vrelno začetno temperaturo mošta (17° C). Na sod, v katerem mošt vre, obvezno namestimo kipelno veho. "
Po končanem burnem vrenju sod dolijemo s kvalitetnim belim vinom in mu pred pretokom dodamo 10 do 20 gramov bentonita na 100 li-
• ODVEČNO SPOTIKANJE — V zadnji številki Dolenjskega lista je v mojem članku z nasveti pred trgatvijo (brez moje vednosti) vnesen mastno tiskan ugovor inž. Mastnaka iz Agrokombinata Krško o moji trditvi, objavljeni teden dni poprej, da v vročini grozdje sicer izgublja kislino, sladkoba grozdja pa bolj slabo narašča.
Očitek nestrokovnosti je nepotreben in prav tako nestrokoven. Tov. Mastnaku svetujem, da si prebere strokovne knjige, kot sem jih sam, in to: Bohuslav Skal-icky: »Kletarstvo«, Ljubljana 1924; Ivan Ritig: »Vinarstvo«, Zagreb 1924; Božidar Rankovič: »Vinarstvo«, Beograd 1948; dr. Vojislav Radakovič: »Tehnologi-vina«, Beograd 1970; Slavica ikovec: »Sodobno kletarjenje, Ljubljana 1980; Miško Judež: »Klasično in sodobno vinarstvo«, Ljubljana 1981; Anton Skaza: »Ljubiteljsko kletarstvo«, Maribor 1982. Vsi ti avtorji pišejo, da med zorenjem grozdja kislost pada v glavnem zaradi dihanja pa tudi zaradi vezave na kalij, apno, magnezij (dr. Šikovčeva). Organske kisline služijo kot energetski material (Radakovič) in prehajajo v ogljikov dvokis in vodo. To se dogaja v času zorenja grozdja. Zmanjševanje kisline v grozdju v času zorenja nastaja zaradi oksidacije (Rankovič) in spajanja z bazami. Dejstvo je torej, da se kislina v grozdju v času zorenja grozdja zmanjšuje, izgublja kaj drugega pa v svojem članku nisem napisal.
Vabim inž. Zdravka Mastnaka, da za Dolenjski list za vinogradniško rubriko napiše vinogradnikom kaj bolj koristnega, namesto da se po nepotrebnem spotika v nasvete, ki jih našim vinogradnikom pišem že 9 let.
TIT DOBERŠEK, urednik rubrike
trov mošta, da se bo mošt bolje očistil. Zelo dobra pridobitev je varovalna veha, s katero sod zapremo po burnem vrenju v času tihega vrenja. Ta varovalna veha deluje tako, da spušča zrak v sod in ogljikov dvokis iz soda preko razkuže-valne tekočine kalijevega metabisulfita in citronove kisline ves čas, dokler traja tiho vrenje. Po končanem tihem vrenju sod zabijemo z navadno pilko do pretoka z droži, kar storimo čimprej.
J
Prodaja kmetijskega
zemljišča
Novosti zakonodaje (4.)
Prednostni upravičenci pri nakupu kmetijskih zemljišč, to so zakoniti dediči, sosedje idr., še vedno lahko izpodbijajo pogodbe o prodaji kmetijskih zemljišč v primeru, če je bilo prodano kmetijsko zemljišče, ne da bi bilo poprej ponudeno. Tožbo ie potrebno vložiti v 30 dneh od dneva, ko se izve za prodajo ah vpis, najpozneje pa v enem letu od dneva overovitve podpisov na pogodbi o prodaji kmetijskega zemljišča oz. vpi-
' Milan Alaševič”
NE TUHBND
mm
sa v zemljiško knjigo; če podpisi niso bili overjeni, pa v treh letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena. To je pomembna novost in kaže na to, kako veliko težo pripisuje zakon overovitvi podpisov.
Nekoliko je spremenjen tudi sam postopek prodaje kmetijskega zemljišča. Kmet, ki namerava prodati zemljišče, mora izročiti pristojnemu krajevnemu uradu ponudbo, ta pa potem poskrbi za objavo na oglasni deski krajevnega urada ter o tem pošlje obvestilo zemljiški skupnosti. Pri tem je določen rok za uveljavitev prednostne pravice pri nakupu.
• Kmalu bo minilo dve leti, odkar so začele veljati pomembne spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o dedovanju, ki pa jih kmetovalci in drugi še ne poznajo dovolj. Zato smo pripravili krajše izvlečke iz obširnejše razlaga diplomirane pravnice Marte Jelačin, objavljene v glasilu sozda Mercator.
Kar zadeva cene za kmetijska zemljišča, zakon uveljavlja namesto dosedanje tržne vrednosti samo pojem vrednost, pri čemer je republiški upravni organ že izdal metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča. To bo v praksi odpravilo vrsto nesoglasij.
Stotnija
Moja dežela.
}fj IZ NNŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Ui
Učitelji plačani kot tajnica
Nedopustne razlike v prejemkih je treba odpraviti
NOVO MESTO — Ko je po nekajletnem administrativnem omejevanju skupne porabe, o kateri naj bi se v načelu sicer dogovarjali svobodno sami »izvajalci« in »uporabniki« določenih storitev, v Sloveniji proti koncu leta 1985 le zmagalo prepričanje, da vendar ne gre za nepotrebno metanje denarja proč, seje začel postopoma izboljševati tudi nekaj let knvično slab položaj delavcev v izvajalskih organizacijah družbenih dejavnosti. Tako je bilo tudi v novomeški občini.
Tu so osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih konec lanskega leta zaostajali za tistimi v gospodarstvu le še za 0,91 odstotka. Zaostajanje pa se je ob izplačilih po zaključnih računih spet povečalo na 2 odstotka, ob polletju pa je znašalo 2,45 odstotka. Zaostajanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih za gospodarstvom občine se torej spet povečuje,
• Novomeški izvršni svet bo v okviru problematike osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih občinsko skupščino posebej opozoril na zelo nizke osebne dohodke v srednjem šolstvu v občini, ki se sicer financira prek posebnih izobraževalnih skupnosti v republiki. Plače so ob polletju zaostajale od 16 do 24,4 odstotka. V avgustu so se nekoliko popravile, vendar zaradi takšne politike osebnih dohodkov šolam že primanjkuje učiteljev posameznih strok, ki brez težav najdejo bolje plačano in nemalokrat tudi manj naporno delo v združenem delu.
V prvem letošnjem polletju so osebni dohodki v družbenih dejavnostih novomeške občine rasli različno. Zaposlenim v izobraževanju in kulturi so se glede na lansko povprečje povečali za 61 odstotkov, v zdravstvu in socialnem varstvu za 63, v telesni kulturi za 69 in v otroškem varstvu za 59 odstotkov. Osebni dohodki v gospodarstvu občine so bili v tem času večji za 68,2 odstotka. Takšna so povprečja, sicer pa so med posameznimi izvajalci v okviru ene skupnosti in med različnimi skupnostmi velike razlike. Razlike so že med osnovnimi šolami. Osebni dohodki zaposlenih v Osnovni šoli Milka Šobar-Nata-ša v Novem mestu so na primer zaostajali za povprečjem gospodarstva za 9 odstotkov, v Stopičah za skoraj 7 odstotkov, v enoti vrtca pri šoli v Žužemberku pa kar za_14,55 odstotka, medtem pa so v šoli v Škocjanu za dobrih 7 odstotkov, ali na Otočcu za skoraj 6 odstotkov presegli rast osebnih dohodkov gospodarstva.
Zelo neusklajeno rast osebnih dohodkov pri posameznih izvajalcih kažejo tudi podatki o najvišjih in najnižjih osebnih dohodkih za podobna dela in naloge. Razlike segajo vse do 200 tisoč dinarjev in to tudi v okviru posamezne interesne skupnosti. Na kateri šoli dela, se pri plači pozna vsem od ravnatelja do snažilke.
Z. L1NDIČ-DRAGAŠ
Dela še dovolj
NOVO MESTO — Število brezposelnih je v novomeški občini že dolgo približno enako. Ne gre za številke, zaradi katerih bi bilo treba sprožiti alarm, problem je le v tem, da gre v veliki meri za težje zapos-live, ki jim leta ni mogoče najti dela. Na občinski skupnosti za zaposlovanje je bilo konec avgusta prijavljenih 231 iskalcev zaposlitve, od tega 46 odstotkov žensk.
Največ iskalcev zaposlitve, 53 odstotkov, je brez strokovne izobrazbe. Prvo zaposlitev išče 95 prijavljenih, od tega je skoraj sedem desetin brez strokovne izobrazbe. Prijavljenih je tudi 35 ljudi, in sicer večina deklet, ki bi opravljali pripravništvo. Dobra polovica vseh iskalcev dela je težje zaposljivih, največ jih ima zdravstvene težave. Med težje zaposlivimi je tretjina Romov. Ker vsako leto ostaja precej nezasedenih mest predvsem na 1. stopnji izobrazbe, res ne gre govoriti o posebnih problemih pri zaposlovanju. Izjema so le nekateri pripravniki, na primer gimnazijski maturanti, zdravstveni tehniki, administratorji.
Začetek konca gradnje stanovanj?
Predlog družbenega dogovora o stanovanjskem gospodarstvu v Novem mestu ocenili zelo kritično — Podira se sistem, ki je dajal rezultate
NOVO MESTO — Zadnja leta, ko je gospodarska kriza prizadela tudi stanovanjsko zidavo, v novomeški občini vsako leto kljub temu zgradijo vsaj en blok z okrog 100 družbenimi stanovanji, iz sklada vzajemnosti pri občinski stanovanjski skupnosti, ki ima veliko zaslug za kontinuirano blokovno zidavo stanovanj in reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev vsaj v nekaj delovnih organizacijah, pa so delavci vse do letos redno dobivali posojila za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš.
Razmeroma dobro zgrajeni in novanjske skupnosti in delovnih or-vpeljani sistem, kije v Novem mestu ganizacij. Njihovo skupno stališče je
V soboto, 3. oktobra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Dolenjkin Market na Kristanovi
• v Šentjerneju: Dolenjkin Market
• v Dolenjskih Toplicah: Merca-toijeva prodajalna Rog
• v Žužemberku: KZ Krka
• v Straži: Dolenjkin Market Ostale prodajalne živil bodo, ker
je sobota delovna, odprte do 15. ure.
pa tudi drugje v Sloveniji na področju stanovanjske zidave vendar dajal rezultate, seje po zaslugi zvezne zakonodaje in ukrepov letos začel rušiti. Za začetek stanovanjska skupnost ni mogla razdeliti običajnih posojil delavcem za gradnjo hiš iz sklada vzajemnosti, če je hotela speljati že začeto gradnjo enega stanovanjskega bloka. Po novem se predvideva oblikovanje in poraba stanovanjskih sredstev šele po zaključnem računu, ne pa sproti vsak mesec kot doslej. Posledica tega (če ne bo nič s spremembo zakona, za kar bo šla iz Novega mesta pobuda do slovenskih delegatov v zvezi) in pa hkratne vpeljave realnih obresti za posojila bo seveda občutno zmanjšanje stanovanjske gradnje, tako blokovne kot zasebne, pa tudi še višje cene kvadratnega metra stanovanja, če poslabšanja položaja gradbeništva niti ne poudarjamo.
Pa to še ni vse, kar se je v zadnjem času pri nas zgrnilo nad stanovanjsko področje in grozi za nekaj let hudo zavreti stanovanjsko zidavo in reševanje stanovanjskih vprašanj. Te dni je zagledal luč predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji ter predloga za izdajo zakonov o spremembah zakona o stanovanjskem gospodarstvu in stanovanjskih razmerjih. V glavnem o prvem predlogu je tekla beseda na posvetu prejšnjo sredo, ki so se ga udeležili predstavniki novomeške sta-
RAZISKOVALI GRADIŠČE — Na Cvingeiju nad Dolenjskimi Toplicami so delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ob pomoči študentov letos že drugič raziskovali veliko prazgodovinsko naselbino iz železne dobe. Poleg odkopavanja obzidja so se lotili tudi notranjosti in pri raziskovanju so naleteli na hišo, za katero upajo, dajo bodo lahko do konca odkopali in rekonstruirali prihodnje leto. Delo zaključujejo v prvih dneh oktobra. (Foto: Z. L.-D.)
Cevi dovolj, vode pa premalo
V metliški občini so pozabili na gradnjo vodnih rezervoarjev — Ob večji suši grozi razpad vodovodnega sistema — Na Veselici le »vodnjak«
METLIKA — Prejšnji teden, pred zadnjim dežjem, so imeli v metliški občini velike težave s pitno vodo. Po dolgotrajni suši je vode zmanjkalo v tistih predelih občine, kjer ni vodovoda in sojo morali v vodnjake voziti iz Metlike s cisterno. Motena pa je bila tudi oskrba z vodo iz vodovoda.
»Težave z vodo se pojavljajo vsako 100-kubičnega rezervoaija na Vese-
leto ob večji suši, zato nas letošnje pomanjkanje pravzaprav ni presenetilo,« pravi Juš Mihelčič iz metliškega Komunalnega gospodarstva. »Zadeva se vleče že dolgo in je v prvi vrsti posledica nepravilnega razvoja na tem področju.« Preprosto povedano,
• Povsem jasno pa je, da tudi sedanji vodni viri — se pravi zajetje Obrha, v Rajakovičih in Jamnikih — ne zadoščajo in bodo morali poiskati nove. Težave imajo tudi s kakovostjo vode, saj gre za kraške izvire, voda je že na izvirih onesnažena, veliko je živih klic, ob večjih deževjih se voda močno kali, sedanje naprave za čiščenje pa ne ustrezajo zahtevam.
gre za to, da so v metliški občini hoteli imeti čimveč vodovodnih cevi, na rezervoarje pa so pozabili. Tako je sedaj v občini 90 km glavnih vodov in 75 km priključkov, osrednji vodni vir je metliški Obrh, kjer je bilo črpališče zgrajeno pred več kot pol stoletja. Iz
lici pa naj bi oskrbovali s pitno vodo ves nižinski del metliške občine. »To pa nikakor ni mogoče, saj je to le vetji vodnjak, zato moramo ob konicah potrebe kriti s črpalkami, kar zaradi porabljene elektrike vso zadevo močno podraži.«
Poleg tega gre zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja veliko vode v izgubo. Ves vodovod za stari del Metlike je izpred vojne in tam se pol vode izgubi. Pred dežjem so vso vodo iz Obrha prečrpali, tako da iz tega izvira naprej en mesec sploh ni tekla. Bilo je že tako kritično, da je nivo vode padel že skoraj do sesalnih košev. Ce bi sesalni koši pogledali iz vode, bi prišlo do redukcije na celotnem omrežju, ker zaradi pomanjkanja rezervoarjev ne morejo odklopiti posameznih delov.
Ker je bilo to področje dolga leta zapostavljeno, vseh nakopičenih težav ne bodp mogli odpraviti naenkrat. »Izdelan imamo program kratkoročnih, srednjeročih in dolgoročnih ukrepov do leta 2000. Vendar je vse
zelo enotno: predlog družbenega dogovora je tako zanič, da bi ga predlagatelj moral umakniti ter čimprej pripraviti resnega, po katerem bi se dalo delati. Omenjeni predlog pa ne rešuje ničesar. V njem so predvidene rešitve, ki so povsem v nasprotju s stališči in pripombami, ki so bile v Novem mestu in tudi drugje dane na osnutek tega dogovora pred nekaj meseci in sprejete v republiški skupščini, ko so obravnavali stanovanjsko področje. Ob tem pa predlog trdi, da so bile skoraj vse pripombe upoštevane.
Predvideva se bistvena širitev sistema solidarnosti, medtem ko naj bi sistem vzajemnosti kljub uspešnosti počasi ugasnil. V Novem mestu (in drugje) nasprotujejo obojemu, posebno nekritičnemu širjenju centralizirane solidarnosti in pa da se združenemu delu jemlje pravica in odgovornost za reševanje stanovanjskih
JAVNE RAZPRAVE O AVTO CESTI
NOVO MESTO — Številni občani, ki stanujejo ali imajo zemljišča na območju predvidene gradnje bodoče avtomobilske ceste, se zanimajo za usodo svojih parcel in o tem sprašujejo tudi na uredništvo Dolenjskega lista. Z vprašanji smo se obrnili na pristojna mesta pri novomeški občinski skupščini, kjer so povedali, da podrobni načrti o posameznih zemljiščih še niso na razpolago. Sicer so prav za te dni predvidene javne razprave po krajevnih skupnostih, kjer naj bi na Novomeškem potekala bodoča hitra cesta.
Juš Mihelčič: »Da bi povsem uredili preskrbo s pitno vodo, bi morali po sedanjih cenah do leta 2000 vsako leto vložiti po 300 milijonov dinaijev.«
zaman, če za to ne bo denarja,« pravi Mihelčič. Po sedanjih cenah bi morali do konca tisočletja vlagati pq 300 milijonov dinaijev na leto. Če bi hoteli zagotoviti nemoteno preskrbo z vodo tako, kot kaže naraščanje po teh potrebah v zadnjih letih, pa vsaj 120 milijonov dinaijev na leto.
A. BARTELJ
Suša je izpraznila vodnjake
Ena cisterna premalo
METLIKA — Dolgotrajna suša je izpraznila vodnjake v višje ležečih vaseh metliške občine, kjer nimajo vodovoda, in tako je bilo
DRAGOCENA VODA — Ivan Slane je prejšnji teden cele dneve z gasilsko cisterno vozil vodo v tiste vasi metliške občine, kjer nimajo vodovoda, suša pa je izpraznila vodnjake.
prejšnji teden v metliškem gasilskem domu okoli 50 prošenj, da bi jim vodo pripeljali z gasilsko cisterno. Ker gasilsko društvo nima nobenega poklicnega člana, kaj šele šofeija, je vodo vozil Ivan Slane, šofer iz Beti.
»Največ prijav za vodo je iz ju-gorskega, suhorskega in drašiškega konca. Ker je prijav veliko, vsak pa bi rad dobil vodo čimprej, vozimo cele dneve, od šestih zjutraj do devetih zvečer. Na dan naredim tudi do 14 voženj,« je povedal Slane. Cisterna drži 4.800 litrov, voda s prevozom vred pa stane 5.000 din, in to za vse enako, ne glede na oddaljenost. Do četrtka je Slane polovici prijavljenih že pripeljal vodo. »Ena cisterna zadostuje za tri, štiri dni. Upajmo, da bo začelo deževati, da se bodo vodnjaki napolnili.«
Tudi ob takih primerih se pokaže, da je ena sama cisterna, in še ta stara in premajhna, za metliško občino premalo.
A. B.
vprašanj. Niso zadovoljni še s celo vrsto drugih predvidenih rešitev od preslabe vezave stanovanj za delovno razmeije in beneficirane obrestne mere do reševanja stanovanjskih vprašanj upokojencev, lastne udeležbe, zamenjave stanovanj, bivalnega standarda itd., itd. Vsi so, skratka, prepričani, daje predlog neuporaben,
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
JEZIKOVNI IN ŠIVILJSKI TEČAJI
NOVO MESTO — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto tudi letos organizira vrsto tečajev. Za predšolske in šolske otroke pripravljajo tečaje angleščine in nemščine po prilagojenem programu za posamezno starost. Tečaj traja en semester dvakrat na teden po eno uro popoldne, stane pa 40.000 din. Tečaji tujih jezikov za odrasle (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, latinščina) od prve do pete stopnje so dvakrat tedensko po tri šolske ure popoldne, in sicer ena stopnja en semester. Tečaj stane 100.000 din, z njim prično, koje v skupini vsaj 15 prijavljenih. Tečaj šivanja in krojenja za začetnice traja 36 ur, dvakrat tedensko po štiri ure popoldne. Tečaj stane 40.000 din, z njim v zavodu prično, koje prijavljenih vsaj 20 slušateljic. Prijave za vse tečaje sprejemajo na zavodu (Ulica talcev 3a, Novo mesto, tel.: 21-319, 21-640) vsak dan od 8. do 14. ure. Za tečaje tujih jezikov v tem semestru sprejemajo prijave do 15. oktobra, za šiviljske pa stalno do popolnitve skupin.
KATV —samo še danes 400.000!
Rok podaljSan za en dan
Gradbeni odbor za kabelsko televizijo v Novem mestu je v ponedeljek zvečer določil nove pogoje, za katere bodo podpisane pogodbe jutri in pozneje do 20. oktobra: osnovna cena za priključek znaša 440.000 din, najmanjši polog 100.000 din, za obročno odplačevanje pa velja obrestna mera 145 odstotkov. Čas za vplačilo pologa po septemberskih pogojih je torej samo še danes — na podlagi potrdila o današnjem vplačilu bo naročniku tudi jutri priznana pogodba z današnjim dnem.
V ponedeljek zvečer, takoj po množično obiskanem zboru krajanov, se je sestal tudi gradbeni odbor v KS Majde Šilc, njegovi predstavniki pa so v torek že napravili potrebne korake za vključitev svojih sosesk v kabelsko omrežje. Resno si prizadevajo še v krajevnih skupnostih Mali Sla-tnik, Žabja vas in Drska.
Davki odmerjeni
Le 13 plačnikov davka od skupnega dohodka
METLIKA — V metliški občini je 350 obrtnikov, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, 110 pa jih plačuje pavšalni letni znesek. Tisti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, bodo za lansko leto plačali 502 milijona dinarjev vseh družbenih obveznosti, od tega je 224 milijona dinarjev davka ali 44 odst. od celotne vsote, ostalo pa so druge družbene obveznosti. Pavšalisti pa bodo za letos plačali 66,8 milijona dinaijev vseh obveznosti, od tega znaša davek 20 milijonov dinaijev ali 31 odst.
Zavezancev za plačilo davka od kmetijske dejavnosti je v metliški občini okoli 2.200, od tega jih je okoli 200 tudi pokojninsko-invakdsko zavarovanih. Odmerjeni davek brez prispevka za pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje znaša 61 milijonov dinaijev, kar je le 72 odst. več kot za prejšnje leto.
Odmeijen je tudi davek od skupnega dohodka občanov, plačalo ga bo 13 občanov, od tega le eden iz rednega delovnega razmerja, ostali pa so obrtniki. Skupaj odmerjeni davek znaša 14 milijonov dinaijev, najvišji znesek pa bo plačal obrtnik, in sicer 4 milijone dinarjev.
A. B.
Novomeška kronika
RAČUN — Mercatoijev potrošniški center se že nekaj časa ni pojavil v kroniki, zdaj pa so d-ogodki spet sodu izbili dno. Občanka je kupovala stiško salamo. Ko so ji za kos, ki je imel manj kot pol kile, zaračunali več kot 5000 din, je seveda vljudno vprašala, koliko je kilogram. Odgovor je bil, da 7000 din. Ker je tudi prvošolčku jasno, da po tej logiki manj kot pol kilograma salame ne more stati več kot 5000 din, se je stranka seveda razjezila. Prodajalki je postalo vroče, začela je tipkati na digitalni računalnik, ki pa očitno ni najbolj poslušen. Po dolgem času sta vendarle izračunala, da sta se zmotila v škodo stranke. Za nič več in nič manj kot 2000 din! Opravičilo se prodajalki ni zdelo potrebno, nekoliko vijoličasta seje umaknila v ozadje, za prodajnim pultom jo je nadomestila sveža moč.
KDOR ZNA — Someščan je te dni obnavljal pročelje hiše. V veliko pomoč so mu bili gradbinci z našega romantičnega juga. Vse je potekalo po tudi v tujini znani jugoslovanski formuli »nema problema«. Tretji dan pa seje zataknilo. Glavni delavec je prišel na gradbišče z velikanskim zavojem na roki. Vsem seje zasmilil, saj se je od bolečin komaj premikal. Posadili so ga na udoben stol, od koder je lahko poveljeval, gospodinja pa gaje pitala s protibolečinskimi andoli in kafetini. Močno se je branil in tako še potijeval svoje junaštvo in požrtvovalnost. Pročelje so srečno končali, poravnali račune in se razšli kot prijatelji. Čez dva dni je lastnik nove fasade v spodnji kavarni spet videl glavnega delavca. Taje z roko, ki ji je še pred dvema dnevoma manjkalo pol prsta, elegantno dvigoval kozarec piva. O kakšni rani in povoju niti sledu. Prepir je nevarna reč, zato sta sklenila, da bosta skupaj popila pivo. Med pogovorom je bivši znanec povedal, da se je tistega dne res komajda držal na nogah. Od andolov in kafetinov.
Sl
Ena gospa je rekla, da novomeških rokometnih funkcionaijev med tekmo res ni težko prepoznati. Samo oni prižigajo cigarete v športni dvorani, kjer je kajenje prepovedano.
V KRKI NA OGLED
NOVO MESTO — Pred začetkom 10., jubilejne slikarske Kolonije Krke so v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni pripravili razstavo del udeležencev dosedanjih kolonij. Izbor obsega kakih dvajset del in bo na ogled še do sredine prihodnjega tedna.
m
V času od 17. do 23. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Dolinšek iz Šentruperta — Miijano, Jožica Sikošek iz Prečne — Simona, Alojzija Lokar iz Češnjevka — Mojco, Marija Erpe z Uršnih sel — Klemena, Majda Šuš-taišič iz Trebnjega — Bernardo, Dragica Stariha iz Osojnika — Martino, Martina Ivačič iz Brestanice — Tino, Nevenka Zupančič s Sel-Šumberka — Jerneja, Helena Prosenik iz Metlike — Alenko, Andreja Radešček iz Orehovice — Davida, Jožefa Zupančič iz Loške vasi — Urško, Ivanka Novak s Fužine — Jožeta, Jožica Štajdohar iz Dragatuša — Evo, Danica Vidmar iz Gorenja Straže — Petro, Marinka Kuhar iz Bistrice — Blaža, Dragica Hočevar z Dolenjih Kamene — Anito, Marija Špelič iz Jelševca — Damjano, Lidija Kranjc iz Zorencev — Roka, Lidija Jerman iz Dolenjega Grčevja — Grega, Danka Požes iz Studenca — Aljaža, Branka Janežič z Mosta — Miha, Bojana Češnovar z Rake — Roka, Urška Breznikar iz Brestanice — Tomaža, Marija Pirh iz Gorenje vasi — Barbaro, Cecilija Šega iz Stopič — Mihaela, Ljubica Gršič iz Metlike — Jožico in Polona Kos iz Smolenje vasi — Nino.
IZ NOVEGA MESTA: Maijana Štr-benc z Ragovske 8 — Niko, Rozalija Kraševec iz Ulice Maijana Kozine 11 — Matjaža, Marija Poljakovič z Mestnih njiv 9 — Almo, Marija Gosenca s Poti na Gorjance 7 a — Mojco, Ljubica Nenadič iz Jerebove 16 — Sanjo in Nenada in Orija-na Kren s Kristanove 30 — Aljaža.
Čestitamo!
Sprehod po Metliki
ŠE DVA METLIČANA STA SE PRED kratkim vpisala med nesmrtnike, če tja sodijo vsi, ki so izdali knjige. Dušan Bečaj prodaja svojo pesniško zbirko Srečna dolina, Matjaž Rus — Tjaži pa humorno pripoved o predvolilni kampanji za župana z naslovom Volite mene. Knjižici so denarno podprle OO ZSMS in OK ZSMS ter številne domače delovne organizacije, nekaj denaija pa je šlo tudi iz dobička kulturnih prireditev Noči do jutra. Prodaja: gostilna Mežnaršič, trafika Hajš-man, železnina, Oprema in še kje.
PRIPRAVLJALCI POLETNIH kulturnih prireditev Noči do jutra so imeli zaključek v Rajmeijevem bifeju. Pogovarjali so se predvsem o pripravi podobnih reči v prihajajočem 1988. letu. Odločili so se, da bodo dali poudarek na kvaliteto, in ne kvantiteto. Neki prisotni zlobnež je pripomnil, da bi bilo dobro že zdaj določiti datum za nastop metliške alternativne scene, sicer ne bo z zadevščino nič, kot ni bilo letos.
IZ NKŠIH OBČIN
r v
Črnomaljski drobir
POLETNE NAJDBE — Na črnomaljski občini hranijo 16 tisočakov, kijih je nekdo izgubil pred hotelom Lahinjo, in uro, ki sojo našli na kopališču v Podzemlju. Medtem ko se ura uspešno upira naši inflaciji, pa je denar vsak mesec vreden kakih deset odstotkov manj. Če bo tisti, ki je denar izgubil, še nekaj časa čakal, se z vrnjenim denarjem niti do sitega najesti ne bo mogel.
ROCK V ČRNOMLJU — Zadnji nastop Martina Krpana v črnomaljskem disku je dokazal, da mlada generacija v tem mestu bolj ceni rock kot disko glasbo. Disko v grajski kleti je bil nabito poln, navdušenje veliko. Mladina najde v Krpanovih besedilih precej soli, ki da je v Brdavsovi disko glasbi ni. Kaj je, če je sploh kaj, o vsej stvari rekel minister Gregor, tudi iz najbolj zaupnih krogov ni bilo moč izvedeti.
. USPEŠNI OBRTNIKI — Črnomaljs-ki obrtniki so se spet izkazali, tokrat celo v republiškem merilu. Ekipa Obrtne zadruge, zmagovalec iger Kompas—Delo na Preloki, se je na zaključnih igrah v Slovenski Bistrici uvrstila na tretje mesto. Medtem so jim na davkariji naredili odmero davka in drugih družbenih dajatev, kar bo obrtnike gotovo spet postavilo na trdna tla.
. FILMSKA UMJETNOST — Prošlog tjedna u Cmomelju su prikazivani ovi fil-movi; Krvavo prosto (Strašnije od »Noči veštica«, strašnije jer može biti istinito!); Pacovi sa asfalta; Bogovi su pali na teme; Nedodirljivi.
Drobne iz Kočevja
MOST VZDIHLJAJEV — Spomeniš ko zavarovani most proti Reški cesti v Kočevju je bil pred nekaj leti obnovljen. Zdaj pa je spet v zadnjih vzdihljajih. Predvsem velja to za oba hodnika za pešce, ki sta pqlna lukenj.
ISCEJO ZLATO ALI NAFTO? — Nekatere ceste in ulice so tako prekopane, kot da nekateri občani ali delovne organi-zacije iščejo zlato ali pa nafto. Nekateri celo zlobno namigujejo, da gre za kopanje tistih zaklonišč, za katere že leta in leta plačujemo prispevek, nikjer jih pa še ni.
V ZELENJAVI CENEJE — Krompir «1 ozimnico ponujajo v prodajalni Sadje-zelenjava po 165 din kilogram, v trgovini kmetijske kooperacije pa po 180 din.
ALKOHOLIZIRANI POGUM — V nedeljo, 20. septembra, je med kosilom neki alkoholizirani gost, ki tudi ni bil pri-nJejno oblečen, v restavraciji hotela Pugled težil gostom. Kritiziral je tako »Heimatdienst« kot komuniste in se obračal k nemško govorečim gostom (tudi v nemškem jeziku) in domačim. Te svoje misli naj bi raje trezen izrazil na kakšnem sestanku, saj so ga tako vsi imeli za ne preveč prištevnega.
ibniški zobotrebci
PREVEČ UMAZANIJE — Ribnič-anje opozaijajo, da je povsod preveč umazanije, predvsem pa to velja za ulice, parke in Bistrico. Sram jih je, ker so to nesnago videli obiskovalci Ribniškega sejma in udeleženci nedavnega republiškega gasilskega tekmovanja. Ugotavljajo, da k temu precej pripomore tudi nereden odvoz kontejnerjev s smetmi, seveda pa je videz okolja tudi odraz ljudi, ki v njem živijo.
LE ENEMU VOZIJO VODO — Ribniški gasilci pravijo, da vozijo vodo le enemu občanu, in sicer Zobcu v Dane. Ta vas sicer ima vodovod, se pravi, da imajo tekočo vodo redno vse hiše, izjema pa je Zobčeva, ker se je ob gradnji vodovoda gospodar odrekel tej »novotariji«.
DVAKRAT »JUHEJ« — V septembru je bila v Ribnici že druga prireditev za otroke in mladino »Juhej«. To so bile razne zabavne igre za otroke. Pripravil jih je iniciativni odbor za ustanovitev društva prijateljev mladine. Udeležeba je bila obakrat zelo dobra.
. NA PRAZNIK GROZDJA — Ribničani zelo tesno sodelujejo s pobrateno italijansko občino Arcevia na vseh področjih. Minuli vikend pa se je skupina Ribničanov udeležila tudi praznika grozdja v tej pobrateni občini.
Trebanjske iveri
HALO, HALO — Zgodilo seje prejšnji teden na mokronoški pošti. Izseljenec iz Kanade je med obiskom rodne grude skušal po telefonu poklicati otroke v svoji drugi domovini. Tak mednarodni pogovor lahko pošta posreduje preko Beograda, zato je poštna uslužbenka naročila telefonistki v naši prestolnici ta pogovor. Ker Po debeli uri čakanja iz Beograda ni bilo naročene zveze s Kanado, izseljenčevi otroci pa so medtem že morali v šolo, ne da bi se očka z njimi pogovoril, je izseljenec naročeni pogovor odpovedal. Poštarica je kolegico v Beogradu skušala v kleni slovenščini obvestiti, da preklicuje pogovor s Kanado. A glej ga, zlomka, Beograjčanka Jc prekinila zvezo. Očividec je menil, daje bila prestolnična telefonistka ob dober sluh zaradi neznanske »nesramnosti« Mo-kronožanke, ki sije drznila nekaj pojasnjevati po slovensko. Očividec je svetoval, naj druga poštna uslužbenka v Mokronogu znova pokliče Beograjčanko in naj Poskusi odpovedati mednarodni pogovor P° skrbsko, »jer govori srpski da te razume čitav svet«. In res, Beograjčanki seje Povrnil sluh, in stvar je bila takoj urejena.
OBRESTI — Medtem ko imajo tudi trebanjske samoupravne interesne skupnosti zamrznjenih kar precej starih milijard presežkov, se dogaja, da učitelji, zdravniki, vzgojiteljice včasih trepetajo, če b°do na sisih izvrtali potreben denar za njihove plače. No, zaenkrat strokovnim službam telovadba s prelivanjem denarja jz enega lončka v drugega še kar uspeva. Mnogo težje pa je s plačevanjem računov.
m
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Resničnost proti resoluciji
Gospodarstvo črnomaljske občine ne uresničuje resolucijskih ciljev
ČRNOMELJ — Z družbenim planom za obdobje 1986—1990 so načrtovali, da bo v črnomaljski občini v letošnjem letu družbeni proizvod realno porasel za 3,5 odst., prav toliko industrijska proizvodnja, kmetijska za 2 odst., izvoz pa se naj bi realno povečal kar za 5 do 8 odst. Že po prvem polletju letošnjega leta pa je jasno, da zastavljenih ciljev letos ne bodo dosegli.
V kmetijski proizvodnji se otepajo z velikimi težavami zaradi vedno večjega nesorazmerja cen med reprodukcijskim materialom in cenami kmetijskih pridelkov. Neugodni kreditni pogoji z visokimi obrestmi odvračajo od vlaganja v kmetijstvo, kar tudi povzroča zmanjševanje kmetijske proizvodnje. Dolgoročne posledice bo imelo zmanjševanje reje krav in plemenskih telic.
Industrijska proizvodnja v črnomaljski občini je bila v letošnjem prvem polletju celo za 2,8 odst. manjša kot v enakem lanskem obdobju. Kar se tega tiče, je bil najslabši mesec april. Tudi na področju izvoza in uvoza v črnomaljski občini ne uresničujejo resolucijskih usmeritev. Zlasti seje to razmeije poslabšalo na konvertibilnem trgu, kamor so v prvem polletju izvozili za skoraj 9 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju, uvozili pa za 24 odst. več, tako da znaša pokrivanje uvoza z izvozom 41 odst.
Vendar se podatki Narodne banke in tisti, kijih imajo črnomaljske organizacije združenega dela, razlikujejo. Tako seje po podatkih največjega izvoznika iz črnomaljske občine, semiške Iskre, njen izvoz povečal za 88 odst., pokritje znaša 189, samo na konvertibilnem tržišču pa 111 odst.
Cene industrijskih proizvodov so se v prvem polletju v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečale za 82 odst., blaga na drobno za blizu 105 odst., življenjski stroški pa za dobre 103 odst. Kljub temu pa ugotavljajo, da so se realni osebni dohodki v gospodarstvu občine v tem obdobju povečali.
Po cenah iz lanskega leta naj bi letos v občini gospodarstvo investiralo 7,3 milijarde dinaijev, zlasti v zamenjavo iztrošene opreme in posodobitev proizvodnje, vendar znašajo naložbe v prvem polletju le 2,1 milijarde dinaijev, kar je komaj 28 odst. vseh načrtovanih
Tudi davki so večji
Odmera davka in drugih obveznosti iz obrti
ČRNOMELJ — V črnomaljski upravi za družbene prihodke so odmerili druž-ene obveznosti iz obrtne dejavnosti za lansko oziroma letošnje leto, medtem ko bo odmera davka in drugih družbenih obveznosti iz kmetijstva končana v tem mesecu.
V črnomaljski občini je 250 rednih obrtnikov, od tega jih je 46 obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, 204 pa po dejanskem dohodku. Tisti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, morajo za lansko leto plačati 362,7 milijona dinaijev vseh družbenih obveznosti, kar je 2,6-krat več kot za leto poprej; od tega znaša davek od obrtne dejavnosti
23.5 milijona dinaijev, kar je 2,3-krat več kot za leto 1985. Ti obrtniki so deležni za 2,1 milijona dinaijev olajšav. Redni obrtniki, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, pa morajo za letos plačati 49,8 milijona dinaijev vseh družbenih obveznosti, od tega znaša davek 16,7 milijona dinaijev.
Popoldanskih obrtnikov je v občini 78, od tega jih je 27 obdavčeno po dejanskem dohodku. Popoldanci bodo za letos plačali 18,2 milijona dinaijev družbenih obveznosti, kar je skoraj trikrat več kot lani; od tega znaša davek
15.6 milijona dinaijev.
Za lansko leto je samo en občan iz rednega delovnega razmerja plačal davek od skupnega dohodka občanov, kaže pa, da se mu bodo pridružili še štiije obrtniki.
Davek od kmetijske dejavnosti bo, kot rečeno, odmeijen v tem mesecu in bo 1,5-krat večji kot v lanskem letu, za toliko, za kolikor je valoriziran katastrski dohodek, ostali prispevki pa bodo precej višji.
A. B.
za letošnje leto. Seveda so glavni razlog za to nelikvidnost združenega dela in slabi pogoji kreditiranja.
A. B.
POMANJKANJE VODE
ČRNOMELJ — Ob zadnji dolgotrajni suši je bilo največ težav pri preskrbi s pitno vodo v krajevni skupnosti Semič. V zajetju v Srednji vasi je bila voda tako nizka, da so črpalke stale. Občasno so bili brez vode tudi v črnomaljskih naseljih Sadež in Griček. Ponoči so zapirali vodo za krajevni skupnosti Dragatuš in Butoraj. Gasilci in cisterna iz semiške Iskre so vodo vozili noč in dan. Suši so se pridružile še okvare na cevovodih in črpalkah. Zaradi pokvaijenih črpalk so bili dva dni brez vode v krajevni skupnosti Adlešiči ter v Perudini in Hrastu. Kljub omejitvam pa so ljudje prali avtomobile in pločnike pred hišami. Na opozorila so odgovarjali, da vodo pač plačajo in da lahko z njo počenjajo, kar hočejo. Če je zaradi tega nimajo drugi niti za kuho, jim očitno ni nič mar.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI
ČRNOMELJ — V začetku septembra so v Črnomlju ustanovili društvo za boj proti sladkorni bolezni. V črnomaljski občini je okoli 450 sladkornih -olnikov. Društvo, kije vključeno v republiško zvezo društev za boj proti sladkorni bolezni, bo prirejalo predavanja, si prizadevalo za ustanovitev ambulante za diabetike v črnomaljskem zdravstvenem domu, za možnost nakupa cenejše hrane za diabetike v trgovinah itd. Za povezavo med društvom in zdravstvenim domom bo skrbel dr. Krešimir Macan. Občni zbor društva bo novembra.
Gasilsko slavje v Osilnici
ZA PRAZNIK STEBRIČKI
KOČEVJE — Še pred praznikom občine Kočevje 3. oktobrom bo stalo po mestu 6 tako imenovanih »stebričkov za plakatiranje«. Zdaj so plakatiranju namenjene posebne table po mestu, ki pa jih »neznani storilci« pridno uničujejo. Stebri pa bodo betonski in bi njih uničevanje zahtevalo nekoliko več truda. Investitor je krajevna skupnost, zgradila pa jih bo kočevska Komunala. Tajnik krajevne skupnosti Kočevje-mesto Borut Hočevar nam je o tem dejal še, da ti stebrički za Kočevje niso novost, saj so podobni stali po mestu že pred vojno, kar je videti tudi na nekaterih starih fotografijah.
OSILNICA — Ob prazniku občine Kočevje bodo 4. oktobra slavili tudi osilniški gasilci. Takrat bodo uradno prevzeli novo terensko gasilsko vozilo UAZ, ki bo pomembno za gasilstvo na obeh straneh Kolpe in Čabranke. Prav zato bo prisostvovalo svečanosti okoli 100 predstavnikov slovenskih in hrvaških gasilskih društev in občinskih gasilskih zvez, ki delujejo za območje občin Kočevje, Delnice in Čabar.
Vozilo iste znamke, kije primerno za delovanje na takem terenu, bo hkrati prejelo tudi gasilsko društvo Koprivnik. Koprivniški gasilci pa bodo imeli svečanost ob tem dogodku šele prihodnje leto ali celo leta 1989, ko bodo slavili 110-letnico svojega društva. Gasilsko društvo Koprivnik je drugo najstarejše v občini in je bilo ustanovljeno le leto dni kasneje kot društvo v Kočevju.
Večina gasilskih društev v občini bo tako imela svoja sodobna gasilska vozi-
ZA ODGOVORNOST
OSILNICA — Na sestanku sveta KS Osilnica so sklenili, da bodo zamenjali tiste člane sveta in njegove gospodarske komisije, ki ne delajo in se ne udeležujejo sestankov. Tako je prav! V KSje potrebno zaostriti odgovornost, saj nismo zvezna vlada!
P-c
la. Nekaj društev paje še vedno brez njih; to so društva na Travi, v Polomu in Klinji vasi.
J. P.
Ceneje in bolje
Zasebniki imajo boljši odnos do dela
RIBNICA — V Ribnici deluje enota obrtne zadruge »Prevoz Ljubljana. V to enoto je vključenih 53 prevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije. Velika večina jih je iz ribniške in kočevske občine, slaba četrtina pa jih je tudi iz ostalih krajev Dolenjske in Bele krajine. Razmeije med prevozniki in lastniki gradbene mehanizacije znaša 70:30 odstotkov v korist prevoznikov.
Rudi Lovšin, vodja enote, pravi, da zadruga predvsem organizira delo za člane, jim tudi svetuje in nasploh pomaga, da imajo primemo delo. Njeno prizadevanje je usmerjeno tudi tako, da domačini delajo predvsem na domačem območju, saj je tako najmanj stroškov. Že doslej seje pokazalo, daje delo, ki ga opravijo člani zadruge (vsi so seveda zasebniki), postorjeno hitro, dobro in sorazmerno poceni. Zasebniki namreč delajo po potrebi tudi popoldne in ponoči, se pravi, da se
Rudi Lovšin
ne upirajo delu po 14. uri, kar se dogaja pri šofeijih itd. v mnogih delovnih organizacijah.
O Siljenju zadruge na območje ostale Dolenjske paje vodja Lovšin dejal, da to počno, ker je tak interes med prevozniki s tega območja. Vedno tesneje sodelujejo tudi na tem območju s podjetji, ki potrebujejo usluge zadruge »Prevoz«.
J. P.
Bolje kot v republiki
Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev in opreme je v ribniškem gospodarstvu malo nižja kot v republiki
Vzgojiteljice vzrojile
Prekinitev dela v vzgojno-varstveni organizaciji Trebnje — Za varstvo poskrbljeno
TREBNJE — V ponedeljek, 21.
septembra, je zavoljo slabih osebnih dohodkov prekipelo tudi 56 delavkam vzgojno-varstvene organizacije. V tem tozdu Vzgojno-izobra-ževalne organizacije Trebnje, kamor spadajo vsi vrtci, je najnižji osebni dohodek 107.800, najvišji pa 349.600. Vzgojiteljice zaslužijo povprečno okrog 218 tisočakov brez minulega dela in z 10-odstot-nim avgustovskim povišanjem.
Vzgojiteljice in varuške so prekinile delo od 8.45 do 12. ure, ko so zahtevale sestanek. Na zbor delavcev so povabile svoje predpostavljene in občinske politike. Na nevzdržno stanje so zaman opozarjale že večkrat, a tudi tak izraz nezadovoljstva ni zagotovilo, da se bo res kaj premaknilo na boljše. Na zboru so imenovali poseben odbor, ki je ponudil nekatere pobude, seveda pa več pričakujejo zlasti od strokovne službe VIO, ki mora pripra-
viti informacijo za vse delavce vrtcev, kako iz zagate. V vrtcih že nekaj časa opozarjajo na slab gmotni položaj, ki se kaže tudi v pomanjkanju igrač, mnoge so že izrabljene. Prekinitev je bila tudi nezaupnica vodstvu.
Pa še to: stavkajoče so se organizirale tako, da so tudi med prekinitvijo zagotovile varstvo otrok. Otrok torej ni prizadela, dala pa je misliti staršem in še komu. Tajnica občinske skupnosti otroškega varstva Rozi Demovšek je povedala, da ima ta skupnost v letošnjih osmih mesecih zamrznjenih 46 milijonov presežkov, kar pomeni, da nekje denar vendarle je, le deliti ga ni dovoljeno. Koliko si lahko izvajalci, tudi v drugih sisih, lahko delijo za plače, ugotavlja vsak mesec občinski izvršni svet. Metodologija je zapletena in zmedena kakor precej naše zakonodaje.
P. PERC
RIBNICA — V zadnjem obdobju veliko govorimo o odpisanosti osnovnih sredstev v gospodarstvu in še posebej o odpisanosti opreme. Na vprašanje,
• FIZIČNI PORAST — Fizični obseg industrijske prozvodnje v ribniški občini v zadnjih mesecih izredno hitro narašča. Medtem ko ta porast na primer v kočevski občini ne dosega niti odstotka, je v ribniški industriji znašal konec junija 27,3 odst., julija 29,3 odst. in avgusta celo že 34,2 odstotka. Vendar se ribniški gospodarstveniki zavedajo, da tudi rast fizičnega obsega proizvodnje ne kaže nujno, da ribniška industrija dobro in zgledno posluje.
kako je s tem v ribniški občini, je Frančiška Tekavec, vodja plansko-analit-ske službe komiteja za družbeni plan, gospodarstvo in proračun občinske skupščine Ribnica, odgovorila tako:
»Konec minulega leta je imelo gospodarstvo ribniške občine po podatkih
Službe družbenega knjigovodstva za 15 milijard 239 milijonov dinarjev osnovnih sredstev, od tega dobro tretjino v Inlesu Ribnica, in skoraj dve milijardi osnovnih sredstev v pripravi (v glavnem so bile to investicije v teku), od katerih jih je bilo dobra polovica v Riku Ribnica.
Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev v ribniškem gospodarstvu znaša 52 odst. (v slovenskem 53 odst.). Stopnja odpisanosti opreme pa znaša v ribniškem gospodarstvu 67 odst. (slovenskem 71 odst.). V Riku znaša stopnja odpisanosti osnovnih sredstev 59 odstotkov, v Inlesu pa 55 odst. To sta največji delovni organizaciji v občini.
Do 31. avgusta letos je evidentiranih investicijskih vplačil (veljajo le za investicijske objekte ribniških investitorjev v gospodarstvo občine Ribnica v skupnem znesku 4 milijarde 687,5 milijonov dinarjev, od tega dve tretjini v industrijo. Trenutno je v gradnji 11 objektov. Največji investitor v občini je Rikov tozd Rikostroj.«
J. PRIMC
Volitve v SZDL
Predsednik in tajnik lahko ponovita mandat
RIBNICA — Še do 20. oktobra bo v ribniški občini potekalo evidentiranje možnih delegatov (članov) za sestavo OK SZDL in do takrat bodo zaključene tudi programsko-volilne konference krajevnih organizacij SZDL, na katerih bodo kritično spregovorili o delu in nalogah SZDL. Evidentirati je potrebno za OK SZDL, ki šteje 43 članov, v kar 12 svetov in 18 koordinacijskih (usklajevalnih) odborov, žirijo in volilno komisijo. Komisija za kadrovska vprašanja je pred kratkim že razpravljala o tem, kdo naj bi opravljal naj višje dolžnosti v OK SZDL. Prevladalo je mnenje, da lahko mandat ponovita predsednik France Grivec in tajnik Miran Košmrlj (obema namreč poteče 1. mandat), podpredsednik Alojz Marolt pa ne, ker mu poteče drugi mandat. Evidentirati je torej potrebno tudi za te najvišje dolžnosti, predlagani kandidati zanje pa morajo imeti bazo v konferenci, sicer ne bodo mogli kandidirati.
J. P.
MLADI LIKOVNIKI BELE KRAJINE RAZSTAVLJAJO
VINICA — Jutri, v petek, 2. oktobra, ob 17. uri bo v prostorih Novotek-sove temeljne organizacije v Vinici otvoritev razstave del 6. likovnega ex tempora mladih likovnikov Bele krajine. Razstava, ki sojo priredili v počastitev tedna otroka, bo odprta do 12. oktobra.
OTVORITEV CERKVE
KOČEVJE — Gradbeni odbor za ureditev pokopališča, cerkve in njune okolice na Trati v Kočevju, ki ga vodi Rajko Jenko, je napovedal otvoritev tega urejenega območja za soboto, 17. oktobra, ob 11. uri. V cekrvi, kije kulturnozgodovinski spomenik, bo tudi razstava fotografij o cerkvi, pokopališču in poteku obnovitvenih del.
IZVOZ PEŠA
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je v prvih sedmih mesecih letos izvozilo za preko 14 milijard dinaijev svojih proizvodov in uslug, kar je za 83 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Izvoz na konvertibilno območje je po-rastel za 40,5 odstotka, na kliring pa kar za 115,8. Če pa upoštevamo našo inflacijo, ki znaša po uradnih podatkih okoli 120 odstotkov, potem lahko ugotovimo le, da ribniški izvoz ni porastel, ampak upadel, posebno močno na konvertibilno območje.
PRENOVA MIRENSKE CERKVE
MIRNA — Župna cerkev sv. Janeza Krstnika na Mimi je po arhitekturi in stenskih slikah iz 15. stoletja znamenita stavba. Približno v enem mesecu naj bi bila cerkev še ozaljšana, saj bodo mojstri z Gorenjskega dotlej zamenjali del ostrešja in pločevino na zvoniku z mnogo trpežnejšim bakrom. Kot je povedal župnik Janez Petek, so na pomoč priskočili številni ljudje, gozdarji, Dana, nekateri trebanjski kolektivi, kar pa še ne zadošča povsem za zahtevno naložbo in prenovo, ki jo je dovolil novomeški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tudi zasebni avtobusni prevoz?
V trebanjski občini pričakujejo večji razmah drobnega gospodarstva — Pomembna vloga zadruge in davčne politike — Kooperacijski odnosi
TREBNJE — Drobno gospodarstvo se kriznim časom naglo prilagaja, ne zahteva veliko kapitala in kmalu daje rezultate. Ob tem, ko je gospodarstvo v krizi, kmetijstvo v še slabšem položaju kot v preteklosti, trgovini pa se zmanjšuje manevrski prostor, se v trebanjski občini zavedajo, da bi morali povečati delež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu.
Z anketo so Trebanjci ugotovili, da Iskri Mokronog, Industrijskem obra-
ima 10 delovnih organizacij s področja industrije, gradbeništva in prometa že razvito kooperacijsko sodelovanje z drobnim gospodarstvom. Zasebni kooperanti izdelujejo za tovarne sestavne dele, sklope, nadomestne dele, embalažo, konfekcijo, opravljajo pa tudi zaključna dela v gradbeništvu ter avtoprevozniške in druge storitve, u Kooperacijsko sodelovanje imajo z drobnim gospodarstvom razvito v GKP, Trimu, Kemiji—Impex-obratu Proizvodnja v Vejikem Gabru, Stanovanjski zadrugi Šentrupert, GG Brežice-tozdu Gozdarstvo Mokronog, IMV na Mirni, Elmi Čatež,
tu Pohoije in v Krojaškem podjetju Trebnje. Vse te organizacije nameravajo kooperacijsko sodelovanje še okrepiti, čeprav so se prav o tem nedvoumno opredelili le v Trimu, Stanovanjski zadrugi in IMV. Zanimiva sta podatka, da ima v občini le Iskra Mokronog organizirano tudi delo na domu in da v trebanjski občini še ne premorejo nobene pogodbene organizacije združenega dela.
Na osnovi davčnih napovedi so Trebanjci ugotovili, da so dohodkovno najbolj zanimive tri proizvodne dejavnosti, ki povrh vsega za-
poslujejo tudi največ delavcev. Gre za izdelovanje različnih kovinskih izdelkov, predmetov iz plastičnih mas
• Zasebni gostinci imajo 27 lokalov. Ti naj bi se bolj potrudili, da bi gostom ponudili za pod zob čim-več domačih specialitet. Močni so trebanjski avtoprevozniki, saj jih je 80. Na občini ne bi imeli nič proti temu, če bi v odročnejše kraje v krajevnih skupnostih Dobrnič, Knežja vas, Sela-Šumberk in Svetinje organizirali redni avtobusni potniški promet. Potem bi brž videli, če se res nič ne splača, kot zatijuje-jo družbene prevozniške organiza-cije._________________________________
ter za zaključna in obrtna dela v gradbeništvu.
P. P.
1
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
vn
j
Koprive že preraščajo vrtnice
Turistični delavci odkrivajo nemarnosti in vzore — Pišece najlepše
BREŽICE — Če bi občinska turistična zveza že letos podeljevala vrtnice in koprive za urejenost krajev, bi slednje prekrile lepe cvetove. V prizadevanjih za letošnji »naj-kraj« je komisija prisodila prvo mesto Turističnemu društvu v Pišecah, drugo Artičam in tretje Dobovi, Za republiško tekmovanje naj bi se prijavile Pišece in Artiče, Velika Dolina, ki je to že storila na lastno pobudo, pa naj bi umanila prijavo, ker se je v občini uvrstila šele na deseto mesto.
Komisija je na svojem obhodu po občini 21. septembra ocenjevala kraje po cvetju na oknih in balkonih, po urejenosti vrtov, dvorišč, spominskih obeležij, odlagališč za smeti, pokopali-
• Razvrstitev krajev po urejenosti se vsako leto menja in odraža prizadevnost krajanov ter turističnih društev. Letos so dobile najvišjo oceno Pišece (4,3). Najbolj so se jim približale Artiče z oceno 3,6 in Dobova s 3,4. Takoj za Dobovo se je uvrstilo Globoko (3,3)- Brežice so na petem mestu z oceno 3,1. Sledijo jim kraji: Krška vas (3,0), Kapele (2,6), Velike Malence (2,6), Cerklje (2,5), Velika Dolina (2,4), Bizeljsko (2,1), Sromlje (2) in na trinajstem mestu Čatež (1,9). Marsikateri kraj je prikrajšala za točke nedelavnost društev, katere posledica so neurejeni vrtovi in dvorišča, pokopališča, pa tudi zanemarjena odlagališča za smeti.
šč, objektov skupnega pomena in delavnosti turističnih društev.
Vtise o tem, kje so napredovali, in o nemarnostih, ki so ocenjevalce zbodli v oči, je tajnik zveze Viljem Pavlič povzel takole: »Opazili smo predvsem skrb-neje urejena pokopališča in več rož na balkonih. Zelo lepo so urejene zasebne hiše, kmečka dvorišča pa precej zane-maijena. Isto velja za okolico obrtniških delavnic. Opazna je precejšnja raz-
Plače niso bajne, so si pa zelo podobne
Osebni dohodki sev-niških funkcionarjev
SEVNICA—Ko so pred meseci ulične govorice o tem, da si občinski funkcionarji baje delijo bajne plače, pljusnile celo med klopi delegatov občinske skupščine v Sevnici, je že predsednica občine Breda Mijovič dovolj podrobno opisala svoje prejemke, da je lahko vsakdo govoričenje o osebnih dohodkih najvišjih funkcionarjev razumel kot pretiravanje. Toda delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so le vztrajali, da končno funkcionarske plače spet pridejo na beli dan, da bi se tako najbolj učinkovito zoperstavili obrekljivim pripombam. In tako so za zadnjo sejo občinske skupščine pripravili poročilo o čistih osebnih dohodkih (brez minulega dela!) funkcionarjev in nadomestila nepoklicnim funkcionaijem po stanju 1 .julija letos.
Predsednici občinske skupščine, izvršnega sveta, predsednik OK SZDL m sekretar OK ZK so v istem rangu s po 466.500 din. Sekretar sindikata je imel 465.870 din, sekretar OK SZDL 453.400 din, sekretar mladine pa 352.758 din. Nepoklicni predsednik OK ZK je prejel 99.000 din, predsednik sindikata 98.868 in podpredsednik sindikata 20.410 din nadomestila. Nepoklicna predsednik in sekretar ZZB NOV sta prejela enako nadomestilo po 53.300 din.
Oglejmo si pobliže še osebne dohodke v občinski upravi: predsednik komiteja za družbeni razvoj in gospodaisko-upravne zadeve 460.Ž80 din, direktor uprave za družbene prihodke 447.840 din, načelnik oddelka za notranje zadeve in občo upravo 429.180 din, načelnik oddelka za ljudsko obrambo in direktor geodetske uprave po 422.960 din, namestnik predsednika komiteja, sekretar izvršnega sveta in sekretar občinske skupščine pa so od 1. julija prejeli po 416.740 din plače. Delegati Jutranjke, ki jih je zastopala Joža Senica, sprašujejo, zakaj malenkostne razlike med OD, saj je stopnja odgovornosti med posameznimi funkcionarji različna, prejemki pa so praktično enaki. Sev-ničani dajejo pobudo, da se ustrezno spremenijo razmerja v republiškem dogovoru za voljene in imenovane funkcionarje. Družbenopolitični zbor pa meni, da bi morali upoštevati še minulo delo in poračun. Vsekakor so bili delegati le delno zadovoljni z odgovorom.
P. P.
lika med štajerskim in dolenjskim predelom, kar kaže na to, da Kranjci posvečajo okolju precej manj pozornosti. Želo zapuščeni so celo kulturni spomeniki na primer pišečki in bizeljski grad, pa tudi v mokriškem parku se znova bohotijo koprive. Trave sploh ne kosijo več niti ob sprehajališču mimo kipov letnih časov.
Mrliške vežice so najlepše urejene v Artičah, na Bizeljskem, v Kapelah, Dobovi in na Jesenicah, avtobusna postajališča pa v Artičah in Globokem.«
• Kje so po vašem mnenju najmanj storili za lepše okolje?
»Na Čatežu in v Brežicah. Na Čatežu še vedno ni reda pod cestnim mostom, sramota za krajevno skupnost pa je dvorišče stare šole. Razen tega je škoda, da tako pustijo propadati kopališko poslopje na Griču. Komisija predlaga načrtno ureditev kopališča pri Horvatiču. V Brežicah najbolj moti prometna gneča. V središču bi morali vpeljati enosmerni promet, prepovedati parkiranje Prevozovih tovornjakov, na glavni ulici označiti prostore za bočno parkiranje in urediti osrednje parkirišče. Za avtomehanične delavnice in gostišča bi čez poletje morali vpeljati dežurstvo, da ne bi bili vsi lokali po vrsti ob nedeljah zaprti. V mestu je premalo javnih govorilnic, travne površine niso redno pokošene (ne morejo jih prepuščati hišnim svetom) in bankine tudi ne. Komunalci neredno odvažajo polne kontejnerje, ki so vrh tega večinoma zaijeveli in postavljeni preveč na soncu. Sramota za
REMONTI
KRŠKO — V tozdu Priprava lesa v Tovarni celuloze in papirja so 14. septembra začeli redni letni remont. V okviru remontnih del bodo generalno popravili čistilni boben za les, žago za razrez lesa in transportne trakove. 12. oktobra pa bodo redni letni remont začeli v proizvodnji celuloze.
občino je tudi zapuščeni stadion. Skrajni čas je za ureditev pločnika od mesta do železniške postaje.«
• Katere delovne organizacije po mnenju komisije najbolje skrbijo za prikupnejšo okolico?
»Konfekcija Orlica, železniška postaja v Brežicah, Blagovnica, Zdravstveni dom, Dom upokojencev, Posavski muzej, Slovin v Šentlenartu, Trimo Dobova in Terme Čatež. Posavje, Slovin in Agraria zanemarjajo poslovalnice po vaseh. Izjema sta Slovin v Pišecah in trgovina Posavja na Veliki Dolini. Med
Viljem Pavlič
šolami se po urejenosti odlikujejo predvsem Artiče, Globoko, Bizeljsko, Pišece, Kapele in Cerklje.«
J. TEPPEY
SREČNA VRNITEV IZ T. DRVARJA
KRŠKO, TITOV DRVAR — Udeleženci prve papirniške kolesarske magistrale Krško—Titov Drvar so se srečno vrnili s 300 kilometrov dolge poti. V Titovem Drvarju so kolesarji doživeli prisrčen sprejem, vsi udeleženci pa so dobili tudi spominsko medaljo »300 Krško — Titov Drvar 1987«. V Titov Drvar pa so kolesarili: vodja odprave Roman Blatnik in člani Darko Andrej-aš, Marjan Novak, Rudi Pajtler, Igor Kranjec, Vinko Virant, Primož Štras-ner, Matjaž Šribar, Dušan Barbič in Miro Tičar.
Ko zmanjka denarja, se vname prepir
Imajo v šolstvu premalo posluha za gospodarske težave?
BREŽICE — Peturno sedenje v ponedeljek na seji občinske skupščine ni pripeljalo do enotnosti z delegati izobraževalne skupnosti. Prizadeti vztrajajo pri svojih pravicah, zato so utemeljitve za manjši obseg neobveznega dela vzgoje in
• Predstavnik Zavoda za šolstvo iz Novega mesta je ob tej priložnosti dejal, da se v Jugoslaviji delež narodnega dohodka za vzgojo in izobraževanje zmanjšuje in da se je od 1978 do 1985 znižal od 5,5 na 3,2 odst. Stroški na učenca so bili 1970. leta 29 dolarjev, 1983 pa 69 dolarjev, v razvitejših državah pa so se povečali že na 336 dolaijev. Po tem lahko sodimo, kako malo v Jugoslaviji dajejo za izobraževanje, kako malo zmorejo, zato naj bi bilo šolstvo pri omejevanju zadnje na vrsti.
izobraževanja izzvenele v prazno. Govorili so drug mimo drugega in vse kaže, da nihče ne verjame, da so zahteve po siromašenju šolstva samo začasne. Resnica pa je ta, da de-naija ni, da občinsko gospodarstvo ne zmore večjega bremena. Strokovna mnenja Žavoda za šolstvo, republiških funkcionaijev v izobraževalni skupnosti in drugje se razhajajo z možnostmi, zato je bilo že nekajkrat slišati, naj z republike pošljejo z dopisi še recepte za financiranje.
»KRADEM...KRADEŠ...
KRADU«
KRŠKO — V sredo, 7. oktobra, bo ob 20. uri zvečer v krškem Delavskem domu Edvarda Kardelja gostovalo beograjsko gledališče »Pozorište na točkovima« s komedijo »Kradem...kra-deš...kradu«.
Stiska v domovih za ostarele
Čakajo na normative in načrte o gradnji novih domov za ostarele_
KRŠKO — Slovenci smo vse bolj star narod in potreb po upokojenskih domovih je vse več. Ta podatek velja tudi za Posavje, kjer obstoječi domovi za ostarele občane še pokrivajo potrebe, vendar bo potrebno zgraditi nove zmogljivosti in se lotiti tudi drugačnega načina dela. Kako bo z gradnjo teh domov v prihodnosti, kakšni bodo normativi, po katerih bodo delovali pa bo tudi kmalu znano.
Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impolj-ca—enote tega doma so v Brežicah, Krškem in v Sevnici —je povedala, da je povezava domov v Posavju specifična za družbene dejavnosti. V tem trenutku je taka povezanost smotrna in potrebna, čeprav se tu in tam pojavljajo tudi težnje, da bi domovi delovali samostojno.
»Čeprav za sedaj lahko rečem, da so prostorske zmogljivosti še zadostne, imamo veliko problemov tako rekoč v vseh enotah. V Impoljci, kjer imamo predvsem telesno in duševno prizadete oskrbovance, je premalo prostora in čakalna doba traja tudi pol leta. Našim oskrbovancem lahko nudimo le posteljo, pa še to v zelo neprimernih in utesnjenih prostorih, medtem ko nimajo življenjskega prostora. Za oskrbovance bi morali skrbeti strokovno usposobljeni ljudje, ki bi seveda morali biti tudi dobro plačani za delo, ki je vse prej kot lahko. Prostora je premalo, saj imamo v domu 250 oskrbovancev iz vse Slovenije, kar doslej takih domov v naši republiki ni bilo. Prostori so seveda neprimerni, saj so oskrbovanci nastanjeni
v gradu, kjer jih je v eni spalnici tudi po 10. Nič bolje ni v ostalih enotah, saj je v krškem domu najmanj 10 oskrbovancev več, kot je zmogljivost doma, podobno je tudi v Brežicah in Sevnici. Računamo pa, da bomo marsikaterega teh problemov do konca tega srednje-
ne bomo mogli poskrbeti za vse starejše ljudi, ki potrebujejo pomoč. Zato načrtujemo, da bodo domovi gerontološki centri, ki bodo skrbeli za ljudi tudi na terenu z nego, prehrano, pranjem in vsemi drugimi uslugami,« je povedala Milka Cizelj.
J. SIMČIČ
Dovolj da bo mir v hiši?
Dr. B. Barlič in T. Zorko o denarju v zdravstvu
BREŽICE — Poročali smo že o nezadovoljstvu z osebnimi dohodki v zdravstvenem domu, tokrat pa dopolnjujemo informacijo z izjavo direktoija dr. Barliča. Povedal je, da so v prvi polovici leta povprečni osebni dohodki tozda zaostajali le za 20 do 30 tisočakov za povprečjem slovenskih zdravstvenih domov. Tedaj so se začele priprave na sprejem panožnega sporazuma, in kjer so imeli na voljo denar, so se takoj lotili novih analitičnih ocen, kot na primer v Novem mestu. V Brežicah so oceno pripravili za četrtkov referendum. Valorizacija v sisu omogoča zdaj 35-odstotno povečanje avgustovske vsote. Nova analitična ocena se razlikuje od stare in brez minulega dela bodo dobili poslej: čistilka 152.810 din, srednja medicinska sestra 268.450 in zdravnik specialist 479.080 din mesečnega osebnega dohodka. Za minulo delo dobijo v zdravstvu vsi enako, 0,5 odst. od razvida del nalog. Moškim pred upokojitvijo prinese to 20 odst., ženskam 17,5 odst.
Generalni direktor zdravstvenega centra Tone Zorko je v razgovoru opozoril, daje za prvo polletje občinska zdravstvena skupnost plačala le 39 odst. vrednosti dogovorjenega programa namesto 50 odst. V tozdu zdravstveni dom so izpad najbolj občutili, ker znaša njen delež v financiranju 80 odst. Pri bolnišnici je to 40 odst., pri Lekarni 60 odst. Služba družbenega knjigovodstva je letošnja izplačila morala uravnavati po lanskih prilivih, ki niso pokrivali dogovorjenega programa v občini. Težave je povzročil intervencijski zakon na eni in nizek osebni dohodek brežiškega gospodarstva na drugi strani. Revolt zdravstvenih delavcev zaradi ogromnih razlik (pri specialistih od 160 tisoč do 180 tisoč dinarjev) je torej upravičen, saj bi to morali rešiti sistemsko ne glede na občinske možnosti.
Dosledno upoštevanje zahtev po zvišanju osebnih dohodkov brez kritja pomeni izgubo v naslednjih mesecih. Doslej niti za letos dogovorjeni program ni bil izplačan, kaj šele delo po dejanskih računih. Malenkostno izboljšanje bo doseženo s četrtim povišanjem, ki pomeni skupaj 17,24 odst., na lansko decembrsko osnovo. Glede na možna sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu se po sklepu izvršnega sveta to lahko pomakne na 20 odst., vendar se v sisu še niso dogovorili za nobeno varianto. Odločitev bo znana ta teden. V nobenem primeru to povišanje ne bo tolikšno, da bi se zdravstveni delavci izenačili z drugimi. Bilo bi zelo preprosto, če bi bila enota enostavnega dela enaka za vso Slovenijo. V tem primeru bi natanko vedeli, koliko je na primer vredno delo zdravnika, je poudaril Zorko.
J. T.
Novo v Brežicah
ZARADI TELEFONA OB ŽIVCE— V Brežicah je brezupno čakanje na prosto linijo pri telefonskem aparatu najpogostejši razlog za živčne zlome. Podjetje PTT bo prisiljeno vračunati v naročnino tudi izdatke za bolniško in za kilometrino. Ko ljudi mine potrpljenje, vzamejo pot pod noge in z osebnim obiskom kot nekdaj uredijo službene zadeve. Takrat vsaj ni nesporazumov, saj se jim nepoklicani ne mešajo v pogovor. Baje je tako zaradi tega, ker so krajevne centrale rasle kot gobe po dežju, od spodaj navzgor namesto obratno. Toda nekdo je to vsekakor dovolil.
HIŠNI SVETI SO IN NISO — Komunalci se izgovarjajo, da ne morejo odpreti delovnega mesta za nekoga, ki bo hodil od kontejnerja do kontejnerja in sporočal, kdaj je kateri od njih napolnjen s smetmi. To da bi morali delati hišni sveti, ki pa večinoma spijo.
SMO VARČNI ALI NE? — Na pone-I deljkovem zasedanju občinske skupščine je eden od delegatov menil, da bi morali ob šolstvu pretresti še marsikateri Izdatek, češ da bi zagotovo pocenili kako službo, če bi se odpovedali reprezentanci, službenim avtomobilom, brezplačnemu sestankovanju in podobnim načinom porabe družbenega dinarja.
KDOR HITRO NAREDI, POCENI NAREDI — Če bi optiki tekmovali, kdo lahko prej ustreže stranki, bi brežiški zagotovo prehitel celo Novomeščane. Tam mora na očala z znano dioptrijo čakati najmanj dva dni, prej en teden, pri Rimcu pa eno ali dve urr.
Osemdeset let dr. Frlana
UKINJENA PRISILNA UPRAVA NA ŽAGI
SEVNICA — Kljub temu da enoletni ukrep družbenega varstva na sevniški Žagi ni dal zagotovila za boljšo prihodnost te temeljne organizacije brežiškega Gozdnega gospodarstva, so delegati vseh zborov sevniške občinske skupščine sklenili, da la začasni ukrep preneha 8. oktobra. Razrešili so začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi Franc Hlastan — predsednik, Mirko Maljkovič, Franc Pavlin in Jože Kočman — člani. Razčiščevanje dohodkovnih odnosov in reorganizacija GG, do katere bo moralo priti, je odvisna od delovne organizacije, pomagati pa bodo morale tudi medobčinske institucije, kjer so tozdi GG.
Milka Cizelj: »V posavskih domovih za ostarele je 550 postelj, kar je premalo glede na potrebe.«
ročnega obdobja ali vsaj na začetku naslednjega le rešili. Ko bo na ravni republike pripravljen program in izdelani normativi in mreža zavodov, bo nam vsem lažje. Načrti v Posavju so v tem pogledu kar spodbudni. Kmalu naj bi se začela gradnja doma v Krškem, kjer se bodo zmogljivosti povečale na 160 mest, v Brežicah nameravamo zgraditi depandanso, v Impoljci nas čaka preureditev celotnega doma, v Sevnici pa naj bi se že prihodnje leto lotili adaptacije doma. Je pa že sedaj jasno, da z domovi
40-LETNICA LOVSKE DRUŽINE KRŠKO
KRŠKO — Lovska družina Krško je ob svoji 40-letnici organizirala proslavo pri lovskem domu na Trški gori. Ob tej priložnosti so najbolj delavnim članom družine podelili plakete kot najvišja priznanja, hkrati pa so na proslavi podelili tudi priznanja kinoloških zvez Slovenije in Jugoslavije. Proslave se je udeležil tudi predsednik Zveze lovskih družin Posavja dr. Jurij Pesjak.
KOSTANJEVICA — Dr. Vjekos-lav Frlan je več kot dvajset let zdravil Kostanjevičane in okoličane. Ko je v začetku tega meseca praznoval visok življenjski jubilej — 80. rojstni dan — je prejel številne čestitke, obiskali pa so ga tudi nekdanji pacienti iz Cerkelj.
»Moje življenjsko načelo je bilo: Kar delaš, delaj modro in misli na konec. Čeprav moje življenje ni bilo lahko, se mi zdi, da mi je to načelo pomagalo, da sem nekako previharil vse viharje, ki pa jih ni bilo malo,« se spominja dr. Frlan.
Že govorica ga izdaja, da ni naše gore list, in sedaj na starost se s spomini vedno bolj pogosto vrača v nekdanje dni, na otok Zlarin pri Šibeniku, kjer se je
11 BRt2lŠK£ PORODNlSNICt
V času od 19. do 26. septembra so v I brežiški porodnišnici rodile: Diana Pavlo-| vič iz Brežic — Tamaro, Andreja Tomič iz Krškega—Tanjo, Gordana Vrisk iz Pečic I— Davida, Mojca Lubšina iz Gabrja — I Jožeta, Magda Prah iz Gor. Skopic — I Andreja, Kata Mudrinič iz Sel — Dubravko, Danica Rožman iz Brežic — Roka, Justina Colner iz Krškega — Heleno, Ana Suban iz Izvira — Dejana, Jožica I Možic iz Kompolja — Jureta, Gordana I First — Oštarevič iz Samobora — Marka. I Čestitamo!
Krške novice
rodil. »V družini nas je bilo devet otrok. Oče je imel svojo barko in je trgoval z oljem in vinom. Toda tedanja ekonomska kriza je prizadela tudi nas in vsi smo se dobesedno raztepli po svetu. Oče in brat sta odšla v Ameriko, kasneje pa seje vsa družina preselila v Zagreb.« Tam je dr. Vjekoslav končal medicinsko fakulteto, ko je bil star čez trideset let. Zaradi revščine je namreč moral študij prekiniti in seje preživljal z ribištvom ter drugimi podobnimi deli. Ob koncu vojne je bil mobiliziran v
JLA, kjer je delal kot zdravnik v cer-keljski garniziji.
»V vojski sem delal do leta 1957, po odhodu iz vojske pa sem si našel delo Istri, v bližini labinskih rudnikov. Cela tri leta sem preživel tam. Potem pa je prišlo vabilo iz Kostanjevice, kjer so bili brez zdravnika. Žena, kije domačinka, sije želela nazaj, in tako smo se odločili, da se vrnemo v Kostanjevico. Nič nisem imel proti temu, saj sem kraje in ljudi poznal še iz časa, ko sem tam služboval kot vojaški zdravnik. Pa tudi v Kostanjevici niso bile rožnate razmere. Za zdravstvo je bilo slabo poskrbljeno, saj smo dolga leta delali nad prostori sedanje postaje milice, kasneje pa seje vse začelo urejati in dosegli smo dokaj visoko raven zdravstvenega varstva. Koliko vasi sem obiskal, koliko ljudi zdravil, je kar težko reči. A najpomembnejše je, da sem se z njimi razumel.«
Dr. Vjekoslav sam zase pravi, da se je rodil v morju in sedaj na starost spomini na rodne kraje spet toliko bolj živijo. Včasih mu je žal, ker ni šel k mornarici, da bi videl svet in spoznal še več ljudi. Toda nič še ni izgubljenega, zato vsak dan lista po pomorski enciklopediji in obuja spomina na nekdanje dni.
J. S.
NOVA ČRPALKA DO PRAZNIKA
SEVNICA — Ob regionalni cesti I Sevnica — Tržišče bo Petrol postavil nov bencinski servis, ki so ga v Mirenski dolini že lep čas pogrešali. Črpalka Mercatorja v Krmelju je že l povsem dotrajana in tudi zaradi varnosti neprimerna, zato so Krmeljčani soglašali s selitvijo. Delavci sevniške-ga tozda Gradbeništvo SGD Beton morajo v 75 dneh zaključiti z gradbenimi deli, se pravi do sevniškega občinskega praznika.
SENOVŠKA TENIŠKA ŠOLA — Potem ko so krški politiki na nedavnih sestankih že odigrali nekaj besednih dvobojev na teniški način, so se pomerili še na Senovem. Pravzaprav so začeli s teniško šolo. In za začetek jim gre kar dobro; krški župan Zoran Šolu se odlikuje s pravo knapovsko močjo, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Drago Šterban pa se bo moral znebiti nogometnih prijemov. S pravo barvo ni prišel na dan edino predsednik izvršnega sveta Igor Do-| brovnik, ki ga še vedno daje poškodba kolena in je zaradi tega gledal svoje soteč-ajnike kot kakšen McEnroe. Naj dodamo še to, da se je ob teniškem igrišču zbrala precejšnja množica krajanov, ki so z zanimanjem spremljali učenje teniške abecede. Seveda bomo še naprej spremljali, kako poteka pouk tenisa na Šenovem, mogoče tudi s skrito kamero.
NIČ NE UIDE BUDNIM OČEM — Kostanjevičani so v teh težkih časih tudi našli svojevrstno zabavo. Z velikim zanimanjem namreč opazujejo, kako so se cestarji lotili popravila obeh mostov. Med I drugim so opazili, da so ubogi cestarji rezali vijake kar z ročno žago, kar je seveda naporno in zamudno delo. Je pa zadeva še toliko bolj čudna, ko ima zdaj tako rekoč I že vsaka hiša v kompletu pritočnega orod-I ja vsaj eno rezilko. In ko opazujejo ces-1 tarje pri delu, se jim vedno bolj dozdeva, da del ne bodo opravili do roka.
NOVA PRODAJALNA — Žena posavskega dopisnika TV Gorana Rovana je I preteklo soboto v Krškem odprla proda-I jalno, v kateri bodo prodajali konfekcijo, 1 igrače, športne artikle, nakit, modne dodatke in še celo vrsto lepih reči. Že sedaj je veliko zanimanja za to prodajalno, bo pa zanimanje zagotovo še naraslo, saj v prodajalni Nika zagotavljajo, da bodo imeli tako izbiro blaga, ki bi ga sicer v Krškem težko našli.
Sevniški paberki
BAZEN — Sevpiški bazen so zaprli v začetku septembra. Niti prava poletna vročina v tem mesecu ni omajala trdnega sklepa upravljalca bazena, ABC Pomur-ka-Gostinsko podjetje Sevnica, da je kopalne sezone nepreklicno konec. Jezijo se zlasti lastniki sezonskih kart, v pasjih dneh pa bi se radi osvežili tudi drugi Sevničani in turisti. Pa kdo bi mislil na te vsiljivce, važno je, da gre vse po načrtih.
TRG — Sevniško turistično društvo je izjemno razgibalo utrip življenja v sicer turistično zaspani Sevnici. Naj omenimo samo sobotni vrtiljak pa bližnji turistični vlak v Tržišče itd. Društvo daje pobudo, da bi tudi v drugih krajih v občini ustanovili sekcije TD Sevnica ali pa kar samostojna društva. V tem primeru so ustanovitelji nakopljejo kup skrbi, zato so ta čas sekcije sprejemljivejša inačica, ki jo podpira tudi občinska Ponta, se pravi SZDL. TD Sevnica daje pobudo sevniškemu izvršnemu svetu, naj poskrbi, da bo staro mestno jedro Sevnice polepšano, podobno, kot so to storili v Krškem in Brežicah. Podobo kazi zlasti propadajoča Kraljevina. To bo gotovo velik zalogaj. Da ne vedo, kaj bi s kamnitim znamenjem s kipom Sv. Martina iz leta 1755, je pa že malo žalostno. Do martinovanja bi si že lahko kaj | omislili!
URAVNILOVKA — Slabo plačani delavci so vedno za politiko enakih želodcev — uprav nilovko, kdo pa je zanjo pri funkcionarjih, se sprašujejo ljudje po ob-| javi njihovih plač.
DOLENJSKI LIST
St. 39
1. cKtobra 1987
tura
in
bra-
anje
Kultura tudi po zakonu obsojena na hiranje!
Slovenska kultura, ki seje dolgo slepila z upanjem na boljše čase in vseskozi skoraj otroško naivno verjela visokim obljubam in »trdnim« zagotovilom, da se bo njen tradicionalno nezavidljivi gmotni položaj »naposled« izboljšal, je zdaj namesto pomoči dobila nekaj tako krepkih zaušnic, da seji je prvič zares stemnilo pred očmi
Prvo zaušnico so ji prisolili intervencijski ukrepi zvezne vlade, ki sojo denarno okrnili Druga je prišla z zveznim obračunskim zakonom, tretja, najnovejša; kije povzročila še hujše modrice, pa iz Ljubljane. Slovenska skupščina je namreč prejšnji teden sprejela dopolnjeni in spremenjeni zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti kije spravil kulturo v še hujše zagate.
Omenjeni zakon, ki je nekakšna republiška izvedenka zveznega obračunskega zakona, je kulturo dokončno izločil iz kroga dejavnosti, ki se bodo še naprej preživljale iz prispevkov od osebnih dohodkov zaposlenih. Namesto tega vira, iz katerega se je do zdaj še kar solidno napajala, ji je določen nov vir financiranja — iz dohodka tozdov in delovnih skupnosti Ta virpanisamo vprašljiv, ampak tudi in čedalje bolj negotov. Zakaj?
Ker se po obračunskem zakonu prispevki iz dohodka štejejo za takšne obveznosti, ki so odvisne od velikosti dohodka, jih bodo plačevali samo tisti tozdi, ki bodo dosegli ustrezen ostanek dohodka. Alipovedano drugače: kultura bo poslej odvisna izključno od ostanka dohodka združenega dela, kar je ob zdajšnjih razmerah zelo slab obet
Razmere so namreč takšne, da z ostankom dohodka ne gospodari prav veliko število delovnih organizacij, zlasti pa ne s tolikšnim, da bi bila kultura, ki ima seveda tudi čedalje večje potrebe, lahko popolnoma mirna. Zaskrbljuje dejstvo, da vedno več tozdov posluje z izgubo ali vsaj zena meji rentabilnosti Od takšnih, ki sami živijo iz rok v usta, si res ni ^ejj° °^ela,l Pričakovanja v tej smeri obstajajo še naprej bolj črna kot
Ali vse to pomeni, da se bo moralo v kratkem času zrušiti vse tisto, kar je kultura do zdaj zgradila z veliko muko? Kažipoti namreč kažejo prav v to smer, in če ne bo nikogar, da bi jih obrnil, se bo to tudi zgodilo. Ni sicer sile, ki bi porušila vse, a bo dovolj velika škoda povzročena že s tem, če bodo na veličastni zgradbi, kiji pravimo slovenska kultura, zazijale predolge in preširoke razpoke. Rušilne moči zakona vendarle ne gre podcenjevati
I. ZORAN
Novomeški fotografski dnevi
Fotografska delavnica že drugič v Novem mestu — Srečanje obogatile razstave, multimedijska predstava in izid tematske številke — Prva v Jugoslaviji
NOVO MESTO — Zadnjim trem dnem minulega tedna je kulturni utrip v dolenjski metropoli določalo dogajanje, povezano s fotografsko delavnico, ki jo je ZKO Slovenije že drugič pripravila v Novem mestu, predvsem po zaslugi zavzetih članov novomeškega Foto-kino kluba in uspešne organizacije lanskega srečanja. Letošnja fotografska delavnica je bila posvečena portretu v fotografiji, tematike pa so se lotili teoretsko in praktično, s predavanji, razgovori, praktičnimi nasveti in razmišljanji. A ker je šlo dejansko za fotografsko umetnost, je bila seveda ta v središču vsega dogajanja. Delovno srečanje slovenskih fotografov so dopolnile in obogatile otvoritve fotografskih razstav Pri slonu in v Fotogaleriji, multimedijska predstava Jakše v glasbeni šoli in izid tematske številke Odsevov.
posamezno fotografijo. To je prva Navarrova samostojna razstava v Jugoslaviji, saj seje poprej predstavil pri nas le na skupinski razstavi skupine Junij. Iz Novega mesta bo razstava šla še v Ljubljano in Zagreb.
M. MARKELJ
V petek, 25. septembra, je bila Pri slonu odprta razstava ciklusa fotografij Tunizija novomeškega ustvarjalca Bojana Radoviča. Ciklus je nas-
• Na predavanjih in pogovorih, ki so predstavljali delovno jedro fotografske delavnice, se je vse tri dneve zbiralo blizu 20 udeležencev in še precej občasnih zunanjih gostov in obiskovalcev, med njimi velja omeniti celodnevni obisk učencev ljubljanske srednje šole za fotografijo. Udeleženci ocenjujejo, daje bila kakovost predavanj različna, nekatera so bila odlična, nekatera pa morda premalo pripravljena in so potrdila dejstvo, da odličen fotograf ni nujno že tudi odličen predavatelj in teoretik, v celoti pa so uspela. Se posebej dobro sta se izkazala gosta iz tujine Rafael Navarro in Branko Lenart. V bodoče bi še kazalo odpirati taka okna v svet.
Jemati je težje kot dajati
Pri sprejemanju ukrepov za racionalizacijo v šolstvu ostali na dveh bregovih
BREŽICE — V šolstvu je hudo. Izobraževalni skupnosti bo do konca leta zmanjkalo 200 milijonov dinaijev, a združeno delo ji ne more zagotoviti tolikšne vsote. Bitka za višjo prispevno stopnjo je bila zgubljena že veliko prej, saj je občinska skupščina prav na pobudo gospodarstva zahtevala ukrepe za racionalizacijo.
tal pred leti, ko je Radovič potoval po Tuniziji. Vendar ne gre za fotografski esej o tuji deželi ali za reportažno fotografijo. Za razstavljena dela je značilen predvsem pristop k fotografiranju, ki ga najmočneje določa fotografsko problematiziranje časa in prostora. To ustvarjalno preizpraše-vanje se izteka v »razbremenitev podobe in vzpostavitev njenega lastnega, z realnostjo neobremenjenega časa in prostora,« kot je na spremni list zapisal Stojan Pelko. Istega dne se je v prostorih glasbene šole novomeškemu občinstvu predstavil že poznani jim slovenski ustvarjalec Lado Jakša s svojo tako imenovano multimedijsko predstavo, v kateri združuje izraznost več medijev, v tem primeru fotografije in glasbe.
V soboto, 26. septembra, pa so v Fotogaleriji odprli razstavo 35 fotografij iz cikla Diptihi španskega fotografskega ustvarjalca Rafaela Navarre. Poznavalci trdijo, da ta cikel predstavlja med vsemi njegovimi deli najbolj pomembno in zaokroženo celoto. Kot je povedal ustvarialec sam v pogovoru z udeleženci fotografske delavnice, je cikel zasnoval najprej na papirju in ga šele potem začel uresničevati s fotografsko kamero. Dvojnost je izhodišče, iz katerega Navarro gradi oblikovno in vsebinsko vsako
OKNO V SVET — Otvoritve razstave v novomeški Fotogaleriji seje udeležil tudi avtor, španski fotograf Rafael Navarro (na sliki levo), kije sodeloval tudi v fotografski delavnici. (Foto: MiM)
Slika kot pustolovščina
Akademski slikar Jože Kumer razstavlja v Ljutomeru
LJUTOMER — V Dolenjskih Toplicah udomljeni akademski slikar Jože Kumer, ki se je odločil za pot svobodnega umetnika in več razstavljati, kot je do zdaj, se s svojimi deli predstavlja ljutomerskemu občinstvu. Razstavo njegovih v zadnjem obdobju nastalih olj so že 17. septembra odprli v Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru in bo na ogled še do nedelje, 4. oktobra.
Kumra so v Ljutomeru označili kot ustvarjalca, ki mu krajina služi predvsem za študij likovnih problemov, to pa se na ustvarjenem delu kaže kot kombinacija oblik in barv.
Vsaka slika je za slikarja nova pustolovščina, samopreizkus znanja in talenta, a tudi iskanje in potrditev lastne poti.
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela je pripravil program ukrepov, s katerimi bi privarčevali precejšen znesek okrog 100 milijonov din, prihranek pa uporabili za vzdrževanje šolskih zgradb, učne tehnologije in za to, da se ne bi slabšal ekonomski položaj prosvetnih delavcev.
V izobraževalni skupnosti so izglasovali samo dva ukrepa, ki sta prizadela tri šole, to je zmanjšanje števila oddelkov podaljšanega bivanja in oddelkov glasbene šole. Zahteve po gibljivih šolskih okoliših skupščina sis
ni sprejela, niti ne predloga za postopen prehod celodnevne šole na Bizeljskem v poldnevno obliko, pa nekaterih drugih predlogov tudi ne.
Dokončno besedo so po premlevanju ukrepov na številnih sestankih prenesli na občinsko skupščino, kije v ponedeljek zasedala skupaj s četrtim zborom, z zborom izobraževalne skupnosti. Spet se je pokazalo, kako različno si v občini razlagajo predlagane ukrepe, tako da je predsednik skupščine sis Maijan Gregorič vnovič zagotovil, da so bili pripravljeni s poštenim namenom. Prizadeti ne so-
glašajo z njimi, čeprav so jim zagotavljali, da so omejitve samo začasne iri da ne prizadevajo z zakonom zagotovljenega programa. Okrnjena sta dogovorjeni in dodatni program, kot na primer izdatki za svetovalce, za kuharice, dodatni stroški za celodnevno šolo itd.
V izobraževalni skupnosti tudi tokrat niso glasovali za omejitvene ukrepe, češ da močno posegajo prav v dogovoijene programe. Zbori občinske skupščine so se izrekli za predloženi program z nekaterimi dopolnitvami. Do usklajevanja med zbori ni prišlo, ker po odmoru, v katerem je delala komisija, zbor izobraževalne skupnosti ni bil več sklepčen. Za tak izid je bilo pet ur sedenja odločno preveč.	j	XEPPEY
ORGELSKI KONCERT V FRANČIŠKANSKI CERKVI
NOVO MESTO — V soboto, 3. oktobra, bo ob 19. uri v novomeški frančiškanski cerkvi koncert, na katerem bodo program izvajali sopranistka Zlata Ognjanovič, baritonist Marcel Osta-ševski, basist Dragiša Ognjanovič in organist Hubert Bergant. Na sporedu bo šestnajst skladb Haen-dla, Gabrielija, Mendelsohna, Verdija, Wagnerja, Schuberta, Liszta in drugih skladateljev.
Krajši gledališki abonma
Kulturna blagajna dovoljuje letos le sedem gledaliških gostovanj na novomeškem odru
NOVO MESTO — Splošno pomanjkanje denarja za kulturo bo precej okrnilo tudi novomeško gledališko življenje v novi sezoni. V okviru gledališkega abonmaja, ki gaje tokrat prvič razpisal Dom kulture kot nova delovna organizacija za opravljanje kulturnih storitev, bo samo sedem predstav ali dve manj kot v minuli sezoni. Abonmajski program so kajpak tudi letos sestavih iz ponudbe slovenskih poklicnih gledališč, ki pa so znatno podražila svoja gostovanja.
di: z obveznim darilom udeležencev kolonij Krki. S temi deli smo opremili številne delovne prostore v naši delovni organizaciji in jih lahko vidite malone v vseh pisarnah, na hodnikih in še kje. Naj ne bo preveč pretirano, če pravim, da smo tako rekoč kar vso Krko spremenili v razstavišče. Kar poglejte: resje nekaj povsem drugega, če na steni visi umetniška slika, kot pa kakšen dolgočasen koledar. Žal so slike predvsem v pisarnah in tako ne moremo govoriti, da smo na ta način kultivirali delovno okolje vseh zaposlenih, še posebej delavcev. A tudi slednjim poskušamo kaj dati. V menzi našega tozda smo za poskus pripravili občasno razstavo iz Krkinega fonda in sam sem se lahko prepričal, da so jo delavci lepo sprejeli. Če drugega ne, so ljudje vsaj informirani o tem, kaj nastaja v kolonijah, za kar navsezadnje dajejo tudi denar.«
Zdaj je prav gotovo že moč govoriti o tem, da novomeška Krka ni le pomembno lokalno likovno žarišče, ampak je postala in s tradicionalno slikarsko kolonijo ter razstavno dejavnostjo tudi dokazala, da je ta čas tudi edino organizirano središče slovenskega akvarela. Do tega izjemnega in tudi častnega položaja je prišla z doslednim izvajanjem ustrezne politike, zastavljene že na začetku. Bistvo te politike je po mnenju inž. Bulca zajeto v dvojem: zavestna odločitev, da da Krka pomemben prispevek slovenski likovni umetnosti, še posebej na področju akvarela, ob tem
pa, da v kolonije vabi res takšne slikarje, ki so sposobni uresničiti to »naročilo«. Vseskozi so si prizadevali v kolonijo pridobiti tudi mlade ustvarjalce, tako iz vrst akademskih kot ljubiteljskih slikaijev, še posebej tiste, ki so svoj talent in izrazno moč dokazali z dotakratnim delom. Rezultati potrjujejo, daje bila takšna usmeritev pravilna. Pravilna tudi v tem, da so k sodelovanju že na začetku pritegnili izkušenega strokovnjaka, umetnostnega zgodovinarja Janeza Mesesnela, kije vseskozi ne le ocenjeval dosežke, marveč je sodeloval že pri zasnovi in izvajanju koncepta vsakokratne kolonije kot mentor.
In kako je poslanstvo Krkine slikarske kolonije videti skoz Mesesne-lovo kritiško lupo?
• »Zamisel, prirediti kolonijo, v kateri naj bi slovenski slikaiji v ak-varelni tehniki merili svoje moči in odtenke umetniške občutljivosti ob dolenjski pokrajini, se je izkazala kot potrebna in koristna v več pogledih,« pravi Janez Mesesnel. »Predvsem zato, ker je akvarel kot hitra slikarska tehnika zelo primeren za ustvaijanje v kratkem obdobju, kolikor traja vsakoletna kolonija; tudi zato, ker taka večletna akcija lahko v temelju spremeni splošno vrednotenje akvarela v družbi, ki še vedno neguje predsodke iz prejšnjega stoletja o manjvrednosti te upodabljajoče zvrsti, češ daje primerna zgolj za študije in skice; ne nazadnje tudi zato, ker omogoča nadaljevanje dveh pomembnih izročil slovenskega slikarstva — tradicije akvarela in predvsem tradicije krajinarstva.
Kajti ob vseh menjavah sugeriranih — nikoli predpisanih — tem je ostala Krkina kolonija vendarle predvsem prireditev slovenskega krajinarstva. Če premišljujemo o
njenih rezultatih v luči navedenih pogledov, lahko ugotovimo, daje v marsikaterem aktivnem in pasivnem udeležencu zbudila in utrdila prepričanje o enakovrednosti akvarela s katerokoli slikarsko tehniko, daje kolonija omogočile plodno kontinuiteto slovenskega akva-relnega izročila in daje spodbudila nastanek količinsko izrednega in kakovostno ustreznega opusa slovenskega akvarela.«
Dobrih in celo zglednih rezultatov morajo biti veseli tudi vsi v Krki, vodstvo in delavci, še posebej, ker to dejavnost denarno omogočajo. Zadovoljni pa so lahko tudi zato, ker tudi v tem primeru niso zgrešeno investirali. Tako seveda kaže z denarne plati. Kaj pa sicer?
Dipl. farm. Miloš Kovačič, predsednik poslovodnega odbora Krke, o poslanstvu kulture in njenem sožitju z združenim delom razmišlja takole:
• »Kultura in delo gresta pogosto v korak, a ne skupaj, zato ju je treba združiti. Mislim, da smo to v Krki naredili uspešno. Delo in kultura si podajata roke. Tu smo vsi delavci porabniki kulture, tu in tam pa tudi soustvarjalci. Kultura živi pri nas kot nadgradnja združenega dela, združenega duha, je povezovalna duhovna nit. Imamo širok avditorij za kulturna dogajanja, veliko razumevanja za vsakršno ustvarjanje. V Krki ne težimo samo k preprostemu, amaterskemu po-ustvarjanju, temveč k pravemu umetniškemu ustvaijanju. Plod take težnje je prav Krkina slikarska kolonija. Ze desetletje privablja k nam slikarje, ki z nami žive, slikajo za nas. To je prijetno sožitje in to sožitje sega prek regionalnih meja, daleč v svet.«
Dolenjska bo spet »pozirala« slikarjem
V Novem mestu se začenja jutri jubilejna, že 10. slikarska kolonija Krke — Povabljenih trinajst slovenskih likovnih umetnikov — Miloš Kovačič: »Kultura in združeno delo živita v Krki v sožitju« — Janez Mesesnel: ________________________»Ta kolonija spet utrdila akvarel kot enakovredno slikarsko zvrst«
NOVO MESTO — Jutri se tu začne tradicionalna slikarska kolonija Krke. Letošnja kolonija je jubilejna, saj jo prirejajo že desetič zapovrstjo.
Nanjo so povabili trinajst slikaijev, same nagrajence s prejšnjih. To so: Peter Adamič, Leon Koporc, Slavko Kores, Janez Kovačič, Ernest Kmaič-Enči, Tomaž Kržišnik, Janko Orač, Darinka Pavletič-Lorenčak, Dora Plestenjak-Milojkovič, Milan Rijavec, Vida Slivniker-Belantič in Veljko Toman. Med njimi torej ni nobenega novinca, so le znani obrazi z dozdajšnjih tovrstnih srečanj v Krki. Ustvarjali bodo do prihodnjega petka, 9. oktobra, ko bodo ob 13. uri v avli Krkine upravne stavbe v Ločni odprli razstavo njihovih del. Ob otvoritvi bo bogat kulturni program.
Motivno neizčrpna Dolenjska je slikarsko mikavna v kateremkoli letnem času, še posebej pa jeseni, ko si nadene tančico vsemogočih umiijeno živih, mehkih, zrelih barv. Slikaiji jo upodabljajo v najrazličnejših barvnih tehnikah, zelo pogosto v akvarelu.
Mnogi zatrjujejo, da zato, ker jim ta hitra tehnika omogoča ujeti tudi tiste blažene trenutke, ko se spojijo navdih, doživetje in barve. K akvarelu se potemtakem ne zatekajo, ker bi bil lažji, manj zahteven, nikakor ne, saj tudi velja, da v tej tehniki lahko dobro slikajo le pravi mojstri. To pa zato, ker akvarela ni moč popravljati.
Prvi poteg s čopičem je tudi zadnji, sicer je vse skupaj za proč.
V Krkinih kolonijah gojijo akvarel že od vsega začetka. Tako so se odločili, da bi mu spet dvignili veljavo in ugled, saj je znano, daje bil dolgo zapostavljen, celo resni slikaiji so ga utieli za nekakšno igračkanje. Trud ni bil zaman. »V dosedanjih devetih kolonijah je sodelovalo 63 slikarjev iz Slovenije in drugod, ki so ustvarili neugotovljivo število del, od teh je bilo 900 razstavljenih,« pravi inž. Janez Bulc, direktor Krkinega tozda Izolacije, eden od glavnih tvorcev likovnega življenja v novomeški tovarni zdravil, ki ima na skrbi slikarsko kolonijo in galerijsko dejavnost. »Sama Krka si je ustvarila lep fond v kolonijah ustvarjenih stvaritev. Do zdaj je zbrala 186 del, od tega 101 akvarel z odkupom od umetnikov, 85 pa na način, kakršen je v kolonijah v nava-
Inž. Janez Bulc: »Kultura v Krki ne pozna omejitev. Rezultat tega je razvita dejavnost, še posebej likovna.«
Dodati je treba, da v Krki kulture niso nikoli omejevali ali pri njej škrta-rili. Zato se je tudi razstavna dejavnost lahko tako razvejala. V okviru Krke namreč deluje nič manj kot pet likovnih razstavišč — v Novem mestu, Ljubljani, Ljutomeru ter Dolenjskih in Smaijeških Toplicah, kjer se letno zvrsti 30 do 40 razstav. Kot rečeno, poteka ta dejavnost pod vodstvom inž. Bulca, čemur pa se niti ni čuditi.
»Čeprav je videti kot breme, to rad opravljam,« pripoveduje Janez Bulc. »Imam neko posebno ljubezen, močno afiniteto do likovne umetnosti in razstav. To mi je ostalo še iz srednješolskih in študentskih let v Ljubljani. Nisem zamudil nobene priložnosti, skoraj vse razstave sem si ogledal. Potreben je bil le še smisel za organizacijo, ta pa se mi je pokazal kasneje.«
Inž. Bulc tudi veliko razmišlja o nadaljnji usodi Krkine slikarske kolonije. Ne sam, bržčas pa bolj intenzivno kot drugi. In kaj meni? Deset kolonij, če štejem še letošnjo, je najbrž dovolj, da smo se oddolžili slovenskemu akvarelu, ga spet utrdili kot enakovredno likovno zvrst. Zdaj pa bo treba poiskati nekaj, kar bi to naše prizadevanje poživilo, dalo novo svežino likovnim iskanjem. Morda bi uvedli kiparstvo, morebiti bi ne bilo napak, ko bi dali priložnost ustvaijal-cem v betonu. Mislim, da res potrebujemo nekaj, kar bi likovno obogatilo tudi zunanjščino naše tovarne, okolje.«
I. ZORAN
Dvig cen v gledališčih je povsem razumljiv in logična posledica splošnega divjanja cen, kijih v kulturi resda krotijo, kolikor se da, vendar pa tudi takšne.presegajo zmožnosti prirediteljev. Ce upoštevamo, da stane eno gledališko gostovanje 400.000 do 600.000 din, je to celo za prireditelje v premožnejši občini hud strošek, kaj šele, če si hočejo gostovanje privoščiti tam, kjer kultura nima niti toliko denaija, da bi živela iz rok v usta, kot pravimo.
Zato torej, ker novomeška kulturna blagajna ni toliko premožna, da bi vzdržala prireditveno dejavnost v njenem lanskem obsegu, bo gledališki abonmajski spored krajši za dve predstavi oziroma za dvoje gostovanj. Sicer pa je od sedmih v abonma vključenih predstav do zdaj znanih le pet, za dve pa so si prireditelji pridržali pravico, da ju iz repertoaija gledališč izbero kasneje.
Znano je tudi že, da bodo gledališko jesen v Novem mestu začeli Celjani, in sicer s Partljičevo komedijo Ščuka, da te kap. Gostovali bodo predvidoma sredi oktobra. Poleg dveh predstav za odrasle (za obnoma A in B) bo tudi posebna predstava za mladino. Tako se bodo Celjani v Novem mestu zadržali dva dni. I. Z.
Dolenjski oktet veliko nastopa
Drevi bo imel celovečerni koncert v Čateš-kih Toplicah
NOVO MESTO — Dolenjski oktet bo danes. 1. oktobra, ob 20. uri nastopil v Čateških Toplicah. Na celovečernem koncertu, ki bo v zdraviliškem domu, bo pel narodne in umetne pesmi.
Oktet letos veliko nastopa, saj bo nocojšnji koncert v Posavju že njegov dvaindvajseti nastop v letu 1987. Samo septembra je ta znani pevski osmerec iz Novega mesta, katerega umetniški vodja je že od začetka Peter Cigler, nastopil trikrat. Pelje na srečanju zavarovalnice Triglav z zavarovalnicama Kruševac in Subotica, na proslavi 40-letnice novomeške tovarne obutve in se udeležil tretjega srečanja »Uniles poje« v Dutovljah pri Sežani. Na tem srečanju je v družbi šestih zborov iz slovenskih lesnoindustrijskih delovnih organizacij zapel štiri pesmi.
Glede na to, da seje nova kul-turnoprireditvena sezona komaj začela, bo tudi za Dolenjski oktet še veliko priložnosti, da število nastopov letos še krepko poveča.
pisma
in
odmevi
Se enkrat: Afera in Dolenjski list
K pisanju s tem naslovom v prejšnji številki
Tako je s tem našim preljubim in z režimsko roko ustvaijenim žumaliz-mom. Ko mu zmanjka argumentov, si začne izmišljati laži, žaliti in deliti ljudem etikete ter jih zmeijati kot zaripel pijanec za gostilniškim šankom, s čimer se (ubogo kot je) brezglavo podaja naravnost v naročje častnega razsodišča pri Društvu novinarjev Slovenije, kjer kot po tekočem traku izgublja s »po sili alternativnimi novinatji«. Toliko, kar zadeva »...zasluge Iva Kuljaja za...« in intelektualni potencial glavnega urednika Dolenjskega lista, ki ga bo imel priložnost braniti v Ljubljani v Vošnjakovi 8 in še kje.
Kar pa zadeva duha Aleksandra Rankoviča in temu duhu vdanih novinarjev, o katerih je govoril Boštjan Kovačič in ki se prav po svoje razgaljajo v aferi in Dolenjskem listu, pa je že vse povedal Aleksander Tijanič v Nedjeljni Dalmaciji, ko je med drugim zapisal: »..Zgodovina bo seveda še govorila o njem (o Rankoviču, op. I. K.) in Udbi, o njunih dobrih in slabih potezah. Toda že danes moramo govoriti o novinarjih, ki so tako tesno povezani z duhom, miselnostjo in profesionalno ideologijo specializiranih služb, da takšnim novinarjem že vnaprej čestitam za 13. julij, dan varnosti. Mislim, daje treba preveriti, ali imajo — za razliko od nas navadnih novinarjev — beneficirani staž.« Res bi bilo treba preveriti...
IVO KULJAJ
TEGOBE
UMETNIKA
LESKOVEC PRI KRŠKEM — Zadnje deževje je razgalilo slabo delo tistih, ki so lani obnovili atelje akademskega kiparja in starosto naših medaljerjev, Vladimira Što-vička. Izza velikega okna v prostoru, kjer je stalna razstava umetnikovih del, je konec minulega tedna vdirala voda. Kot da umetnik na jesen življenja že tako ne bi imel dovolj skrbi. Letos jim je krški Kostak v stanovanjski hiši obnovil dimnik. Račun, okrog 320 tisočakov, so vestno poravnali, a že drugi dan po odhodu »mojstrov« je zatekalo. Ugotovili so, da okrog dimnika ni bila nameščena pločevinasta obroba. Zadnji naliv je pokazal, da Ko-stakovo lepljenje ne odtehta pločevine. Ljubljanska televizija, ki je minuli teden v režiji Bogdana Mravljeta na tako iskriv način prikazala umetnikovo življenjsko pot, lahko posname nadaljevanje — tegobe vsakdana, kijih lahko zagreni že prvi jesenski dež.
A. Ž.
Poziv za oktobrsko zbiralno akcijo
Akcija RK »Solidarnost v dejanjih«
Rdeči križ Jugoslavije bo organiziral v oktobru veliko solidarnostno akcijo »SOLIDARNOST V DEJANJIH«, katere denarni prispevki bodo namenjeni za pomoč ob naravnih nesrečah, za pomoč bolnim in starejšim ter socialno ogroženim in invalidnim osebam.
Priključite se tudi vi stotisočim našim občanom, ki so v podobnih akcijah Rdečega križa že pokazali visoko zavest za solidarnost in humanost.
V občini Novo mesto bo akcija potekala od 10. do 22. oktobra, 22. oktobra pa bo zaključek zbiralne akcije v vsej Jugoslaviji. Naj dodamo, da bodo šolarji zbirali star papir, izkupiček zanj pa namenili akciji, prispevek pa bodo dajale tudi delovne organizacije.
Večina zbranega denaija bo namenjena za pomoč oškodovancem ob naravni nesreči v Pomurju in Mladinskemu zdravilišču Debeli rti£, ki bo gradil sončni kolektor, del pa tudi za nakup dragih medicinskih instrumetnov in za pomoč socialno ogroženim občanom.
V dneh zbiranja vas bodo obiskali aktivisti Rdečega križa in vam ponudili v odkup zahvalnico, ki je tiskana v vrednosti 1.000,500,100 in 50 din. Zahvalnica bo hkrati tudi potrdilo za vaidenarni prispevek.
Svoj prispevek lahko nakažete tudi na tekoči račun Občinske organizacije Rdečega križa Novo mesto št. 52100-678-80144 »Solidarnost v dejanjih«.
S svojim prispevkom boste omogočili uresničevanje humanitarnih programov organizacije Rdečega križa.
V imenu vseh, ki bodo iz tako zbranih sredstev dobili pomoč, HVALA.	Občinski	odbor
Rdečega križa Novo mesto
Grozili smo, prosili, a zaman
Pripombe na članek s tem naslovom, objavljen v Dolenjskem listu 17. septembra
SSMMSffliSSMS
Valiti krivdo za probleme, ki so se pojavili z rekonstrukcijo v dveh brežiških ulicah, na pleča nerazumevajočih krajanov, na nesposobno Cestno pod-
MOKRiCAH
9- i 26. 9, 1987. GRAD MOKRIC«
KAMERA ODKRIVA — Tudi plakati in druga javna obvestila so odraz življenja. Ne samo da pričajo o bogastvu kulturnih in drugih prireditev, temveč pričajo tudi o kulturi javne besede in o odnosu do nje. Plakat, ki je prejšnji teden vabil na Fotosession v Mokricah, je javna žalitev naših ljudi zaradi nemarnega in podcenjujočega odnosa do slovenščine. V duhu tega skrpucala zapišimo, da »bi bilo bolše«, ko -i tisti, ki ga je obesil »oli dovolil obeseti, šel z njim vred v koš. (Foto: MiM)
VABILO
Društvo invalidov Novo-mesto vabi vse svoje člane, da se udeležijo regijskega srečanja invalidov, ki bo 17. oktobra v Grosupljem. Prijave in informacije dobite v društveni pisarni do 10. oktobra.
KAMERA ODKRIVA — Pri obzidanem studencu blizu Geršičev so pred desetletji postavili spominsko ploščo z imeni padlih borcev in žrtev fašizma iz te belokranjske vasi ob Lahinji. Čas je ploščo tako načel, da se večine imen sploh ne da več prebrati. Morda se bodo na to spomnili in ploščo obnovili vsaj do slovesne otvoritve novega mostu čez Lahinjo. (Foto: A. B.)
Telefon — po topliško
Razmišljanje o napredku in njega graditeljih
To seje godilo v Dolenjskih Toplicah pred leti, ko je bil kraj prav tako majhen in zaostal, kot je danes. Možje so moževali po gostilnah in sestankih, ženske so kokodakale med plotovi hiš, vsi pa so uživali v lenobnosti in malovaščanskosti. Vsi pa so nekaj pogrešali, a niso vedeli kaj. Najbolj pametni Topličani s predsednikom na čelu so modrovali in tuhtali, dokler jim ni zazvonilo v glavi: telefon je to, kar po-
»Sli bomo do konca!«
Goričevljani nasprotujejo gradnji čistilne naprave za Ribnico in okolico pri njihovi vasi
itd., kar bi močno podražilo gradnjo, ki zaradi tega ekonomsko ne bi bila opravičljiva. Tudi uresničitev drugega predloga, naj bi čistilno napravo zgradili na koncu Dolenje vasi in tako priključili nanjo še Nemško in Dolenjo vas, bi bila predraga in zato tudi v kratkem času neuresničljiva.
Predstavnik Goriče vasi Jože Ilc je poudaril, da Goriča vas noče biti smetišče za vso Ribniško dolino in da ne drže trditve, da iz čistilne naprave ne bo smrdelo. Pri tem je omenil več čistilnih naprav, tudi novomeško in kočevsko. Vprašal je: »Kdo izmed članov izvršnega sveta je videl delovati tako čistilno napravo? Mi, Goričevljani, smo si jih nekaj ogledali in se pogovorili-z delavci na napravah in ugotovili, da se povsod širi smrad, in to je treba pri naši zahtevi upoštevati.«
Predstavnik Projektivnega ateljeja je razložil, da novomeška čistilna naprava smrdi zato, ker je preobremenjena. Smrdi pa tudi iz tistih čistilnih naprav, ki niso redno in pravilno vzdrževane. Za ribniško je poudaril, da bi bila najboljša in najsodobnejša. Je angleška in bo izdelana pri nas. Bo popolnoma pokrita in iz nje ne bo moglo smrdeti, sploh pa ne, če bo redno vzdrževana.
Pripomb in odgovorov je bilo še več, zadnji pa seje oglasil predstavnik Goričevljanov, ki s takim razvojem ni bil zadovoljen in je dejal: »Šli bomo do konca!«
JOŽE PRIMC
RIBNICA — Je že tako, da ima skoraj vsaka občina svoje Vevčane. Tokrat bomo (spet) poročali o nesporazumih, ki nastajajo med vaščani Goriče vasi in občinsko skupščino Ribnica, kot smo jih slišali na zadnji seji ribniškega občinskega izvršnega sveta, ko so razpravljali o informaciji o poteku priprav za gradnjo čistilne naprave v Goriči vasi.
Občinska skupščina Ribnica je namreč pred meseci sprejela odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Goriča vas. Vaški odbor Goriča vas pa je sprožil spor o veljavnosti tega odloka pri ustavnem sodišču Slovenije. Sporna čistilna naprava naj bi čistila odplake z območja naselja Ribnice in okolice, tudi Goriče vasi.
V uvodu razprave je predsednik IS Peter Levstek poudaril, daje odlok o lokaciji pač sprejela občinska skupščina in da bo izvršni svet nadaljeval s pripravami na gradnjo čistilne naprave, saj ne sme zavlačevati z izvršitvijo sklepa. Povedal je še, da so pristojni pretresli tudi oba najnovejša predloga Goričevljanov, kje naj bi ta naprava stala.
Odgovor na ta predloga je podal tudi predstavnik Projektivnega ateljeja Urbanističnega zavoda Ljubljana Sašo Marinčič. Prvi predlog, naj bi bila čistilna naprava bliže Ribnici, bi imel za posledico, da Goriča vas oziroma nižje ležeča območja ne bi mogla biti priključena na napravo ali pa bi bilo potrebno zgraditi še dve črpališči, tlačnico
grešajo naši vaščani. Med pametnimi Topličani so določili najpametnejše in se lotili dela. Sklenili so, da najamejo najbolj pridne, ki jim bodo hitro pripeljali telefon; za dober denar so dobili strokovnjake z levimi rokami in suhimi usti. Zagnani strokovnjaki so pričeli naokoli kopati dolge jarke in plitve luknje ter se skrivati vanje. Ljudje sojih pametno gledali in se veselili njihovega dela. Tekel je čas, kopnel je denar, a telefona nikjer, kljub temu da so levičniki skopali tudi po tri luknje za en drog in marsikje celo dvakrat odgrenili zasute kable. Po več letih čakanja je potrpežljivim Topličanom le prekipelo in odgnali so lenuhe, še prej pa jih dobro plačali za opravljeno delo.
Medtem je vas dobila novega predsednika in nova pamet je poklicala druge lenuhe. Ponovilo se je odkopavanje zasutih jarkov in kablov ter prestavljanje drogov. Nekega dne je telefon le zazvonil — žal le pri predsedniku in nekaterih najpametnejših, kasneje bojda še pri dveh pametnih iz vrst čakajočih. Neumni pa so ponižno in tiho čakali usmiljenja brez godrnjanja in tarnanja. Očitno so dojeli pomembnost zgodovinskega trenutka, ko se je treba žrtvovati, da se lahko avantgarda s telefoni v rokah bori za bodočnost. Ob otvoritvi omrežja so na telefonsko centralo sredi Toplic vklesali z velikim pompom imena vseh zaslužnih za napredek in potem čez čas dodali še: V okvari!
Tako gre v kraju, ki leži ob strateškem telefonskem kablu.
NADA NEMANIČ Dol. Toplice
ZAHVALA
Odbor skupnosti borcev IV. SNOUB Matija Gubec se s hvaležnostjo in priznanjem iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je proslava ob 45-letnici ustanovitve naše brigade 5. septembra na Trebelnem tako izredno lepo uspela.
Posebno zahvalo in priznanje smo dolžni vsem organizatorjem, nastopajočim pevcem, recitatorju tovarišu Zupanu, obema godbama in zabavnemu orkestru JLA, kakor tudi vsem, ki so materialno ali kako drugače prispevali, da je bil ta naš jubilej nepozabno lepo in uspešno izveden. Odbor
jetje pa še mogoče na komunalce in prt tem sebe izvzeti je vsaj rahlo sumljivo, zelo nesramno in zgražanja vredno početje. To namreč počneta vodilna predstavnika skisa (samoupravne komunalne interesne skupnosti) iz Brežic v pogovoru z novinarko Dolenjskega lista (DL št. 37, 17. sept.). Očitno je takšno početje normalno in pričakovano, saj smo takšna ravnanja celo spodbujali in utrjevali, češ da ima oblast vedno prav, enako vodilne strukture (kdor se tem strukturam upre, je nasprotnik družbe). Na tej osnovi je prišlo tudi do oblikovanja sindroma svojevrstne dvoličnosti, ki gaje moč izluščiti iz že omenjenega razgovora.
Tov. Impolška in tov. Kostanjška zelo dobro poznam. To sta ugledna, spoštovanja vredna občana, a kot funkcionarja očitno pravo nasprotje tega. Kot funkcionaija sodita, da so za vse probleme in težave v bistvu krivi tisti, ki se niti braniti ne morejo: nerazumevajoči krajani, ki sicer protestirajo, kaj več pa tako in tako ne bodo počeli, saj dobro vedo, kako se preveč neposlušne utiša; »nesposobno« Cestno podjetje mora biti tiho, če želi še kaj delati v tej občini; komunalci se ne bodo oglasili, ker so premočno povezani z vodilnimi strukturami v občini. A lastnih napak ne vidita, ker jih sistem niti ni predvidel.
Jasno je, da ne zmoreta uvideti, da ne poznata v celoti zakonskih predpisov s področja prostora, ker če bi jih, bi jima bilo jasno, da so se rekonstrukcije lotili mimo zakonov, da niso pripravili ustrezne dokumentacije in da je prav ta njihova napaka kriva za zamude, izredno povečane stroške celotne rekonstrukcije in slabo izvedbo. Poleg tega bi lažje in pravilneje ocenila pomen organizacije in koordinacije. Tega v konkretnem primeru ni bilo: organizacija in koordinacija sta bili na nedopustno nizki ravni. Zaradi tega je prišlo in še prihaja do prav smešnih zadev: prvi dan robnike postavijo, drugi dan jih že odstranjujejo; eni odkopavajo, drugi zakopavajo in obratno; zanimiva je tudi postavitev cesta—vodovod—kanalizacija na odseku od Prevoza do Kostanjška; posebno doživetje pa bo cesta za malo »fajhtne«, saj bodo videli čudovito »besno« glisto, če bodo usmerili pogled v njene robnike; ker sočasno z drugimi deli niso zmogli organizirati postavitve mestne razsvetljave, so se tega lotili po že opravljenih drugih delih, zato se jim dogaja da voda, na veselje zemlje, pridno odteka iz nasilno pretrganih cevi.
Bodi dovolj, primerov, takšnih in podobnih, je še več, rekel bi preveč, tudi za nepogrešljivi skis in izvajalce ter nadzor. Skratka, gre za ogromno napak in za škodo, ki jo bo moral nekdo pokriti. Bodite prepričani, da to ne bo skis, kije za nastalo situacijo gotovo najbolj odgovoren. Zaradi tega je njun pogovor takšen, kot je: skis ne more in ne sme biti kriv!
„ Mi, krajani, smo najmanj krivi. Mi si že štirideset let želimo poštene rekonstrukcije. Mnogo prej kot kdorkoli drug smo občutili potrebo po obnovi, prenovi in dograditvi. Poleg tega teh cest ne uporabljamo le prebivalci, ki tu stanujemo, ampak imata cesti širši, rekel bi republiški pomen (ena je regionalna, druga lokalna, obe pa sta vstopni mestni cesti), zato je nesmiselno govoriti, da je samo nam, krajanom, nekaj padlo z neba. To z »neba« vsi drago plačamo. Dosti žalostno je, da tov. Vimpolšek in tov. Kostanjšek ne vesta, kako se oblikuje denar za takšna dela. Torej nam ne
moreta očitati nerazumevanja, nesodelovanja in še česa hujšega, ampak prav obratno, njima mi, krajani, lahko očitamo nepošten, nepripravljen, nezakonit pristop. Škoda, da nista znala priti med nas in poslušati »poslušne« in neposlušne, ker potem ne bi odgovarjala tako. Zato tudi ne vesta, kdo je kaj dal zastonj, kdo za odškodnino, kdo ni nič dal, kdo je oviral. Sam po njunih odgovorih sodim med tiste nerazumne, toda jaz sem dal ograjo, smreko, za razsvetljavo seje poseglo na parcelo (brez vprašanja!) in sklenil sem pogodbo s predstavnikom investitorja (KS Šentlenart) za postavitev ograje. Ograja bi morala že stati (rok: 1.4.1987) — danes, 19.9. 1987, pa ni ne duha ne sluha o njej! In vi pričakujete, da bom brez odškodnine (nihče mi je niti ni ponudil!) dal ograjo. Lepo, toda jaz nimam denarja kot morda vi ali pa...
Približno pred dvema mesecema mi je eden visokih funkcionaijev, ko sem z njim razpravljal o svoji ograji, po telefonu rekel (vsebina je točna, besed pa ne znam ponoviti): Če bi bil ti bolj tiho in ne bi preveč protestiral, bi lahko več imel. Morda pa vidva, tov. Vimpolšek in tov. Kostanjšek, vesta, kaj mi je hotel mož povedati? Morda sta tudi vidva kaj takega doživela? Poleg tega so nam vrli komunalci zaračunali prispevek za svojo razširjeno reprodukcijo v višini (avgusta 1987) skoraj 11 milijonov starih dinarjev in 500 tisoč starih dinarjev za priključek, in to vsem, ki smo se želeli priključiti na kanalizacijo. Namerno nisem navedel do dinatja natančno, ker imajo podoben odnos do nas krajanov komunalci. Ta vsota zame ni majhna. Zato se moram obnašati temu primerno. Če bi torej le prišla med nas, bi slišala marsikaj podobnega in veijetno še hujšega. Zato motijo krokodilje solze, ki jih točiš, tov. Vimpolšek, ob napačnem spoznanju, da bodo ostale krpe nedokončanega pločnika, kar naj bi bila krivda nas, peščice nerazumevajočih krajanov. Zakaj jih pa nisi točil, ko so pred desetimi in še kakšnim letom več v isti ulici, ki je danes predmet prenove, pustili krpo nedokončanega pločnika pred rojstno hišo človeka, ki danes izjavlja, da meni gre za malenkosti?
Ob koncu želim reči še tole: ponovno seje pokazalo, da v družbah, ki ne spoštujejo lastnih pravil in reda, ne more biti drugega kot nered, dvoličnost, osebna zamera in zmeda. Nič nimam niti proti tov. Iimpolšku, niti proti tov. Kostanjšku, niti proti človeku in njegovi rojstni hiši, niti proti drugim ljudem, ki opravljajo razne funkcije, ker vem, da so jih prav te funkcije deformirale, in sem prepričan, da so sicer v bistvu dobri ljudje.
CIRIL KILEŠNIK Bratov Milavcev 75 Brežice
ZAMUDA S CEVMI
KOČEVJE — Kamnosek Alojz Eija-vec iz Mahovnika pri Kočevju nas je v soboto obvestil, da že teden dni ne more z avtom do hiše, ker se je prav pred njegovo hišo in delavnico nekaj zataknilo pri gradnji kanalizacije Stara cerkev — Kočevje. Zato morajo težke spomenike na rokah nositi prek vrtov, sadovnjakov in njiv. O zadevi smo se pozanimali pri Komunali. Direktor Lado Lenassi je povedal, da Komunala ni izvajalec del, ampak le delno kontrolira to gradnjo. Glavni prevzemnik del je Hidroinženiring Ljubljana, podizvajalec pa tudi Nivo Celje, ki bi moral priskrbeti cevi. Vse kaže, da bodo cevi kmalu tu in tudi položene.
ZLATOPOROČENCA — Nedolgo tega sta Jurij Mihelič in Ana, rojena Kralj iz Drenovca, praznovala zlato poroko, ki stajo svečano potrdila na matičnem uradu v Črnomlju. Natanko pred petdesetimi leti sta sklenila zakonsko zvezo, v kateri se jima je rodilo šest otrok. Kakor sta sama povedala, sta v svojem življenju prehodila tudi del težke poti, saj sta bila oba udeleženca NOV. Sedaj, ko počasi stopata že v jesen svojega življenja, se vendarle nasmejana in vesela v krogu svoje številne družine veselita obletnice zlate poroke, saj so resnično redki zakonski pari, ki dočakajo in praznujejo tako lep jubilej. Želimo jima še vrsto let zdravja in sreče.
. Jr
\ifrtAsnjJAna'
ostuda
Razočarani
Slab nagradni izlet
Že veliko let se udeležujemo literarnih natečajev Železniškega gospodarstva Ljubljana in že štiri leta zaporedoma smo prejeli za skupinsko nagrado brezplačno potovanje po Sloveniji. Nagradnih potovanj smo bili vedno veseli, vse do letošnjega izleta v Rovinj. V Dobovi smo stopili v poln vlak. Potnike, ki so spali v kupejih križkraž, je ljubeznivi sprevodnik prebujal in dramil, da smo nekje pri Zidanem mostu že dobili sedeže. Toda razkropljeni smo bili po vsem vlaku, kar sploh ni bilo prijetno, še posebej ne za tovarišice, ki so vso noč hodile po vlaku in nas spraševale o počutju.
Še več neprijetnosti nas je doletelo na povratni poti, ko je bil vlak še bolj poln kot prej. V Kanfanarju smo se komaj stlačili na hodnike in bilo je nemogoče, da bi kdo od nas prišel do sedeža. V neznosni vročini smo posedli po tleh in žalostni razmišljali o nagradi.
Je bilo takšno potovanje res vredno tolikšnega truda? Ali ne bi moglo Železniško gospodarstvo poskrbeti za rezervacijo vagona za nagrajence ali pa nam preskrbeti vsaj sedeže? Sicer gre pri vsej zadevi mogoče le za napako, ki se da v prihodnje z malo dobre volje urediti, in bodo bodoči nagrajenci lahko prijetno potovali. Poti, kakršna je opisana, pa si čisto nič več ne želimo.
ANUŠKA MOTORE, 8,r„ novim krožek OŠ Artiče
VSI NAŠI MOSTOVI
Štirje leseni mostovi, spomeniško zaščitena znamenitost našega malega mesteca Kostanjevice, so dotrajani. Tercijalski most je že uničen in ni več primeren za drugo kot za skakanje v vodo. Mostova na otok sta vedno v slabem stanju, ker njune deske uničujejo številni tovornjaki, saj je promet zelo gost. Izmed vseh je še najbolj ohranjen Studenski most, ki pelje v šolo. Zaradi neprimernih poti čez Krko so se končno le odločili za popravilo, ki pa najbrž ne bo rešilo težav. Leseni mostovi naj bi sicer še krasili naše turistično mesto, vendar bi bilo potrebno postaviti za trajno rešitev prometnih težav betonskega za tranzitni promet.
ANDRE UNETIČ in SABINA CVELBAR, 5. r.
OŠ Kostanjevica
CIRKUS V ČRNOMLJU
Ob šoli v Črnomlju so se ustavili cirkusanti in si postavili šotor, v katerem so imeli tri dni predstave. Zadnji dan gostovanja smo šli gledat cirkus tudi učenci naše šole. Bilje zanimiv, saj so v njem nastopali tudi sloni, opice in medvedi, ki smo jih, zdolgočasene, do predstave lahko opazovali le skoz okno učilnice.
TATJANA ROŽIČ, 6. a OŠ Loka Črnomelj
V ZAGREBU
Učenci 7. razredov smo obiskali tehnični muzej v Zagrebu. Posebej se spominjam kotička, namenjenega izumitelju Nikoli Tesli, o katerem smo se prepričali, da je bil domiseln in omembe vreden človek. Mnogi njegovi poskusi, predstavljeni v muzeju, so razburkali našo domišljijo. Na izletu smo se spustili tudi v rudnik, kjer smo se prepričali, kako se ga da zavarovati pred nevšečnostmi. Najlepše je bilo v planetariju, kjer smo sredi belega dne videli zvezdno nebo.
MONIKA WEISS OŠ Loka Črnomelj
SREČANJE PIONIRJEV-PLANINCEV
Na povabilo Planinske zveze Slovenije sva se udeležila srečanja pionitjev-planin-cev Jugoslavije v Mostarju. Med drugim smo na popotovanju obiskali kočo na Ruištu, in postojanko na Bijelih vodah, ogledali smo si partizansko grobišče in zasadili spominsko drevo pri spomeniku Mostarskemu bataljonu. Obiskali smo tudi Počitelj, zbirališče jugoslovanskih akademskih slikarjev. Za prijeten izlet se zahvaljujeva Planinski zvezi Slovenije in tovarišema, ki sta skrbela za naju.
JOŽE P1NOZA.
TOMAŽ PAVKOVIČ OŠ Savo Kladnik Sevnica
SPOMINSKI POSNETEK — Predsednik Društva upokojencev Trebnje Franc Gamze in tajnica tukajšnje invalidske organizacije Mira Miklič sta organizirala zanimiv izlet v severovzhodno Slovenijo. S Kompasovim avtobusom smo se za dalj časa ustavili v Gornji Radgoni, kjer so nekateri stopili še prek meje. Vsi skupaj smo potem odpotovali v Radence, kjer smo se v zdravilišču srečali z našim občanom Ignacom Strajnaijem, kije bil na zdravljenju. Po prigrizku v Ljutomeru smo si ogledali muzej na ptujskem gradu in obrtni sejem v Celju. Organizatotjem se zahvaljujemo za lep izlet, na katerega nas bo spominjal posnetek iz Radencev. (Besedilo in slika: Fanika Mališič)
od četrtka	do	četrtka	• od	četrtka do četrtka•
Ni čudežev zoper smrad
■Le- kakšen dan po tistem, ko je novomeški izvršni svet hočeš nočeš spet obravnaval problematiko osrednje novomeške čistilne naprave, ki je kar dober mesec z nemogočim smradom spet dušila bližnjo in tudi malo manj bližnjo okolico, se je naj hujši smrad celo precej pred napovedanim rokom polegel Uvoda si sicer ni treba napačno razlagati, kar prelepo bi namreč bilo, ko bi za urejanje takšnih zadevščin in problemov zalegla že obravnava v najvišjem organu občinske oblasti, ki mu sicer ne smemo odrekati prizadevanj, da bi bilo vsem Novomeščanom omogočeno stalno življenje brez plinskih mask.
Zakaj je smrdelo to pot? Že v začetku julija je dežurni delavec na čistilni napravi opazil, da iz oksidacije uhaja zadušljiv belkast plin, v naslednjih dneh se je začelo dvigati blato v sedimentaciji Dva meseca so večkrat zasledili dotok močno smrljive vode. Učinkovitost naprave je padla, slabša je bila tudi dehidracija odpadka Vse je seveda spremljal smrad, ki so ga vohali ljudje. Upravljalci so sicer naredili celo vrsto tehnoloških posegov, a brez uspeha, tako da ni ostalo drugega kot da so izpraznili bazene, jih oprali in dezinfici-rali. Takoj potem se je delovanje čistilne naprave začelo počasi normalizirati, kolikor se sploh lahko. Kot rečeno je zelo hitro ponehal tudi smrad.
Pesmica o osrednji novomeški čistilni napravi je sicer precej izpeta O njej smo posebno veliko slišali in pisali ob prav tako nemogočem smradu pred približno štirimi leti. Takrat je bila za sanacijo tega vrhunskega dosežka za varovanje našega okolja pred onesnaževanjem, ki kraljuje praktično sredi nekaj večjih mestnih stanovanjskih sosesk, imenovana posebna strokovna skupina. Ta je letos pred nekaj meseci predala izvršnemu svetu zaključno poročilo o zaključeni sanaciji in se razpustila.
• V svojem poročilu je skupina med drugim zapisala, da bodo predvideni učinki čiščenja odpadnih voda na čistilni napravi v Ločni doseženi šele, ko bo tovarna zdravil Krka čistila svoje odpadne vode z lastno čistilno napravo, ta pa bo po zagotovilih zgrajena do konca prihodnjega leta. Do takrat se nevšečnostim s čistilno napravo, med katere očitno sodi tudi občasno zadušljivo smrdenje, pač ne bi smeli pretirano čuditi.
Od čistilne naprave (po starosti še nižav osnovno šolo), ki je obremenjena za preko 70 odstotkov bolj, kot je bilo načrtovano, v konicah pa celo do 140 odstotkov bolj, ter v takem tudi od njenih upravljalcev, s katerimi so sicer menda stalne večje ali manjše težave (predvsem večina hitro uide), ne bi smeli pričakovati čudežev.
To dobro leto, kolikor časa Krka še ne bo imela lastne čistilne naprave, pa bi se kljub vsem znanim, neljubim in nespremenljivim dejstvom verjetno vendar dalo
kaj storiti, da do takega smradu le ne bi prihajalo. Toda kaj? Upravljalci ugotavljajo, da so sunki onesnažene vode največji v popoldanskih in nočnih urah. Po posameznih delovnih organizacijah vedo, da njihove vode povzročajo težave čistilni, a delavcev na njej ne obveščajo o svojih izpustih itd. Prav veliko ne pomagajo niti kazni inšpekcijskih služb. Se je popolna malomarnost in neodgovornost res razlezla že prav na vsa področja našega življenja in dela?
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Politika ne zaupa delavčevi pameti
V Jugoslaviji se v zadnjem času veliko govori o porabi, bodisi osebni bodisi skup-
ni. Politika, ki očitno še noče izpustiti gospodarstva iz svojega tutorskega objema, nas vedno znova prepričuje, da imamo previsoke osebne dohodke, da damo preveč denarja za družbene dejavnosti itd. Skratka, poraba je postala grešni kozel za inflacijo, za slabe gospodarske rezultate in za splošno neučinkovitost. In ko nam bo uspelo še zmanjšati osebne dohodke, ki so že tako in tako na repu evropskih, ko bomo še bolj okrnili zdravstveno varstvo ter šolstvo, ki sta bila paradni disciplini samoupravnega socializma, bomo delavcem rekli, naj več in bolje delajo. Vse to seveda izhaja iz prepričanja, da rast osebnih dohdokov največ prispeva k bujni rasti inflacije.
In zdaj smo dobili še družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji Odgovor je bil sprejet sicer že januarja letos, veljati pa je začel v poletnih mesecih, ker so do tedaj veljali zvezni intervencijski zakoni Dvomov o tem družbenem dogovoru je bilo že na samem začetku več kot dovolj, porajajo pa
se še novi in novi, čeprav delovne organizacije tako rekoč po hitrem postopku sprejemajo samoupravne akte, ki morajo začeti veljati v mesecu ali dveh.
• Predvsem je spet več kotjasno, da politika še vedno ne zaupa zdravi ekonomski pameti združenega dela, ki bi, če bi poslovalo v skladu z zakoni realne ekonomije, moralo vedeti, koliko lahko plača delavcu za tekočim trakom, če naj ostane še kaj denarja za akumulacijo, zaenostav-no obnovo strojev in za nakup novih.
Resda družbeni dogovor ponuja metode, po katerih bo moč ugotoviti enotne mere uspešnosti gospodarjenja s primerjanjem čistega dohodka v organizaciji združenega dela in čistega dohodka, kise ugotovi na podlagi dolgoročnih gibanj elementov razporejanja dohodka in čistega dohodka v dejavnosti.
Tako naj bi dosegli, da bi zavladalo načelo: za enako količino in kakovost dela tudi približno enak osebni dohodek. S tem naj bi odpravili razlike v osebnih dohodkih, ki ne temeljijo na delu in rezultatih dela. Toda že sedaj se kažejo pomanjkljivosti, saj je moč osebne dohodke za določeno delovno organizacijo izračunavati po tej ali oni metodologiji (sporne so komunale pa gasilci, da ne govorimo o obrtnih zadrugah), slabo so obdelani tudi podatki v eni sami delovni organizaciji, potrebna pa so tudi dogovarjanja med občinami, kadar je sedež delovne organizacije izven občine, v kateri je temeljna organizacija. Takih in podobnih pomislekov je bilo na več straneh slišati še več. Očitno je, da bomo imeli s sicer idelano zamišljenim družbenim^ dogovorom: vsi skupaj veliko dela, vprašanje pa je, če bo zaradi tega kaj več denarja za reprodukcijo. Ta denar pridelajo lahko samo uspešne delovne organizacije, ki znajo izračunati tudi to, koliko denarja lahko ob koncu meseca vložijo v delavčevo kuverto. Naj se sliši še tako krivoversko, zdi se, da se s takimi dogovori spet odmikamo od realne ekonomije. A ta hip se z njo v resnici še nihče ne ukvarja kaj dosti. V delovnih organizacijah si želijo, da bi ta družbeni dogovor veljal vsaj nekaj časa, da bi do naslednjih sprememb v delitvi lahko v miru delali	,	»
J. SIMČIČ
predstavljajo komaj 4 odst. in na ta način si kooperanti ne bi mogli kaj dosti pomagati.
Kratek dialog je dokaj jasna podoba stanja v našem kmetijstvu. Kmetijske delovne organizacije so brez akumulacije, in če hočejo dobiti denar, si ga morajo sposoditi v banki za oderuške obresti Oderuške obresti seveda samo pogojno, saj so take pač v skladu s trenutno ceno kapitala.
Vendar jih kmetijstvo ne prenese, ker cene kmetijskih pridelkov pač ne naraščajo tako kot cene industrijskih izdelkov. Zaradi stanja, v kakršnem se je znašlo kmetijstvo, ’ ški/ '	"	'	-------
krški Agrokombinat ne more čez noč zbra ti milijarde dinarjev, da bi pridelovalcem plačal letošnji pridelek sadja in g Kmetje bodo morali počakati na trimesečne obroke.
Res je tak način plačevanja v navadi v vseh razvitih državah, kjer dohodkovni odnosi vladajo že dolgo dolgo časa, ne da bi za njimi stala in jih poganjala samoupravna mašinerija. In v teh razvitih državah kmetje tudi lahko počakajo na denar za svoje pridelke, saj znaša injlacija komaj dva ali štiri odstotke. Pri nas, kjer je inflacija že zda vnaj preskočila mejo 100 odst., pa bodo kmetje ne glede na vsa zagotovila in izračune vsekakor potegnili krajši konec.
grozdja, m redne
čan
bo
Iz tega vlaka ni mogoče izstopiti
»Pa se dajte še vi odpovedati osebnim dohodkom do prihodnjega septembra,« je rekel eden izmed kooperantov krškega Agrokombinata na nedavnem sestanku vinogradnikov. Odgovor, ki ga je dobil kooperant ni bil nepričakovan. Povedali so mu, da osebni dohodki v strukturi stroškov
• Resje, da bodo dobili pridelekplati po najbolj ugodnih cenah, in tudi, da denarja toliko, kakor če bi vsega že jeseni vezali za dobo enega leta. Torej bi dobili še enkrat več in celo nekaj odstotkov čez. Vendar je tudi znano, da le malo kmetov veže svoj denar v bankah, večina raje kupi reprodukcijski material za naslednjo pridelovalno sezono.
K temu jih seveda sili ekonomski račun. Večina namreč ve, da cene reprodukcijskih materialov zrastejo za 200 do 250 odst, zato že jeseni, ko denar dobe, kupijo vse potrebno za naslednjo sezono.
Čeprav kmetje vedo za vse te račune, so z razumevanjem sprejeli argumente Agrokombinata. Sedaj namreč ne gre več za neko zdravo ekonomijo, ampak za golo preživetje, Agrokombinata in kooperantov.^ V obnovo vinogradov in nasadov v krški občini je bilo vloženega veliko denarja. Kmetijstvo pa ni vlak, kjer lahko izstopiš, na katerikoli postaji hočeš. Zato so kmetje prisiljeni, da še naprej pridelujejo grozdje in sadje, in nikakor ne morejo ravnati tako, kot je preprosto mislil eden izmed razpravl-jalcev na zadnji seji krškega občinskega komiteja ZK. Dejal je namreč, naj kmetijci nehajo misliti na pridelovanje hrane, naj raje mislijo na dohodek. In če bi kmetje mislili samo na dohodek, je vprašanje, če bi še kdaj pili vino iz Agrokombinatovih kleti alijedli meso. Kmetijske pridelave sploh ne bi bilo več in državljani ene izmed najbolj kmetijskih držav v Evropi bi bili lačni Pa vseeno, do te lakote le ni daleč, čeprav kmetje sedaj kažejo veliko razumevanja za ekonomsko krizo, v kateri smo se znašli in zanjo prav kmetje plačujejo dokaj velik davek.	„	„
J. SIMČIČ
Strah in trepet čebelarjev
V več krajih novomeške občine se je pojavila huda gniloba čebelje zalege, strah in trepet čebelarjev po vsem svetu. Gre, kot ime pove, za bolezen pokrite čebelje zalege, ko okužene ličinke gnijejo in odmirajo. Zato se v čebelji družini izlega vedno manj mladih čebel, družina v začetku postopoma, kasneje pa naglo slabi in na koncu propade. Bolezen povzroča bakterija paličaste oblike z imenom »bacillus larvae«. V ugodnem življenjskem okolju se neznansko naglo razmnožuje, v neugodnem pa tvori ovalne spore. Te so zelo odporne na zunanje spremembe okolja in razkužila. V satju, okuženem panju ali čebelarskem orodju ostanejo spore žive več desetletij, kar zatiranje te bolezni še otežuje.
Bolezen se širi s prenašanjem spor. Iz panja v panj bolezen največkrat prenaša sam ' čebelar z rokami, priborom ali okuženim satjem. Iz čebelnjaka v čebelnjak in iz kraja v - kraj se bolezen prenaša s prevozom okuženih čebel na pašo, z nakupom okuženih družin ali matic itd. Bolezen prenaša tudi varoa.
Prvo značilno znamenje hude gnilobe čebelje zalege so temni madeži na pokrovčkih zalege. Če odstranimo pokrovček s temnimi madeži, najdemo v celici brezoblično maso svetlorumene do svetloijave barve. Masa se lepljivo razteza v dolge niti in zaudarja po mizarskem kleju. V začetku bolezni na čebelji družini ni opaziti posebnih sprememb. Sčasoma pa družina oslabi, njena dejavnost in storilnost močno opešata, kar se kaže v slabem izletavanju čebel. V poznem poletju ■ take družine rade izroje. Roji so majhni, panj pa zapuste vse čebele.
*■ Na bolezen posumimo vsakič, ko v panju najdemo presledkasto ali luknjičasto zalego. Sum je potrjen, če najdemo tudi spremembe
na pokrovčkih, dokončno pa je potrjen z laboratorijsko preiskavo sumljivega vzorca zalege. Vsak čebelar, ki ugotovi, da mu kakšna družina slabo izletava, mora ugotoviti, kaj je temu vzrok. Pri najmanjšem sumu na hudo gnilobo čebelje zalege mora čebelar sum takoj javiti pristojni veterinarski službi, ki vzame vzorce za laboratorijski pregled. Če čebelar bolezen zamolči, jo prikriva, sam zdravi z nedovoljenimi postopki ali zdravili ali jo celo raznaša, je to kaznivo dejanje. Poleg tega tak čebelar izgubi pravico do povrnitve škode za uničene čebele, satje, panje in pribor.
Bolezen lahko uspešno preprečujemo. Upoštevati moramo veterinarsko-sanitarne predpise o prometu s čebelami, njihovimi pridelki, satnicami, orodjem in starimi panji. Ob vsakem nakupu čebelje družine ali matice se moramo prepričati, da izvira z območja, ki ni okuženo s hudo gnilobo. Dokaz za to so ustrezni dokumenti o poreklu in zdravju
čebeljih družin, kijih mora preskrbeti prodajalec. Vsako družino moramo pregledati še pri prodajalcu in ugotoviti, če je zalega normalna. Kupljeno ali sposojeno staro čebelarsko orodje in panje moramo pred uporabo skrbno razkužiti. Ne kupujemo starega satja, ker je lahko okuženo.
Zelo pomemben zaščitni ukrep pri preprečevanju širjenja in zatiranju hude gnilobe čebelje zalege so temeljiti jesenski pregledi vseh čebeljih družin. Posebno pazljivo je treba pregledati vse zaležene površine in ugotoviti morebitne nepravilnosti v zaleganju in sami zalegi.
Bolezen se zatira po zakonu. Čebelar mora pristojni veterinarski službi takoj javiti vsak sum na hudo gnilobo čebelje zalege. Organ veterinarske inšpekcije po potrditvi suma z odločbo odredi ukrepe za zatiranje bolezni. Vse predpisane ukrepe izvaja lastnik čebel pod vodstvom in nadzorstvom veterinarske-
ga inšpektorja. V to delo se lahko vključi tudi veterinarski preglednik.
Če hočemo, da bomo bolezen res uspešno zatrli, je zelo pomembno, da pravilno in vestno razkužimo vse predmete, čebelnjak in okolico, prostore, kjer smo shranili okuženo satje in med, in da s satjem in medom pravilno postopamo.
Zemljo, na kateri so stali okuženi panji, in okolico čebelnjaka razkušimo s klornim apnom, ki mora vsebovati vsaj 2 odstotka aktivnega klora, ali s 5-odstotno raztopino natrijevega luga — kaustične sode, segrete na 100° C. Zatem pred čebelnjakom vsaj 25 cm globoko prekopljemo zemljo. Panje in vse lesene dele čebelnjaka ter čebelarsko orodje ožgemo s spajkalno svetilko. Les mora porjaveti. Panje je najtežje razkužiti v kotih in stikih, zato jim moramo tam še posebno skrbno ožgati, samo tako zagotovo uničimo vse spore. Kovinske predmete ožigamo, dokler ne zažarijo. Točilo in posodo umije-
mo z vročo vodo, nato jih razkužimo z 2-odstotno raztopino natrijevega luga. Po petih urah posodo splaknemo in osušimo. Čebelarsko orodje, ki ga ne moremo razkužiti z obžiganjem, razkužimo tako, da ga 20 minut kuhamo v vreli 2-odstotni raztopini natrijevega luga.
Prazno satje in satje, iz katerega je med iztočen, pretopimo v vosek, vosek pa razkužimo. Da se vosek razkuži, ga moramo vsaj 30 minut brez vode segrevati do temperature 120° C. Če iz okuženih panjev stočimo med, ga moramo hraniti v dobro zaprtih posodah, na katerih mora biti jasno označeno, daje v njih okužen med. Ta med se uporabi v dogovoru z veterinarsko inšpekcijo. Morebitno točenje medu in pretapljanje voska, čiščenje in ožiganje panjev moramo opravljati v zaprtem prostoru, čebelam preprečimo dostop. Po končanem delu moramo prostor, orodje, posodo, obleko, obutev in seveda sebe ustrezno in temeljito razkužiti.
DOLENJSKI LIS
H0
foto slišal: Milan Markelj
HM
r----------------------■
(KAJ PA VSI TAKO GLEDAJO?
NA RAZSTAVI JE EDINA POKRITA AGROKOMERČEVA i MENICA!
r
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti Prilagajanje nesposobnim?
Konec reforme? — Brezposelnost na Dolenjskem zaskrbljujoča — Nevarnost epidemije v Trebnjem
SKUPŠČINSKI ODBORI republiške skupščine, ki so zasedali te dni, so se izrekli proti bistvenim spremembam sedanjega gospodarskega sistema. Menili so, da so potrebne le nekatere modifikacije. Gospodarski sistem tak, kot je, deluje v prid sposobnejših in tako je tudi prav. Ako bi prilagajali gospodarski sistem nesposobnim, potem bi bilo konec reforme.
ŠTEVILO ZAČASNO brezposlenih na Dolenjskem je zelo zaskrbljujoče. Konec prvega polletja je bilo prijavljenih pri zavodih za zaposlovanje 1125 brezposelnih; dejansko pa je brez zaposlitve dvainpolkrat več ljudi, ki si iščejo dela sami. Največ brezposelnih je v novomeški in krški občini, toda tudi v drugih število brezposelnih narašča.
BOGAT PRIDELEK SADJA je spravil letos v zadrego marsikaterega kmeta v brežiški občini. Pridelovalci niso zadovoljni z odkupom. Preveč imajo sadja za industrijsko predelavo in premalo kakovostnih sort. Odkupne cene so se precej znižale, kupci v prodajalnah s sadjem in zelenjavo pa tega niso dovolj občutili.
NEVARNOST EPIDEMIJE. Gradbeni inšpektorje resno opozoril odgovorne ljudi v občini, daje kanalizacija v T rebnjem tako neurejena, da ga okužba ne bo prav nič presenetila. Še vedno se odplake brez čiščenja zlivajo v Temenico, stari del Starega trga pa kanalizacije sploh nima. Ko so skozi naselje gradili asfaltno cesto, niso hoteli vsi ljudje prispevati za kanalizacijo, zato ni bila narejena.
ŠMARJEŠKA ŠOLA se med odmori maje, kot bi bila na potresnem območju. Zlasti močno nihajo leseni stropi. V spodnji učilnici je zaradi nihanja padel s stopa lestenec. Vsi se bojijo, da se ne bi pripetilo še kaj hujšega. Stavba je razmajana in na trhlih temeljih.
RUDARSKI DELOVNI invalidi s Senovega so ogorčeni, ker so mnogi izmed njih izgubili invalidski dodatek, mnogim pa seje ta dodatek občutno zmanjšal.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. okrobra 1967)
*pO
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kirurški poseg stoletja
Kirurgi so ločili siamski dvojčici, skupaj zraščeni z glavo — 22 ur dolga operacija — Možgansko veno naredili iz dojenčkovega osrčnika_
MARSIKOMU SO ŽE UŠLE
brez pravega premisleka izrečene besede, da bi ženo kar zadavil. Mož beseda pa je bil Thomas Corlett, ki je svojo ljubljeno soprogo zares zadavil, ker mu je na mizi premaknila skodelico z gorčico na drugo stran, kot je bil dolgih 25 let vajen. Bil je strašansko ogorčen, a sodišče njegove svete jeze ni vzelo kot dovolj tehten razlog za kruto dejanje in zdaj Thomas za skupno mizo zajema gorčico iz skupne skledice, če jo v britanskih zaporih sploh ponudijo svojim stalnim abonentom.
Z RAČUNANJEM IN MATEMATIKO si samozvani najstarejši človek nasvetu, to je po lastnem prepričanju Šeh Sajed Ibrahim Abdula-ziz iz ke-epokrajine Harar, ne beli glave. Kaj bi, ko pa ve, da je star že 228 let, da ima za seboj 70 žena in 50 sinov, hčera pa sploh ne šteje. Če možakar zasluži naziv največjega lažnivca na afrišketn kontinentu, pa časnikar in njegov urednik, ki sta o črnem Me-tuzalemu objavila članek, zaslužita naziv najbolj naivnih peropraskov iz rodu papirnatih rac. Pisec članka se zagovarja, da je sicer starčka povprašal po rojstnem listu, a da gaje ta izgubil. .Kako bi v dveh stoletij ne šel v izgubo košček papirja, še posebno, ker ga nikoli ni bilo...
GALLUP, znana institucija za anketiranje javnosti, je opravila raziskavo odnosa prebivalk Danske do spolnosti. Okrog 4000 žensk je odgovorilo na okrog 300 vprašanj, analitiki pa so potem iz odgovorov zvedeli veliko zanimivega. Med drugim seje razkrilo, zakaj precej Dank zjutraj zamuja na delo. Anketa je pokazala, daje za tretjino zamud krivo jutranje seksanje. Izkazalo seje tudi, da Danke šele v srednjih letih začno skakati čez plot, medtem ko so v mladosti bolj zveste.
SAMO VSAKA PETA Američanka še pride v zakon nedolžna. Tako poroča časnikarska agencija AP na osnovi podatkov raziskave, ki so jo opravili v Nacionalnem centru za zdravstveno statistiko ZDA. Pred 20 leti je medene tedne dočakalo nedolžnih kar polovica mladoporočenk. In ker v ZDA vse posebej preračunajo za belce in črnce, povejmo še, da se za izgubo devištva pred poroko bolj trudijo belke kot črnke.
POROČNO POTOVANJE, ki
sta ga prestala mlada zakonca Ashler, bo obema verjetno še zelo dolgo ostalo v spominu, hkrati pa ju bo v zakonskih krizah tolažilo, da sta najhujše že dala skoz. Ashlerja sta namreč preživela medene tedne na grbah kamel, s katerimi sta potovala preko saharske puščave. Prepotovala sta 7200 kilometrov, trpela lakoto in žejo, skorajda tragično končala avanturo, na koncu pa se je le vse srečno izteklo. Zdaj ju čaka drugo težavno potovanje — plovba mimo čeri življenja in zakona.
NA PEŠ POT posebne vrste se je odpravil britanski univerzitetni raziskovalec William Lindesey. Sklenil je prehoditi ves veliki kitajski zid. Po prehojenih 1600 kilometrih je odnehal. Otečene noge, lakota, težave s policijo, izčrpanost, vse to gaje prisililo k začasnemu počitku. Vendar se ne da; drugi del zidu in poti bo prehodil to jesen, če bo šlo vse po sreči in po načrtih.
Zahtevno in zapleteno operacijo, ki sojo pred kratkim izvedli kirurgi v baltimorski bolnišnici John Hopkins, primerjajo kar z velikimi vojaškimi operacijami med zadnjo svetovno vojno. Gre za kirurški podvig stoletja, v katerem je neposredno sodelovalo 70 kirurgov, zdravnikov, sester in medicinskih tehnikov, ves poseg pa je trajal 22 ur. Pri tem podvigu, ki mu res skoraj ni para v kirurgiji tega stoletja, so ločili siamska dvojčka, zra-ščena z glavo. Oba otroka sta ta čas, ko to pišemo, še živa.
Siamska dvojčka Benjamin in Patrick Binder sta se rodila februarja letos v zahodnonemškem mestu Ulm. Rodila sta se kot popolnoma normalna otroka, le da sta imela skupen tisti del glave, v katerem poteka nadvse pomembna možganska glavna vena. Anomalija je bila tako težka, da so nemški kirurgi dvignili roke; siamskih dvojčkov se niso upali ločiti, ne da bi tvegali življenje vsaj enega od njiju. Ker bi bila otroka v primeru, da ju ne ločijo, prisiljena na življenje v postelji, saj ne bi mogla ne stati in ne sedeti, so poklicali na pomoč ameriške kolege iz Baltimora. Strokovnjaki so si skupaj ogledali rentgenske
Presvitli cesar je prehlajen
Ljudstvo s Kranjskega se je začelo trumoma seliti v Ameriko — Tri metre visoka krompirjeva cima — Poštena dekleta zvabijo na limanice_
(Naš presvitli) cesar seje prehladil ter ima vnetje sapnika. Vsled kašlja in precejšnje telesne toplote je imel malo spanja. Pojavila se je tudi mrzlica. Kljub temu še rešuje došle spise, samo v toliko spremenil se je njegov dnevni red, da ne napravi jutranjega sprehoda.
(Odbor društva) rokodelskih pomočnikov je priredil pretečeno nedeljo zabavni večer s šaljivimi prizori v lastnem domu. Dasi so se raznašala vabila šele isti popoldan, seje vendar zbralo nad 60 oseb, po večini gg. mojstri in pomočniki, katere je veleč. g. dr. Marinko, društveni predsednik, iskreno pozdravil ter razložil pomen zabavnega večera z ozirom na ustanovitev društva pred 20 leti.
(Zadnja l e t a) se je ljudstvo, zlasti s Kranjskega, začelo kar trumoma seliti v Ameriko, vsled česar postaja na kmetih pomanjkanje delavcev čimdalje občutnejše. Resje sicer, da se da izseljevanje spraviti v normalni tir samo z dalekosežnimi socialnopolitičnimi in narodno-gospodarstvenimi reformami, vendar pa je dolžnost vseh
posnetke in se odločili, da izvedejo ločitev.'
Prvi poseg so morali opraviti ulmski kirurgi, in sicer so vstavili posebne vrečice na naglavno kožo otrok. Namen takšnega vsadka je, da omogoči rast kožnega tkiva, s katerim so kasneje kirurgi, ki so ločili otroka, prekrili nastalo rano.
Medtem pa so v baltimorski bolnišnici sestavili posebno kirurško ekipo sedmih otroških anestezistov, petih nevrokirurgov, dveh specialistov za srčne operacije, 5 strokovnjakov za plastično kirurgijo in nekaj deset strokovnjakov iz pomožnega medicinskega osebja. Skupina je vadila razpored posegov na lutkah, da bi tako kar najbolj uspešno povezali vse potrebne stopnje posega in izgubili kar najmanj dragocenega časa. V operacijsko dvorano pa so namestili po par vseh potrebnih naprav. Za poseg je bilo do začetka tega meseca vse pripravljeno.
2. septembra se je poseg začel. Najprej so siamska dvojčka uspavali, nato pa sta srčna kirurga vstavila v drobcena srčka vse potrebne cevčice, s katerimi so povezali otroka na napravi, ki nadomeščata pljuča in srce. Po 4 urah so se posla lotili nevroki-
'.ir ^
Yvonne in Yvette, siamski dvojčici, sta se letos lotili študija. Naloge seveda rešujeta vedno skupaj.
Samo ena ali dve duši?
Od kdaj imajo siamski dvojčki svoje ime — Nekaj poznanih siamskih parov — Zanimiv zakon
poklicnih faktorjev to nezdravo izseljevanje kolikor mogoče omejevati. Zato je treba pri vseh prilikah svariti pred takim nepremišljenim korakom ter povdarjati, da se le prerado zgodi, da zvodene vsi upi izselnikom, še predno dospo do svojega cilja.
(Na vrtu) gosp. Gabrijelčiča v Novem mestu, Dolge ulice št. 18, zrastel je krompir, kterega cima meri tri metre v višino in je še sedaj zelen. Kakšen je krompir, povemo, ko ga izkopljemo.
(Nizozemska) policija prijela je osem mož bro-ječo četo mednarodnih trgovcev z deklicami, ki so vodili 15 čeških deklic. Da se takih ljudi tudi v naših kronovin-ah mnogo potika okrog in skuša s priliznjenimi besedami zvabiti nevešča dekleta v tujino. Premnogokrat gre marsikatero pošteno dekle takim tičem na limanice ter gre v tuje kraje, odkoder se nikoli več ali pa duševno in telesno uničena povrne.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC (15. oktobra 1907)
Še predno so siamski dvojčki dobili svoj, zdaj po vsem svetu znani pridevek, so se rojevali otroci, zraščeni skupaj na tem ali onem delu telesa. Zvečine so kaj kmalu po rojstvu umrli, tisti, ki so preživeli, pa so bili prisiljeni živeti posebne vrste življenje.
Znano je, da so eno od prvih obdukcij siamskih dvojčkov opravili v 16. stoletju na ameriških tleh, ko je župnik iz Santa Dominga zahteval avtopsijo, da bi ugotovil, ali gre za eno ali dve osebnosti. Ko je pregled pokazal, da sta imela siamska dvojčka vse organe po parih, je sumnjičavi župnik sklenil, da gre za dva različna človeka in za dve duši, ter je sklenil opraviti pokop kot za dva vernika.
Izraz siamska dvojčka se je uveljavil po vsem svetu šele v 19. stoletju. In to ne povsem upravičeno. Prislužila sta si ga dvojčka Čang in Eng, ki sta se rodila 1811 v Siamu, vendar sta bila po narodnosti Kitajca. Zraščena sta bila v prsnem košu. Njuna roditelja sta ju prodala nekemu ameriškemu kapitanu, ki ju je odpeljal v Združene države Amerike, kjer sta postala slavna. Dvojčka sta razvila dvoje povsem različnih značajev: eden je bil družaben in prijazen sobesednik, drugi pa seje rad opijal in ni maral za družbo. Lahko si mislimo, kakšne težave so bile, ko sta se sporekla, kam in kako. A ker sta bila tisti čas velika zanimivost, sta se lahko preživljala z nastopi in razkazovanjem. Posebej vznemirljivo je moralo biti njuno družinsko življenje. Poročila sta se namreč s sestrama in potem je nenavadna zakonska dvojica živela tri dni v enem in tri dni v drugem stanovanju. Menda sta slavna siamska dvojčka imela kar 22 otrok.
Nasploh so siamski dvojčki, ki so ostali živi, tako ali drugače zašli v cirkuške arene in na odre varietejev, ker so jih razkali radovednemu občinstvu. Še posebej znani in priljubljeni sta bili Millie in Chrissie, ki sta se rodili kot sužnji leta 1851, a sta postali cirkuški atrakciji, znani pod imenom »dvoglavi pojoči slavček«. S prepevanjem, igranjem, plesanjem in nastopanjem na odrih sta se preživljali tudi prav tako slavni Daisy in Violet Hilton. Še posebej pa sta postali znani, ko sta zakuhali poročno afero. Leta 1934 newyorške oblasti niso dovolile poroke Violeti, češ da bi bil njen zakon nemoralen.
Vsekakor življenje za siamske dvojčke ni lahko. Zdravniki so prvič operativno ločili neki siamski par v začetku petdesetih let, poslej pa se teh posegov lotevajo z vse večjim uspehom. Vendar za nekatere siamske dvojčke še vedno ni pomoči. Primer takšnih dvojčic sta Yvonne in Yvette McCarther, zdaj stari že 38 let. Zraščeni sta z glavo, kar je bilo takrat, ko sta se rodili, nerešljiv kirurški problem. Zdaj pa je seveda za kakršno koli operacijo že prepozno. Poskušata živeti ker se da normalno življenje. Letos sta se celo vpisali na univerzo in študirata.
rurgi in strokovnjaki za plastično kirurgijo, katerih naloga je bila odstranitev tistega dela lobanje, ki je oba otroka zraščal skupaj. Vmes sta ponovno posegla srčna kirurga, ki sta z otrokovih src vzela koščke osrčnika, namenjene za kasnejšo uporabo.
Nastopil je najbolj kritičen del posega. Napravi za nadomeščanje pljuč in srca so izklopili, krije začela krožiti skozi ohlajevalce, ki so znižali temperaturo od običajne na 20 stopinj. Srci sta se zaustavili. Ko so zaustavili še pretok krvi, so kirurgi imeli, kot pravijo, »suho polje«, otroka pa sta bila v stanju, kije zelo blizu tako imenovanemu zimskemu spanju. Le v tem stanju so njuni možgani lahko prestali brez večje škode enourno neprekrvavljenost.
V tem trenutku so kirurgi prerezali zadnjo in življenjsko pomembno vez, kije združevala siamska dvojčka, veliko možgansko veno. Kirurško posteljo so ločili in poslej sta istočasno tekli dve operaciji. Kirurgi so iz delčkov osrčnika oblikovali manjkajoče dele možganske vene pri obeh otrocih in vsakemu, posebej ustvarili to pomembno žilo. Šele ko so opravili ta del operacije, so lahko začeii spuščati kri nazaj v telesca, l udi ta trenutek je bil zelo kritičen. Umetni žili sta krvaveli in v nekem trenutku je bilo videti, da bo zmanjkalo transfuzijske krvi, čeprav soje pripravili veliko količino. Takoj so ponudili svojo kri vsi sodelujoči strokovnjaki in medicinsko osebje z ustrezno krvno skupino. K sreči seje krvavitev zaustavila.
Nazadnje so zdravniki z že omenjenimi kožnimi vsadki še prekrili rano, ki je zazevala na mestu ločitve. Kasneje bodo manjkajoči del lobanjske kosti nadomestili z mrežo iz titana. .
Otroka sta prvič po rojstvu zares zaživela vsak svoje življenje.
Ta čas sicer še ni znano, ali sta se že dokončno izvlekla iz pooperacijskih težav, vendar velja, da je poseg sam po sebi uspel. Medicina je slavila še eno pomembno zmago in zabeležila uspeh, ki bi pred nekaj leti še ne bil možen.
MiM
(Vir: Newsweek)
Čakanje je najbolj prefinjena umetnost, ki se je moreš naučiti.
P. HANDKE
Najhujše, kar more človeka doleteti, je nevreden nasprotnik.
E. KOCBEK
Omike ne ustvarjata napredek ne topo uničevanje izročila, pač pa razvoj in izpopolnitev prevzetih dobrin.
C. JUNG
V kraljestvu kiča vlada diktatura srca.
M. KUNDERA
Avto, varen pred tatovi
Vlomi v avtomobile in tatvine avtov naraščajo — Tatu strese 9000-voltni električni sunek
Avtomobilske tatvine so postale huda nadloga povsod po svetu in tudi pri nas. Čeprav za naše razmere še ne velja, da bi bile kraje avtomobilov tako množične, kot so v velikih mestih Zahoda, pa hitro raste število vlomov v avtomobile. Po tem se bližamo razvitemu svetu, kjer govore kar o epidemiji avtomobilskega kriminala v urbanih središčih.
Podatki o tovrstnem kriminalu so dovolj zgovorni. V ZDA vsako leto ukradejo milijon avtomobilov, izropajo pa jih nekajkrat toliko. V velikih mestih izgine neznano kam vsak dan okrog 300 avtomobilov.
Kako torej zaščititi avtomobil in stvari v njem, ki najbolj mikajo tatove? S tem se ukvarjajo lastniki avtomobilov, proizvajalci in izumitelji. Izkazalo se je namreč, da sedanje varnostne naprave, ki ob nasilnem odpiranju sprožijo zvočni alarm, niso zadostno varstvo. Avtomobilski vlomilci in tatovi delajo z veliko spretnostjo in hitro. Predno se lahko kdo odzove na zvočni alarm, jo vlomilec že pobriše z iztrganim avtoradiom ali pa se odpelje neznano kam in sproti izklopi alarm.
Švedi, ki imajo z avtomobilskimi tatovi veliko skrbi, so izdelali nov varnostni sistem, ki naj bi avto zanesljivo zaščitil pred kriminalci. Varnostni sistem preskušajo že leto dni in vse kaže, da ga bodo prihodnje leto začeli redno prodajati in vgrajevati v avtomobile.
Sistem je mehanski in elektronski. Vsebuje posebej ojačane električne ključavnice za vsa vrata avtomobila in bencinski tank. Te ključavnice niso v neposrednem stiku z običajnimi, marveč so na notranji strani avtomobila in so od zunaj razen go električnih zvezah nedosegljive. Ce hoče tat vdreti v avto, mora ali razbiti okna in se splaziti vanj ali pa s težjim orodjem razdejati vrata. Pri takem početju pa ima malo možnosti, da bo hiter in da ne bo zbudil pozornosti.
A tudi potem za tatu še ni konec preglavic. V avtu ga čaka novo presenečenje. Avto začne samodejno hupati in utripati z lučmi. Ko se tat usede na sedež, pa gavše strese 9000-voltni električni šok. Šok tatu resneje ne poškoduje, ga pa za nekaj časa zbega in predvsem tako preseneti, da se ne znajde. A tudi če bi še vztrajal in bi ga v tem času nihče ne zgrabil ter bi skušal avto odpeljati, bi se lahko peljal le nekaj deset metrov. Samodejna naprava namreč že po prvih poškodbah avta zapre dovod goriva.
Sistem je zares videti zelo učinkovit. Zanj se zanimajo posojevaelnice avtomobilov, večje družbe in tudi posamezniki. Žal je precej drag, stane okrog 1100 dolarjev, a za zaščito boljših avtomobilov je to malenkost.
Vprašanje je samo, kaj se zgodi, če lastnik avtomobila izgubi ključe in mora vdreti v lastni avtomobil?
Z znanjem ponovno oživitev
Ob prazniku občine Kočevje — letos ga praznujemo ob 44-letnici zgodovinsko najpomembnejše odločitve slovenskega naroda na Zboru odposlancev slovenskega naroda — si vedno drug drugemu zaželimo veliko uspehov tudi v prihodnje. Ob lanskem prazniku smo si zaželeli predvsem, da bi čimprej premagali gospodarsko krizo, da bi dosegli boljše gospodarske rezultate, nadaljevali z izgradnjo infrastrukture, da bi predvsem našim občanom in delovnim ljudem zagotovili boljši standard in lažje življenje. Žal moramo ugotoviti, da ob velikih naporih delovnih ljudi in občanov naše občine v letu dni nismo uresničili vseh želja. Pa vendar moramo tudi za naslednje leto razmišljati optimistično, saj izhod iz sedanje krize zahteva napore nas vseh skupaj kakor tudi napore vsakega posameznika.
Poslovni uspehi v nekaterih DO nam dajejo pravico za trditev, da bomo z novimi razvojnimi programi, z vlaganjem v znanje, v raziskavo tržišča in v sodobnejšo tehnologijo dela počasi le premagali težave in sedanjo krizo. Ob tem si zaželimo tudi to, da se bodo obljube in napovedi zvezne vlade o novih spodbujevalnih ukrepih za naše gospodarstvo, predvsem za izvoznike, tudi dejansko uresničile. Poleg teh zahtev se v naslednjem letu pred nas postavlja-
jo naloge, ki so sestavni del našega vsakdanjega življenja.
V letu 1986 smo začeli akcijo za revitalizacijo (oživitev) kočevskega prostora. Namen projekta je ugotoviti in spodbuditi zanimanje občanov za vzdrževanje in povečanje naseljenosti na celotnem območju občine, doseči večanje družbenega proiz-
voda, zagotoviti socialno varnost in dvig družbene ravni ter zagotoviti smotrno rabo prostora v občini Kočevje.
Za sedanje stanje na našem območju je odgovorna tudi republika Slovenija. Kočevski prostor je bil desetletja prostor posebnega družbenega pomena za SRS, zato bi bilo prav, da to
postane tudi program revitalizacije.
Po ugotovitvah pripravljalcev projekta revitalizacije kočevskega prostora se je nakopičilo preveč negativnih posledic odločitev iz preteklih obdobij, zato ni mogoče pričakovati, da bi revitalizacijo izpeljali sami, brez izdatne strokovne, politične in finančne pomoči SRS. Nihče pa nima pravice prikrivati dejstev, da je 66% občinskega prostora (pet krajevnih skupnosti) z zakonom označenih za nerazvita območja, da je na teh območjih leta 1948 živelo 6.364 ljudi, sedaj pa le še 1.427. Nadalje tudi ne moremo prikriti resnice, da danes ne obstaja več preko 35 vasi, ki so bile žive pred vojno, da k izumrtju drvi še nadaljnjih 10 ali več vasi ter da je starostna struktura prebivalstva na podeželju neugodna.
Kje so izhodi iz takšnega položaja? Poleg predvidenega programa revitalizacije se tudi znotraj občine zadeve že premikajo. Kaj bo pomenil Itasov obrat in večnamenska stavba v Strugah, asfaltiranje cest proti Osilnici in Predgradu, napeljava vodovoda na območju KS Draga, izgradnja šol v Šalki vasi, Livoldu, Stari cerkvi in Kočevju itd., bodo ocenili naši občani sami. Na zasedanju zborov občinske skupščine smo po dolgotrajnih razpravah sprejeli plan razvoja osnovnega šolstva. Hkrati z izgradnjo osnovnih šol v primestnih KS se bo v teh okoljih razvijalo novo življenje, ki bo za seboj potegnilo nastajanje novih urbanih sredin.
O sredstvih za razvoj osnovnega šolstva se bomo občani odločali novembra na referendumu za uvedbo samoprispevka. Kaj bo pomenila naša odločitev? Ugotovili smo že, da je eden izmed bistvenih faktorjev našega nadaljnjega razvoja znanje, zato se tudi zavedamo, da je naša odločitev v novembru močno
vezana na ta element. Prav dobro je znano, da le družba, ki vlaga v tehnologijo in znanje tudi v času krize, lahko pričakuje izhod iz nje. Zavedamo se, da je nadaljnje razreševanje osnovnega šolstva naš problem, problem nas vseh zaposlenih in občanov naše občine.
Ob prazniku občine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom z željo, da bi vsi skupaj dosegli zastavljene cilje v naslednjem obdobju.
Predsednik IS: DUŠAN POPOVIČ
Prireditve	ob
občine Kočevje
TOREK, 29. septembra 1987
ob 19.30 uri — glasbeni večer v Šeškovem domu (Joco Turk, Sonja Hočevar, Ladko Korošec, Janez Škof)
ČETRTEK, 1. oktobra 1987 ob 17. uri — srečanje športnikov pobratenih občin Kočevje in_ Dolina (nogomet, odbojka Ž.)
PETEK, 2. oktobra 1987 ob 11. uri — otvoritev nove proizvodne linije za lakiranje — plastificiranje ter čistilne naprave v Opremi Kočevje — TOZD Sintep
ob 16. uri — tek po ulicah Kočevja
ob 18. uri — otvoritev razstave del Zorana Dideka (Likovni salon)
SOBOTA, 3. oktobra 1987 ob 8. uri — republiško tekmovanje službenih psov (Kinološko društvo) v »Gaju« ob 11. uri — slavnostna seja občinske skupščine v Šeškovem domu
ob 15. uri — otvoritev tenis igrišč v »Gaju« ob 16. uri — pobratenje Kinoloških društev Kočevje — Straubenhardt iz ZRN
Ob 16. uri — nastop Delavske godbe ob 60-letnici obstoja (na ploščadi) (gosta — pihalna orkestra Štraže in Ribnice)
ob 19. uri — modna revija s plesom v restavraciji NAMA Kočevje
NEDELJA, 4. oktobra 1987 ob 8. uri — športno srečanje invalidov Kočevja, Sušaka-Reka, Domžal, Zagorja ob Savi, Hrastnika, Novega mesta in Črnomlja (kegljanje, balinanje, šah)
Vabljeni!
SOZD Gozdarstvo — Kmetijstvo KOČEVJE
4 Kočevje, Kolodvorska ul. 25
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM OBČINE
ČESTITAMO	ZA PRAZNIK	OBČ
LJUDEM	IN	OBČANOM	TER
SAP LJUBLJ TOZD STOJNA KOČEVJE
KOČEVJE
PROIZVODNO PODJETJE
KOČEVJE
oprema
m
kocevje
Občanom	občine
čestitamo za praznik občine
merca	tor—r
ljubljana
TOZD trgopromet
61330 Kočevje, Ljubljanska 18
OBČANOM, SODELAVCEM IN DRUGIM	POSLOVNIM
PARTNERJEM	Č
PRAZNIK OBČINE
SLOVENIJALES
LESNA INDUSTRIJA
KOČEVJE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
TRIKON
TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE
KOČEVJE
TOZD KONFEKCIJA PROIZVAJA: ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE HLAČE
TOZD PLETENINE PROIZVAJA: GARNITURE ZA DOJENČKE IN OSTALE OTROŠKE PLETENINE
OB PRAZNIKU OBČINE ČESTITAMO OBČANOM
tekstilana
k o č e v j e
Telefoni: direktor (061) 851-109, h. c. 851-911 • Telegram: TEKSTILANA
• Telex: 32 208 yu tekoč • Žiro račun: 51300-601-10082 pri SDK Kočevje
• Žel. postaja Grosuplje
proizvodni program: proizvodnja odej in pregrinjal ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
TOZD Težka konfekcija »SINTEP« TOZD LESNA PREDELAVA TOZD USLUGA
OPREMA ZA ŠOLE, OTROŠKE VRTCE, DIJAŠKE IN ŠTUDENTSKE DOMOVE, OTROŠKE SOBE, MASIVNO POHIŠTVO, ŽAGAN LES, PROIZVODNJA LAMELIRANIH ELEMENTOV IN PLOŠČ
INKOP
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
PREDMET POSLOVANJA
— instaliranje vodovodnih in sanitarnih naprav
— montaža ogrevalnih in hladilnih naprav
— montaža plinskih vodov in naprav
— izgradnja energetskih objektov, montaža kotlarn, kompresorskih postaj, črpal-nih postaj
— toplovodne izolacije
— cevovodi za visoke in nizke tlake za procesno tehniko
— izdelava in montaža prezračevalnih, odsesovalnih in klimatskih naprav
— splošno kleparstvo, krovska dela, instalacije strelovodnih naprav
— splošno in strojno ključavničarstvo
— kovinska galanterija in oprema
— servis
Čestitamo vsem občanom!
KEMIČNA TOVARNA 61330 KOČEV3E
SOZD
KEMIDA
Proizvodni program: laminati melatilmi smole čevljarska platna
ČESTITAMO	ZA	PR
kovinar kočevje
INDUSTRIJA OPREME p. o. —
KOČEVJE
Proizvodni program:
— lestve
— likalne mize
— kovinsko pohištvo
— oprema za kopalnice
— galvanske storitve
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME, p. o. Kočevje
Proizvodni program:
— prikolice in polprikolice, klper prikolice In polprikolice
— traktorske prikolice
— polprikolice za prevoz kontejnerjev
— specialne klper polprikolice za prevoz kontejnerjev
— kontejner-clsterne za prevoz sipkih materialov in tekočin
— cisterne — prikolice In *polprikolice za prevoz
sipkih materialov
— cisterne za prevoz živinske hrane
— avtomešalcl
— postaje In oprema za pretransport sipkih materialov s pomočjo pnevmatskega transporta
— silosi za skladiščenje živinske hrane
— silosi za skladiščenje žita
— univerzalni trosilniki umetnega gnojila In kalcija
— mešalec — transporter silirane živinske hrane
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
1 rlaA*veleblagovnica
k w nama Kočevje
potrošnikom ob občinskem prazniku od 28. septembra
UGODEN
popust v %
20
20
zelo ugodno
10
20
20
ugodno
5
ugodno
10
ozimniški paket suhomesnatih izdelkov —
MIP Nova Gorica siri — Hmezad-Celjske Mlekarne sirup z okusom maline 1/1 — Pik-Čačak sokovi — brik embalaža 0,2 I in 1/11 —
Takovo-G. Milanovac
čokoladni Mignon — 1/2 kg — Koestlin Bjelovar batons nougat, 250 g — Kraš Zagreb
brisače, prti, posteljne garniture drobni gospodinski aparati Elma Črnuče pripomočki za gospodinjstvo (strgala, klešče za orehe, pripomočki za izdelavo testenin, piškotov, plastične sklede in vaze)
nekateri izdelki Black & Decker
DEGUSTACIJA: 2. in 3. oktobra
— mesnih izdelkov — MIP Nova Gorica, Meso Kamnik, ABC Pomurka Murska Sobota
— sokov — Fructal Ajdovščina — Bibita, Vi sok
— sirov — Hmezad —- Celjske mlekarne
— raviolov — Žito Ljubljana
NOVO
odslej ponudba teens programa
3. OKTOBRA	V	RESTA
KOČEVSKE	NAME	O
modna revija, otroški kulturni program, predstavitev turistične ponudbe Kompas, nagradno žrebanje vstopnic, za ples igra ansambel Obzorje
'OZIMNICA 1987
NOVOLES
TOZD LIPA KOSTANJEVICA NA KRKI OBJAVLJA NA PODLAGI SKLEPA DS JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. štiristranski skobeljni stroj 4.500.000 din
2. verižni rezkar z dvema
verigama	1.000.000	din
Licitacija bo v soboto, 10. okrobra, ob 8. uri v TOZD LIPA, Kostanjevica. Ogled možen 1 uro pred licitacijo. Prometni davek plača kupec. Pred pričetkom licitacije je treba plačati varščino v višini 10% izklicne cene.
754/39
SREČANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V soboto, 19. septembra, je bilo v Podpreski tradicionalno srečanje krajevnih skupnosti Osilnica, Kočevska Reka in Draga. Tokrat je bilo gostitelj kulturno-športno društvo »PARG« Draga v sodelovanju z družbenimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Srečanje seje odvijalo v obliki prijateljskega tekmovanja v šahu, tenisu, balinanju in nogometu. Udeleženo je bilo okrog 100 ljudi vseh treh KŠD, ne da bi pri tem merili moči zgolj za ugotavljanje najboljšega, oziroma najslabšega, ker je pač tekmovanje potekalo izključno na prijateljski ravni in pogljabljanju medsebojnih stikov. Skupna ugotovitev udeležencev je bila, da so taka srečanja koristna in je zato treba z njimi nadaljevati. Razveseljiva ugotovitev je tudi, da je KŠD Draga pod novim vodstvom zaživelo, pri čemer mu pomagajo ostali dejavniki v kraju. Takšno sodelovanje bo potrebno tudi v bodoče.
A. PANTAR
USPELA AKCIJA
Kot je že znano, gradi krajevna skupnost Draga vodovod iz Loškega v dragarsko dolino. Izkope za cevovod na odseku Loški potok — Lazeč so med letom opravili vojaki iz Postojne. V delu je tudi vodovodni rezervoar na Lazcu. Na omenjenem odseku so že položene alkatenske cevi. Ker trasa cevovoda poteka čez njive in travnike, je potrebno zemljišče spraviti v prejšnje stanje, predvsem na obdelovalnih površinah, zato se je gradbeni odbor odločil organizirati prostovoljno delovno akcijo krajanov, ki jo je v soboto, 26. septembra, tudi uspešno izvedel. Akcije se je udeležilo 70 ljudi, ki so z veseljem prijeli za delo, saj se zavedajo, da se bo z izgradnjo vodovoda preskrba z vodo občutno izboljšala. »Urejanje kmetijskih površin ni še končano, zato bo jxr-trebna še ena akcija,« je dejal predsednik gradbenega odbora tov. Poje.
A. P.
STABILIZACIJSKO PRI PROSLAVI
PREDGRAD — Iz Predgrada smo dobili pismo, podpisano le s »Poljanke«, ki govori o tem, da je krajevna skupnost Poljanska dolina pred dvema letoma uvedla svoj krajevni praznik. Lani so ga lepo praznovali, letos pa ni bilo nobene svečanosti. Sosednja KS Stari trg pa redno vsako leto lepo slavi svoj praznik. Odgovorni pri KS Poljanska dolina naj bi pojasnili javno, zakaj so praznik zanemarili.
Pri odgovornih v Predgradu smo zato poizvedeli, kje je vzrok za letošnjo skromnost. Odgovor je bil, da taka proslava veliko velja. Denarja krajevna skupnost še za pomembnejše stvari nima, zato so se letos odločili za varčevanje in skromnost.
Iskra
ISKRA, industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sub. o.
TOZD Tovarna energetska elektronike, Novo mesto, o. sub. o.
Velika Cikava 22
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo: dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s štiriletnim mandatom:
1. vodja sektorja nabave in skladišč
Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
2. vodja sektorja tehnične priprave dela
Pogo|i: visoka izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
3. vodja sektorja priprave proizvodnje
Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
4. vodja sektorja financiranja in ekonomike
Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
5. vodja sektorja proizvodnje
Pogoji: višja izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
Poleg gornjih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi z zakonom določene pogoje za zasedbo takih del.
Pri izbiri bomo upoštevali celovitost-strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru, sprejetem na območju občin po sedežu TOZD. Uresničevanje pravic in dolžnosti ter odgovornosti razpisanih del delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se preverja in ugotavlja vsako leto po ugotovitvi zaključnega računa na način in po postopku, opredeljenem v samoupravnem splošnem aktu TOZD o organizaciji in razvidu del in nalog. Izbrani bodo kandidati, ki se bodo poleg z razpisanimi pogoji lahko izkazali s kakovostnim programom vodenja del in nalog, za katere kandidirajo, saj od njih pričakujemo sposobnosti, s katerimi bodo prispevali k dograditvi TOZD v sodobno, poslovno učinkovito organizacijo, sposobno prevzeti vodilno vlogo v energetski elektroniki na jugoslovanskem trgu.
1. izvajalec za marketing
Pogoji: viskoka izobrazba ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na področju marketing dejavnosti in aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
2. več dipl. ekonomistov — pripravnikov za opravljanje del na finančnem in poslovnem področju
3. več diplomiranih inženirjev elektrotehnike — pripravnikov za opravljanje del v tehnični pripravi in konstrukciji
Poseben pogoj za zasedbo objavljenih prostih del in nalog je poskusno delo, ki traja do 90 dni.
K sodelovanju vabimo ustvarjalne, dinamične, inovativno dovzetne delavce, sposobne spoprijeti se z izzivi tehnološke preobrazbe in sodobnega načina vodenja naše temeljne organizacije.
Vsi, ki izpolnjujete zgornje pogoje in ste prepričani, da ste sposobni odgovoriti s svojimi rezultati na naše zahteve, j ' ta oglas.
, javite se na
Nudimo vam stimulativne osebne dohodke, dinamično delo, napredovanje, skratka vse možnosti za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje vaših osebnostnih in strokovnih lastnosti hkrati z izpopolnjevanjem takšnih lastnosti naše organizacije združenega dela, v katerem bo vsak vaš prispevek pomemben doprinos.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi Sektorju kadrovskih, pravnih in splošnih zadev na naslov, razviden v glavi oglasa.
Kandidati za dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi naj obvezno na pisemski ovojnici pripišejo »Za razpisno komisijo«. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi TOZD v Novem mestu, Bršljin 63, osebno ali po telefonu 068-21 -050.
753/39
GOSTNSKD PODJETJE HOTEL PUGLED P	KOČEVJE
TRG ZBORA ODPOSIANCTV
Gostinsko podjetje HOTEL PUGLED, Kočevje Trg zbora odposlancev 64
objavlja prosta dela in naloge
vodje rekreacijskega športnega centra Dolga vas
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— srednja šola ali poklicna šola IV. stopnje
— eno leto delovnih izkušenj s srednjo oz. 3 leta s poklicno šolo
Kandidati naj ponudbe s priloženimi dokazili pošljejo v 15 dneh Komisiji za delovna razmerja.
752/39
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge:
Strokovna služba stanovanjske, komunalne in cestne skupnosti občine Sevnica
objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE -
Pogoji:
Višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba iste smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba stanovanjske, komunalne in cestne skupnosti občine Sevnica, Naselje heroja Maroka 17. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
751/39
h, gozdno gospodarstvo
brežice
n. sol. o.
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva:
1. Motorna žaga — Husquarna — 10 kom, izklicna cena od 80.000 do 160.000 din
2. Prikolica Tehnostroj, 5 t, I. 1982, izklicna cena 1.000.000 din
3. Traktor IMT 560 z nakladalcem RIKO, kopačem in nak-ladačem TN 14,1.1982. Izklicna cena 9.000.000 din.
4. Kombi IMV, 1.1977, izklicna cena 200.000 din
5. Terensko vozilo VAZ, I. 1979, izklicna cena 1.000.000 din
6. Traktor IMT 558,1.1979. Izklicna cena 1.500.000 din
7. Osebni avto 126 P, 1.1983. Izklicna cena 650.000 din
Licitacija bo v TOZD GOZDARSTVO SENOVO v Kozjem, dne 7.10.1987 ob 8. uri.
Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate v delovnem času v TOZD GOZDARSTVO SENOVO V KOZJEM. Interesenti bodo pred začetkom licitacije vplačali 10-odstotno varščino. V ceno ni vračunan prometni davek. Nakup je po sistemu »Videno-kupljeno«.
764/39
nagrada v Črnomelj
MAJA ŠIMEC je bila izžrebana izmed reševalcev naše predzadnje nagradne križanke in žreb ji je dodelil za nagrado sicer drobno, a vsebinsko zelo bogato knjigo — miniaturko s Cankarjevimi pesmimi in Podobami iz sanj. Upamo, da bo knjižico, ki jo zlahka vtakneš v žep, pogosto prebirala in užila bogastvo slovenske besede.
_ Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 12. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 39.
PRSJŠČE m3SL3
Človek hoče postati in ostati svoboden, osvobajata pa ga ne samo orožje in ekonomska neodvisnost, ampak tudi duhovna, kulturna in vsaka druga polnost življenja.
C. ZLOBEC
Kultura je bistvo naroda in njegove družbe.
B. ŠTIH
Laskanje nikoli ne izhaja iz velikih duš, temveč je značilna lastnost majhnih duhov.
H.	BALZAC
NAGRADNA KRIŽANKA
				NEZVENEČ SOGLASNIK	UREDBA. PRAVILNIK	TIRAN8TV0	vaiK GORSKI VRH	DL	SESTAVIL J. UDIR	IZDELOVALEC PLAKET	K0TAC	STEBRNIK	ZNAM JV. P0UTIK [KAKUE1)
	 Mi-Vrtfrtn m ‘ '•> p		<M4		>				DL	Da ROKE/ KEM. SIMBOL ZA GA00LJNU				
				KRADLJIVEC				SODRGA/					
mmk IplifSli Jp'-' •' ■ ^ 1 flMM- -				STRUPENA SNOV V MANDLJIH DOMAČE M. IME/NEKO. Cehosl SAH. VELEMOJSTER									
									ZIDARSKA ZUCA				
				>					REDKEJŠE M. IME/ TEŽAVA				
DL	0DS0NCJE (TOČKA V Astrono- mijo	LJUDSTVO VZH. GERMANOV/BOGINJA USODE	V				KONICA/ MESTO V BELGUl				KEM. SIMBOL ZA TAN-TAL/BIM. CESAR		
REKA V SIBIRUI					SREBRNO BELA KOVINA/RIM. BOG LJUBEZNI							W' PTiCl	RAČUNSKA TABUCA
MESTO USTAVLJANJA PROMET. SREDSTVA								PEVKA K0-H0NT/ SKANDINAVSKI DROBIŽ					
USPEŠNA POPEVKA				PEVN0ST/ TOM OKKER						ZGIB TKANINE/ VICT0R VASARELV			
MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA						ZIMZELEN KALIFOR- NIJSKI IGLAVEC							
POSODA ZA UMIVANJE						TRAVNATA POVRŠINA							
Računalnik pomladil umetnino
Z računalniško obdelavo so analizirali slavno Leonardovo Mono Liso in odkrili marsikaj — Računalnik narisal sliko v njeni prvotni svežini
Ko občudujemo velike umetnine, se le malokdaj zavemo, da gledamo nekaj, kar je precej drugačno od tistega, kar je prišlo iz mojstrovih rok na dan. Umetnine so sicer večne po svojem izročilu in poslanstvu, vendar pa so, kot vse stvari tega sveta, podvržene minevanju in staranju. Nobeno od dragocenih umetniških del preteklosti ni več takšno, kot je bilo ob svojem nastanku. Slike temnijo, pokajo, kipe načenja onesnaženi zrak, arhitekturni spomeniki se rušijo. V življenje umetnin so pogosto posegali drugi in jih spreminjali po svojem
Bolj ]	|zdrava iajca
Do manj holesterola s sodobnejšo rejo kokoši	
Ljubiteljem jajc se obetajo nekoliko lepši časi, saj bodo še naprej lahko uživali priljubljene jajčne jedi brez strahu, da si bodo z njimi nakopičili preveč holesterola v krvi. Znano je namreč, da jajčni rumenjak vsebuje veliko te snovi, ki je nevarna za ožilje. Ameriški perut-ninarji so začeli prodajati jajca, ki vsebujejo bistveno manj holesterola. In ker postopek pridobivanja takih jajc ni nikakršen izreden tehnološki domislek, lahko pričakujemo jajca z malo holesterola kaj kmalu tudi pri nas.
Američani so ljubitelji jajc. Pravega ameriškega zajtrka brez jajc si skoraj ni mogoče predstavljati. Vendar pa je začela v zadnjih letih prodaja in potrošnja tega živila močno upadati. Splošna zdravstvena zavest Američanov se je močno dvignila, kar je prineslo val sprememb v navadah in prehrani. Ljudje v povprečju živijo in jedo bolj zdravo. Toda ker so jajca navkljub holesterolu le pomembno živilo, so pridelovalci jajc začeli iskati poti do jajc z manj holesterola.
Med vsemi poskusi, kar jih je bilo, se je še najbolj izkazal poskus raziskovalne ustanove, ki seje problema lotila iz samih osnov. Jajca kokoši, ki imajo manj holesterola v krvi, naj bi tudi imela manj te snovi. Izboljšali so tako pičo kot okolje, v katerem kokoši nesnice živijo. Jajca, ki sojih znesle kokoši v preurejenih kokošnjakih, so imela v rumenjakih za petino do tretjino manj holesterola. V prvi vrsti so rejci skušali doseči takšne razmere, kot jih imajo prosto živeče kokoši, to pa pomeni več čistega zraka, manj prahu, več svetlobe, v prehrani pa manj dodatkov in več kakovostne naravne piče.
Poskusi so lepo uspeli in zdaj se vsa ameriška perutninska industrija pripravlja na uvedbo novih sistemov reje kokoši nesnic. Samo tako bodo še naprej rejci kokoši lahko z uspehom prodajali jajca. V ZDA je namreč potrošnikov glas najmočnejši argument. In če potrošnik hoče jajca z manj holesterola, jih bo pač treba zagotoviti.
okusu, spreminjali sojih tudi umetniki sami.
Kdo bi se torej ne vznemiril ob misli, da je morda mogoče ugledati slavne umetnine v njihovem prvotnem sijaju? Da, to je postalo mogoče, ne da bi za to umetnino kakor koli spreminjali ali posegali vanjo. Fantastični pogled v davna stoletja omogoča mogočna računalniška tehnologija.
Le vestnemu delu umetnostnih konzervatorjev in restavratoijev, to je strokovnjakov, ki obnavljajo in popravljajo poškodovane umetnine in ki skrbe tudi za kar najboljše razmere za hranjenje umetnin, se lahko zahvalimo, da so mnoge umetnine ostale kolikor toliko ohranjene. Vendar pa nemogočega ne morejo narediti, ne morejo povsem zaustaviti staranja umetnin. Lahko le zdravijo obolele in obnavljajo poškodovane. Mladosti in nekdanjega sijaja jim ne morejo vrniti. Pri svojem delu se vse bolj naslanjajo na najsodobnejšo tehnologijo, saj seje izkazalo, daje tako njihovo delo najbolj učinkovito, hkrati pa umetnino samo najmanj prizadene.
Pregled umetnin opravljajo z napravami in tehnikami, ki same umetnine v ničemer ne načno, pa naj bodo to nekoliko starejši rentgenski posnetki ali novejši pregledi z nevtronsko radiografijo, kromatografsko spek-trografijo ali skanirajočo elektronsko mikroskopijo. Uveljavljajo se tudi fo-toakustične metode, laserska mikro sondiranja, tehnika termoluminescen-ce ipd. Z vsemi temi tehnikami odkrivajo, kateri deli umetnine so izvirni, pristni, kateri pa dodani kasneje, pomagajo jim odkrivati notranjo strukturo materialov, stare umetniške postopke in šole.
Spoznanja in ugotovitve jim potem pomagajo, da se popravil ali obnove umetnine lotijo na najbolj ustrezen način. Težko si predstavljamo, kako bi se lotili brez vseh teh najsodobnejših naprav in tehnik zahtevne obnove in čiščenja Sikstinske kapele, barvnih oken pariške notredamske cerkve, popravila poškodovane Pieta ipd.
Še posebej zanimiv postopek pa je bila natančna raziskava ene najbolj slavnih slik na svetu, Leonardove Mone Lise, ki so se je lotili računalniški strokovnjaki na drugi strani oceana. Najbolj presenetljivo je, da izvirnika sploh niso imeli pri roki. Analize so se lotili s pomočjo visoko kakovostnega barvnega diapozitiva visoke ločljivosti. Sliko so prenesli v računalnike tako, da sojo razstavili v 2600 linij z 2200 točkami v vsaki. Barvo vsake pike pa so določili z vrednostmi od 0 do 255. Popolnoma jasno je, da je takšno ogromno količino informacij lahko obdelal le močan in zmogljiv računalnik. Za analizo so uporabili nekatere programe, ki so jih razvili pri NASA za računalniško obdelavo satelitskih slik.
Računalnik je premlel ogromno količino informacij, upošteval medsebojno delovanje barvnih zrn, njihovo časovno degradacijo, oksidaci-
jo, izbrisal moteče učinke razpok v barvah, skratka, upošteval je staranje umetnine ter na koncu izrisal Mono Liso v barvah takšno, kot je slika najverjetneje bila, ko jo je naslikal veliki mojster.
Umetnostni zgodovinarji, ki so računalniško pomlajeno Mono Liso videli, so bili presenečeni nad tem, kar je iz sebe spravil računalnik.
Strinjali so se, da so bile barve ob nastanku umetnine najbrž zares bolj žive, kot so zdaj, da je bilo na sliki manj temnih odtenkov, da je bila slavna slika pred stoletji najverjetneje zares taka, kot jo je narisal računalnik.
Računalniška obdelava slike pa je prinesla na dan še nekaj novih vprašanj. Računalnik kaže, da so sliko najverjetneje popravljali in spreminjali. Na vratu Mone Lise so odkrili barvne sledove, kar bi lahko bil kakšen ovratni nakit. Ali gaje naslikal že Leonardo sam, pa potem zabrisal, ali pa je to storil kdo za njim. Našli so tudi nekaj manjših sprememb v ozadju portreta.
Tehnika računalniške obdelave umetnin obeta, da bo odprla povsem novo poglavje v umetnostni zgodovini. Znanstveniki bodo imeli nove možnosti pogledati v umetnino, odkriti njene predelave, nastanek, da o povsem praktičnih plateh, kot je odkrivanje ponaredkov in lažnih podpisov ter podobnega, sploh ne govorimo.
MiM (Vir: Byte)
Več alkoholizma
Naši sosedje popijejo vse več alkohola
Italijanski strokovnjaki za zdravljenje alkoholizma zaskrbljeno opazujejo, kako se v statističnih preglednicah vse bolj vzpenjajo tiste številke, ki opozarjajo, da se v tej državi alkoholizem nevarno razširja.
Za lansko leto so izračunali, daje umrlo več kot 20 tisoč ljudi za boleznimi, ki so povezane s prekomernim uživanjem alkohola.
V zadnjih dveh letih se je število rednih pivcev v Italiji povečalo kar za 50 odstotkov. Že 3,5 milijona Italijanov naj bi bilo kroničnih alkoholikov, povsem zasvojenih z alkoholom pa naj bi jih bilo že za poldrugi milijon. Na tej žalostni lestvici vodijo prebivalci nam najbližje Furlanije-Julijske krajine, kjer je glede na število prebivalstva največ strastnih pivcev.
Ker je Italija svetovno znana pridelovalka vina, bi seveda pričakovali, da njeni državljani najbolj posegajo po vinih. Žal pa statistika kaže, da potrošnja vina v Italiji upada v korist žganih pijač in piva. Pred nekaj leti je bil delež vina v vseh alkoholnih pijačah, ki so jih Italijani spili, 80-odstoten, zdaj pa seje delež znižal na manj kot 70.
Svobodo potrebujemo, da iščemo resnico. Ugotovljena resnica pa ne more ukiniti nobene svobode.
T. KERMAUNER
S0PEK CVETJA
Zima seje bližala koncu. Pomlad je bilo čutiti z vseh koncev. Zunaj je pihal južni veter in prinašal tople sapice. Preko neba so bežali koprenasti oblaki in vlačili pajčolan brez konca preko lune.
Zapahnila je vrata, prižgala svetilko nad mizo in pričela z delom, s katerim se je ukvarjala ze vso zimo. Vezla je gobelin — šopek cvetja v baročni vazi. Vezenje je postajalo vse lepše in bogatejše. Zadnji zeleni listi so bili že narejeni, čakala jo je samo še temna podlaga.
Namenila ga je kot okras za na steno hčerine sobe. Vanj je vtkala nešteto večernih ur, ob njem podoživljala mnoge trenutke iz svojega življenja, obujala spomine, premišljala, razgrinjala bogati, mozaik svetlih in temnih trenutkov, radosti in brazgotin, mozaik, ki sestavlja to naše življenje. Samotni večeri so bili tako bogato izpolnjeni.
Ure so bežale in delo se je bližalo koncu.
»Se jutri, pa bo konec. Gobelin bo končan, končana bo zima,« je pomislila.
Nenadoma pa je opazila, da ima ena od rož v šopku napako. Cvetni listič je bila izvezla napak. Napaka je porušila ravnovesje podobe. Ko jo je opazila, ji je kvarila ne samo tisti cvet, temveč ves gobelin.
»Popraviti bom morala,« si je dejala. Opravljeno delo razdreti, del gobelina ponovno zvesti. Zapletena stvar.
»Bom že opravila,« sije mislila. »Lažje je popraviti takšno ročno delo, pa naj bo še tako zahtevno in zapleteno, kot napako, kijih delamo v življenju. Življenja se pač ne da razdreti in popraviti, ni mogoče že opravljeno zgraditi znova.«
Odložila je gobelin na mizo. Sklenila je rožo popraviti naslednjega dne. Zamislila seje in v spominu ji je oživel nedavni dogodek.
Praznovala je. Kolegice soji podarile lep šopek, pisan in barvit. Poleg rumenega in vijoličastega irisa je bil v šopku tudi prelep tulipan. Po končanem deluje šopek zavila v bel papir in ga pazljivo odnesla domov.
Na poti proti domuje prečkala cesto. Ko je že stopila na prehod za pešce, je opazila, da voznik, kije tisti hip pripeljal po cesti, ne bo mogel zaustaviti vozila. Sunkovito seje pognala naprej, da seje izognila nesreči. Na šopek seveda ni mogla paziti. In ker je bila nekoliko razbuijena, ni nič opazila, dokler ni prispela domov.
Ko je odklepala vrata stanovanja, je opazila, daje papirni ovoj čudno mlahav. Dvignila gaje in opazila, daje notranjost prazna — v papiiju ni bilo več prelepih cvetov.
Spomnila seje prehoda čez cesto in ugotovila, da ji je najbrž takrat šopek padel iz papirnatega ovoja. Takoj je zaklenila stanovanje in pohitela nazaj na cesto do prehoda za pešce.
Na cesti je zagledala razmazan barvast madež; to je bilo vse, kar je ostalo od njenega šopka. Sredo madeža pa je kot po čudežu ohranil svojo obliko tulipan, stisnjen ob asfalt...
»Taki smo,« jo je prešinilo. »Ne poznamo ozira do drugega, ničesar nam ni več mar. Vozniki so peljali preko šopka rož in v njem videli le oviro na cesti. Nihče ni pomislil, da je bil šopek kupljen z ljubeznijo, da gaje nekdo s hvaležnostjo in radostjo sprejel...«
Da, rožo na gobelinu bo že popravila, tistega šopka na cesti pa ne popravi nihče več.
J. O.
Tomaž je imel zagorela lica, začudene oči in vzburjenje v sebi. Čimbolj se je bližal Vinkovi hiši, tembolj mu je tolklo srce. Sončna luč je veseljačila med drevjem, sence so begale.
Ustavil se je pri prvi hiši. Pravzaprav ni bila prava hiša, nekaj med zidanico in bajto. Streha je bila strma, prva polovica je bila pokrita z opeko, druga s črnikasto slamo. Ded je rekel, da je taka, kot bi jo vzeli iz pravljice.
Za Vinkovo hišo je bil zleknjen griček, po njem je bilo razmetano hribovsko cvetje, nad njim je trepetalo petje škrjancev.
Tomaž je sedel pod skrivenčeno, starikovo jablano; na njej je bilo nekaj zgodnjih plodov. Zakaj ni strica? Zmenila sta se za srečanje pod jablano... Zjutraj je dan mlad, misli so bolj sveže, jasne, je rekel stric Vinko. Pri šestdesetih je bil ves droban in siv, a neverjetno uren v nogah.
Ni ga bilo; Tomaža pa ni mikalo, da bi šel v hiško. Dan je bil tako odprt, svež. Nekaj hladnega mu je šlo po hrbtu, nekaj med strahom in pričakovanjem.
»Pa vstopi v to polžjo hišico!« si je glasno prigovarjal.
Vstopil je. Nekaj ga je stisnilo. Vrat ni čisto zaprl, le prislonil jih je. Kaj se ve? V izbi je bil vonj po starem lesu, po dimu. V kotu je stal gašper, preteklost je ždela po vseh kotih. Ded je trdil, da Vinko tako-močno živi s preteklostjo, da se njegove misli vedno obračajo vanjo, da tudi on išče tisto čudovito svetlobo, ki naj bi spremenila življenje. Naročil mu je, naj dobro pogleda v Vinkove oči: polne nemira so, ogre-tosti za tisti košček sveta, pa tudi jeze; sedanjost ni taka, kot sojo slikali v hosti, ko je bilo skupno upanje, skupno veselje in strah, skup-
na podoba prihodnosti...
Okenca so spustila notri malo poletnega jutra. Kot bi se ga bala. Tomaž je komaj dobro spregledal. Neprijeten občutek mu je zdrknil po prsih, tako da se je sam prezirljivo vprašal, kaj ga vendar vznemirja. Da bi ga zdaj videl ded? Kaj bi se mislil o njem? Pritegnili so ga predmeti, razstavljeni okoli. Skupaj so dajali svojevrstno podobo nekakšne urejenosti; iz vsega je z močnim zamahom silila preteklost: ognjišče, ob njem lopar, burklje, omelo, na drugi strani sklednik, v njem latvice in okrušene sklede, na podboju vrat pa svitek in korec.
Stric Vinko je sedel ob gašperčku; z mislimi je bil nekje daleč, mogoče med zapeljivimi prividi življenja. Kinkal je.
V Tomažu so se zganile mamine besede: »Veš, Vinko je strašno sam. v samoti pa se človek zlomi.«
O tem, kako se človek zlomi, je veliko vrtal v deda in v mamo. Ko ni pred človekom nobenega upanja več, nobenega cilja. Nobene poti. S stricem da je tako. Ni mogel razumeti, kako da ni nobene poti? Tomaža je mračnost v izbi tlačila k tlom. Zaželel si je jutra, sonca, ptic. Vanj se je z vso močjo zažirala misel o poti, o tisti poti, ki pelje naprej. Kako, daje stric ne vidi? Saj so jo zgradili, še mercedes lahko pelje po njej. Ti odrasli. Kakšne želje imajo! Če ni vse po njihovem, se čutijo na smrt nesrečne. To o poti pred seboj spet ni mogel čisto dojeti. Počutil se je majhnega; vse v njem se je spet zatreslo v jezi, rast se mu je zdela prepočasna. Domišljija je nekako zbledela. Ta bo najbrž v zvezi s tisto dedovo svetlobo. Večkrat se je zjezil: »Veš, zbeži, pobegne. Pot do nje je
ozka, tesna, kar izgine.«
Izba je napravila nanj močan vtis. Po zgrbančenih stenah je trepetalo jutro. Stric Vinko je dremal ob pečki, kot bi skrenil od resničnega življenja.
Cez čas ga je izba nekako utesnila. Sklenil je, da bo zbudil strica. Kako čudni so odrasli! Tako jutro, pa dremljejo. Ded bi rekel, da se potepajo po izgubljenih ali zaraščenih poteh.
Zakašljal je. Vinko se je zganil, zamajal, na hitro se je vzravnal. Tomaž se je oddahnil. Doma so večkrat rekli, da stric Vinko bmira molče in neopazno, nekako sam v sebi. Tomaž tega ni čisto razumel, a smrt je vedno postavljal med grde besede, kot so vojna, bolečina, toča, povodenj, tat, strela.
»O, ti si! Lepo! Lepo!« mu je rekel z rahlim nasmehom. Deček se je zamaknil v njegove oči, saj mu je ded rekel, da stric vidi stvarem do dna. To je bilo spet nekaj, kar gaje begalo. Do dna? To je vendar daleč. Bo pa držalo: oči so bile sive, prodorne, gledale so naravnost, vendar je bilo v njih nekaj trdega, kot bi nenadoma otrpnil nasmeh. Stric je zagorel v obraz, prižgal je cigareto, počasi je odprl okno. V izbo je planil zrak, nasičen z vonjavami poletja.
»Lepo je pri vas; pogovarjate se lahko s pticami, z drevesi, z ljudmi.«
»Z ljudmi? Z ljudmi bolj tako... Zgubili smo besede, prestari smo, da bi jih poiskali... Lepo je že lepo, a lepota ne zadrži življenja. Zato odteka.«
Strica se je polastila nerazumljiva razburjenost; dihal je težko, zasoplo, kot bi ga bilo strah. Mežikal je. Morda ga moti premočna svetloba, je stisnilo dečka.
MU SHi						W0j\	M rnmmMšBBBm
POTA IX STI|£
Za tihotapljen audi hotel odškodnino
Končano sojenje Jožetu Ostanku in njegovim pomagačem — Predelali tihotapljene avtomobile — Lažen
odškodninski zahtevek ljubljanski zavarovalnici
NOVO MESTO — Domala sedem ur je pred dnevi trajalo sojenje 28-letnemu zasebnemu obrtniku Jožetu Ostanku iz Krtine pri Veliki Loki, ki je v priporu že vse od letošnjega 4. marca, ter njegovim šestim pomagačem. Poleg Ostanka so na zatožni klopi sedeli še 35-letni Marko Puš iz Radohove vasi, 38-letni Vasilij Kos iz Ivančne gorice, 30-letni Drago Mihalič iz Podtabora, tri leta starejši Miran Mihalič iz Novega mesta, 29-letni Davorin Uhernik iz Otočca in 28-letni Janez Mikuž iz Sevnice.
DOMA RAZBIJAL IN RAZGRAJAL — Žužemberški miličniki so 22. septembra pridržali do iztreznitve 32-letnega Draga Blatnika iz Žužemberka. Možakar je na precej majavih nogah doma razbijal in razgrajal, tako da je zalegla šele pomoč miličnikov. Slednji bodo Blatnika prijavili tudi sodniku za prekrške.
AVTO PRIČEL GORETI — 37-letni Mirka Gradna iz Novega mesta se je 22. septembra peljal z osebnim avtomobilom Z-850 iz Ločne proti Novemu mestu. Na Cesti herojev je opazil, da se iz vozila močno kadi, zato je avtomobil ustavil in izstopil. Takrat je za njim pripeljal neznan voznik tovornjaka, ustavil in z ročnim gasilnim aparatom ogenj pogasil. Požar je uničil instalacijo in posodo za hladilno tekočino, tako da je škode za okoli 150 tisočakov.
Pisali smo že na kratko, česa vsega je obtožnica bremenila navedene, zato zgodbo ponovimo le v skopih obrisih. Jože Ostanek, ki tokrat ni bil prvič pred sodniki, je predlanskega leta novembra pripeljal v Radohovo vas k Marku Pušu pretihotapljen osebni avto audi 100 diesel z namenom, da mu ga Puš primemo predela. Slednji je v delavnici iz starega audija 100, kupljenega na Reki, izrezal številko šasije in to vstavil v karoserijo pretihotapljenega vozila. Ostanek je zatem avtomobil registriral na ime Janeza Kamina, ki mu je v ta namen posodil svoje dokumente, audi pa je
dobil registrsko oznako LJ 437-289. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi lani, ko je Ostanek prišel s pomočjo Brede Romih do pretihotapljenega opel kadetta, katerega je odpeljal k Vasiliju Kosu v Ivančno gorico. Tudi tokrat sta iz starega in dotrajanega vozila vzela številki motorja in karoserije ter jih vstavila v pretihotapljen avto. S pomočjo dokumentov nekega Bojana Garbajsa je vozilo registriral na njegovo ime. Na Garbajsa pa je bil registriran tudi BMW, pretihotapljen letos vnovič s pomočjo Brede Romih, nove številke motorja in šasije pa je iz starega avtomobila
Bogat program za mesec požarne varnosti
Oktober v znaku gesla »Varujmo naše okolje«
NOVO MESTO — Z današnjim dnem seje pričel letošnji mesec požarne varnosti, ki bo v novomeški občini potekal pod geslom »Varujmo naše okolje«. Jasno, da je želja vseh, naj bi bil mesec boja proti požaru raztegnjen na celo leto, žal statistika tega ne potrjuje. Prav zato bo v novomeški občini letos program aktivnosti v oktobru precej natrpan.
Opravljena bo vrsta preventivnih pregledov, o rezultatih katerih bomo kajpak poročali, v zdravstvenem domu bo ves mesec na ogled razstava nagrajenih otroških risb na temo varstva pred požari, prav tako naj bi bila v mesecu oktobru dokončno narejena ocena požarne ogroženosti v Novem mestu, z njo pa naj bi se seznanili tudi delegati zborov novomeške skupščine, da vsega ne naštevamo. Omenimo za konec le, da bodo novomeške ustrezne službe skušale prispevati svoj delež k akciji republiške gasilske zveze, ki poteka pod geslom »200.000 preventivnih pregledov«.
I
SPOLZKA CESTA IN NEKAJ NEPREVIDNOSTI — Z jesenskimi nev-ščenostmi, meglo in dežjem, seje povečalo tudi število prometnin nezgod na naših cestah. Če je zraven še nekaj neprevidnosti, kot je bilo minuli petek zjutraj na križišču Ceste herojev in Ulice talcev v Novem mestu, potem je trčenje neizogibno. Na srečo je vse minilo brez telesnih poškodb, le z nekaj zvite pločevine. (Foto: B. B.)
Z zvijačo do avtomobila
Eno leto zapora za 35-letnega Antona Grabljavca
NOVO MESTO — Nevsakdanjo zvijačo sije lanskega julija izmislil 35-letni Anton Grabljavec iz Tihaboja blizu Gabrovke pri Litiji. Nekaj sladkih besed in prepričevanja je bilo dovolj, da je prišel do ključev tujega osebnega avtomobila. Kako?
2. julija lani okoli 12. ure se je Grabljavec ustavil pred stanovanjsko hišo Ivanke Senice v Suhorju pri Dolenjskih Toplicah. Vedel je, da njen sin prodaja stoenko in to je s pridom izkoristil. Dejal ji je, da se je z njenim sinom že vse dogovoril o nakupu av-
Prijeta predrzna tatiča
Uspešen sobotni večer krških miličnikov — Na begu še 18-letni Darjan Hudorovac iz Rimša
KRŠKO — Krški miličniki so imeli minulo soboto buren večer. Uspelo jim je najprej prijeti 28-letnega Zdenka Brajdiča-Knavsa iz Rimša in 36-letnega Matjana Hudorovca-Džipsija iz Coklovca pri Črnomlju, medtem ko je 18-letnemu Darjanu Hudorovcu iz Rimša uspelo, da se je miličnikom izmuznil in pobegnil. Omenjena trojka ima na vesti kup kaznivih dejanj, predvsem pa predrznih vlomov in tatvin. Oglejmo sijih nekaj.
Vsi trije so v soboto, 26. septembra, popoldne z vozom prispeli na dvorišče hiše Jožeta Suše v Zalokah z izgovorom, da tam kupijo nekaj žganja. Ko pa so videli, da ni nikogar doma, so na žganje hipoma pozabili. Motovilili so se okoli hiše, dokler niso našli odprtih balkonskih vrat, skozi katera je Darjan Hudorovac splezal v notranjost, ostala dva pa sta stražila. Hudorovac je v hiši premetaval reči, na koncu pa se zadovoljil s 3.500 din gotovine, z moško uro in zlatim poročnim prstanom.
Dan, bolje rečeno noč poprej sta Marjan in Darjan Hudorovac okoli pol tretje ure prišla do hiše Jožefe Kerin v Podlipi pri Raki in skozi okno vlomila v klet. Tam sta vzela 40-litrski sod z žganjem, na njuno nesrečo pa je lajež psa zbudil lastnico. Skozi okno je videla, kako sta Hudorovca odnašala sod, pričela je kričati, a se Roma za to nista kaj dosti zmenila. Mirno sta zakotalila sod po bregu, stekla za njim še sama, ga pobrala in odnesla v romsko naselje, kjer so vsebino ob hrupni zabavi pospravili.
Marjan in Darjan Hudorovac sta se 24. septembra ob 18. uri polotila tudi hiše Jožefe Tomažin v Straži pri Raki. Ko lastnice ni bilo doma, je Marjan skozi stranska odklenjena vrata stopil v hišo, tam premetaval po sobah in omarah, ko gaje presenetila Tomažinova. Zahtevala je, <la zapusti hišo, kar je Hutjorovac tudi storil, ob tem pa s seboj mirno vzel še dva noža in škarje. Še, bolj predzrno pa je bilo njegovo dejanje iste noči nekaj čez polnoč, ko je obiskal hišo Marije Kerin v Selih pri Raki. Skozi odkenjena vrata je stopil v stanovanje in brskal za denarjem, pri tem pa gaje zalotila lastnica. Prav nič se ni zmenil zanjo in njeno vpitje, naj zapusti hišo, pač pa je iskal še naprej. Ko je videl, da s plenom ne bo nič, je nejevoljno zapustil hišo.
Ne dosti manj od Hudorovcev je bil aktiven tudi Zdenko Brajdič, ki ima na vesti precej tatvin krompirja in ostalih poljščin. Oba prijeta sta bila privedena k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je za Brajdiča in Hudorovca odredil pripor. Omenimo še, da je krškim miličnikom in kriminalistom tisti večer uspelo prijeti tudi 35-letnega Darka Brajdiča iz romskega naselja Kerinov grm. Brajdič je bil dalj časa na begu iz zapora v KPD Dob, še v soboto pa so ga miličniki vrnili v staro okolje.
B. B.
tomobila, o ceni milijon in 200 tisočakov ter da je na njej le še, da mu izroči ključe avtomobila, kar da je dovolil tudi njen sin Alojz. Po prepričljivem nastopu mu je Šenica res izročila ključe ter mu dovolila, da se je z avtomobilom odpeljal. Grabljavec je zatem zavil še na Petrolovo bencinsko črpalko, kjer je tamkajšnjega uslužbenca Janeza Pakaija pretental, da mu je natočil za 5 stotakov goriva, nakar seje brez plačila odpeljal. Lahko si mislimo, kakšno je bilo presenečenje, ko seje malo zatem doma z resnim, kupcem avtomobila pojavil Alojz Šenica. Hitro je pogruntal, za koga gre, in pohitel je za Grabljav-cem, s katerim sta se enkrat poprej resda pogovarjala o nakupu avtomobila, vendar je ostalo le pri besedah. Med vožnjo proti Trebnjemu je Grabljavca dohitel in ustavil ter ga odvedel na postajo milice.
Grabljavec seje sodnikom izgovarjal, daje hotel vozilo resnično kupiti in da je Šenico tistega dne iskal na delovnem mestu, ker pa ga ni našel, da je odšel domov_k njegovi mami. Trdil je, da seje s Šeničnimim vozilom odpravil le domov po denar, a je bil ta zagovor na hudo majavih nogah, saj so vsi dokazi in izjave prič ka^* zale na to, da je Grabljavec hotel do avtomobila priti z zvijačo, in ne z nakupom. Senat sodišča ga je zato obsodil na 1 leto zapora, sodba pa še ni pravnomočna.
B. B.
vstavil Kos. BMW je dobil registrsko tablico LJ 484-347. Ostanku so bili audiji očitno zelo pri srcu, saj je letošnjega februarja pripeljal audi 100 diesel, ki je prav tako po čudni poti prispel iz Zahodne Nemčije, k Dragu Mihaliču v Podtabor pri Grosupljem, nato pa še k Miranu Mihaliču na Rat-ež, kjer je ta skupaj z Davorinom Uhernikom vtisnil nove številke motorja in šasije iz dotrajanega vozila. Audi je kmalu dobil naše registrske tablice U 496-216.
To pa še ni vse, zaradi česar je moral Ostanek pred sodnike. Na obravnavi je beseda tekla tudi o tem, kako je poskušal ogoljufati zavarovalnico Triglav. Da bi se namreč znebil prvega pretihotapljenega avtomobila — šlo je za audi 100 diesel — ga je namerno poškodoval, tako da je bilo vozilo neuporabno, zatem pa skupaj v dogovoru z Janezom Mikužem in Kosom izpolnil odškodninski zahtevek zavarovalnici. V njem so lažno navedli, da je Mikuž lanskega 13. novembra na parkirnem prostoru v Samoboru vinjen in utrujen med vzvratno vožnjo s tovornjakom trčil v osebni avto. Tak odškodninski zahtevek je Kos 19. novembra
• Dežurni gasilec je 21. septembra ob 7.30 prejel obvestilo, da v stanovanju na Cesti herojev 38 pušča voda. Gasilci so takoj odprli vrata, zaprli vodo in počistili poplavljeno stanovanje.
• Dan kasneje ob 9.40 so novomeški poklicni gasilci prejeli obvestilo o požaru osebnega avtomobila na Cesti herojev. Ob njihovem prihodu je bil ogenj že poga-šen, gasilci pa so avtomobil pregledali in odstranili s ceste. Popoldne pa jih je čakal poziv o požaru na telefonskem drogu v Žabjeku. Z ognjem sta opravila dva gasilca.
• Najbumejeje bilo v nedeljo, 27. septembra. Ob 14.20 je varnostnik iz Krkinega tozda Izolacije Bršljin po radijski zvezi sporočil, da je v tovarni prišlo do požara. Ko so v Bršljin prispeli štiije gasilci z dvema voziloma, so ugotovili, da gori v silosu za odsesavanje izolacijskega prahu. Delavci Krke so požar že gasili, na pomoč pa so jim seveda priskočili še poklicni gasilci. Slednji so nekaj minut zatem prejeli obvestilo o požaru v Meniški vasi, o katerem poročamo posebej. Že ob 15.45 so bili po UKW zvezi obveščeni, daje neuije v Novem mestu razkrilo streho na Rotovžu. Dežurna ekipa je pokrila streho in pritrdila pločevino, ter še odstranila ponjavo na mostu čez Krko, kije ovirala promet. Ob 17.16 so bili gasilci znova v enoti.
• In Še ena, malo zastarela novica: 20. septembra je bilo v Straži pri Novolesu tekmovanje dolenjske regije za mladinke, mladince, člane in članice, kije štelo tudi kot izbirno za nastop na republiškem prvenstvu 10. oktobra v Kopru. Med novomeškimi ekipami je pri mladinkah zmagala desetina GD Zbure, pri mladincih GD Stranska vas in GD Otočec, pri članicah je bilo najboljše GD Novo mesto, pri članih pa GD Dol. Straža, Kamence in Škocjan. Med industrijskimi društvi je pri članicah največ pokazala desetina No-volesa, pri članih pa Krka, Novoles in No-voteks. Iz črnomaljske občine so najboljše rezultate zabeležile ekipe GD Gradnik, GD Štrekljevec in IGD Iskra Semič, iz občine Trebnje pa GD Štatenberg. Iz metliške občine ni bilo na tekmovanju ene same desetine.
STROJ ZGOREL
NOVO MESTO — 15. septembra seje ob okrog 5.20 vžgal stroj za toplo pranje avtomobilov v avtoservisu GIP Pionir-TOZD MKI v Ločni. Stroj je zgorel. Ugotovljeno je bilo, da termostat ni izklopil stroja, zato seje ohišje iz poliestra pregrelo in vžgalo. Škode je za 4 milijone. Požar so pogasili novomeški poklicni gasilci.
SPREJEM ZA DELAVCE MILICE —^Minulo sredo seje podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Stane Žunič v prisotnosti komaditja postaje milice Novo mesto Boruta Likarja pogovarjal z mladimi delavci milice Albertom Lahom iz ČrmošnUc pri Stopičah, Francem Mišmašem iz Metlike, Tomažem Agničem iz Črnomlja in z upokojencem Francem Korenom, ki je po 30 letih prav ta mesec slekel miličniško uniformo in stopil med upokojence (na sliki od desne proti levi). Ob tej priložnosti mu je podpredsednik Žunič izročil knjižno darilo. (Foto: J. Pavlin)
predložil zavarovalni skupnosti v Ljubljani za izplačilo odškodnine, vendar je bila prevara še pravočasno odkrita. Mikuž je, da bi bilo vse dovolj prepričljivo, izročil Ostanku tudi kupon svoje police, seveda proti nagradi, medtem ko je bil Kos tisti, kije odškodninski zahtevek sestavil. Pred-no pogledamo, kakšne kazni je obtoženim izreklo sodišče, povejmo še, da je bil Ostanek obtožen tudi tihotapljenja, a je bil tega zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, enako kot je bil 30-letni Anton Urbas iz Šentvida pri Stični oproščen očitka, da je lanskega 24. novembra v zahodno-nemškem Remtlangenu ukradel osebni avto audi 100, ki gaje Ostanek potem predelal. Na zatožni klopi je bil še 21 -letni Franc Štepic iz Cimika, ki naj bi Kosu pomagal pisati omenjeni odškodninski zahtevek za Ostanka, a je bil tudi on zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
In kazni? Ostanka je senat obsodil na 2 leti in 4 mesece zapora, Kosa na 1 leto in 4 mesece, medtem ko je ostalim izrekel denarne kazni: Pušu plačilo 80.000 din, Dragu in Miranu Mihaliču ter Uherniku po 60.000 din ter Mikužu 150.000 din. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Z MOTORJEM V TRAKTOR
SEMIČ — 21-letni Branko Malnar iz Semiča seje 18. septembra ob 11.20 peljal s kolesom z motorjem iz Semiča proti Vavpči vasi. Pri hiši št. 15 je pripeljal v levi nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo in po levi, zato seje zaletel v levo prednje kolo traktorja, ki ga je vozil 34-letni Anton Konda iz Sa-dinje vasi. Malnar je padel in se lažje poškodoval, škode je bilo za okrog 20.000 din.
FIČKA PREPOLOVILO
BREŽICE — 42-letni Franc Tomše iz Velikih Malenc seje 18. septembra ob 15.10peljalzosebnimavtomobilom Z 750 po dobovski cesti v Brežicah. V križišču regionalnih cest v Trnju je z nezmanjšano hitrostjo prevozil znak stop, v tem trenutku pa seje z desne po prednostni cesti z osebnim avtomobilom pripeljal 19-letni Rafael Strajnar iz Brežic. Vozili sta trčili tako silovito, da je fička prepolovilo, voznik T omše pa je bil hudo poškodovan. Škode je za okrog 2 milijona dinarjev.
Mladoletnik osumljen petih vlomov
15-letni A. Z. je svoja dejanja pripravljal vna- prej_____________________
NOVO MESTO — Novomeški kriminalisti so pred dnevi prišli na sled vlomilcu, ki naj bi v času med letošnjim junijem in septembrom zakrivil v Novem mestu kar 5 vlomnih in eno navadno tatvino. Dejanj je utemeljeno osumljen komaj 15-letni A. Z. iz Novega mesta.
Po podatkih novomeške UNZ je A. Z. vse vlome vnaprej pripravljal, iz stanovanj pa je odnesel barvni televizor, videorekorder, več zlatnine in denatja. A. Z. naj bi tako svoj zadnji vlom izvedel letošnjega 22. septembra, ko je obiskal stanovanjsko hišo Novomeščana Borisa Bratoža in mu odnesel več deviz ter še nekaj drugih predmetov, vse v skupni vrednosti okoli 500.000 din. Mladoletniku so bili ob prijetju vsi ukradeni predmeti zaseženi in. vrnjeni oškodovancem.
TRIJE HUDO RANJENJI V TRČENJU
TRNJE—V nedeljo, 27. septembra, ob 18.30 je prišlo do hude prometne nezgode na regionalni cesti med Brežicami in Čatežom. 24-letni Rudi Bogolin iz Hrastja pri Cerkljah se je s svojim osebnim avtom peljal skozi Trnje kar po sredi ceste, ko mu je nasproti z avtom pripeljal Janko Zam iz Velikega Mraševega. Vozili sta se oplazili, Bogo-linovega je zaneslo na levo, kjer je čelno trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljala Milena Grošelj iz Jeroslavca pri Kapelah. Ob trčenju je bil Bogolin, za katerega obstaja sum, daje vozil vinjen, hudo ranjen, enako pa še njegova sopotnika Martin Arh iz Hrastja in Jože Dornik iz Dmovega, medtem ko je bila Grošljeva laže ranjena. Materialne škode je za milijon din, zoper Bogolina pa bo podana kazenska ovadba.
IZKRVAVEL V KLETI
SENOVO — 22. septembra popoldne so v kleti stanovanja na Ulici 1. maja 9 na Senovem našli mrtvega 75-letnega Alojza Bezovška. Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da je Bezovšek kak teden prej v kleti z manjšo sekiro sekal drva, pri tem pa se huje posekal po zapestju. Močno je krvavel, velika rana na levi roki paje bila tudi vzrok smrti. Tuja krivda je izključena.
DVE DESETLETJI MILIČNIŠKE ŠOLE — V novomeškem domu JLA je bila minuli petek odprta razstava ob 20-letnici tacenske kadetske šole. Razstavo so pod vodstvom višje kustodinje Biserke Debeljak pripravili kadeti sami, govori pa o življenju in zgodovini šole, kije v dvajsetih letih usposobilila preko 2.500 miličnikov. V teh letih je preko 2.200 kadetov opravilo vozniški izpit iz A in B kategorije, šola je usposobila 450 radiotelegrafistov, več kot 850 kadetov je postalo nosilcev raznih borilnih veščin, v tem času je bilo usposobljenih 110 gorskih reševalcev, čez 300 sodnikov v raznih športtih, 80 vodnikov službenih psov, da ne naštevamo v nedogled Omenimo le še, da so kadeti v 25 krvodajalskih akcijah darovali več kot 1.200 litrov krvi in da je bilo 12 kadetov, ki so tako ali drugače rešili življenja ljudem, odlikovanih z znakom »Hrabro dejanje«. Razstava v avli doma JLA bo na ogled do 4. oktobra. (Foto: B. Budja)
ZARADI PREVELIKE HITROSTI NA LEVO — 33-letni Beograjčan Velimir Praščevič seje 27. septembra ob 18.10 peljal z osebnim avtom iz Straže proti Novemu mestu. Tuje na Partizanski cesti zaradi prevelike hitrosti zdrsnil na levo stran ceste, po kateri je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 33-letni Bogoslav Nunič iz Novega mesta. Pri čelnem trčenju sta jo voznika odnesla brez poškodb, materialne škode paje za poltretji milijon dinarjev.
Z VZVRATNIM OGLEDALOM ZBIL PEŠCA — 26. septembra o-12.50 seje 23-letni Jurij Podjed iz Kamnika peljal z osebnim avtomobilom iz Trebnjega proti Mokronogu. V naselju Puščava je pri hišni številki 10 opazil pešca, kije prečkal
cesto. Začel je zavirati, vendar je pešca, 79-letnega Karla Boha s Puščave, z vzvratnim ogledalom zadel in zbil po cestišču. Boha so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
UTRUJEN ZAPELJAL NA TRAVNATO BANKINO — 53-letni Milija Dinulovič iz Urovice se je 25- septembra ob 4.15 peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi utrujenosti je pri Stranjah zapeljal na desno na travnato bankino, nekaj časa vozil po njej in nato trčil v betonsko ograjo podvoza. V nezgodi sta se težje poškodovala sopotnika, 48-letni Živko Dinulovič in 29-letni Julije Dinulovič. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 3 milijone dinarjev.
Razbijal še na postaji milice
Leto in 6 mesecev zapora za 29-letnega Viktorja Dulca iz Stare cerkve pri Kočevju — Na vesti več tatvin in nasilniškega obnašanja
KOČEVJE — Zaradi nasilniškega obnašanja, tatvin itd. skupno za 8 kaznivih dejanj — je bil pred dnevi obsojen pred kočevskim sodiščem 29-letni Viktor Dule iz Stare cerkve pri Kočevju na leto in pol zapora. Izrečen mu j»bil tudi ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma in narkomanije. Sodba še ni pravnomočna.
Obtožnica ga je bremenila, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi vinjenosti v zadnjih nekdaj letih vzel tuj osebni avto in se z njim zaletel, vzel sosedoma bundo in vžigalnik, kršil nedotakljivost stanovanja, se nasilniško obnašal (v gostilni Rog v Kočevju in v restavraciji gozdarskega doma na Marofu), poškodoval in uničil tuje stvari (na postaji milice razbil stol, mizo, dvoje stekel in povzročil škode za najmanj 125.200 din), vznemirjal domače (mater, sestro) s prekomernim navijanjem radia, ko pa sta poklicali miličnike, se jim je upiral, enemu z udarcem s komolcem razbil očala in pobegnil, vzel nekomu v gostilni kapo. Pri teh početjih je bil vedno močno opit, kar so povedale priče in je tudi sam priznal. Izvedence-psihiater je ocenil, daje Viktor Dule alkoholik, da mu uživanje al-
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Storilec, zaenkrat še brez imena in priimka, je med 17. in 21. septembrom v gozdu Cviblje med nabiranjem gob našel pravi pravcati traktor. Vozilce so tam parkirali delavci novomeškega GG; tozd TOK Gozdarstvo, neznanec pa je v vrečo namesto gob nametal orodja v skupni vrednosti 80 tisočakov.
• Miličniki so 22. septembra pohiteli v Stransko vas, kjer so imeli opravka s 55-letnim Aloj-zem Kastelcem. Možakarje bil v času trgatve primernem stanju, tako opogumljen z maligani pa se je spravil nad sosede in jim grozil. Kaj več si ni upal, več korajže je pokazal, ko se je znašel pred avtomobilom soseda Edvarda Stric-lja. Pločevina je molče prenesla udarce, ali bo enako moiče Kastelic prenesel tudi kazen, ki mu jo bo odmeril sodnik za prekrške, pa bomo še videli.
• Neznanec je 23. septembra okoli 4. ure šaril okoli zajčnice Danice Ivaneš iz Gabija. Zensko je ropot prebudil iz sna, odprla je okno, kar je storilca pregnalo, ni pa obvarovalo zajcev. Miličniki bodo skušali ugotoviti, iz katere kuhinje se bo širil vonj po štirih zajčjih pečenkah.
SMRT ZARADI ZASTRUPITVE
GORICA PRI BRESTANICI — 64-letni Oskar Petan iz Gorice pri Brestanici je 18. septembra popoldne v hramu v Kostanjku namesto žganja, za katerega je mislil, daje v steklenici, spil nekaj škropiva Thiodan E 35 (uporablja se proti trtni pršici). Takoj so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati in je še istega dne zvečer umrl.
kohola povzroča spremembo v vedenju in osebnostno motenost. Vsa ta dejanja je storil torej v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Tožilec je zahteval zato tudi izrek ukrepa zdravljenje zaradi alkoholizma pa tudi, da sodišče ugodi vsem premoženjskim zahtevkom oškodovancev.
Sodišče je v glavnem vsem zahtevam tožilstva ugodilo in ni upoštevalo zagovorov obtoženca, češ da za večino primerov ni kriv. Za posamezna dejanja mu je izreklo različne kazni, enotna pa znaša leto in 6 mesecev zapora. Viktor Dule, ki ni redno zaposlen, je oproščen plačila stroškov kazenskega postopka, dolžan je povrniti oškodovancem povzročeno škodo. Izrečen mu je bil ukrep zdravljenja alkoholizma in narkomanije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se
ZAPRL POT MOTORISTU
OSOJNIK — 22. septembra ob 20. uri se je 15-letni Robert K. z Osojnika peljal na neregistriranem motornem kolesu z Osojnika proti Štrekljevcu. Ko je na Osojniku pripeljal do hiše št. 2, je z dvorišča s traktorjem zapeljal na cesto 61 -letni Jože Konda in tako motoristu zaprl pot. Robert K. se je pri trčenju huje poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 50 tisočakov.
je enkrat že zdravil, aje spet začel piti. Sodišče je kot oteževalno okolnost upoštevalo njegovo predkaznovanost, saj je bil zaradi podobnih dejanj že zaprt, kot olajševalne okolnostijra, daje vsa dejanja storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, in daje preživel mladost v težkih družinskih razmerah in da še vedno ne more dobiti redne zaposlitve.
Sodba še ni pravnomočna.
J. PRIMC
STRELA UDARILA
MENIŠKA VAS — Med nedeljskim neurjem je okoli 14.15 strela udarila v gospodarsko poslopje 26-letnega Braneta Goršeta iz Meniške vasi. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje, veliko 13 krat 5 metrov. Zgorelo je ostrešje, ena tona mrve in kaki 2 toni slame. Z ognjem so opravili novomeški poklicni gasilci, pomagali pa so jim prostovoljni gasilci iz Soteske. Podturna, Dolenje Straže in Vavte vasi. Škoda je ocenjena na 2 milijona dinarjev.
VOZIL PO SREDI CESTE
MARINDOL — 27-letni Branko Črnič iz Adlešičev se je 26. septembra ob
9.15	peljal na kolesu z motorjem iz Marindola proti Vrhovcem. Tam je pri hiši št. 3 v nepregledni desni ovinek po klancu navzdol zapeljal po sredi ceste, ko je nasproti z osebntm avtom pripeljal 39-letni Vih Starešinič s Cerkvišč. Med trčenjem se je Črnič hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 800 tisočakov.
Ukrotiti požare na sipinah
Ogroženo tudi skladišče streliva — Sipine, ki so ostanek dnevnega kopa rudnika, so naravni rezervat
V ENI NOČI 7 VLOMOV
NOVO MESTO — Neznan storilec e v noči na 18. september obiskal 5 sta-lovanjskih hiš na Mestnih njivah, eno ra Prisojni poti in eno v Koštialovi ulici, klojza Puclja je oškodoval za 300 tisoč linarjev, iz drugih hiš pa ni odnesel hčesar. Pri vlamljanju so ga prebivalci >pazili in pregnali, a nihče ni obvestil niličnikov, tako da je iskanje storilca ežje, kot bi sicer bilo.
RAZBIL STEKLO
V AVTA VAS — V noči na 17. september je neznani storilec, ki ga še išče-jo, razbil steklo na vratih bencinske črpalke v Vavti vasi. S tem je naredil za
150.00	din škode.
KOČEVJE — Po podatkih občinske gasilske zveze izbruhne na tako imenovanih rudniških sipinah, kjer je bil včasih dnevni kop bivšega kočevskega rudnika rjavega premoga, danes pa je to bližnja okolica novega jezera, do 10 požarov na leto. Najpogosteje gori v marcu, aprilu in oktobru. Ni znano, kdo povzroča požare. Ve pa se, da ti požari najbolj ogrožajo skladišče eksploziva, ki ga ima tam blizu tozd T ransport-vzdrževanje-gradnje sozda KG Kočevje, nadalje razdelilno transformatorsko postajo Elektra in tudi objekte kočevskega Lika.
Teren na rudniških sipinah je razgiban, težko dostopen in za nočna posredovanja gasilcev tudi zelo nevaren, saj se tu celo pešci podnevi težko znajdejo. Sipine, kjer raste visoka trava in druge rastline, niso primerne niti za kmetijsko proizvodnjo niti za strojno košnjo. To območje je opredeljeno za naravni rezervat. Rastlinske vrste morajo ostati torej nespremenjene, zato bo preprečevanje požarov nekoliko težje. Tudi namerni požigi trave namreč ne pridejo v poštev, ker so tu naseljene mnoge živali in bi s požigi učinili njihova gnezdišča in bivališča.
O vsem tem so razpravljali na nedavnem posvetu o preprečevanju požarov na rudniških sipinah, ki je bil sklican na pobudo medobčinskega požarnega inšpektorja. Udeležili so se ga predstavniki upravljalcev tega zemljišča (sozd Gozdrastvo-Kmetijst-
NAŠLI MRTVEGA V POTOKU
BIZELJSKO — 24. septembra zjutraj so v potoku Sušica na Bizeljskem našli mrtvega 76-letnega Jožeta Ster-meckega z Bizeljskega. Ugotovljeno je, daje možakar prejšnji večer prišel k sosedi Miri Pintarič, kjer je bil s hčerko dogovoijen za telefonski poziv. Ko seje okoli 21. ure vračal s kolesom po dovozni poti, je zadel v rob mostička čez potok in zapeljal v meter globoko vodo. Obdukcija je pokazala, da sije pri padcu prelomil vratni del hrbtenice, kar je bilo tudi vzrok smrti.
vo, Itas in Kmetijska zemljiška skupnost), krajevne skupnosti Rudnik-Šalka vas, občinske skupščine Kočevje in občinske gasilske zveze Kočevje.
Na sestanku so sklenili, da so lastniki zemljišč dolžni izdelati načrt o varstvu pred požari na rudniških sipinah, ki naj bo sestavni del elaborata o bodoči ureditvi okolice jezera. Dokler ni tega načrta, pa so lastniki dolžni v kritičnem obdobju organizirati na sipinah gasilsko stražo. Postaja milice naj bi v primeru požara ugotovila povzročitelje. KS Rudnik-Salka vas pa bo preko svojih organov za družbeno samozaščito izdala navodila o obnašanju vaščanov in drugih obiskovalcev na tem območju. O vsem tem bo obveščen tudi občinski štab civilne zaščite.
J. PRIMC
GASILSKE S KOČEVSKEGA
KOPRIVNIK: NOV GASILSKI iOM — Pred kratkim so v Koprivniku v bčini Kočevje odprli gasilski dom, ki so i krajani gradili več let. Pri tem so Ko-rivničanom denarno pomagali občinska asilska zveza Kočevje, Gozdno gospo-arstvo Kočevje in Kmetijsko gospo-irstvo Kočevje. Na svečanosti sta govori-. predsednik GD Koprivnik Franc talcer in predsednik občinske gasilske jeze Pavle Pogorelc.
KOČEVSKA REKA: IZLET — Galsko društvo Kočevska Reka je za svoje lane pred kratkim organiziralo poučen ilet. Ogledali so si delo poklicne gasilske rigade na Reki, gasilsko enoto in proti-ožarno zaščito v rafineriji nafte, nato pa 3 prek Učke in Istre odpotovali še na gled znamenitih Škocjanskih jam in jpice.
KMETIJCI IN VARSTVO PRED POŽARI — V teh dneh potekajo v Kmetijskem gospodarstvu Kočevje predavanja, na katerih naj bi se vsi delavci seznanili z osnovnimi ukrepi proti požarom, ki jih lahko uporabijo na svojih delovnih mestih. Taka predavanja so bila v mešalnici krmil in tozdu Prašičereja, zdaj pa je na vrsti še Govedoreja.
SINDIKAT IN POŽARI — Za delavce, zaposlene pri republiškem vodstvu Zveze sindikatov, je bilo pred kratkim v Svetlem potoku organizirano poučevanje iz SLO in družbene samozaščite. Predstavniki občinske gasilske zveze Kočevje so jim predavali o požarnem varstvu in uporabi sredstev za varstvo pred požari, pripadniki trenažnega centra z Jasnice pa so jih vadili v streljanju.
Kdo so trije temnopolti roparji?
Na parkirišču napadli francoskega šoferja
PRILIPE — V soboto, 26. septembra, zvečer se je na brežiški postaji milice oglasil 34-letni francoski državljan, voznik tovornjaka Fabricete Fallot, in miličnikom prijavil, da je bil nekaj prej, okoli 19. ure, na parkirnem prostoru v Prilipah pri Čatežu oropan. Takojšnja preiskava in ogled mesta ropa sta pokazala, da je šlo za predrzen napad treh moških, za katerimi se je po dejanju izgubila vsaka sled.
Fallot je tistega večera vozil tovornjak po magistralni cesti od Zagreba proti Ljubljani. Na parkirišču v Prilipah je vozilo ustavil, da bi pomalical. Izstopil je na levi strani vozila in se napotil na desno stran, takrat pa so k njemu pristopili trije neznani moški, od katerih gaje eden s pestjo udaril po glavi, druga dva pa sta ga držala in mu grozila z nožem. Prvi je zatem odšel v kabino in tam Fallotu pobral iz denarnice tisoč francoskih frankov, 200 tisoč italijanskih lir in 50 tisočakov našega denarja. Po izjavi napadenega naj bi dejanje storili moški, od katerih je bil eden star od 25 do 30 let, črnih brk in las, temne polti in slečen do pasu, drugi mu je bil podoben, prav tako slečen do pasu, tretji pa je imel od 15 do 18 let, bilje suh, temne polti in črnih las. Po dejanju so vsi trije zbežali proti grmovju ob Savi, in domnevajo, da so se nato odpeljali z osebnim avtomobilom Z-750 bele barve.
Za neznanci kriminalisti krške UNZ vneto poizvedujejo, ob tem pa naprošajo vse, ki bi opisane videli, da to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ Krško.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 2. X.
TV MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 PO SLEDEH NAPREDKA MATINEJA
11.40 AVGUST STRINDBERG, ponovitev 4. dela nadaljevanke
15.30 — 00.35 TELETEKST
15.45 VIDEOSTRANI
16.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.40 VUKOV KOTIČEK, 5. del otroške serije
17.55	DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, 9. del angleške serije
18.20	VEČ VESELJA Z VRTOM
18.45 RISANKA
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	SEVER IN JUG, 2. del ameriške
20.55 ZAKON UUBEZNI, 4. del angleške dokumentarne serije
21.45	GLASBENI ROPOT, ponovitev
22.15	DNEVNIK
22.30	ZNAMENJE PONOSA, francoski film
Chabrolov film pripoveduje kroniko bretonske družine, ki jo pripoveduje vnuk. Spominja se, da ded ni mogel očetu kupiti konja, ki je ponos Bretoncev. Chabrol niza verovanja in običaje bretonskega ljudstva. Konec zadnje vojne je za bretonski narod prelomnica, saj pod vplivom močnejšega francoskega jezika vse bolj izgublja sovjo identiteto.
00.25 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 “Fazoni in fore„ — 18.00 Znanost —
18.30	Risanka — 18.40 Številke in črke
— 19.00 Alpski večer — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Zvedave ženske (predstava opere SNG Ljubljana) — 22.10 Dežela Kal-mar (švedski kratki film) — 22.35 En avtor, en film
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 “Fore in fazoni„ —
8.55	TV v šoli —10.30 Poročila —10.35 TV v šoli —12.30 Poročila —16.00 TV v šoli —17.10 Kronika Reke—17.30“Fore i fazoni,, — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Čigav otrok (avstralska nadaljevanka) — 21.00 Kviz — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin —
23.50	Poročila — 23.55 Bis — nočni program
SOBOTA, 3. X.
7.45 — 10.40 in 15.25 — 23.55 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.10	KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE,
ponovitev 6. dela
8.25 MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
8.45 O. Župančič: NASLIKAM TIČKO
8.55	NARODNI PARKI: Skadarsko jezero
9.25 AKTUALNO: ENAKE PRAVICE — RAZLIČNE MOŽNOSTI
10.25 VIDEOSTRANI
14.15	VIDEOSTRANI
14.30	LAURENCE OLIVIER — ŽIVLJENJE, 2. del angleškega filma
15.50	KRATKI FILMI S 3. MEDNARODNEGA FESTIVALA ETNOLOŠKEGA IN EKOLOŠKEGA FILMA V KRANJU
16.20	GLASOVI ZGODOVINE: Kvarne Nkrumah
17.00 DP V KOŠARKI (M) BOSNA:ZA-DAR
18.25 NA ZVEZI
18.45 RISANKA
19.00 KNJIGA
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	POP SATIRIKON: Marjana Držaj
21.00 UGRABLJENO LETALO, ameriški film
22.35	DNEVNIK
22.50 MESTO KOT ALIČE, 3. del avstralske nadaljevanke
23.45 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
14.15	Test — 14.30 Kako biti skupaj —
15.00	Kralj brez srca (finski film) —
I V registra serije) —17.40 Prvošolci —18.40 Dallas —19.30 Dnevnik — 20.15 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine 87 — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Koncert —
22.20 Feljton — 22.50 Jazz na ekranu —
23.20 Športna sobota
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli —10.30 Poročila —10.55 Jajinci: prenos komemorativne svečanosti — 12.00 Bis — 13.20 TV koledar —
13.30 Narodna glasba — 14.00 Sedem TV dni — 14.45 Boks — 17.00 Košarka Bosna:Zadar — 18.30 Dokumentarna oddaja —19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje — 21.05 Sedem veličastnih' (ameriški film) — 23.10 Dnevnik —
23.30 Zabavni program
NEDELJA, 4. X.
7.45	— 13.15 in 15-05 — 22.30 TELETEKST
8.00 VIDEOSTRANI 8 10 ŽIV ŽAV
945 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, ponovitev 9. dela
9.40	MESTO KOT ALIČE, ponovitev 3. dela nadaljevanke
10.30	PTUJ 87
11.35 NA ZVEZI, ponovitev
12.00 KMETUSKA ODDAJA
13.00 VIDEOSTRANI
15.20	VIDEOSTRANI
15.35 N. V. Gogolj: MRTVE DUŠE, 5., zadnji del nadaljevanke
17.00 ČEZ ŠIRNI MISSOURI, ameriški film
18.15	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.45	RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00	kINO
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	TO NI MOJE ŽIVLJENJE, TO JE SAMO ZAČASNO, 1. del nadaljevanke
Gre za toplo, a tudi gTenko pripoved o neprestanem iskanju sreče. Drago skuša po prestani zaporni kazni, na katero je bil obsojen po neuspelem poskusu oboroženega ropa, zopet navezati stike z nedaknjo ženo Miro, ki zdaj živi z vplivnim ljubimcem. Drago preživi nekaj časa pri znanki Menki, ki se vanj zaljubi. Toda sčasoma
Drago le uspe pridobiti nekdanjo ženo, vendar je ta sreča kratkotrajna. Nina se noče odpovedati svojemu ljubimcu, Drago je razočaran in se maščuje.
20.55 ZDRAVO
22.15	VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in igrani film — 12.00 Anglunipe (oddaja v romščini) — 12.15 Opoldanski koncert — 17.25 DP v rokometu (M) BoracPeli-ster — 18.45 Črnogorska kulturna zakladnica — 19.30 Dnevnik — 20.00 Av-tomanija — 20.25 Mali koncert — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Therese Humbert (francoska nadaljevanka) —
22.00	Mejaši (dokumentarna oddaja) —
22.45	Poezija: Nikola Miličevič
PONEDELJEK, 5. X.
TV MOZAIK
10.00	ZRCALO TEDNA
MATINEJA
10.20	POLJSKO CVETJE, kanadski film
16.35	— 23.05 TELETEKST
16.50	VIDEOSTRANI
17.05	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	RADOVEDNI TAČEK
17.40	PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET
17.45	SLOVENSKE UUDSKE PESMI,
a pri
18.15	NASA PESEM
18.45	RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	KLJUČ DO REBEKE, 4., zadnji del nadaljevanke
21.00 AKTUALNO: EN KORAK NAPREJ
21.40	DNEVNIK
21.55 JUGOSLOVANSKA TEVETE-KA
22.55 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
16.35	Test — 16.50 Številke in črke —
17.10	Dnevnik — 17.30 Radost Evrope
— 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —,
20.00	Svet danes — 20.30 Mali koncert
— 21.00 Informativna oddaja — 21.20 Krila (ameriški film) — 22.50 Znanost
TOREK, 6. X.
10.00	TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.05	ANGLEŠČINA XVIII
11.35	FRANCOŠČINA I
16.15	— 22.10 TELETEKST
16.45 VIDEOSTRANI
16.45 TV MOZAIK, ponovitev
17.50	TA ČUDOVITI NOTNI SVET
18.45 RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 Ž. Kozinc—A. Stojan: SUHA VEJA, drama
21.05 INTEGRALI
21.45	DNEVNIK
22.00 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.30	Angleščina XVIII — 18.00 Francoščina I — 18.30 Mostovi-hidak — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik —
20.00	Narodni muzej Ljubljana — 20.35 Žrebanje lota — 21.00 DP v košarki (M) Jugoplastika:Cibona — 22.30 Narodna glasba
SREDA, 7. X.
10.00 TV MOZAIK
10.30 SUHA VEJA, ponovitev drame
16.40 — 23.15 TELETEKST
16.55 VIDEOSTRANI
17.10	TV MOZAIK, ponovitev
17.40 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
17.55 MOJ PRUATEU PIKI JAKOB
18.15	RAČUNALNIŠTVO, 1. del izobraževalne oddaje
18.45	RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	FILM TEDNA: TI, PASJE ŽIVLJENJE, madžarski film Film obravnava madžarsko sodobnost, ki pa jo seveda bremeni preteklost. Zgodba govori o lucy, pevki, ki se mora po minulih letih slave ponovno uveljaviti. Njena vrnitev je več kot uspešna, a je povezana z žrtvovanji. Lucy mora preživeti vse tisto, kar je enkrat že preživela.
22.10 DNEVNIK
22.30	REZERVIRAN ČAS
23.00 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik —17.30 Otroška serija—
18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
ČETRTEK, 8. X. •
10.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.00 SMRTNA KAZEN, ponovitev ameriškega filma
16.00 — 00.10 TELETEKST
16.15	VIDEOSTRANI
16.30 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30 BATUJINA ŠKATLICA
17.55	PISMA IZ TV KLOBUKA
18.25	POTROŠNIŠKA POROTA
18.45	RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00	OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 TEDNIK
21.05 VEGETINA KUHINJA
21.15 AVGUST STRINDBERG, zadnji del nadaljevanke
22.15 DNEVNIK
22.30 KRONIKA VIDEO CD 87
00.00 VIDEOSTRANI
gmuev« KOMFeiteHC« sm MfSTO t
MESTO « MESTO m
POROČNA DVORANA
SIMA DVORANA
19.10	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasbena dogajanja — 21.30 Poročila — 21.35 Izredni športni pregled —
21.50	Umetniški večer: Shakespeare na TV
POMESTI NAJPREJ POD LASTNIM OKNOM!? — Dolgo sušno obdobje je iz kočevske reke Rinže napravilo sivozelenkast smrdljiv kanal. Bujna vodna vegetacija preprečuje odvrženim smetem, da bi jih voda odnesla s seboj ali da bi se potopile. Tako lepo ostajajo pod okni, iz katerih so bila odvržena. Pročelje stavbe na posnetku, pod katere okni so kupi smeti, pa nosi tablo, ki kaže, da v njej domujejo ugledne organizacije in skupnosti. (Foto: T. Jakše)
Črna sobota dolenjskih ligašev
Odigrano tretje kolo v moški in ženski republiški rokometni ligi — Kar peterica ostala brez točk — Itasove igralke že na zadnjem mestu _
Zmaga Novomeščank v lokalnem derbiju s šentjemejsko Iskro, nov visok poraz Kočevk ter neuspehi Inlesa, Črnomlja in Sevnice so poglavitne značilnosti sobotnega 3. kola v obeh republiških rokometnih ligah. Za dolenjske predstavnike je bilo to zagotovo eno najbolj črnih kol doslej, najbolj pa zagotovo preseneča hud poraz lanskih prvakov, igralcev Inlesa v Bakovcih s tamkajšnjim novincem v ligi. Sicer pa poglejmo, kaj seje dogajalo na igriščih; najprej moška liga.
Branik in Mlinotest po 6,4. Novo mesto 4, 7. Iskra 2, 12. Itas Kočevje 0.
Pari 4. kola: Itas—Alples, Iskra—ERA Šmartno, Polana—Novo mesto itd.
BAKOVCI — INLES 31:22 (18:10)
— Kakih 700 gledalcev je videlo zares dobro igro domačih igralcev, ki so povsem nadigrali lanskoletne prvake. O razmerju moči na terenu dovolj govori podatek, da so Bakovci dvakrat vodili že z 12 zadetki prednosti. Na dlani je torej, da so bile upravičene napovedi, kako Ribničani letos ne morejo računati na kaj več kot mesto v sredini lestvice.
Inles: Lapajne, Džokič, Mihelič. Ilc 5, Goleš 1, Čirovič 3, Jurič 3, Lesar 1, Tomšič 4, Mate 4, Fajdiga 1, Žagar.
STT RUDAR — ČRNOMELJ 28:24 (14 : 9) — Črnomaljci niso imeli prav nikakršne možnosti, da bi presenetili razigrane domačine, ki so po prepričljivem vodstvu zaigrali z rezervnimi igralci.
Črnomelj: Plut, Papež 2, Kavšek, Hu-
V SOBOTO KAR DESET ZADETKOV — Tanja Iličin (na posnetku), krilna igralka rokometašic Novega mesta, seje tudi v sobotnem srečanju proti Iskri izkazala. Dosegla je kar 10 zadetkov, podobno kot v srečanju prvega kola proti Buiji, ob takšni učinkovitosti pa bo zanesljivo prva strelja letošnjega prvenstva v ženski SRL. Škoda le, da njene kolegice v ekipi niso vselej enako razpoložene. (Foto: B. Budja)
Robič najboljši Jugoslovan
Lep uspeh mladega novomeškega kolesarja
NOVO MESTO — Pred dnevi so se iz avstrijskega Strassvvalche-na vrnili novomeški kolesaiji Gliv-ar, Robič in Kruljac, ki so skupaj z Lampičem in Žumrom branili naše barve na trodnevni kolesarski dirki. Poleg jugoslovanskih so se tekmovanja udeležili še najboljši kole-
Najhitrejši med bodočimi strojevodji
Maratonec R. Lendaro
SEVNICA — To obsavsko mesto ne premore atletskega kluba, vendar je vse več mladih, ki se resno ukvarjajo celo s tako zahtevno disciplino, kot je maraton.
Kjer je kakšen tek, bodisi na Slovenskem, Hrvaškem, Bosni ali Srbiji, tam je tudi Robi Lendaro iz Sevnice, sicer dijak srednje železničarske šole v Ljubljani, s tovarišema Drobnetom in Imperlom. Zanimivo j e, da ima bodoči strojevodja Lendaro težave prav s prevozi. »Na tekmovanja prispemo ponavadi s poslednjim vlakom, kjer je treba ponavadi še vso pot stati« pravi sloki Robi in zanika, da bi imel brezplačno vožnjo na železnici, čeprav je njen štipendist. Za karto mu mora običajno dati mati, kaonfekcionarka v Lisci.
Atletiko kot kraljico športov je vzljubil v osnovni šoli na številnih krosih. »Srečo Končina iz Ljubljanee nam sicer kaj svetuje, sicer pa si nabiramo moč s treningi. Običajno je to tek v Loko pri Zidanem mostu ali do Radeč, na Lisco ali Planino na Kozjanskem. V Loko tečemo po štajerski strani, ker je tam manj prometa. Proti Planini ali Lisci so resda veliki vzponi, je pa pot senčnata,« opisuje te treninge. Mladinska maratonska proga znaša 21 kilometrov, tolikšne so približno tudi razdalje v omenjene kraje.
In uspehi? Na maratonu Treh src v Radencih je bil Robi Lendaro tretji, v Mimi peči četrti, dobro seje uvrstil tudi na množičnem teku okrog Bohinjskega jezera. Nazadnje je bil v Prijedoru, kjer so bile te-'aške prireditve kar tri dni. Prireditelji širom po državi ponavadi z množičnimi teki popestrijo kakšno drugo prireditev. Takrat pa je ponavadi Robi Lendaro že na vlaku proti domu. Dostikrat seve z mislijo, da bo nekoč sam vozil take vlake kot strojevodja.
A.	Ž.
sarji iz ČSSR, Avstrije in Zahodne Nemčije.
V prvi preizkušnji 18. septembra, krite-rijski vožnji na 80 kilometrov, je zmagal Šimunek iz ČSSR, najboljši Jugoslovan pa je bil Jure Robič z 8. mestom. Naslednji dan je bila na sporedu 148 kilometrov dolga krožna dirka, ki jo je močno oviral veter. Od 50 tekmovalcev na startu jih je v cilj pripeljalo vsega 15, zmaga pa je pripadla Avstrijcu T raxlu, Lampič je bil 5. in Robič 6. Zadnji dan so kolesarji vozili 138 kilometrov dolgo dirko na izredno težki in valoviti progi, ki jo je končalo vsega 18 kolesarjev. Žmagal je Vopolka iz CSSR, Kruljac je bil 5. v času zmagovalca, Glivar 7., Žumer 9. in Robič 11. V skupnem seštevku treh dirk je zmagal Šimunek iz ČSSR, najboljši Jugoslovan pa je bil Jure Robič s 5. mestom.
Rekord in zmaga Špeličeve v šesteroboju
Velik uspeh mlade to-pliške atletinje v Celju
DOLENJSKE TOPLICE — Učenka 7. razreda OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, Irena Špelič, je minulo soboto ifi nedeljo na republiškem prvenstvu mlajših kategorij v atletskem mnogoboju, ki je bilo v Celju, zabeležila velik uspeh. Prepričljivo je namreč opravila z vso konkurenco, pri tem pa s 4.903 točkami postavila nov rekord Slovenije in šesteroboju za piojtirke.
Špeličeva je najboljša rezultata dosegla v skoku v višino, ko je preskočila 150 cm, medtem ko je v skoku v daljino zabeležila rezultat 515 cm. Druga Topličanka, Tanja Kraševec, je bila med pionirkami peta. Dobro se je v konkurenci mlajših mladink odrezala tudi Damjana Markovič, prav tako iz Dolenjskih Toplic. Zbrala je 6.293 točk in zasedla četrto mesto, do brona ji je manjkalo vsega 25 točk. Najboljši rezultat je Markovičeva dosegla v teku na 600 metrov, ko je zmagala s časom 1:29,2.
Svoje moči je v Celju merilo 74 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih slovenskih klubov.
?!
Sedmič po ulicah »Benetk«
Preko 200 tekmovalcev teklo minulo soboto v Kostanjevici — Na startu kar 21 kategorij
Robi Lendaro: predaleč!«
»Noben maraton ni
KOSTANJEVICA — Minulo soboto, 26. septembra, je ŠD Kostanjevica na Krki organiziralo že 7. tradicionalni Tek po ulicah dolenjskih Benetk, ki se gaje udeležilo preko 200 tekačev iz vse Slovenije. Organizatorji so tudi tokrat svojo nalogo opravili v zadovoljstvo vseh nastopajočih, ki so se pomerili kar v 21 kategorijah.
TRI ZMAGE V KRKO, ENA V KRŠKO
ČRNOMELJ — Tukajšnji kolesarski delavci so v nedeljo pripravili kriterijsko kolesarsko dirko za nagrado Goka, katere seje udeležilo prek 50 kolesarjev iz večine slovenskih klubov. Svoje moči so merili starejši in mlajši mladinci ter pionirji A in
B.	Poglejmo rezultate, starejši mladinci: 1. Krevs (Krka), 2. Puš (Metlika), 3. Jakomin (Rog); mlajši mladinci: 1. Kranjec (KRŠKO), 2. Petek (Rog), 3. Puš (Metlika); pionirji A: 1. Mervar (Krka), 2. Kri-šelj (Sava), 3. Vergot (Metlika); pionirji B:
1.	Filip, 2. Murn (oba Krka), 3. Hauptman (Rog).
Rezultati — cicibani (letnik 1979 in 80), 400 m: Pele (Sevnica); cicibanke: Jordan (OŠ Kostanjevica); mlajši pionirji (1977 in 1978) 800 m: Tovornik (Rudar, Trbovlje); mlajše pionirke: Cvelbar (OS Kostanjevica); mlajši pionirji (1975, 1976): Rantah; mlajše pionirke: Lošar (oba OŠ Sevnica); starejši pionirji (1973, 1974): Koželj (Rudar Trbovlje); st. pionirke: Hočevar (ŽAK Ljubljana); mlajši mladinci, 1.600 metrov: Dragan (Novo mesto); mlajše mladinke: Kupljenik (Brežice); starejši mladinci: Bivšek (Rudar Trbovlje); starejše mladinke: Kramer (Brežice);
množični tek na 4.000 metrov, pionirji: Mervar (OŠ Vavta vas); pionirke: Šmit (OŠ Sevnica); mladinci: Ravnak (ŽAK Ljubljana); mladinke: Kramer (Brežice); člani: Urh (Domžale); članice: Peršolja (Brežice); veteranke: Tihole (Ljubljana); mlajši veterani: Kreže (Rudar Trbovlje); starejši veterani: Bartolj (Ljubljana).
Prehodni pokal, je v pionirskih konkurencah osvojilo ŠŠD Gorjanci iz Kostanjevice, pokrovitelj prireditve pa je bila KS Kostanjevice. Pri izvedbi tekmovanja so s praktičnimi darili pomagali še tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, SOP Krško in krško Žito — Imperial.
delja 4, Novak, Možina, Papež 4, Pezdirc 5, Adlešič 5, Orlič 3, Plut 1, Kmetič.
PRULE — SEVNICA 28:15 (17:7)
— Čeprav so Sevničani igrali z enim od favoritov za naslov prvaka, jih to ne opravičuje za hud poraz v Ljubljani. Pokazali so slabo in brezvoljno igro, s katero jim bo na letošnjem prvenstvu trda predla.
Sevnica: Kovačič, Regner 2, Starina 2, Kostrevc 1, Šunta, Špan 2, Svažič 6, Kne-ževič 1, Horvat, Trbovc 1, Senica, Možic.
LESTVICA: 1. Prule 6,... 6. Inles 4, 9. Črnomelj 2,10. Sevnica 2 itd.
Pari prihodnjega kola: Inles—Ajdovščina, Črnomelj—Termpol, Sevnica— Partizan itd.
MLINOTEST—ITAS (27:19 (11:9)
— Še ob koncu prvega polčasa je kazalo, da bodo imele igralke iz Ajdovščine veliko dela z borbenimi gostjami iz Kočevja, vendar je drugi polčas stvari postavil na svoje mesto. S tretjim zaporednim porazom so se Itasove rokometašice znašle na zadnjem mestu, in na dlani je, da jih čaka letos težka borba za obstanek.
Itas: Filipovič, Dragičevič 2, Vuk 2, Lindič, Jerič 9, Bejtovič 2, Djurič, Klančar, Guštin 4, Jurkovič, Stefanišin.
NOVO MESTO — ISKRA 27:25 (12 : 13) — Očitno so mimo časi, ko je srečanje rokometašic Novega mesta in Iskre privabilo v športno dvorano pod Marofom po več sto gledalcev. Sobotno srečanje si jih je ogledalo vsega 50, pa še ti so bili nad igro razočarani. Šentjemejč-anke so igrale na oko lepše in poletno, vendar je ob koncu odločila večja izkušenost Novomeščank. Slednjim so zelo pozna kasen začetek priprav in slabša fizična pripravljenost.
Novo mesto; Jerman, Abazovič, Repinc, Iličin 10, Žagar, Jakše 5, Kramar 7, Simončič, Opruc 3, Pate 2, Butala, Hočevar.
Iskra: Bolte, Gorenc 1, Dolar 10, Kegl-jevič, Turk 2, Selan 5, Rangus 4, Vide 3, Lužar, Kos.
LESTVICA: 1. do 3. mesta Kranj,
ŠPORTNI KOMENTAR
Lačni ob obloženi mizi
Novomeški šport v boju z inflacijo — Presežki, ki pa jih klubi ne smejo porabiti
Vse kaže, da bo vrtinec inflacije, ki bo letos zagotovo dosegla rekord, pustil velike sledove tudi v športnem življenju. V Novem mestu imamo za takšno spoznanje več kot dovolj argumentov. Visoka inflacija, z njo pa tudi nenehno višanje osebnih dohodkov sta pripeljala do tega, da se na eni strani kopičijo sredstva, ki pritekajo iz bruto osebnih dohodkov, na drugi strani pa se društva in klubi otepajo s pomanjkanjem denarja za redno dejavnost, z nelikvidnostjo, zamujanjem plačil Zakaj? Enostavno zato, ker letošnji planski dokumenti, ki so tudi osnova za financiranje klubov in društev, še niso popravljeni Kaj torej pomaga športnikom odločitev občinskega komiteja za družbene dejavnosti, da navzlic večjemu dotoku sredstev od planiranih prispevne stopnje ne bo znižal ko pa od tega kupa denarja doslej še niso dobili prav ničesar?
Z nezmanjšano prispevno stopnjo naj bi novomeški šport nabral 540 milijonov dinarjev, kar naj bi
po nekaterih ocenah zadoščalo, da osnovna dejavnost in tekmovalni šport dobita kar 50 do 70 odst več sredstev od načrtovanih. Vse lepo in prav, le da so klubi zaradi naraščajočih stroškov v vse večjih škripcih, in nič čudnega, če postajajo njihovi glasovi o nujnosti rebalansa plana in razdelitvi presežka sredstev vse glasnejši Seveda bo pri tem potrebno spoštovati nekaj pravil Rebalans plana ne sme, tako kot v letu 1986, porušiti razmerij med redno dejavnostjo in investicijami, prav tako ne razmerij med posameznimi panogami Ob tem pa ni odveč zapisati predloga kolesarjev, ki pravijo, da je takšen rebalans zaradi dolgotrajnega postopka sprejemanja le trenutna rešitev in bi kazalo v plan za leto 1988 vgraditi neki mehanizem prilagajanja višine dotacij višini in-jlacije, točneje prispevkom, ki jih sis združuje iz bruto osebnih dohodkov. Kajti v časih tako naraščajoče inflacije postajajopomembni že dnevi in ne več le tedni ali morebiti celo meseci	B.	BUDJA
USPEL IZLET
BREŽICE — Okoli 50 kolesarjev iz Brežic seje v nedeljo popeljalo na izlet, ki gaje organiziral TVD Partizan. Kolesaiji, med katerimi je bilo največ šolaijev, čeprav tudi starejših ni manjkalo, so prevozili 40 kilometrov dolgo pot med Brežicami, Pišecami, Bizeljskim in Brežicami. B. H.
■ •
NAJBOLJŠI SO BILI NOVOMEŠČANI — Na 1. republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih v hoji na 10 kilometrov so se na Grmu najbolje odrezali Novomeščani, ki so zmagali v ekipni konkurenci. Na sliki: del novomeške ekipe. (Foto: S. Dokl)
Poiskali svoje talente
Pomlajena rokometna ekipa Ponikev starta z novim trenerjem — Večjo veljavo domačim igralcem
PONIKVE — V tukajšnjem rokometnem klubu so se končno dokopali do spoznanja, da lahko edino z lastnim igralskim kadrom pogumneje stopijo na pot oblikovanja zdravega ozračja in moštva, od katerega bi lahko sčasoma tudi resnično kaj pričakovali.
Rokometni klub DVZ Ponikve je zadnja leta s spremljivimi uspehi igral v prvi slovenski ligi, pri čemer je zamenjal veliko število igralcev in trenerjev. Novi igralci so prihajali na Ponikve najpogosteje iz ljubljanskega prvoligaša Slovana, in sicer so bili pretežno »odsluženi«: Doblekar, Fister, Bačič, Vujinovič. Uprava kluba jih je sprejemala v želji, da bi utrdila svoje vrste, vendar je bil na ta način zapostavljen domači kader. Zgrešenost takšne usmeritve seje pokazala preteklo sezono, ko je klub izpadel iz prve republiške lige, prišleki pa so moštvo zapustili. Tako so bili v klubu naravnost prisiljeni opreti se na lastne igralce.
ZAČRTALI ŠOLSKE ŠPORTNE POTI
BREŽICE — V odboru za šolski šport so sprejeli načrt športnih šolskih srečanj v prvi polovici šolskega leta. Poleg pionirskega atletskega tekmovanja bodo organizirali še rokometna v Globokem in Artičah, nogometna v Cerkljah in Veliki Dolini, ter košarkarska, namiznoteniška in odbojkarska v Brežicah. Na vseh šolah bodo pripravili smučarske tečaje.
GREGORIČ NA SVETOVNO PRVENSTVO
SEMIČ — Od 9. do 11. oktobra bo v zahodnonemškem Muenchnu letošnje svetovno prvenstvo v semmi in full contactu, ki se ga bo udeležila tudi jugoslovanska reprezentanca. Med 22 tekmovalci, ki bodo oblekli dres z državnim grbom, bo tudi Semičan Zlatko Gregorič, edini predstavnik Dolenjske na prvenstvu. Reprezentanca bo na prizorišče bojev odpotovala 8. oktobra.
Po besedah klubskega predsednika Antona Anžlovaija jim po eni strani celo ustreza, daje ekipa zapustila kakovostno republiško ligo. To je bila priložnost za pomladitev moštva, katerega strokovno vodstvo je prevzel trener Bojan Fister, še v prejšnji sezoni igralec Ponikev. Zdaj igralci marljivo trenirajo in nekatere prijateljske tekme so pokazale, da raste v Ponikvah dobra rokometna ekipa, ki ta hip že tekmuje v drugi slovenski ligi za vstop v prvo. Nova klubska politika se bo razen v igri poznala še v blagajni, v katero ne bo treba tolikokrat poseči po kilometrine za igralce-goste. Denar zbirajo igralci sicer večinoma z organiziranjem plesov v prostorih invalidskega zavoda. In kakšne rezultate pričakujejo v Ponikvah ob takem delu? Kot glavni cilj predstavi klubski predsednik doseganje čim boljše uigranosti mlade ekipe in tudi zmag, ki bi pomenile pomemben motiv več. Zaradi izpričane zagnanosti v klubu se ne bi bilo potrebno čuditi, če bi se prihodnje leto ob koncu sezone povzpeli na čelo druge republiške lige prav rokometaši DVZ Ponikve, ki so tokrat startali v postavi: Sinanovič, B. Strnad, F. Stmad, Lenarčič, Vrabec, Žužek, B. Stmad, M. Strnad, Novak, Skantelj, Mohorič, Miler, Mirt, Drab.
M. GLAVONJIČ
Pavlič v Banja luki ob naslov?
Motociklisti zaključili boje za državno prvenstvo
BANJALUKA — AMD iz Banjaluke je organiziralo letošnjo zadnjo dirko motociklistov za državno prvenstvo, ki seje bo Novomeščan Lojze Pavlič še dolgo spominjal. Potem ko se je na začetku sezone zdelo, da bo prepričljivo osvojil naslov prvaka, pa sedaj kaže, da se mu bo ta izmuznil iz rok. Sicer pa bo vse znano, ko bo svoje rekla zvezna športna komisija.
Letošnja šesta dirka je v razredu do 800 kubikov prinesla zmagoslavje Domžalča-nu Pintaiju, ki bo skoraj zagotovo tudi državni prvak, drugi je bil Matulja (Kvarner), tretji Rokavec (AMD Trebnje), ki bo v skupnem seštevku tretji ali četrti, medtem ko je četrto mesto v nedeljo zasedel Lojze Pavlič (AMD Novo mesto).
V Banjaluki je v nedeljo znova prišlo do zapletov v kategoriji do 125 ccm, saj na startu ni bilo dovolj tekmovalcev, tako da dirka ni štela za državno prvenstvo. Omenimo pa vendarle, da je Trebanjčan Rokavec, katerega glavni sponzor so Tesnila iz Velike Loke, zasedel 2. mesto, v skupnem seštevku pa bo v tej kategoriji tretji.
NOVO MESTO — KRŠKO 18:32 (6:16)
NOVO MESTO — V derbiju 3. kola v
II.	republiški rokometni ligi sta se v soboto pomerila po mnenju strokovnjakov poglavitna kandidata za vrh lestvice, ekipi Novega mesta in Krškega, bivših članov I. SRL. Krčani so bili prepričljivo boljši in na dlani je, da jim bo letos težko kdo mešal štrene v boju za naslov prvaka.
PIONIR KLONIL ŠELE V FINALU
KOPER — Odbojkatji novomeškega Pioniija so se na tradicionalnem tumiiju v spomin na Virgilija Jakomina-Lila dobro odrezali, saj so se v močni konkurenci prebili do finala, kjer so klonili v boju z drugoligašem iz Anhovega. Odbojkatji novomeškega drugoligaša so najprej ugnali Narodni dom z 2:1, nato pa še ekipo Kanala, prav tako z 2:1. V odločilnem srečanju za 1. mesto so se Novomeščani pomerili s Salonitom in izgubili z 0:2 (-13, -7).
LEVIČAR PREVZEL VODSTVO
SEVNICA — Na septembrskem hitropoteznem Šahovskem tumiiju v organizaciji ŠK Milan Majcen Sevnica je z 10 točkami zmagal Ivan Levičar, kije v letošnjih 7. turnirjih zbral 67 točk. Drugi na tokratni tekmi je bil Franc Derstvenšek (7), tretji Bojan Smerdel (6,5) itd.
J. B.
MARATONCI NA KOKRICI
KRANJ — Novomeška maratonca, ki tekmujeta za Iskro Tenel, sta pred kratkim nastopila na tradicionalnem teku na 21 km, ki ga organizira špoitno društvo Kokrica pri Kranju. Med 70 tekači sta se No-vomeščana uvrstila takole: 4. Skedelj-Močivnik, 8. Vojko Škedelj.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Komisija za delovna razmerja pri temeljni organizaciji Kompas-Hoteli Kranjska gora
objavlja prosta dela in naloge:
več kuharjev za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, izpit iz higienskega minimuma;
več natakarjev za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov.
Rok prijave 15 dni po objavi. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter podrobnejšim opisom delovnih izkušenj pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas Hoteli Kranjska gora, Borovška 100.
757/39-87
GIP PIONIR NOVO MESTO, TOZD gradbeni sek-tor Novo mesto, TOZD Lesni obrat in Delovna skupnost skupnih služb
objavljajo naslednja prosta dela in naloge:
1. 2 čistilk — sobaric za potrebe TOZD gradbeni sektor Novo mesto;
2. 2 PU delavcev — pomožnih kuharjev za Restavracijo TOZD gradb. sektor Novo mesto;
3. vodja priprave proizvodnje v TOZD Lesni obrat
Pogoji: končana VII., VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri s 5,6 ali 7 leti delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit;
4. vodja oddelka osnovnih sredstev v računovodstvu DSSS
Pogoj: končana V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri;
5. pomočnika računovodje DO za tujino
Pogoji: končana VII., VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri s 5, 6 ali 7 leti delovnih izkušenj.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem poizkusne zaposlitve. Vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek DŠSS GIP PIONIR, Kettejev drevored 37,15 dni po dnevu objave.
Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po zaključku objave.
758/39-87
n
11'
NOVA GORICA HOTELI-IGRALNICA-TURIZEM p.o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1. VODJE KUHINJE (1 delavec)
Pogoji: — končana IV. stopnja UtZ oz. poklicna šola — smer kuharstvo
— 2 leti delovnih izkušenj pri sorodnih delih
— 3-mesečno poskusno delo
— možnost reševanja stanovanjskega problema
2. VODJE IZMENE V KUHINJI (1 delavec)
Pogoji: — končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola — smer kuharstvo
— 1 leto delovnih izkušenj pri sorodnih delih
— 3-mesečno poskusno delo
3. KUHARJA (več delavcev)
Pogoji: — končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola — smer kuharstvo
— 6 mesecev delovnih izkušenj v kuharstvu
— 3-mesečno poskusno delo
K sodelovanju vabimo tudi vse tiste, ki imajo veselje oz. željo delati v gostinstvu na področju dela v kuhinjah in v strežbi. Vsem nudimo dinamično in zanimivo delo, primerne osebne dohodke, možnost pridobitve kvalifikacije oz. polkvalifikacije, tistim, ki se prvič zaposlujejo po končani šoli, pa opravljanje pripravništva.
z izbirami kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: HIT, p.o. Nova Gorica, IX. korpus 35, 65000 Nova Gorica, najkasneje v 8 dneh po dnevu objave.
Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi oz. po telefonu (065) 21 -324.
756/39-87
ZDRAVSTVENI CENTER BREŽICE TOZD SPLOSNA BOLNIŠNICA
Razpisna komisija
razpisuje
v skladu s 24. in 29. členom Statuta TOZD Splošna bolnišnica Brežice naslednja prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat:
PREDSTOJNIKA OTROŠKEGA ODDELKA
Delavec, ki želi opravljati dela in naloge predstojnika, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo medicinske smeri s specializacijo iz pediatrije,
— da ima 5 let delovnih izkušenj,
— da je s svojim dosedanjim delom dokazal vodstvene sposobnosti in sposobnosti razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o zahtevanih pogojih pošljejo v 15 dneh po objavi na ZC Brežice TOZD Splošna bolnišnica
— razpisna komisija.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objavne-ga roka.
762/39-87
ZDRAVSTVENI CENTERJDOLENJSKE TOZD SPLOSNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja razpisuje
prosta dela oziroma naloge:
1. MESARJA
2. KLJUČAVNIČARJA
Za kandidate veljajo poleg splošnih še naslednji pogoji: pod 1 in 2: poklicna šola ustrezne smeri Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vložijo pisne vloge ali pa se zglasijo osebno v kadrovski službi v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
761/39-87
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Z datumom 24. september 1987 je izšla 17. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na območju Lokve — Petrova vas
OBČINA NOVO MESTO
Odlok o sprejetju ureditvenega načrta melioracije območja Radulja
Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Radulje
Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Novo mesto
Odlok o določitvi dimnikarskih okolišev in opravljanju dimnikarske dejavnosti v občini Novo mesto Odlok o prepovedi točenja in pitja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto
Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (I. faza)
Popravki odlokov skupščine Novo mesto, objavljenih v SDL 87
OBČINA TREBNJE
Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane za zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje sklenjen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
Statut samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
Sklep o soglasju samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Trebnje
Prijatelj, nimamo denarja za plačilo. Pričakujemo pomoč širše družbene skupnosti!
Ivo Kufianič, Večemji list
Socjalistična republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto določa na podlagi 5. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz arozd-jaiin vina (Uradni list SRS št. 16/74) rok trgatve na območju občine Novo mesto in sicer
od 1. oktobra 1987 dalje
Od tega datuma naprej lahko vinogradniki pričnejo s traatviio vseh belih sort grozdja, razen laškega rizlinga.
Rok trgatve ostalih sort bo objavljen naknadno.
Vavta vas
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili:
Vodja pravne službe
Pogoji:
— visoka izobrazba (VII. stopnja) pravne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj pri pravnih poslih v zunanjetrgovinskem prometu
— zunanjetrgovinska registracija.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoje po družbenem dogovoru.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo na naslov:
DO GORJANCI Vavta vas, p. Straža — kadrovska služba, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
759/39-87
Tovarna celuloze in papir/a Djuro Salaj n. sol. o.
KRŠKO TOZD TRANSPORT
objavija
prosta dela oz. naloge za:
I. VOŽNJA VILIČARJA II. stopnje
— za 1 delavca Pogoji:
— končana osnovna šola
— izpit za voznika viličarja
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo v 3 izmenah
— delo za nedoločen čas
II. POMOČ PRI IZVRŠEVANJU PREMIKALNIH NALOG
(premikač na ind. tirih)
Pogoji:
— končana osnovna šola, izpit za premikača, kretničarja in zaviralca,
— periodični izpit iz prometno signalnega pravilnika
— 6 mesecev delovnih izkušenj'
— odslužen vojaški rok
— delo v 3 izmenah
— delo za nedoločen čas
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
763/39-87
t
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD Tovarna avtomobilov
razpisuje javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
		let- nik	izklicna cena din
1. viličar — elek.	1 kom	69	1.000.000
2. viličar »balkancar«	1 kom	72	1.000.000
3. viličar »Balkancar«	1 kom	72	1.000.000
4. viličar »Balkancar	1 kom	72	1.000.000
5. stroj za uravnoteženje rotorjev	1 kom	64	100.000
6. stružni avtomat	1 kom	63	800.000
7. stroj za brušenje žag	1 kom	74	100.000
8. stroj za pranje motorjev	1 kom	69	50.000
9. paralelna avt. dvigalka	1 kom	71	150.000
10. paralelna avt. dvigalka	1 kom	71	150.000
11. dvigalka	1 kom	72	80.000
Razprodaja osnovnih sredstev bo 16.10.1987.
Ogled je možen od 9. do 11. ure dne 16.10.87, informacije na interni telefon 83.
Pred licitacijo je potrebno položiti 10% varščino.
Licitacija bo ob 12. uri v sejni sobi Tovarne avtomobilov. Vsa osnovna sredstva se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Kupljeno osnovno sredstvo se mora plačati in prevzeti v 10 dneh po razprodaji.
760/39-87
Energija
TRNOVA POT DO
UKROČE
NEGA
SONCA
Človeštvu je že pred časom za< primanjkovati energije in začelo se je mrzlično iskan,o novih virov. Pri tem se strokovnjaki pogosto ozirajo proti soncu. Sončna energija je eden tako imenovanih alternativnih virov energije in je postala posebej zanimiva nekako v pasu naftnega šoka v prvi polovici sedemdesetih let, ko je hkrati naraslo zanimanje še za nekatere druge. Tako so zaživele zamisli o elektrarnah na morsko plimo in oseko, znova so sezavrteli nekdanji mlini na veter, tokrat s pomočjo računalnikov naravnani v proizvajanje električne energije, vendar se zdi, da so mnogi od teh poskusov ostali nekako v senci sončnih zbiralnikov. Tak izid je razumljiv toliko, ker morjein veter nista vsem dostopni dobrini, medtem ko sonce sveti vsem.
Sonce imenujejo nekateri energetski zapravljivec. Kako tudi ne, saj ta mogočni jedrski reaktor spremeni vsako sekundo v energijo več kot štiri milijone ton materije in seva v okolico z močjo 380 milijard megavatov. Od te strahotne energetske ponudbe energije sprejme Zemlja zanemarljivo majhen del, vendar je že ' ta 2500-krat večji od količine energije, ki jo bočloveštvo
potrebovalo leta 2000. Sončno sevanje pa je močno razpršeno in to je vzrok, da izkoriščanjeni enostavno in bolj razširjeno.
Sončno energijo so strokovnjaki že dodobra vključili v ogrevanje. Ta poraba ni nepomembna, saj nekatere svetovne raziskave kažejo, da gre za pokrivanje toplotnih potreb celo več kot 60 odstotkov vse potrošene
energije naZemlji. Ob teh ugotovitvah so našli različne možnosti za ogrevanje s soncem. Njegovo izkoriščanje je pasivno in aktivno. 2e s pasivno izrabo razpršenega sončnega sevanja, to je z velikimi, na sončno stran obrnjenimi okni, s temno barvo osončenega dela fasade, z majhnimi okni na severno stran, se potrebna toplota, ki naj bi jo zagotovile peči, lahko zmanjša za
tretjino. Energetski prihranek je še večji pri aktivnem izkoriščanju sončne toplote, pri katerem gre za prestrezanje sončnih žarkov s posebnimi napravami.
Ujeta sončna toplota pa kaj rada pobegne. Zavoljo tega strokovne duhove trenutno najbolj buri vprašanje, kako izdelati akumulator, ki se bo poleti napil sončne energije in jo pozimi vračal. Tak akumulator strokovnjaki v načelu znajo izdelati. V uporabi so že vodni, kamniti in zemeljski akumulatorji. Vodni akumulatorji so velike posode, zgrajene tik ob stavbah, in segajo do tri metre v globino. Nastraneh nisotoplotnozaščitene, medtem ko so zgoraj izolirane z debelo plastjo. V zbiralnik-akumulator je speljano cevno omrežje iz sončnega zbiralnika, tako da se toplota skladišči. Toplota se lahko nabira ob zgradbi tudi v vlažni zemlji ali v kamnitih akumulatorjih. Tako zbiranje je navidez še karenostavno.vendarzahteva v resnici veliko znanja in predvsem denarja. Zaradi tega je vprašljivo, koliko je ta pot iz energetskih stisk širše uporabna, kar naj bi alternativni viri energije najbrž vendarle bili.
Samo prestrezanje sončnih žarkov na površini Zemlje se zdi manj zahtevno. Pri tem je pomembna lega kolektorjev; usmerjeni naj bodo proti jugu ali jugovzhodu. Ponekod pa že uvajajo računalniško podprto prestrezanje sonca, kar omogoča veliko večjo izkoriščenost. Računalnik je programiran glede na dnevno in sezonsko gibanje Sonca in po tem obrača kolektor. Elektronsko krmiljenje je primernoza velikeogrevalne sisteme, medtem ko je za manjše ustreznejši sistem sledenja sonca s svetlobnimi senzorji, ki se odzivajo vsakokrat sproti brez vnaprejšnjega programa. Oba načina prestrezanja sonca s sledenjem sta vse prej kot poceni in zato nedostopna za najširši krog ljudi.
Ujeta sončna toplota greje stanovanja, sanitarno vodo, steklenjake, suši kmetijske pridelke in tako izpričuje svojo uporabnost. Do izraza pride najbolj v povezavi z drugimi načini ogrevanja, in to predvsem za nizkotemperaturne procese, to je za začetno segrevanje vode, saj je dokazano, da gre prav za to več kot polovico vse energije. Izpeljano na ta način, pomeni ogrevanje s soncem občuten prihranek.
Sončni ogrevalni sistem je bolj prihodnost kot sedanjost, čeprav razpolagajo nekatera toplejša območja že danes z velikimi prestrezalnimi površinami. Predstavljal naj bi svetlo pot rešitve pred dimom in odpadki, ki so nedvomno davek za vsakdanje ogrevalno udobje in energetsko lakoto, vendar je njegova uporabna vrednost določena z močjo in trajanjem sončnega sevanja, drago tehnologijo, nizkimi izkoristki in še bi se kaj našlo.
(Pripravil: L. M.)
Iz zgodovine Sevnice
ORKAN PRINESEL 17 LAČNIH LET
V Sevnici gotovo ni nikogar, ki bi imel na voljo | toliko gradiva o zgodovini Sevnice in okoliških | krajev, kot jih ima stari Sevničan Rudi Cimperšek. j Ogromno časa je porabil, ko je stikal po zaprašenih arhivih v Gradcu in na Dunaju. Cimperšek je zasledil v Janischevem Topografsko-statističnem leksikonu o Štajerski, izdanem v Gradcu leta 1885, | zelo zanimive podatke o življenju in podobi krajev | pred dobrim stoletjem. Besedilo je prevede! v | slovenščino, objavljamo nekaj zanimivejših ugoto- | vitev
V okolišu fare nahajamo nič manj kakor 15 podružničnih cerkva in kapelic, in sicer: sv. Florjan v trgu, poznogotska zgradba, grajska kapela sv. Jurija v Zg. Sevnici, kapela svetega groba blizu trga, sv. Rok na Ar-tiškem vrhu, sv. Marija in sv. Ana, obe v Šmarju, sv. Marjeta na Pečju, sv. Ulrik na Zg. Brezovem, sv. Ivan na Sp. Brezovem, sv. Benedikt naZigerskem vrhu, sv. Neža v Zagradcu, sv. Marija v Grački gori, sv, Stefan v Vranju, sv. Lovrenc v Žabjeku in sv. Martin v Lamperčah.
ŠTIRINAJSTDNEVNA ZAŠČITA ZA UBEŽNIKE
Od poslopij v trgu je omembe vreden še grad Spodnja Sevnica. Občina trg Sevnica poseduje osnovni kompleks 18 oralov 900 klaftrov, fara pa osnovno posest 19 oralov 1100 klaftrov. V Sevnici so štirje splošni in živinski sejmi.
Sevnica mora biti že dolgo v posesti svobode in predpravice trga (verjetno od leta 1322) in le mnogi sovražni vpadi in več opustošenj s požari nosi krivdo, da se noben stari privilegij ni ohranil. Najstarejše pismo o svoboščinah datira iz leta 1513 in ga je izstavil nadškof Leonhard v Ptuju. Temu dokumentu je priložen izvleček o tržnih pravicah od prejšnjih nadškofov Leonharda in Sigmunda. Vsebina je v glavnem tale: Sodnik, ki ga imenuje ali nadškof sam ali njegov vicedom v Lipnici, mora skrbeti za dobrobit trga, Kdo «■ ni tržan, ne sme točiti vina in ne ribiti. Vsak, ki se zateče sem, uživa štirinajstdnevno zaščito. Ako tržan koga ubije, ga kaznujejo kakor občana mesta Ptuj in sorodniki umorjenega imajo pravico dobiti v last njegovo premoženje in se tu naseliti Podobne nove pravice je podelil tržanom nadškof Ernest iz Salzburga leta 1543, nadškof Johann Jakob 1561 in cesar Jožef I. na Dunaju leta 1706.
Sevnica (Lichtenwald), sodni okraj, krajevni okoliš p. kr. okraja Brežice, meji na zahodu z okrajem Laško, na severu z Laškim in Kozjim, na vzhodu s Kozjim in Brežicami; na jugu jo loči Sava od vojvodine Kranjske. Na severu’je zaščitena od visokega Bohorja in delno od vzhodnega kraka Lisce in ima na splošno prijazno južno lego. Iz opisanega gorovja priteče več potokov, kot so Dovsko, Blanca, Bukovca, Vranje, Sevnična, ir. * se kot še nekateri manj pomembni izlivajo v Savo.
Podnebje je že znatno milejše kakor v sosednih severnih in zahodnih okrajih, ozračje pa je čisto in zdravo. Vetrovi pihajo iz jugovzhoda: dežja in snega je obilo, vendar prevladuje suho vreme. Pogostne so zgodnja slana in močne nevihte in skoraj vsako leto jih obišče toča. Okraj obsega 2,4 milje ali 24.171 oralov v zaselkih Anže, Armeško, Blanca, Gorica, Sevnica, Rastez, Brestanica, Zabukovje, Senovo in Stolovnik, ki obsegajo 34 katastralnih občin. V teh je 1687 hiš z 9.704 prebivalci (4746 moških in 4958 žensk). Na vsako miljo pride 4.043 prebivalcev in na vsakega prebivalca okrog dva in pol orala zemlje. Tako je bilo po ljudskem štetju iz leta 1869.
OD ŠKODLJIVCEV JE POGOSTEN GAD
Poglavitno gorovje Bohor in vzhodni krak Lisce so iz alpskega apnenca. Ta sega tudi do Brestanice. Ostale formacije so pretežno terciarne. Rodovitna polja so bogata s humusom, na splošno bolj ilovnata, v hribih tudi peščena. Med gozdnim drevjem prevladuje bukev. V višjih hribovitih legah rastejo tudi iglavci. Vsa navadna žita uspevajo dobro, vino je v posameznih okoliših, zlasti v Podvrhu, odlično. Sadja pridelajo mnogo in dobrega in ga stiskajo tudi v jabolčnik. Od škodljivcev nahajamo včasih v Savi vidre, gad je pogosten v sončnih, peščenih hribih. Običajne domače živali nimajo nobenih posebnosti.
Ljudje niso posebno krepki. Celo duševno so manj razviti kakor ostali Slovenci, četudi imajo druge njihove lastnosti. Izobrazba je še razmeroma na nizki stopnji, vendar je telesna manjvrednost in bebavost zelo redka, kretenizma pa sploh ni. Slovenski jezik prehaja tu v krajnsko narečje. Ni bistvenih razlik s sosednimi okraji v oblačenju, stanovanjih, prehrani,
0>
običajih in življenjskih navadah. Med boleznimi prevladujejo v tem okolišu, zlasti v hribih, prehladne. Večkrat sta se pojavila griža in legar (tifus, op.p ), prva najmočneje 1824, 1828 in 1856, drugi pa 1824,1827 in 1856. Oslovski kašelj je razsajal 1824 in črne koze leta 1827. Kljub temu je smrtnost majhna. Dobrodelnih ustanov ni nobenih. Zdravstveno osebje obsega le 3 padarje (eden v Sevnici, dva v Brestanici) in dve babici.
Osnovni šolski pouk se izvaja v 4 ljudskih šolah, in sicer v Sevnici, Blanci, Zabukovju in Brestanici. Versko skrb izvajajo fare Sevnica, Brestanica in Zabukovje, ki so vključene v dekanat Videm. Del občine Podgorje spada v faro Razbor, okraj Laško.
ŽIVAHEN PROMET Z LADJAMI
Med prometnimi sredstvi je pomembna reka Sava, v novejšem času pa zavzema železnica Zidani most — Sisek veliko vlogo v blagovnem transportu, ki ga je prej opravljala daljnim odjemalcem edino Sava. Na Savi je še vedno živahen promet z ladjami in splavi. Prve prevažajo žito in vino, železo, apno, premog, laneno in repično seme, usnje in gradbeni les za ladje, zadnji pa apno, čreslovino, lončene izdelke, žagovino, kolomaz itd.
Železnica Zidani most — Sisek vstopa v okoliš v občini Ledina nasproti Gomile, seka občine Šmarje, Sevnica, Brezovo, Blanca, Klaoje, Rožno, Leskovec, Brestanico in zapusti okoliš kar pri zadnjih trških predelih. V celoti poteka železnica blizu reke; razen nekaj lepih opornih zidov in mostov nima posebnih gradbenih objektov. Postaji sta vSevnici in Brestanici. Postajna poslopja in čuvajnice so zidani v prikupnem švicarskem slogu. Deželnih cest okoliš nima. Poleg »poštne ceste«, ki se vije ob železnici, so še cesta Brestanica — Koprivnica in nekaj malo pomembnih občinskih cest.
Sevnica, nemško Lichtenvvald, krajevna in katastral-na občina enako imenovanega sodnega okraja, obsega kot krajevna občina katastralneobčinetrg Sevnica, Ledina, Šmarje, Metni vrh in Zurkov dol s 4.116 orali, 379 hišami in 2.009 prebivalci (950 moških in 1.059 žensk). Katastralna občina trg Sevnica ima654 oralov, 122 hiš in 670 prebivalcev, tik ob Savi, na vznožju grajskega hriba, ki se na njegovem skalnatem vrhu razprostira sijajen grad Zgornja Sevnica. Skozi trg, ki ima prostoren tržni prostor in lepe novozgrajene hiše, teče poštna cesta, med trgom in reko pa železniška proga. S Kranjsko je čez reko zveza z brodom. Od severa teče skozi trg Drožanjski potok in se izliva v Savo. V Sevnici je sedež okrajnega sodišča, davkarije, zastopstvo okraja, okrajnega šolskega sveta, notarja, civilnega inženirja, padarja, poštnega urada, žan-darmerijske postaje in podružnice poljedelskega društva. Tukajšnja ljudska šola je trirazredna mešana šola in ima lično novo poslopje.
Fara sv. Miklavža v Sevnici spada pod dekanat Videm, patron pa ji je versko gospostvo v Straži. Ima 3270 faranov iz občin Sevnica, Ledina, Šmarje, Zurkov dol, Metni vrh, Zigerski vrh, Brezovo in Podvrh. Farna cerkev je pogorela leta 1854, obnovili pa so jo leta 1862. Da je zelo stara in daje bila v različnih obdobjih predelana, dokazuje kapelica z ostanki gotskih oblik. V njej je nagrobnik in na njem v polizbokli obliki razpelo; pod njim levo je ženska in desno moški pri molitvi. Napis: Plemeniti graščak Osvvald Gerlacher, ki je v bogu preminil 2. junija 1575, in Doroteja roj. Semelrokova, njegovažena, umrla25. marca1579,sta tu pokopana, bog jima bodi milostljiv. Ad perpetuam memoriam soceri sui loes. Consilii civis labacens. F. fecit anno 1579. Na drugem monumentu nahajamo voz s krilato roko. Napis je popolnoma zabrisan. Nad glavnim vhodom je bila prej letnica 1868, ki verjetno govori o povečanju.
POŽARI IN DRUGE UJME
Sevnico so večkrat pustošili požari. Največji je bil ponoči 5. marca 1763, ko je po neprevidnosti krojačeve žene zgorel trg do tal razen obeh cerkva in treh hiš. Podobna nesreča je grozila v noči 11. avgusta 1812, a se je posrečilo z energičnim gašenjem omejiti požar le na dve gospodarstvi. Drugo grozno elementarno opustošenje je pahnilo 26. junija 1801 stotino ljudi v bedo. Kmalu po poldnevu so se privlekli čez gorovje težki oblaki in njih svetla sivina je oznanjevala bližajočo se nesrečo. Ob pol štirih je pridivjal grozen orkan in kmalu nato je padala toča. Toča v debelini laških orehov je prekrila njive in vinograde do gležnjev visoko dve uri hoda daleč naokoli. Posestvo gospodstev Zgor. in Spod. Sevnice z vso okolico je bilo tako opustošeno, da si še v 17 letih ni opomoglo do stanja pred tem neurjem. Poleg drugega je taorkan pohabil tri delavce in ubil 20-letnega dekleta. V gradu Zgor. Sevnica je razbilo vse šipe in odneslo streho iz dveh ogelnih stolpov ter iz gospodarskega poslopja. Pri tem sta bila dva človeka smrtno ranjena.
V istem letu so se nastanili v Sevnici in okolici vojaki, in sicer en regiment, naklonjen francoski kraljevi armadi, pod poveljstvom princa de Conde. To je bil tako imenovani nemški infanterijski polk polkovnika Du-randa, ki je imel tukaj stan od 2. februarja do 7. maja 1801. Johann Michael Fischer, star 22 let, po rodu iz Malterdingenna pri Freiburgu, Baden, seržant pri četi pl. Cherissyja, je zakrivil tukaj uboj in je bil po procesu v Sevnici vpričo vsega polka dne 12. marca 1801 ustreljen.
Po sklenitvi dunajskega miru se je naselilo tu 110 mož 7. francoskega dragonskega polka pod poveljstvom polkovnega poročnika Du Waina 5. decembra 1809, zapustili pa so ta kraj spet 13. januarja 1810. Veliko škodo je utrpela Sevnica zaradi zapore meje, ki jo je določila mirovna pogodba. Vse kupčije so bile onemogočene in več sto ljudi je izgubilo eksistenco. Omeniti moramo še zadnji veliki požar na binkoštno nedeljo 4. junija 1854, ko je zgorel skoraj ves trg s cerkvijo vred. Sevnica pa si je kmalu opomogla in je dobila z železnico možnost spraviti svoje produkte čimprej v denar.
Pripravil: P. P.
Iz KS Osilnica
NASUTI CESTO — Cesto Mirto-viči—Žaga bodo nasuli ponekod za 1 m. Tako je Kolpa ne bo več poplavljala.
ZAJETJE V PADOVEM — Vodovodno zajetje v Padovem bo po predračunu Hydrovoda veljalo 10 milijonov dinarjev. Računajo tudi na udeležbo krajanov v prostovoljnem delu, da bo ceneje. Graditi so že začeli.
PROSTORE ZA ŠOLO — V okviru razprav o razvoju šolstva v občini Kočevje
so Osilničani predlagali, naj bi pri njih za potrebe šole nadzidali sedanjo pošto, saj bi bito to najcenejše.
KONČNO TUDI MLADINA — V obratu Tekstilane v Osilnici delajo pred-vsem starejše ženske. Pred kratkim pa so prvič zaposlili tudi tri mlada dekleta, se pravi, da se končno obrat le pomlajuje.
CESTA ZA DAN REPUBLIKE — Osilničani so pričakovali, da bo cestni odsek medrepubliške ceste Zamost—Mirto-viči odprt za praznik občine Kočevje. Nekatera dela pa so začeli izvajati šele tri mesece kasneje, kot je bilo prvotno predvideno, graditeljem pa je nagajal še dež. Tako bo tovoritev ceste za dan republike.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo DO Varnost, Cestno podjetje tozd Gradnja, Novoteks — priprava, črmošniške žene, Murnovim, Stanetovim sodelavcem iz Nemčije, pevcem iz Stopič ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
r 			
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi moje žene in matere
		MARIJE
		LAKNER
		
		iz Šentjer neja
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojno tako številno pospremili na njeni zadnji poti.		
Žalujoči: mož Martin, sin Matija z družino in sorodniki		
ZAHVALA
Ob izgubi našega
VINKA
VOGLARJA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Francka, sinova Andrej in Zdravko z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube majči
FRANCKE PUNGERČAR
Cankarjeva 33, Novo mesto
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, ki gaje tako ljubila, vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala pevskemu zboru upokojencev Novo mesto ter pevovodkinji in predstavniki^ZB Novo mesto za poslovilne besede. Vsem, ki ste jo imeli radi in z nami sočustvovali, še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA ZAKRAJŠKA
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim kolektivom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravnici dr. Bojani Lebar. Iskrena hvala sosedu za tople besede slovesa, predstavnikom ZB Mirna in GD Mirna za besede ob odprtem grobu, kot tudi mirenskim pevcem, gasilcem in občinskemu pihalnemu orkestru. Vsem, ki ste pokojnega imeli radi in z nami sočustvovali, še enkrat najlepša hvala!
Vsi njegovi Mirna, september 1987
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
AMALIJE
ZORE
iz Stana pri Mimi
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi DO IMV-TOZD TO Mirna in gospodu župniku za opravljeni obred. VSem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Že leto dni je zdaj minilo, od kar življenje ti je ugasnilo, pri nas veselja več ni, odkar tebe ati, med nami ni.
V SPOMIN
ANTONU
IVANETIČU
iz Kota 29 pri Semiču
4. oktobra mineva žalostno leto, odkar si tiho in brez slovesa odšel od nas. Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, vendar bo v naših srcih spomin nate vedno živ in bo ostal del našega življenja.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
FRANC METELKO
iz Čudnega sela 4
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, ZZB NOV, godbi in gospodu kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC HUDOKLIN
z Apnenika 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za vso pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Prav tako se toplo zahvaljujemo za pomoč njegovim sodelavcem, delavcem tozda Iskra Upori, šentjemejski godbi in obema govornikoma za poslovilne besede, Kartuziji Pleterje, VVO Drska II, 3.c razredu SŠGT, IMV Servis, Avtu Kočevju ter gospodu župniku in patru Cirilu za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje na grob.
Žalujoči: neutolažljiva žena Anica, sin Franci, hčerki Irena z možem Andrejem in Silva ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj v 54. letu starosti zapustil naš
JOŽE
NEMANIČ
z Božakovega 10 pri Metliki
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč, za izrečene sožalje in podaijeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, predvsem dr. Novakovi in dr. Jožetu Kramarju ter ostalemu osebju oddelka za intenzivno nego, duhovnikom za lepo opravljeni obred in cerkvenim pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti k Trem faram.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sineka in vnučka
PETRA KUNTARIČA
Slivje pri Podbočju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Še posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč dobrim sosedom, DO Transport Krško in DO Agrokombinat-TOZD Sadjarstvo za podaijeno cvetje. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti ter zasipali grob s cvetjem.
Neutolažljivi: ati, mamica, bratec Stanko, stari mami, stara očeta, tete, stric ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v komaj 54. letu vse prezgodaj zapustil ljubljeni sin in brat
IVAN HROVATIČ
z Iglenika 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Tonetu Juršiču, ZB Novo mesto ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mama in sestra Anica
DOLENJSKI LIST
JANEZ JURŠIČ
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, ded in brat
11 TEM TCnMII lf A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V ItIVI I tUNU VAO £MmlV|A PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
globtour	IZLETI	ZA	SKUPINE
tedenski koledar
Četrtek, 1. oktobra — Terezija Petek, 2. oktobra — Miran Sobota, 3. oktobra — Evald Nedelja, 4. oktobra — Frančišek Ponedeljek, 5. oktobra — Marcel Torek, 6. oktobra — Bruno Sreda, 7, oktobra — Dan topništva Četrtek, 8. oktobra — Branko
LUNINE MENE
7. oktobra ob 5.13 — ščip
kino
BREŽICE — 1. 10. ameriška komedija Mladi volkodlak. 2. in 3. 10. ameriški avanturistični film Dakota Haris. 4. in 5.10. ameriški znanstveno-fant. film Eksperiment Philadelphia. 6. in 7. 10. ameriški kriminalni film Zakrinkani morilec.
ČRNOMELJ: 1. 10. ameriška komedija Kronični samoubijaleo 2. in 4. 10. ameriški kriminalni film Življenja so vprašljiva. 4.10. (ob 17. uri) ameriška komedija Super fant. 6.10. ameriški
službo dobi
IŠČEM POTNIKA! Roletarstvo, Radi Bogomir, Slakova 7, Novo mesto. Tel. 24-005. (5075-SL-39)
Stanovalci vhoda Cesta Herojev 30 nujno potrebujejo čistilko. Ponudbe na tel. 25-876. (50377-SL-39)
TAKOJ zaposlim KV mizaija in priučenega mizaija za nedoločen čas. Samska soba zagotovljena. Kličite po 16. uri na tel. (061) 575-348, ali se osebno oglasite na naslov inž. Janez Runovc, MIZARSTVO, Titova 218 a, Ljubljana. (P36-4 MO)
NATAKARICO z znanjem kuhanja zaposli SELIČEV HRAM« Zidani most. Stanovanje preskrbljeno. Tel. (0601) 83-503. (50459-SL-39)
FANTJE IN DEKLETA POZOR! Mladim komunikativnim osebam nudimo honorarno zaposlitev z izredno visokim plačilom. Če imate proste vikende in lasten, prevoz, oddajte ponudbe s kratkim življenjepisom, pod šifro: 60 starih milijonov. (5014-SL-39)
ZAPOSLIMO KV natakarico in delavko za pomožna dela v kuhinji. Nastop službe takoj. Delovni čas v dveh izmenah. Stanovanja ni. GOSTILNA Peter Budič, Čatež, Brežice. (4985-SL-39) SPOSOBNO LIKARICO za kemično čistilnico v Novem mestu takoj zaposlim. Prijave pod šifro »DOBRO PLAČILO« (5013-SL-39)
stanovanja
NUJNO POTREBUJEM samsko stanovanje ali garsonjero. Tel. (068) 26-898. (5104-ST-39)
SAMSKI MOŠKI srednjih let išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu in okolici. Ponudbe pod šifro UGODNO«. (4788-ST-35) ZAMENJAM trisobno stanovanje v krškem za podobno v Novem mestu. Tel. 21-826, int. 450, dopoldne. (5084-ST-39) MLADA ZAKONCA čimprej najameta stanovanje ali manjšo hišo v Novem mestu ali okolici. Tel. 22-143. (4980-ST-39)
DEKLE nujno išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Tel. 23-769 od 6.30 do 14.30. (5140-ST-39)
motorna vozila
Z 750, letnik 1976, registrirano, prodam. Anžlovar, tel. 44-226, dopoldan. (5025-MV-39)
Z 750, letnik 84-november, dobro ohranjeno, prodam. Franci Saje, Lipovec 9, Semič. (5026-MV-39)
AVTOMATIK v odličnem sanju letnik 1986/87, ugodno prodam. Tel. 24-
Ijubezenski film Biti zaljubljen. 8. 10. ameriški avanturistični film Dragulj iz Nila.
KRŠKO: 1. 10. francosko-nemška drama Swanova ljubezen. 2. 10. (ob 21.30) ameriški erotični film Newyor-ške noči. 3. in 4.10. (ob 18. uri) ameriška komedija Policaj iz Severly Hillsa. 3. in 4. 10. (20.) ameriški kriminalni film Marfijev zakon. 5. 10. domači film Splav meduze. 6. 10. (17. risanke) ob 20. uri ameriški triler FX-umor s trikom. 7. 10. (17.) ameriški avanturistični film Dragulj iz Nila, in (ob 20.) gledališče Kradem, kradeš... 8. 10. ameri-ško-novozelandski film Ne dam svoje hčerke.
SEVNICA: 1. in 2.10. film Zmajeva igra smrti — II. 3. in 4. 10. italijanski film Pirana II. 8. in 9.10. ameriška komedija Policijska patrola.
TREBNJE: 3. in 4. 10. ameriški spektakel Ženska sokol.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 1. 10. ameriški akcijski film FX-umor s trikom. Od 2. do 4. 10. ameriški akcijski film Ameriška Ninja. 5. 10. gledališče Celje — Ščuka, da te kap (Tone Partljič).
335. (5021-MV-39)
YAMAHO, letnik 87, husqvamo, letnik 85, oba sta 250 ccm in za motocross, ter hondo CBX 550 F 2, letnik 86, nujno prodam. Boris Prah, Krška vas 40. (P39-6 MO)
Zastavo 101 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 58-638 vsak dan po 14. uri. (5086-MV-39)
R 4 TLS, letnik 84, prodam za 275 SM. Ilar, Mala Cikava 6. (5085-MV-39) ZASTAVO 850, letnik 82, ugodno prodam. Tel. (068) 84-188. (5089-MV-39)
126 P, vozen, v celoti ali po delih prodam. Daniel Kolan, Gregorčičeva 17, Brežice. (4969-MV-39)
Z 850, letnik 1981, in Z 750, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 40-285. (4979-MV-39)
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Kos, Straža 7, Šentrupert, tel. (068) 40-227. (4979-MV-39)
APN 6, letnik 1986, prodam za 45 SM. Potov vrh 10. (4986-MV-39)
MOTOR ETZ 250 prodam. Darko Rudman, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto. (4987-MV-39)
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za manjši avto. Nad mlini 57, Novo mesto. (4991-MV-39) 126 P, obnovljen, neregistriran prodam. Tel. 26-678 dopoldne. (4994-MV-39)
OPEL KADETT, starejši letnik, prodam. Ignac Majzelj, Vel. Malence 6, Krška vas. (4995-MV-39)
SPAČKA, letnik 1975, in jeto WV 1980 prodam. Tel. 56-329 popoldne. (4996-MV-39)
LADO 1300, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 82-647 od 16. ure dalje. (4998-MV-39)
ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 19.000 km, prodam. Tel. (068) 33-578. (4999-MC-39)
OPEL MANTA, letnik 1970, ugodno prodam. Tel. (068) 72-915. (4999-MV-39)
GOLF DIESEL, 1/85, bele barve, četvero vrat, 20.000 km, lepo ohranjen, prodam za 7,6 M. Tel. 42-436. (5000-MV-39)
RENAULT 9 GTD nujno prodam. Tel. 58-315. (5001-MV-39)
ZASTAVO 101 confort, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 71-813 popoldne. (P39-3MO)
JAWO 350, letnik 1984 (5000 km), prodam ali zamenjam za malo rabljen BT 50. Tel. (0601) 81-916. (P39-2MO!
KADETT, letnik 75 in 67, prodam po delih. Naslov v upravi lista. (5088-MV-39)
TOMOS avtomatik, letnik 85, prodam. Tel. 25-898 dopoldan. (5015-MV-39)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITEL JI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, KršKp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dol ‘ '	'
Predsednik: Nace!
njskega lista je organ upravljanja tozda, tamcar.
ASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 2. polletje7.000din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga vajuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 6.000 din, na prvi ali zadnji strani 12.000 din; za razpise, licitacije ipd. 6.500 din. Mali oglas do deset besed 3.000 din, vsaka nadaljnja beseda 300 din.
NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DIANO, registrirano do avgusta 1988, prodam. Jeke, Cesta herojev 37, Novo mesto. (5004-MV-39)
MOTOR M-14, star štiri leta, prevoženih 100 km, prodam. Boštjan Tomažič, Sadinja vas 4 a Semič. (5007-MV-39)
125 P, letnik 1975, registriran do 24. oktobra 1987, prodam ali zamenjam. Franc Koželj, Ljubljanska 20, tel. 26-363. (5008-MV-39)
126 P prodam za 60 M. Tel. 24-140. (ček)
LADO 1500, letnik 80,30000 km, registrirano do sept. 88, prodam. Janko Babič, Velika vasa 25, Leskovec, tel. 1. (pol-MV-38)
ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 30 000 km, prodam. Tel. 22-022. (5033-MV-39)
Zastavo 1300, letnik 1977, in lado karavan 1200, letnik 1976, prodam. Dol. Straža 116. (5035-MV-39)
R 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 15 000 km, prodam. Perše, Družinska vas 96, Šmarješke Toplice. (5092-MV-39)
125 P, letnik 1977, obnovljen, prodam. Tel. 85-039. (5091-MV-39)
Z 101, letnik 1976, obnovljeno, registrirano do marca 1988, prodam. Nosan, Ratež 56, Brusnice. (5038-MV-39)
GD OREHOVICA prodaja kombi 1600 IM V, kasonar, prevoženih 20000 km. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Informacije: Bife Novak. (5040-MV-39)
Z 750, letnik 82, prodam. Tel. 27-947. (5042-MV-39)
FIAT 850, dobro ohranjen, prodam. Ivanja vas 8, Mirna peč. (5045-MV-39) Z128, staro 6 mesecev, prodam. Brdar, Birčna vas 66. (5046-MV-39)
LADO 1200, letnik 77, prodam. Tel. 47-081 po 15. uri. (5101-MV-39)
Z 750, letnik 80, prodam. Tel. 47-138. (5101-MV-39)
ZASTAVO 128, letnik 1986, dodatno opremljeno, prodam. Tel. 74-643. (5099-MV-39)
Z 750 LE, letnik 1981, prodam. Zvonko Ban, Vel. Brusnice 71. (5096-MV-39) ŠKODO 1973, neregistrirano, prodam ali zamenjam za fiat 126, zastavo 101, 1980 prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Višček, Stara gora 5 pri Mimi. (5050-MV-39)
MZ 250 TS poceni prodam. Milčinov-ič, Grič 6, Kostanjevica. (5103-MV-39) R 4 GTL, letnik 1984, ter zastavo 750 SCL, letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. Bašelj Smaiješke Toplice 62. (5095-MV-39)
AUDI 80 LS in novo 96-basno harmoniko prodam. Tel. 85-404. (5107-MV-39)
MOTOR APN 6, letnik 1985-okto-ber, prodam. Brod 56 c, tel. 26-574, popoldan. (5094-MV-39)
Z 101 GTL 55, letnik 84, prodam. Marija Šiško, Mali Slatnik, Novo mesto. (5093-MV-39)
R 4, letnik 1979, registrirano do septembra 1988, ugodno prodam. Tel. 24-871. (5047-MV-39)
OPEL kadett C, letnik 1975, in opel askono 1200, letnik 1975, prodam. Tel. 58-382 popoldan. (5051-MV-39)
LADO 1500, letnik 79, ugodno prodam. Tel. 58-365, popoldan. (5109-MV-39)
LADO 1200, letnik 83, 23 000 km, proddam. Tel. 26-585 popoldan (5052-MV-39)
R 4 GTL, oktober 1983, prevoženih 16 000 km, prodam. Tel. 21-754 popoldan. (4960-MV-39)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 27-287 popoldan. (P39-12 MO)
AVTOMATIK a 3 ML, letnik 86, ugodno prodam. Matkovič, Dol. Toplice 137. (5057-MV-39)
AUDI 106 GL 5 E, letnik 1977, in R 4 GTL, star 9 mesecev, prodam. Tel. 26-647 popoldan. (5059-MV-39)
R 9 GTL, letnik 1983, prodam ali menjam za cenejši avto. Tel. 85-131. (5059-MV-39)
ZASTAVO 758, letnik 1977, prodam. Judež, Gor. Vrhpolje 45, Šentjernej. (5060-MV-39)
ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1976, ladijski pod 60 mJ in motor 14 m Tomos prodam. Tel. 65-409. (5062-MV-39)
126 P, letnik 1979, Tomos avtomatik ML 3, star 6 mesecev, cirkular UM- lis priključki, star 2 leti, malo rabljen, in poni kolo prodam. Tel. 23-578, po 16 uri. (5063-MV-39)
ZASTAVO 101 prodam. Tel. 58-494, popoldan. (507 l-MV-39)
JUGO 45 A, letnik 86, prodam. Anica Lekše, Groblje 13, Šentjernej, tel. 42-234. (5070-MV-39)
CITROEN GA, letnik 81, ugodno prodam. Dole 12, Suhor. (511 l-MV-39) LADO 1300^ letnik 1984, prodam. Miroslav Uvčič, Župančičeva 6, Metlika, tel. 58-490. (5073-MV-39)
JUGO 45 lux, letnik 1985 — julij, prodam. Kikelj, Srebrniče 17, Novo mesto, tel. 26-667, popoldan. (5113-MV-39) ŠKODO 120 LS , letnik 80, prodam za 150 SM. Roka 84, Vinji vrh. (5074-MV-39)
ZASTAVO 850, letnik 83, prodam. Tel. 27-321, popoldan. (5072-MV-39)
Z 750, letnik 1977, prodam. Tel. 84-772. (5076-MV-39)
ZASTAVO 750 LE, december 82, motorno žago husquamo 650, novo, in partner 440, malo rabljen, ter jermenico za traktor univerzal 445 prodam. Tel. 71-801. (5079-MV-39)
LADO 1600, letnik 1980, garažirano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 57-337. (P39-13 MO)
ZASTAVO 101 lux, letnik 1977, prodam. Ražen, Kristanova 5, Novo mesto. Tel. 24-971, popoldan. (5080-MV-39) ZASTAVO 101, letnik 82, prodam. Bele, Dol. Lakovnice 9. (5038-MV-39) TOMOS avtomatik, kakor nov, in vozen austin 1300 prodam. Prečna 50. (5082-MV-39)
Z 101 GTL, letnik 84, in barvni televizor Grundig, ekran 39, prodam. Tel. 49-117, po 16. uri. (5125-MV-39)
GOLF, letnik 78, obnovljen, ugodno prodam. Tel. 21-934. (5138-MV-39)
TAM 5000, kasonar, podaljšan paletni sistem, prodam ali menjam za manjše osebno vozilo. Piletič, Dol. Prekopa 19 a. (P39-20 MO)
R 4, letnik 1983, ugodno prodam. Počervina, Jurka vas 12. (5127-MV-39) Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. Zagorc, Dol. Brezovica 20, Šentjernej. (5128-MV-39)
Z 101 GT 55, letnik november 83, prodam. Peter Ratajc, Lukovek 5, tel. 44-654. (5129-MV-39)
FORD fiesto, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Tel. (068) 24-761. (5130-MV-39)
GOLF, diesel, letnik 83, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam za 530 SM. Tel. 43-748. (5132-MV-39) KADETT, letnik 78, prodam. Belokranjska 54 (Gotna vas), Novo mesto. (5133-MV-39)
126 P, letnik 1986, garažiran, prodam. Kramar, Mirna peč 15. (5122-MV-39)
R 4 GTL, star 3 leta, prodam. Tel. 21-157. (5134-MV-39)
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Vrhovšek, Dol. Stara vas 22, Šentjernej. (5135-MV-39)
Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 25-358. (5123-MV-39)
R 4, starejši letnik, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Mežnar, Verdun 15. (5120-MV-39)
Z101, letnik 1978, registriran do 1988, ugodno prodam. Paderšičeva 21, Novo mesto. (5118-MV-39)
R 4 GTL, letnik 84 in spačka ugodno prodam. Tel. 21-506. (Ček)
R 4, letnik 1979, in karoserijo za R 4 prodam. Tel. 24-309. (ček 115) ZASTAVO 750, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 27-292, popoldan. (5114-MV-39)
Z 101, letnik 82, prodam. Tel. (068) 24-761, popoldan. (P39-10 MO)
Z 750 LE, letnik december 81, prodam. Janez Suša, Cerovec 10, Trebelno. (5156-MV-39)
Z 101 GTL, letnik november 83, ugodno prodam. Tel. (068) 67-234. (P39-15-MO)
TALBOT horizon LS 1100, prvič registriran 1985, garažiran, metalik siv, ugodno prodam. Tel. (068) 71-776. (pol-MV-39)
Z101 confort, letnik 1981, menjam za jugo ali lado. Tel. (068) 52-044. (pol-MV-39)
BMW prodam ali menjam za manjši avto. Skalickyjeva 7, Novo mesto. (5141-MV-39)
ZASTAVO 750 LE, december 1984, 24.000 km, prodam. Tel. (068) 51-707. (pol-MV-39)
Zastavo 101 GTL 55, letnik 83, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 82-468. (pol-MV-39)
126 P, letnik 77/78, brezhiben, obnovljen, z dodatno opremo, prodam za 70 SM. Tel. 51-027. (pol-MV-39) ZASTAVO 101 confort, letnik 82, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 52-058. (P39-21-MO)
R 4, letnik 77, in notranje blatnike prodam. Tel. 26-775. (5147-MV-39)
Z 750, letnik 1975, registrirano do av-
fusta 1988, prodam. Selak, Adamičeva 1. (5148-MV-39)
GOLF D, letnik 85 (cena 680 SM), in R 4, letnik 79, registriran do maja 88, prodam po ugodni ceni. Tel. 72-446, od 17. do 22. ure. (5149-MV-39)
126 P, letnik 84, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 71-003. (5145-MV-39) Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 51-855. (5144-MV-39)
Z 1300, registrirano do julija 1988, letnik 1977, prodam. Tel. (0601) 84-159. (515 l-MV-39)
KOMBI zastava AT, kasonar, letnik 1982, v dobrem stanju, in zastavo 850, letnik 1980, neregistrirano, prodam. Tel. (068) 89-232, od 18. do 20. ure. (5154-MV-39)
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Tel. 56-332. (5160-MV-39)
R 4 GTL, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 61-161. (5164-MV-39)
Z JUGO GX 11, staro 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Muslija Taraniš, Laze 18, Uršna sela. (5161-MV-39)
prodam
Prodam rezervoar za kurilno olje 2000 l. Tel. 27-$76. (P39-24-MO)
25 NOVIH ŠPIROVCEV, dolgih 7—9 m, prodam. Golobič, Daljni vrh 21, tel. 23-777. (5087-PR-39)
GUME TRAJAL 165-13, Sava 135-13, nerabljene, in motorno žago Mc Cul-loch, novo, ugodno prodam. Tel. 26-419. (5136-PR-39)
CISTERNO za gnojevko ugodno prodam. Ivanja vas 8, Mirna peč. (5045-PR-39)
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Rajer, Jordan kal 6, Mirna peč. (5044-PR-39)
KOMPLETNO manjšo kuhinjo in mešalec za beton prodam. Prečna 50. (5082-PR-39)
RABLJEN pralni stroj prodam. Tel. 27-738. (5081-PR-39)
PRVOVRSTNO BELO VINO prodam po ugodni ceni. Sromlje 40. (pol.PR-39)
OSTREŠJE, malo rabljeno (8x5 m), in les za brunarico prodam. Prodam tudi železni nosilec za most (201), dolžine 5 m, 4 komade. Slavko Juvančič, Vel. Podlog 68, Leskovec 68273. (5119-PR-39)
20 kosov novih salonitnih plošč 1 cm x 250 cm x 120 cm in osebno tovorno prikolico prodam. Tel. 25-630. (ček-PR-39) 14 m balkonske ograje in kuhinjski kot z mizo, vse dobro ohranjeno, prodam. Dol. Kamence 61, Novo mesto. (5102-PR-39)
PRODAM ali zamenjam elektromo-toija 16 in 5,5 KS za 10 KS in 126 P ter 14 TLS. Žužek, Vrh 10, 68231 Trebelno.
(5112-PR-39)
CEPLJENO GROZDJE prodam. Tel. 26-885, popoldne. (5121-PR-39) NOV COMODORE 64 in malo rabljen spektrum ZX 48 ugodno prodam. Tel. 27-377 popoldne. (5131-PR-39) ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. Krštinc, Zagrebška 15, tel. 26-679. (5124-PR-39)
COLOR TV panorama (74 cm), starejši, v odličnem stanju, prodam. Goved-nik, Gradac 135. (5153-PR-39) GROZDJE — modra frankinja, žametna črnina, prodam. Martin Kovačič, Gor. Vrhpolje, tel. 42-256. (5152-PR-39) PRAŠIČKA, težkega 45 kg, prodam. Tel. (068) 88-405. (5150-PR-39)
PEČ TAM STADLER, 35.000 kkal. rabljeno eno sezono, prodam za 30% ceneje. Tel. 22-551, Petrič. (P39-23-MO) RABLJENO SPALNICO LARA in rumeno zastavo 750 LE prodam. Tel. (068) 72-224. (5142-PR-39)
DOBRO OHRANJENO DIATONIČNO harmoniko prodam. Anton Brajar, Dol. Karteljevo 16, Novo mesto. (5039-PR-39)
PSA OVČARJA, ostrešje za hišo in več stolov prodam. Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič. (5055-PR-39)
GROZDJE (žametna črnina, frankinja), prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej. (5058-PR-39)
NOVEGA ELEKTRIČNEGA PASTIRJA Ris prodam. Tel. 25-847. (5061-PR-39)
NOVO STREŠNO OPEKO Strešnik, 2200 komadov, prodam. Tel. 42-022. (5065-PR-39)
HRASTOVO KAD, malo rabljeno (800 1), prodam. Naslov v upravi lista. (5067-PR-39)
GROZDJE na Trški gori prodam. Tel. 21-582 po 20. uri. (5068-PR-39)
TV GRUNDIG supercolor, ekran 63, daljinsko upravljanje, star 5 let, prodam za 39 milijonov. Jerebova 20, Novo mesto, tel. 21-398. (5064-PR-39)
PRALNI STROJ Gorenje (4 leta) prodam za 17 SM, pomivalni stroj Candy (5 let) za 17 SM, oba skupaj za 30 SM. Prodam tudi na obroke. Stokanovič, Jerebova 20, Novo mesto, tel. 21-398. (5064-PR-39)
STROJ za žaganje drv (samohodni) prodam. Tel. 84-597. (5077-PR-39)
KAMERO + projektor za 8-milimetr-ski film, ojačevalec AKAI 2 x 40 W, zvočnike Gorenje 2 x 60 W, ojačevalec z radiom Ei 2 x 80 W in zvočnike 2 x 120 W prodam. Boris Prah, 68262 Krška vas 40. (P39-6 MO)
HRASTOVO SPALNICO z mostom, staro dve leti, poceni prodam. Tel. 23-979. (5003-PR-39)
ŠTEDILNIK, otroško posteljico, stajico in ležalnik prodam. Tel. 26-805. (5002-PR-39)
DNEVNO SOBO prodam. Tel. 24-093 popoldne. (5090-PR-39
PRODAM manjši krov. Tel. 72-772. (501 l-PR-39)
KOZOLEC toplar prodam. Cena po dogovoru. Sandi Trotar, Skrovnik 4, 68295 Tržišče. (ček-PR-39) CEPLJENO GROZDJE prodam. Tel. 85-044 zvečer. (5106-PR-39) SMUČARJI — novo Tomosovo vlečnico prodam. Pod Trško goro 38 ali po tel. 21-104 po 15. uri. (5105-PR-39) HARMONIKI MELODIJA B, Es, As in G, C, F prodam. Blaž Cetjak, Mrčna sela 10 a, Koprivnica pri Brestanici, tel. 79-665. (4995-PR-39)
NOV BETONSKI MEŠALEC z garancijo poceni prodam. Tel. 47-363. (pol. PR-39)
BARVNI TELEVIZOR Gorenje, spalnico, otroški voziček prodam. Tel. 21-970. (5097-PR-39)
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto (nosilnost 750 kg) prodam. Tel. 25-179 po 19. uri. (5098-PR-39) SKOBELNI STROJ debelinka, širine 20 cm, prodam. Tel. 44-268. (5030-PR-39)
KAD (700 1) prodam. Žnidaršič, Roje 14, Šentjernej. (503l-PR-39) OSTREŠJE HIŠE (16 x 9), plohe (hrast) kombi plošče ter zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dolenjske Toplice. (5100-PR-39)
GROZDJE (šmarnico) prodam. Rudi Kotar, Velika Loka 19. (5028-PR-39) LOVSKEGA PSA terierja, starega 6 mesecev, prodam. Tel. 27-112. (5036-PR-39)
HRASTOV SOD (700 1), prodam. Paderšičeva 7, Novo mesto. (4970-PR-39)
JUNCA, starega dve leti (zna delati), prodam. Jerič, Zaloviče 34, Šmarješke Toplice. (4973-PR-39) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in novo motorno žago Sach Dolmar prodam. Alojz Vene, Hrastulje 5 a, Škocjan. (4974-PR-39)
DVA FOTELJA in kotni fotelj prodam. Tel. 24-941 od 15. do 16. ure. (4977-PR-39)
KOSTANJEVO KAD (15001), skoraj novo, prodam za 280.000 din. Tel. 25-803 popoldne. (498l-PR-39)
10 litrov uvoženega parketnega laka in 24 členov Emo radiator ugodno prodam. Tel. 27-193. (4982-PR-39)
GLOBOK voziček za dvojčke prodam. Naslov v upravi lista. (4989-PR-39)
IZVENKRMNI MOTOR Tomos 4,5 s sklopko (kratka os) prodam. Tel. (068) 81-996 vsak dan po 15. uri. (P39-4 MO) DOBRO OHRANJEN vinski sod (14 hi), pecljar za grozdje in kombinirano kopalniško peč prodam! Tel. 61-880 do 14. ure. (4997-PR-39)
FASADNI PERLIT ugodno prodam. Ratajc, Rovišče 29, Studenec, tel. (068) 89-148. (pol. PR-39)
KOZOLEC DVOJNIK (15 x 7) ter pod, šupo, vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista (P39-1 MO)
kmetijski stroji
ZETOR 4911, dobrovohranjen, pro-am. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan. (5069-KS-39)
ZETOR 42 KM, letnik 1977, prodam po zelo ugodni ceni. Zajc, Velike Poljane 9, Škocjan. (5056-KS-39)
PUHALNIK in 15 eolski gumi voz, prodam. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. (5041-KS-39)
PRODAM enobrazdni plug za TV, kosilnico Gorenje muta z dvema kosama dolžine 100 in 130 cm, dodatna železna kolesa, jarkar in škropilnico. Vse je rabljeno samo eno sezono. Tel. 89-124. (5009-KS-39)
TRAKTOR DOJC 18 KM, starejši, s hidravliko in kardansko osjo, vprežne grablje obračalnik in gnojnično električno črpalko, prodam. Krhin, Gradišče 4, 68310 Šentjernej. (4983-KS-39) TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 522 prodam. Tel. 84-722. (4975-KS-39) MOLZNI STROJ VITREKS, zelo malo rabljen, in lijak s podstavkom, nov, prodam. Jože Muhič, Juma vas 14, tel. 21-405 popoldne. (5146-KS-39) TRAKTOR FERGUSON 35 KM prodam. Rudi Pleterski, Zdole 22, Krško, tel. 77-391. (P39-22 MO)
TRAKTOR UNIVERZAL 550 DTC, hidravlični volan, prodam. V. Paka 19, 47272 Ribnik, tel. (068) 58-319. (5139-KS-39)
kupim
VEZANE PLOŠČE od IMV embalaže kupim. Tel. 42-436. (5000-KU-39) KUPIM ali vzamem v najem opažne plošče (Bosanke). Tel. 21-055, zjutrai-zvečer. (5143-KU-39)
posest
PARCELO za vinograd in vikend, okoli 30 a, v Orlah nad Sevnico, prodam. Tel. (068) 89-232. (5154-PO-39) Prodaja se Plavčeva hiša v Metliki. Tel. (068) 56-654. (P39-11-MO)
V centru Mirne peči prodam urejeno hišo, z vrtom in saražo. Ponudbe pod šifro: »NAJBOLJŠI PONUDNIK«. (5110-PO-39)
razno
Ker sem sam, iščem žensko, vdovo, upokojeno, od 55 do 60 let. Naslov v upravi lista. (5053-RA-39)
Iščemo varstvo za 15 mesečnega fantka na našem domu, z manjšo pomočjo v gospodinjstvu in sicer od 1. decembra 1987 dalje. Plačamo dobro. Informacije v dopoldanskem času na tel. 26-678. (4994-RA-39)
čestitke
Dragi teti FANI ZUPANČIČ iz Smo-lenje vasi želi za devetdeseti rojstni dan vse lepo in veliko zdravja družina Kastelic. (5012-ČS-39)
obvestila
Izgubljen je šop ključev z okroglin obeskom. Vrniti proti nagradi v uredništ vo (4993-OB-39)
ŽAGAM drva v Novem mestu in oko lici. Tel. 21-360. (5022-OB-39)
KOKOŠI prodajamo za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Pršina, Dol. Toplice 82, tel. (068) 65-203. (5034-PR-)
Vam je morda potrebno čiščenje ali zamenjava talnih (stenskih) oblog? Pokličite na telefon (068) 65-070,27«W3,65-530. Na željo vam preproge odpeljem in očiščene vmem v treh dneh. Se priporočam! Drago Saje, Dolenjske Toplice 192, Cviblje. (5016-OB-39)
SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje, po potrebi tudi montira, OBRTNA DELAVNICA DANE MIŽIGOJ, 68270 Krško, p.p. 26, tel. (068) 71-513. (P37-L5 MO)
ELEKTRIČNI BOJLER (80 1) prodam. Jamnik, Pristava, Šentjernej. (5024-PR-39)
SEDEŽNO GARNITURO, dvosed z raztegljivo zakonsko posteljo, kot in 3 fotelje, prodam za 45 SM. Tel. (068) 72-700. (4988-PR-39)
HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom Candy prodam. Tel. 25-037. (5029-PR-39)
HRASTOVE HLODE prodam. Fani Košak, Ul. talcev 2, Novo mesto. (5018-PR-39)
Darujte v sklad z(i drage medicinske instrumente pri OO RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144
Ko bi ljubezen govorila, solza mrtve obudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in
stric
SLAVKO BORSE
Pristava 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter tako številno udeležbo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom, bolnici v Novem mestu, IMV Novo mesto, LB Ljubljana, pleskarstvu Bobič, GD Mokro polje, LD Orehovica, g. kaplanu za lepo opravljeni obred, skratka vsem, ki ste nam denarno ali kakorkoli pomagali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mimi, sinova Mirko in Jože, mama, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, tast,
brat in stric
BLAŽ HABINC
iz Krškega
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem TCP Djuro Salaj Krško in Elektra Krško za izraze sožalja, za številne vence in lepo cvetje. Posebna zahvala gospodoma dekanu in kaplanu za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena Urška, sin Jože in hčerki Marija in Anica z družinami, sestri Ana in Pepca ter ostalo
sorodstvo
s«*	%
Ne jokajte za menoj, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
in stric
JOŽE PAVLAKOVIČ
z Zilj 20
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Zilje, KO ZB Vinica, govornikoma Alojzu Balkovcu in Ivanu Pavlakoviču ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Vinska trta že zori,
a tebe, draga mama, več med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu starosti je ugasnilo življenje dragi ženi, mami, babici in prababici
ANI BOJANC
>/
roj. Spetič
iz Gorenjega Karteljevega 18
Njena nenadna smrt nas je prizadela. V tej stiski so nam priskočili na pomoč sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci, ki so tudi poklonili šopke in vence ter pokojnico pospremili k večnemu počitku. Vsem iskrena hvala! Posebno zahvalo smo dolžni tov. Justinu Krajnčiču za poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred in DO Dinos za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
Žalujoči: vsi njeni
Delo, ljubezen, skrb in trpljenje, bilo, naš ate, je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON MRAVINC	,
Cerkvišče 6
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala KO ZB, GD Cerkvišče, rudniku Kanižarica, pevcem iz Gribelj, govornikom za poslovilne be-	t
sede, zdravstvenim celavcem ZD Črnomelj in bolnišnice Novo mesto, sosedom iz Vodnikove ulice v Črnomlju, sodelavcem Dolenjke Črnomelj in Novo mesto. Iskrena hvala župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Neža, sinovi z družinami ter sestra z družino
     "J
In čudno tuj postaja svet in tiho tare poslednja nada, ko navsezadnje se zaveš, da smrtna senca nate pada...
ZAHVALA
V 57. letu je prenehalo biti plemenito srce dobremu možu, očetu in bratu
JOŽETU ŠPENDALU
Loke 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo Rajku Krenu in prijatelju Robertu, obema govornikoma in pevcem. Hvala sodelavcem Tovarne zdravil Krka, tozdom Marketing, Zdravila in Izolacije, OOS DO Krka, učencem in razredničarki 5. a razreda OŠ Vavta vas za denarno pomoč, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Slavka, hči Irena, sin Joško, sestra Valčka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ANTON ROGINA
Dobliče 26, Črnomelj
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim vaščanom za nesebično pomoč, gospodu župniku za opravljeni obred in lepe poslovilne besede, gasilcem iz GD Dobliče in Maverlen, krajevni organizaciji ZB, govornikoma na domu in bo odprtem grobu, kakor tudi pevcem za ganljivo zapete pesmi. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj, ki so s požrtvovalnostjo lajšali pokojnikovo bolezen. Posebna zahvala tudi delovnim organizacijam Rudnik — Kanižarica, TOZD Belsad in DO Iskra Semič. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Kje si, ljuba mama,	r
kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?	ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se 9.9.1987 za vedno poslovili od naše ljube mame, stare mame, prababice, sestre, tete ter svakinje
JULIJANE ŠILC
roj. Hren,
iz Dolenje vasi pri Ribnici
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom Dolenje vasi, dr. Andolšku, Eli Gorše, DO Integral TOZD Stojna Kočevje, osnovni šoli — kolektivu Ribnica, pevskemu zboru Dolenja vas, vsem, ki so nam pisno ali ustno izrazili sožalje, obdarili našo mamo s cvetjem ter jo pospremili v njen zadnji dom. Iskrena hvala gospodu župniku za tople besede, s katerimi je opisal življenje naše mame. Prav vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Njeni: sinova in hčerke z družinami Dolenja vas, Nemška vas, Lipovec, Goriča vas
DVE IZ STARE CERKVE
SNEDENA BESEDA — Prebivalci Stare cerkve pri Kočevju trdijo, da jim je bilo celo po televiziji obljubljeno, da bo za občinski praznik 3. oktober odprta kanalizacija Stara cerkev—Slovenska vas—Breg—Kočevje. Iz te obljube pa ne bo nič. Če bo šlo po sreči, bo ta kanalizacija gotova šele spomladi, vendar ne, če jo bodo delali s sedanjim tempom.
ŠE ENA OBLJUBA — Tudi trgovina v Stari cerkvi je bila obljubljena, narejenega pa ni še nič. Pač, nekaj je le: vložene so vloge za lokacijo in še nekatera dovoljenja.
TURISTI NA GRMADI
VELIKE POLJANE — Dom na Grmadi, ki je last Turističnega društva Velike Poljane, je letos bolje obiskan. K temu je gotovo pripomogla tudi nova, pregledna in širša, 3 km dolga cesta od Velikih Poljan do Vrha. Prav zaradi nje pričakujejo, da bo število turistov še vedno naraščalo.
M.G-č
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
ZORANA PETKOVIČA
iz Gor. Straže 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO GORJANCI Straža, ZŠAM, ZRVS, društvu pravnikov, krajevni skupnosti, godbi iz Straže, pevcem, govornikom za poslovilne besede, sodelavcem IMV kadrovsko-pravni sektor, IMV—TOZD Commerce, Novoteks TOZD Trgovina, ZSMS Novo mesto. Nadalje se zahvaljujemo RMK, ŽELEZARNA ZENICA, ZPP Zenica, sodelavcem Savremene lshrane Zenica, šoli IVAN GORAN KOVAČIČ Zenica. Prijateljem iz Nove Gorica, Zagreba, Beograda, Hercegnovega, in Sarajeva za izražena sožalja iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni višji medicinski sestri ERNI GRUDEN za vse, kar je v teh dneh storila za nas.
Žena Metka, sinova Andrej in Boris, družine Aš in Petkovič
Prerano zapustil si nas, srcu zadal bolečino, ki ne zaceli je čas.
Nisi utegnil se posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj zadnji korak.
ZAHVALA
V 30. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, stric in vnuk
STANE MIKLIČ
iz Roj pri Trebnjem
se zanvaijujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in ostalem osebju kirurgije (intenzivni oddelek) Splošne bolnišnice Novo mesto, tov. Ferkolju za nesebično pomoč, kolektivom Ljubljanske mlekarne in TOZD Trebnje, HP Kolinska TOZD Mirna, kZ Trebnje, skupščini občine Trebnje, IMV Novo mesto — nabava AC, učencem 3.b SSGT Novo mesto, gasilskemu društvu Štatemberk, Trebleno, Velika Strmica, Mokronog, Hmelčič; godbi iz Trebnjega, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke in govornikom tov. Videčniku, tov. Metelku, tov. Žagaiju in vsem zbiralnicam mleka. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Brigita, hčeri Teja, Maja, sin Bojan, mami, ati, sestre Zdenka in Vlasta z družinama in
Vesna ter ostalo sorodstvo
EMA STRUMBELJ
J
j
J
2
0
'0 0
'0 0
\
\
0 0 0
1
I 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
\
0 0 0
«%%%%%%%%%*%%%%%*%%%%%%*
Živeti s knjigo in za knjigo je poseben čar, kot poklic pa ne posebno cenjen. Tako vsaj lahko sodimo po pozornosti, ki jo naša družba posveča razvoju knjižničarstva, po tem, koliko mu za to daje in kakšen položaj imajo v njej ljudje, ki se s tem ukvarjajo. Pa vendar je dobro organizirana in materialno dobro podprta knjižnična mreža z dobrimi strokovnimi kadri in modernimi metodami tista, ki razširja bralne navade ljudi, jim širi obzorja in omogoča dostop do znanja, ki bi si ga sicer le s težavo in za drage denarje našli Z drugimi besedami, dobra knjižnica omogoča vsem ljudem enak dostop do znanja.
Pri nas je, žal, organizacija knjižničarstva še vedno odvisna od osebne zagnanosti posameznikov in njihove sposobnosti, da za svoje delo vzbudijo zanimanje okolja. Ena takih je tudi Ema Štrumbelj, voditeljica knjižnice v Kočevju. Ko sva se srečale v tesnih prostorih knjižnice, je Ema le nerada spregovorila o sebi Govorila je predvsem o kadrih, o novih prostorih, ki so nujno potrebni, o delu in načrtih. »Zasluge za uspešno delo knjižnice v Kočevju ima ves kolektiv,« je skromno poudarila. »Trenutno nas je pet zaposlnih, knjižnico pa imamo odprto šest dni v tednu: trikrat dopoldne, trikrat popoldne. Že od leta 1964 delujemo po sistemu prostega pristopa. Sedaj imamo že blizu 40 tisoč enot knjižnega fon-
da, sodelujemo s 26 organizacijami in skupnostmi ter imamo potujočo knjižnico s tremi izposoje-vališčL Rednih bralcev imamo približno 3.500, vpisanih pa veliko več. Zelo velik je obisk v naši čitalnici, kjer občasno prirejamo tudi predstavitve novih slovenskih knjižnih del, na katerih sodelujejo tudi njihovi avtorji, ter umetniške razstave. Za otroke organiziramo ure pravljic, izposojamo pa tudi muzikalije, zaenkrat le resno glasbo, ter jezikovne tečaje. Če bomo dobili prostore v stari gimnaziji in zaposlili še nekaj strokovnih moči, bomo dejavnost še bolj razširili, seveda pa je tu vmes še velik če. Lokacija stare gimnazije je idealna, vendar bi morali ustrezno adaptirati prostore, skupaj pa je odvisno od tega, kako bo uspel referendum za samoprispevek.«
Med množico podatkov o delu knjižnice, njeni rasti in načrtih ni moč prezreti, da je s to rastjo tesno povezano tudi ime Eme Štrumbelj. V knjižnici je zaposlena že petindvajset let. Tudi ona pa je kot mnogo drugih prebivalcev Kočevja prišla sem od drugod Rojena je v številni kmečki družini v Prekmurju: »Osem otrok nas je bilo doma, zato smo morali hitro od doma in se znajti, kot smo vedeli in znali Po osnovni šoli sem šla k sestri v Kočevje in tukaj končala gimnazijo. Po gimnaziji sem dobila štipendijo za knjižničarstvo, vendar tega študija na pedagoški akademiji takrat še ni bilo, zato sem študirala zgodovino in zemljepis. Ko sem se po študiju v knjižnici zaposlila,: ti študirala še ob delu in opravila strokovni izpit«
Ko je prišla Ema v knjižnico, se je knjižnica pričela razvijati To je predvsem tudi njena zasluga, saj o tem priča Čopova diploma, najvišje republiško knjižničarsko priznanje, ki ga je prejela leta 1977. Knjižnica je leta 1978 dobila srebrno plaketo mesta Kočevje, letos ob občinskem prazniku pa še javno priznanje. To je vsekakor laskavo za tako majhen kolektiv, pa tudi za voditeljico Emo Štrumbelj.
T. JAKŠE
Naj se začne!
Izkupiček prireditve »Naj se enkrat začne!« namenjen cerkvi sv. Duha
ČRNOMELJ — Glasbena mladina Bele krajine je pripravila v Črnomlju prireditev z naslovom Naj se enkrat začne. Ob 500-letnici cerkvice sv. Duha, ki je Črnomaljcem prej v sramoto kot v ponos, je bila v njej najprej razstava domačih likovnih ustvarjalcev, zatem pa je bil na tržnici še koncert črnomaljskih glasbenikov. Z vstopnino so zbrali 137 tisočakov, ki sojih namenili popravilu cerkvice, ki se lahko vsak čas sesiplje v prah in pepel, če ne bo nihče pričel z obnovitvenimi deli. V knjigi
PROPADAJOČA CERKEV — Cerkvica sv. Duha sredi Črnomlja že dalj časa neustavljivo propada.
vtisov — bila je odprta v času razstave — je moč prebrati tudi tole:
»Naj se enkrat začne! In naj ne ugasne že v svojem spočetju. Mislim, da nas mnogo Črnomaljcev čaka takega prostora že vsaj dvajset let (morebiti tudi več). Navdušen nad lepoto cerkvice. Tragedija bo nepopravljiva.«
Zdaj so na potezi drugi »faktorji«.
T. G.
ZMAGAL TKALEC
KOČEVJE — Ribiška družina Kočevje že nekaj let vsako jesen organizira na Rudniškem jezeru tekmovanje za najtežjo ribo. Na letošnjem, ki je bilo 26. septembra, je zmagal Tkalec, drugi je bil Pajk, tretji Mihelič, četrti pa lanski zmagovalec Sušnik. Tekmovalo je 22 ribičev. Tekmovanje je oviralo slabo in vihamo vreme.
Skupini Kres zlata plaketa v Italiji
S festivala v Trentu
NOVO MESTO — Folklorna skupina Kres je nastopala od 18. do 20. septembra na mednarodnem festivalu izvirnih in reproduktivnih folklornih skupin v italijanskem Trentu in si z najboljšim nastopom v svoji kategoriji prislužila organizatorjevo zlato plaketo in denarno nagrado. Kot reproduktivna skupina so kresovci dobili priznanje za »Dolenjsko trgatev«, ki so jo predstavili v delovni noši iz 1. polovice 19. stoletja. Poleg njihove zmage je
• Folklorna skupina Kres deluje po novi organizacijski shemi v okviru regijskega posavsko-dolenjskega združenja folklornih skupin, ki povezuje podobne sestave iz Brežic, Krškega, Novega mesta, Senovega in Trebnjega. Prvi, »spoznavni« nastop teh skupin naj bi bil 24. oktobra ob 1 19. uri na Senovem.
pripadlo v tej skupini Slovencem še drugo mesto, ki ga je zasedla folklorna skupina Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, medtem ko so bili tretji plesalci Les Rhodos Cha-moniards iz Francije. Francozi so bili zmagovalci med izvirnimi skupinami. Pri točkovanju je upoštevala strokovna komisija, ki ji je predsedoval Jugoslovan Bruno Ravnikar, izvirnost plesa, skladnost oblačila s prvotno nošo in splošen umetniški vtis. Nastopi pa so lahko trajali največ 20 minut in ob minimalni prekoračitvi so skupine lahko diskvalificirali.
Nastop na tretjem tradicionalnem festivalu alpskega področja v Trentu pomeni za novomeške folkloriste letošnje četrto gostovanje v tujini. Izvedli so ga, kot rečeno, v delovni opravi, na enem prihodnjih tovrstnih srečanj pa se bodo predstavili z ohcetno nošo iz 2. polovice prejšnjega stoletja. Umetniški vodja Kresa Branka Moškon jo s svojimi plesalci pripravlja pod strokovnim vodstvom dr. Marije Makarovič iz ljubljanskega Etnografskega muzeja-
L. M.
Preša — kulturni spomenik
Preša za stiskanje grozdja v gostišču Tri lučke na Sremiču je kulturnozgodovinski spomenik
SREMIČ — Ko so pred dvema letoma temeljito obnovili gostišče Tri lučke na Sremiču, so v okolje domiselno vključili tudi prešo za stiskanje grozdja. To je ena izmed redkih še ohranjenih velikih preš, kije bila izdelana v prejšnjem stoletju in je posnetek po-renjsice vinogradniške kulture. Posavski muzej Brežice je kot pooblaščena strokovna organizacija za varovanje premične kulturne dediščine dal predlog, da se preša razglasi za kulturni spomenik. Krška občinska skupščina je predlog sprejela in izdala ustrezno odločbo.
Posestvo na Sremiču je bilo nekdaj last krškega trgovca Eda Ivanuša, ta pa gaje leta 1935 kupil od dr. Ferdinanda Attemsa. V šestdesetih letih je posestvo prešlo v družbeno last in z njim upravlja Agrokombinat, nekdanjo zidanico, kjer je bila omenjena preša za stiskanje grozdja, pa je dobil v upravljanje tozd Sremič, ki deluje v okviru podjetja Mercator — Hoteli — Gostinstvo.
Podatkov o tem, kdo je prešo izdelal, ni. Znano je le verjetno leto izdelave: na
STARČEK SI BO SPET OPOMOGEL — Kandijski most v Novem mestu je v vsej svoji 90-letni zgodovini preživel že nekaj reševanj pred nadležno ijo. To zadnje čiščenje bo do sedaj najbolj temeljito, trdnost in nosilnost pa bodo mostu povečali z dodatnimi železnimi diagonalami in prečniki. (Foto: J. P.)
Most bo spet rešen
Sedanje pomlajevanje starčka — kandijskega mostu bo najbolj temeljito — Devet desetletij od gradnje
kar za veliko omizje z nekaj stoli in mizo. Sicer pa je impozantnih mer tudi kozolec ali sleme preše, ki meri v višino več kot štiri metre, sleme kozolca pa je dolgo celih 9 metrov in 43 centimetrov. Prešni kamen, ki stoji ob vznožju preše, je visok več kot 120 centimetrov in ima premer 127 centimetrov. Iz prvotnega koša, kije bil precej večji, kot je sedanji, so lahko naenkrat iztisnili 40 do 50 hektolitrov mošta. Take preše, kakršna je v gostišču Tri lučke, so seveda imeli samo večji kmetje, manjši pa so lahko gostovali. Kot zanimivost naj povemo še to, da je preša na povsem enakem prostoru, kot je bila nekoč. Njeno sleme pa je bilo izdelano iz velikanskega hrasta, ki so ga posekali na bližnji Lopatni.
J. S.
ANSAMBEL FRANCIJA OCVIRKA OŽIVIL
SEVNICA — Po krajšem zatišju je zopet slišati narodnozabavni ansambel Francija Ocvirka iz Sevnice. Tokrat deluje v novem sestavu. Vodja ansambla je Franci Ocvirk, baskitara je v rokah Janeza Podlesnika, ritemkitarcj igra Jože Prosenik, pojeta pa Marjan Žnidaršič in Stanko Ocvirk. »Mi igramo predvsem domačo glasbo, tudi nekaj zabavne, vendar so ljudje na pravih kmečkih veselicah bolj navdušeni nad domačo muziko. Največ igramo po veselicah.
T. SMOLEJ
^~k07£Vl1(lmmmmT"
NOVO MESTO — Natanko na današnji dan, 1. oktobra 1897, je zidarski mojster Zupančič iz Ljubljane pričel z deli za gradnjo novega kandijskega mostu v Novem mestu. Zato so morali na južnem delu trga podreti Kutneijevo in del Jenknerjeve hiše, na kandijski strani pa sta se mostu morali umakniti Brulčeva in Vindišerjeva hiša. Opornike na obeh strafteh Rrke so sezidali iz rezanega kamna, ki so ga kamnoseki klesali v Cegelnici, k novemu mostu pa so ga pripeljali kar s čolni po Krki. Po letu dni je bil 23. novembra most slovesno odprt in »blagoslovljen«. V vsej svoji devetdesetletni zgodovini je bil v največji •nevarnosti zadnje dni II. svetovne vojne, ko so pri umiku Nemci imeli že vse pripravljeno, da bi ga vrgli v zrak, pa so to zadnji hip preprečili partizanski pogajalci.
Zadnja leta se mu je zaradi povečanega prometa čezenj, pa tudi zaradi neusmiljenega napada ije začela manjšati nosilnost. Pred leti so ga za daljši čas
GOLE PRSI NA PRELOKI
PRELOKA — Kar blizu 2.000 ljudi je prišlo na zabavno prireditev, ki sojo prejšnjo soboto pripravili na Preloki, ko so brhka dekleta iz jadranske karavane razkazovale gole prsi za naslov miss topless. To je navdušene obiskovalce tako zlakotnilo in užejalo, daje zmanjkalo jedače in pijače. Tega so bili najbolj veseli prireditelji, ki bodo tudi ta denar namenili za dokončanje večnamenskega doma in za ureditev športnega igrišča. Od vstopnine, ki je znašala 2.000 dinaijev, pa so Preločani dobili samo petino, ostalo so pokasirali mana-geiji jadranske karavane, ki mladenkam za razkazovanje njihovih erogenih oblin odrinejo samo drobiž. Očitno je gola resnica edino, kar je pri nas še poceni.
zaprli in ga temeljito prenovili in razširili, starosti pa mu niso mogli izbrisati. Na končuje zmogel prenesti na drugi breg le še dobre 3 tone težko vozilce, sem ter tja pa je čezenj švignil tudi mestni avtobus.
Pred tednom dni so se ga delavci Metalne-tozd MIO iz Maribora po naročilu Cestnega podjetja Novo mesto spet lotili. Tokrat bodo temeljito posegli tudi v njegovo konstrukcijo. Vgradili bodo nove diagonalne in prečne vezi, za kar bodo porabili prek 33 ton železa, temeljito bodo odstranili ijo in prepleskali. Po mnenju Instituta za metalne konstrukcije iz Ljubljane, ki nadzira delo, se bo mostu lahko nosilnost spet povečala. Most bo tako za nekaj časa spet rešen.
J. PAVLIN UKRADLI SO TOP
ZILJE — Vaščani Zilj so si kupili nekaj plinskih topov, da od njiv odganjajo divjad. Fantje iz sosednje hrvaške vasi Spahiči pa so ponoči enega teh topov ukradli in ga postavili sredi svoje vasi. Vaščani so bili preplašeni, saj je pokalo kot v ofenzivi. Top so lastniku nazaj pripeljali miličniki.
Rinža nam umira
Je leglo bacilov in grožnja za epidemije
KOČEVJE — Občani na sestankih in v zasebnih razgovorih pogosto opozarjajo med drugim tudi na katastrofalno nizko in onesnaženo Rinžo. Pravijo, da Rinža še z zadnjimi močmi kliče na pomoč, najbolj razburjeni pa dodajo celo, da v drugih državah zaradi česa podobnega padajo celo predsedniki.
Rinža je zaradi nizkega vodostaja polna bujnega rastlinja in razne umazanije. Po njej plavijo celo crknjene živali. Ljudje se resno boje, da bo zaradi vse te nesnage izbruhnila kakšna epidemija.
Predsednik sveta za varstvo okolja pri OK SZDL dr. Miha Petrovič ocenjuje, da je za sedanje kritično stanje Rinže kriv nizek vodostaj (k temu je pripomogla tudi izginitev izvira Rožni studenec), višja temperatura vode; dušične snovi, ki pridejo v vodo, pa povzročajo cvetenje alg in bohotnejšo rast rastlin. Rastline zadržujejo smeti in nesnago, zaradi česar je vse še hujše.
Rinža bi gotovo imela lepši videz, če mnogim ne bi služila kot odlagališče za razno navlako in nesnago. K lepšemu videzu bo gotovo pripomogla tudi izgradnja kanalizacije od Stare cerkve preko Slovenske vasi in Mahovnika do Kočevja in čistilne naprave. Zaradi nizkega vodostaja vsak dotok kanalizacije v Rinžo bistveno spremeni kakovost njene vode. Za izboljšavo videza vode pa bi bila dobrodošla tudi kakšna očiščevalna akcija.
J. PRIMC
REVIJA
BELOKRANJSKIH
ANSAMBLOV
Te vrstice naj preberejo predvsem člani ansamblov, ki delujejo v Beli krajini. 24. oktobra bo v črnomaljskem kulturnem domu 1. revija belokranjskih ansamblov (zabavnih, narod-no-zabavnih, rock). Prijave z osnovnimi podatki je treba poslati takoj na naslov: Glasbena šola, 68340 Črnomelj. Če je komu kaj nejasno, naj pokliče telefonsko številko 51-270, pa bodo stvari kmalu razčiščene.
DARILO TROJČKOM — Za Grahkove trojčke — Jakoba, Mitjo in Evo — iz Novega mesta so sešile učenke srednje šole tekstilne usmeritve Metlika več prikupnih oblačil. Za darilo sta se Grahkova zahvalila tako učenkam kot tudi učiteljicam praktičnega pouka. Metliška tekstilna šola je že večkrat priskočila na pomoč tega potrebnim širom po Sloveniji. (T. G.)
JUTRI SAVI V SPOMIN — Sevniš-ki mladinci in športno društvo Primož Truber organizirajo veliko rock prireditev jutri, 2. oktobra, ob 20. uri na igrišču TVD Partizan v Sevnici. Na ta način se hočejo spomniti Save, kakršna je bila nekoč in kakršne ne bo nikoli več. Ob tem bodo zbirali podpise proti gradnji jedrskih elektrarn, pripravili ekološko stojnico in še marsikaj. Ob 18. uri pa bo nogometna tekma med M Punk United Teamom revije Mladina in kvalitetnim športnim društvom Primož Truber. Igrali bodo: Free 48, najboljši Dolenjski rockbend, ki ga vodi Brane Koncilija, Center za dehumanizacijo iz Maribora, nagrajenci letošnje Zlate ptice, in Martin Krpan s Prekmurcem Vladom Kresinom na čelu, »od katerega se znori«, (na sliki).
Bolj ko si zunaj jesenski hlad ostri zobe, bolj poln je otoški Disko in z več načrti se ukvarjajo fantje v njem. Tako zdaj že pripravljajo vrsto večerov, na katerih se bodo predstavili znani jugoslovanski kantavtorji, čez nekaj tednov bodo za predlagalce lestvice začeli dajati novo nagrado, in sicer rezervacijo za dve osebi s steklenico plemenitega vina. In še to, disko se poslej odpira ob 9. uri zvečer.
Na zadnjem žrebanju je imela največ sreče MARIJA DORNIK iz Dmovega. Dobila bo majico z znakom Diskoteke otočec. Pošiljajte torej svoje predloge in morda se vas žreb usmili. Predloge pošljite na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec.
Lestvica pa je ta teden takšna:
1. Just can t’stop loving you — M. JACKSON
2. Funk Town — PSEUDO ECHO
3. Luka — SUSANNE VEGA
4. Who’s that girl — MADONNA
5. Nothing gonna stop me now — S. FOX
6. Iwant you sex — G. MICHAEL
7. Never gonna give up — RICK ASTLEY
8. Goodby stranger — PEPSI & SHIRLEY
9. Sweet sixteen — BILLY IDOL
10. La Bamba — LOS LOBOS (novost)
PREPL
m M S mmm ■ mm
U
IC*
I
S KEM
VEČ KOT STO LET STARA PREŠA — Stiskalnica za grozdje v gostišču Tri lučke je kulturnozgodovinski spomenik. (Foto: J. Simčič)
stranici preše je namreč vrezana letnica 1874. Sicer pa je preša ali stiskalnica za grozdje resnično impozantnih mer. Pod ali ploh, kjer so iztiskali grozdje, je namreč velik kar štiri krat štiri metre, nanj pa vodijo stopnice. Na podu je prostora
Včasih vzamem v roke tudi osrednji repiški časopis. Brati začnem navadno od zadaj, kajti na prvi strani pišejo novinaiji o domačih grozotah, ki me navadno spravijo v besnilo, da potem trpi vsa družina. Nič kriva in nedolžna.
Vreme bo ta teden suho in jasno. Marka je dražja za jurja kot še pred dnevi, na jugu so ukradli 279 vagonov koruze pa še predstavnika naše letalske družbe se preoblali huligani nekje v Avstraliji.
Že hočem odložiti branje, ko me zbode naslov: Preolah na Kitajs-
kem. Sprva pomislim na potres, na grožnjo z atomsko bombo, na silovito trčenje vlaka z avtobusom. Pa ni nič od tega. Črno na belem piše, da so na Kitajskem zazvonili plat zvona zaradi šestodstotne inflacije. Nataknem si očala, ki jih imam samo za branje, še enkrat pogledam, če nisem morda slabo videl. Pa ne: prisežem, da je pisalo: šestodstotna inflacija. Ne morda šestdesetodstotna ali šeststoodstotna. Pa preplah — pisalo je, da je vlada na nogah, da najvišji predstavniki ljudstva ne spijo od skrbi, da bodo
veijetno frčali, da se bojijo množičnih nemirov, da so zamrznili vse cene do konca letošnjega leta. Tako na Kitajskem, v Repičevini pa...
V Repičevini pa imamo že preko stoodstotno inflacijo. Samo v nekaj mesecih. Sladkor, olje, moka, kruh, bencin in še kaj se dražijo vsak drugi dan. Ljudstvo se udeležuje gasilskih in mladinskih veselic. Na ražnjih se vrtijo odojčki, janjci, na roštiljih cvrčijo čevapčiči, ražnjiči in pleskavice. Izvoljeni predstavniki ljudstva pa imajo govore na najrazličnejših srečanjih, obletnicah in
drugih svečanostih. Vzneseno govorijo o preteklosti, ko nam je bilo še težje, pa smo vseeno zmagali, skoraj bosi in goli. Poudaijajo, da vidijo izhod iz gospodarske in moralne krize, zato tudi ne mislijo odstopiti ali se kako drugače odstraniti z državnega krmila.
O preplahu ali čem podobnem ne duha ne sluha. Ob tem nehote pomislim, da je Kitajce napravil histerične njihov zid, ki jih je zaprl v ozkost, zaplankanost in v strah, moja Repičevina pa je napredna in navzven odprta dežela.
TONI GAŠPERIČ