PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina piacana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 35 lir
Leto XVn. - Št. 3 (4777)
TRST, sreda 4. januarja 1961
ZDA pripravljajo vojaško intervencijo v podporo upornikom proti laoški vladi
Pošiljanje tajskih in južnovietnamskih čet v Laos - Ameriška vlada si na vse načine prizadeva, da bi preprečila sklicanje mednarodne nadzorstvene komisije, kar je laoška vlada že večkrat zahtevala
VIENTIAN, 3. — Minister za informacije v laoški vladi Suvane Fume, Folsena, je poslal Hammarskjoeldu brzojavko, v kateri sporoča, da Sisuk čampasak, ki je prešel na stran upornikov, ne predstavlja več laoške vlade v OZN. Folsena sporoča Hammarskjoeldu, da bodo odslej neveljavna vsa dejanja, ki jih bodo izvršile v OZN osebe, katerih ne bo v ta namen pooblastila laoška vlada Suvane Fume.
Radio Patet Laosa je danes sporočil, da bi pošiljanje oboroženih sil v Laos s strani katere koli organizacije, pa tudi če bi to bila OZN, pomenilo napad na Laos. Omenjeni radio je pripomnil, da je edini način 2a rešitev sedanjega spora v Laosu ponovno sklicati konferenco, ki je leta 1954 napravila konec vojni v In-dokini.
Uporniška « vlada« princa Buna Uma pa je poslala navodila svojemu predstavniku Čampasaku, naj pred Varnostnim svetom obtoži Sovjetsko zvezo, da krši laoško ozemlje !nvda protizakonito pošilja o-režje v Laos ter da s tem krši ženevski sporazum. Cam-Pasak je po razgovoru s Ham.
Pmrskjoeldu izjavil, da njego-
eUHIllIiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiii
va »vlada« ne zahteva sklicanja Varnostnega sveta in da bi to storila, če bi se položaj poslabšal, t.j. če bi bila napadena prestolnica Luang Pra-bang ali kako drugo važno mesto.
V Washingtonu sta se danes razgovarjala o Laosu britanski in indijski poslanik. Predsednik Eisenhower pa je predsedoval novi seji civilnih in vojaških svetovalcev. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da so razpravljali o »novih informativnih poročilih, ki so prišla iz Laosa«. Državni departma je zvečer izročil tisku izjavo, v kateri trdi, da so »sovjetski in severnovietnam-ski komunisti sodelovali pri važnem letalskem mostu za prevažanje vojnega materiala laoškim upornikom«.
»Večji del vietnamskih komunistov je bil tudi spuščen s padali na istem področju in še posebno na sektorjih Vang, Vien, Fong Hong, Sam Neua in tudi Xieng Huang«. Vojaško osebje Severnega Vietnama, zaključuje izjava, je bilo prepeljano po zračni poti ali spuščeno s padali, da se okrepijo sile kapetana Kong Leja med bitko za Vientian«.
Začasni predstavnik državnega departmaja je v zvezi s to izjavo dejal, da ti podatki izhajajo iz »absolutno zanesljivih« informacijskih poročil m da je ameriško stališče glede sklicanja mednarodne nadzorstvene komisije odvisno od stališča »laoške kraljeve vlade«. Znano jet da ZDA nasprotujejo sklicanju te komisije in torej tudi njihova »vlada« v Laosu.
Jutri se bo ponovno sestal svet SEATO. Glavni tajnik te organizacije je izjavil, da ne more reči, da bo ta organizacija intervenirala v Laosu. Do. dai je, da je položaj v tej državi »zelo negotov«. Dodal je še, da ni mogoče potrditi govoric, da so sovjetska letala spuščala s padali orožje in strelivo četam Kong Leja.
Princ Bun Um, ki deluje po navodilih ZDA, pa je sklical laosko narodno skupščino, čeprav se seje niso mogli udeležiti vladni poslanci. Bun Um je ob začetku seje sporočil, da bo sedaj prevzel on zunanje ministrstvo, dosedanji zunanji minister pa bo pievzel neko poslaniško mesto. Bun Um je trdil, da »nekateri izdajalci sejejo s pomočjo tujih držav uničenje in smrt« in da bi »po njihovi krivdi	sedanji spopad lahko
zavzel	mednarodni značaj«.
Dodal	je še, da namerava
»njegova vlada« revidirati u-stavo.
Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da v zadnjih štiriindvajsetih urah ni bilo v Laosu takih dogodkov, ki bi lahko povzročili spremenr bo stališča angleške vlade. Dodal je, da ni dokazov o intervenciji rednih severnovietnam-skih enot. Izrekel je upanje, da bo mednarodna nadzorstvena komisija, če bo prišla v Laos, lahko omogočila konec bojev. Predstavnik je tudi izjavil, da sta britanski zunanji minister lord Home in ameriški poslanik v Londonu dosegla včeraj ((bistven sporazum o potrebi politične rešitve v Laosu«. Izključil je možnost vojaške in-
Prekinjeni diplomatski odnosi med ZDA in Kubo
Havana, 3. — Danes dopoldne je veleposlanik ZDA na Kubi Daniel Braddock Prejel noto kubanske vlade, v kateri se zahteva, da se mora število članov diplomatskega in konzularnega predstavništva ZDA v Havani znižati v_ 48 urah na 11 oseb, kolikor šteje kubansko diplomatsko predstavništvo v ZDA. Ta sklep svoje vlade je Fidel Castro, napovedal že sinoči v svojem govoru med parado kubanske vojske. Poudaril je, šteje sedanje ameriško Predstavništvo na Kubi okrog on "radmkov, od katerih je od odst. vohunov. Obtožil je vlado ZDA. da vodi in spodbuja protirevolucijo ter nudi kontrarevolucionarjem oporišča na Floridi, od koder pošiljajo na Kubo orožje, eksploziv in letala. Dodal je, da lahko odidejo vsi predstavniki ZDA s Kube, če hočejo.
Za novega predsednika Ken-nedyja pa je Castro dejal, da ga bo imel za odgovornega za vsak ameriški napad na Kubo, vendar pa da pričakuje od nove ameriške uprave spremembo politike ZDA do Kube, Poudaril je, da jo bodo ((sedanje okoliščine prisilile na bolj razumno politiko«.
Iz poučenih krogov ameriškega državnega tajništva^ pa se je zvedelo, da se proučuje možnost" prekinitve diplomatskih odnosov med ZDA in Kubo, ter da znaša število kubanskih funkcionarjev v ZUA okrog sto oseb, ki so zaposlene v 13 konzulatih. Za kubansko noto trdijo, da ome-®ja samo osebje veleposlaništva ZDA in vlada ZDA bi lahko zahtevala, naj se nanaša znižanje osebja tudi na konzularne funkcionarje. Ce Kuba ne bo hotela te zahteve upoštevati, potem bi utegnila vlada ZDA skleniti, da se, diplomatski odnosi prekinejo, Ameriške vojne ladje so dobile ukaz, naj bodo pripravljene za odhod, da evakuirajo ameriško diplomatsko osebje s Kube.
Pozno ponoči je Eisenhower »poročil, da j« sklenil prekiniti mpiomatske odnose s Kubo.
  ■■iiiiiiiiiiiiiiiiii„„MiiiMiiininiiimiiiiiii>iiu||i"l""",l,MII,"lll,,,,""",">"
Sneg v severni
Velike poplave v Franciji
tervencije v Laosu v okrilju SEATO, dokler ne bo «laoška vlada« tega zahtevala.
Pomočnik glavnega tajnika v tajski vladi je izjavil, da je vlada v Bangkoku mnenja, da bi vojaška rešitev laoške krize razširila spopad na tajsko o-zemlje, in zaradi tega tajska vlada zelo resno razmišlja o možnosti politične rešitve. Indonezijski ministrski predsednik je izjavil, da so premiki ameriških vojnih ladij v Pacifiku napravili še bolj težavno rešitev laoškega vprašanja ((Sklep ameriške vlade, je dodal predsednik vlade, je takšne narave, da lahko povzroči reakcijo.« Dodal je še, da je indonezijska vlada v stalnem stiku s prijateljskimi vladami. Predstavnik kanadske vlade pa je
izjavil, da ta vlada nasprotuje obnovitvi delovanja mednarodne komisije za Laos. Kakor je znano, je Kanada članica te komisije skupno z Indijo in Poljsko.
Moskovski radio je danes o 1-ločno zanikal navzočnost sever-novietnamskih čet v Laosu. «Gre samo, je pripomnil komentator, za izgovor za intervencijo ZDA. Zdi se, da želi Eisen-howerjeva vlada s tem izgovorom poslati ameriške čete v Laos. Toda ameriška oborožena intervencija bi pomenila veliko ogrožanje svetovnega miru.« Agencija Tass pa je v svojem komentarju poudarila, da ZDA pripravljajo premike tajskih in južnovietnamskih čet za intervencijo v državljanski vojni v Laosu. Komentator je pri-
pomnil, da Američani začenjajo pošiljati tajske in južnoviet-namske čete v Laos, da bi o-mogočili upornikom koncetrira-nje vseh sil proti vladnim četam, Veliko število tajskih vojakov v laoških uniformah že služi v oddelkih, ki jim poveljuje uporniški general Nosavan.
Poveljstvo severnovietnamske vojske je poslalo pismo mednarodni nadzorstveni komisiji za Vietnam in jo opozarja, da je več ameriških vojnih ladij, ki pripadajo sedmemu brodov-ju,_ v južnovietnamskem pristanišču Ta Nang. Razen tega so ZDA poslale v Južni Vietnam osem helikopterjev, 13 bombnikov, več lovskih letal in veliko število vojaškega osebja, s čimer so prekršile ženevske sporazume.
Zasedanje večinske struje socialistične stranke
Nenni: «34. kongres bo utrdil
avtonomistično
Pred novimi razgovori tajnika KD Mora s Saragatom, Realejem in Malagodijem, da bi premagali nesoglasja glede krajevnih uprav
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — Kljub optimističnemu članku predsednika vlade Fanfanija v glasilu KD «11 popolo«, visi usoda sedanje vlade na nitki. To nitko predstavlja stališče republikancev, ki nikakor ne nameravajo popustiti glede zahteve, da se vsaj v Milanu in na Siciliji sestavijo uprave levega centra. Moro bo imel s tem v zvezi vrsto razgovorov s Saragatom, Realejem in Malagodijem, v Milan pa je poslal namestnika tajnika KD Sca-glio, da bi na kraju samem proučil položaj in skušal doseči, da demokristjanska desničarska manjšina ne bi delala težav. To se mu
menda ni posrečilo. Po drugi plati pa so se sestali v Milanu predstavniki KD in PSDI; tudi ob tej priliki so predstavniki PSDI ponovno potrdili nujnost, da se sestavi občinski odbor z neposrednim sodelovanjem socialistov, hkrati pa odklonili vsakršno obliko manjšinske-
ga upravnega odbora.
m  .............................    im.............................im..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.mn..
Včeraj nove množične v vseh velikih belgijskih mestih
Parlament je nadaljeval razpravo o vladnem gospodarskem zakonu pod močno zaščito vojske - Močni spopadi med demonstranti in policijo v Antverpnu in drugod - Siri se gibanje za federativno ureditev Belgije
BRUSELJ, 3. — V pričakovanju velikih množičnih demonstracij so vojaki in policija zastražili vse važne centre v Belgiji. Posebno močno so zastražili poslopje parlamenta, kjer se je danes nadaljevala razprava o «enot-nem zakonu«. Računajo, da se je današnjih demonstracij po vsej Belgiji udeležilo okoli milijon belgijskih delavcev.
2e v prvih jutranjih urah so se začeli v Bruslju zbira-
ti demonstranti pred ljudskim domom. Nato so šli v sprevodih po glavnih ulicah. Tramvajski promet je bil popolnoma ustavljen, ker so danes razglasili splošno stavko. Pred ljudskim domom so zborovalcem govorili številni sindikalni in socialistični voditelji. Demonstranti so v številnih sprevodih prišli na trg pred severno postajo.
Od tu so skušali priti pred poslopje parlamenta. Tedaj pa so jih žandarji na konjih napadli in jih začeli razganjati. Prišlo je do precej močnih spopadov, pri čemer je bilo 'udi nekaj ranjenih. Ves čas je nad mestom krožil policijski helikopter,
Vlada je odredila izredne varnostne ukrepe, po vsem mestu je bilo opaziti veliko število vojaštva. Po cestah so krožili oklepni avtomobili. Na strateških točkah pa so se raz. mestili močno oboroženi vojaki in orožniki. Ponekod so postavili tudi ovire z bodečo žico. V parku med poslopjem parlamenta in kraljevim poslopjem so razmestili okoli 4 tisoč žandarjev na konjih in vojakov z avtomatičnim orožjem, oklepnimi vozili in brizgalkami. Številne so bile tudi ovire z bodečo žico.
Podobne protestne demonstracije so bile tudi v Liegeu, Namuru, Monsu, Antverpnu In mnogih drugih mestih. V bližini Liegea je pomočnik Splošne zveze dela Renard med drugim izjavil:	«Začeli
bomo končno akcijo in popolnoma zapustili tovarne. Ukaz ho dan v primernem trenutku. Ta odločitev bo bolj u-
 .......  mn.m.um,m
Italiji
in Španiji
Najhuje je v Zaragozi, kjer so morali razseliti del prebivalstva
. Milan, 3. — Iz Milana, Tu-Una, Novi Ligure, Verbanie, f-c9ui Terme, La Spezie, Tor-*one, Lulna, Voghere, Savone th iz drugih krajev v zahod-oem delu severne Italije po-Ocajo o obilnem snegu, ki je asti močno padal danes in ■j8 mnogih cestah onemogočil vtomobilski promet. Največ 2®ga je zapadlo v lombard-_y'n vzhodnih Alpah ter v piemontskih Alpah. Iz Bočna po-°cajo tudi o hudih snežnih • ®vihtah. Prehod čez Brener ‘e kljub temu še vedno odprt afadi velikih naporov delav-j, V1 prehod Sella pa je zaprt, 'er so snežni zameti visoki o-
kr
tlU
°8 dva metra. V samem Boc-
Pa je okrog 25 cm snega.
y Turinu in okolici je sne-
* ° Ves dan, in ko poročamo, ".nezi še vedno ter vse kaže, 8 bo snežilo vso noč. Veliki J?ezni zameti so na Ligursko-
v,-	‘	Z.itlliuii DU 11 tl 1 Ji * .1—
ta‘euiontskih Apeninih. Prav sneži že od jutra v Mi-p — in okolici, medtem ko se
. —-j
'attu
to (!e.stah ustvarja ledeno bla-
ki ovira promet.
1 J* La Spezie poročajo o ze-
.... _  ;
Pred Genovo je morje
v Sa"-.........
-0.razburkanem morju, ki rt 'Cll'®rn ne dopušča ribolova.
,elo nemirno. Prav tako tudi avoni, kjer se je angleški
parnik »Jenstone«, ki je bil privezan pri obali, odtrgal; neka japonska ladja, ki je^ bila zasidrana pred pristaniščem, pa je morala odpluti. Španska ladja «Condesito» se je morala zateči v Savono, ker ni mogla nadaljevati plovbe do Livorna.
Pred Rapallom je nasedla na plitvino ladja ((Locarno«, ki pluje pod panamsko zastavo. Vse kaže, da je razburkano morje potrgalo verige sidra. Na ladji je 22 oseb posadke. Ladja je okrog 30 metrov pred obalo in množica ljudi kljub dežju radovedno opazuje, kako jo bodo rešili. Gasilci jo osvetljujejo z obale z močnimi reflektorji, čeprav je tudi sama ladja osvetljena, kar pomeni, da ni prišlo do hujših poškodb.
Tudi s Sardinije poročajo o slabem vremenu, zlasti pa o poplavah, ki jih je povzročila reka Temo. V veliki nevarnosti je mesto Bosa, kjer so v predmestju že poplavljena nekatera poslopja, tako da so se morale številne družine izseliti.
O velikih poplavah poročajo tudi iz Francije, zlasti pa v centralno-zahodnih okrož.
jih Deževje, ki je padlo v zadnjih dveh dneh, je povzročilo naraščanje številnih rek, tako da so tudi tokrat najbolj prizadeti kraji, ki so bili poplavljeni pred dvema mesecema. V Fontenay-le-Conte je poplavljen del mesta in številni prebivalci so morali zapustiti stanovanja. Hkrati pa ponekod razsaja tudi hud veter, ki je dosegel brzino 135 km na uro. Zelo hudo je zlasti okrog mesta Tours, kjer je reka Loira poplavila števil, ne hiše in tovarne. Ceste ob obali reke so na številnih kra. jih pretrgane. V nekem manjšem mestu je prišlo tudi do treh smrtnih nesreč, ker je v nekem poslopju eksplodirala plinska jeklenka.
Iz Španije pa poročajo, da so morali zaradi poplav razseliti štirinajst vasi in delno tudi mesto Zaragozi, ki šteje 600.000 prebivalcev, zaradi poplave, ki jo je povzročila reka Ebros. Onemogočen je železniški promet Barcelona-Ma-drid in Bilbao-Barcelona. A-meriški helikopterji z ameriškega oporišča v Zaragozi so odleteli na najbolj poplavljena področja, da bi pomagali pri reševanju ljudi.
činkovita kakor pohod na Bru. sejj. Stavkovni odbor je načelno odredil to zapustitev tovarn. Ne bomo pokleknili, ker je naša stvar pravična.«
Renard je ostro kritiziial vlado in dodal ((Ostajamo sicer enotni s flamskimi delavci, ne moremo pa dopustiti, da bi nam flamski klerikalizem vsiljeval svoj zakon. Potrebno je, da se politične strukture menjajo.« Dodal pa je, da za sedaj zahtevajo stavkajoči samo umik enotnega zakona. Pozneje pa bo verjetno šlo tudi za vprašanje federativne ureditve države. V va.
Ionskih pokrajinah zavzema gibanje za federativno ureditev Belgije vedno večji obseg.
Na poti iz St. Servaisa v Namur so vojaški in orožniški oddelki ustavili več tisoč demonstrantov, ki so ob prepevanju «Marseljeze» skušali priti v Namur. Prišlo je do močnih spopadov. Vojaki in žandarji so proti demonstrantom metali granate in solzil-ne bombe. Zaradi tega je v Namuru nastala velika napetost.
Izredno močni spopadi med demonstranti in varnostnimi silami pa so bili v Antverpnu pred glavno postajo. Več demonstrantov je bilo ranjenih. Demonstranti so se v velikem številu zbrali pred postajo in vzklikali proti vladi.
V vsem mestu je zelo napeto in stavka je zlasti v pristanišču popolna. Na zborovanju so sindikalni voditelji pozvali stavkajoče, naj se na svpjih delovnih mestih ne lotijo dela v primeru, da bi jih vlada militarizirala. Prvotno so demonstrante napadli policijski agenti, pozneje pa so jih zamenjali vojaki. Demonstranti so se branili s kamenjem.
Tajni radio, ki že več dni oddaja iz raznih krajev Belgije, je danes poudaril, da je umik vladnega enotnega zakona edini način za vzpostavi, tev normalnosti. Napovedovalec je pozval kralja, naj se požuri, «ker bi čakanje utegnilo imeti hude posledice«. Kakor poročajo iz Londona, je vsedržavni sindikat britanskih železničarjev dal navodila železničarjem v pristanišču Dover, naj bojkotirajo belgijske ladje, na katerih so posadke, ki ne sodelujejo v stavki. Ta sklep so sprejeli na zahtevo mednarodne zveze nameščencev pri prevozništvu.
Seja parlamenta se je začela okrog 14. ure. Vsa dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Navzoči so bili člani vlade in tudi številni predstavnifki diplomatskega zbora.
Prvi je govoril bivši socialistični minister Leburton, ki je kritiziral vladni načrt zakona in zahteval njegov umik. Izrekel je priznanje stavkajočim :n ostro obsodil ustrahovalne u-krepe vlade ter samovoljne aretacije. Poudaril je tudi, da se je vlada postavila izven zakonitosti. Zaključil je z naslednjimi besedami, naslovljenimi Eyskensu: ((Dežela noče nič več vedeti o Vas, Vi se oprijemate oblasti. V današnjem času ni mogoče vladati proti delavskemu razredu, ki bo zavzel vedno odločnejše stališče.«
Predsednik vlade Eykens je v svojem odgovoru zagovarjal ukrepe vlade in svoj zakon 'er je hvalil krščanske sindikate, ki sabotirajo stavko. Zbornica je s 121 glasovi proti 83 zavrni-la socialistično resolucijo, ki iškemu prebivalstvu «svetuje» zahteva umik načrta zakona. * naj glasuje «da»,
Notranji minister je na številna vprašanja socialistov v zvezi z izrednimi ukrepi izjavil, da je od 18. decembra do konca leta bilo izvršenih na vsem belgijskem ozemlju 450 sabotažnih dejanj, in je pripomnil, da je vlada napravila »svojo dolžnost«.
Bivši socialistični minister Larock je tedaj ostro protestiral proti besedam ((revolucionarji in povzročitelji neredov,i, ki jih je minister izrekel na račun stavkajočih.
Zaradi številnih interpelacij, na katere so odgovarjali člani vlade, je bilo nadaljevanje razprave o enotnem zakonu odloženo na jutri popoldne. Se prej je vladna večina izrekla vladi zaupnico s 118 glasovi proti V3,
Pozneje je socialistični voditelj Collard govoril po radiu in poudaril, da je enotni zakon nesmisel in da je velika napaka vsiliti ga. Nadaljevati po tej poti pomeni veliko blaznost. Belgijsko ljudstvo v ogromni večini nasprotuje temu zakonu. Collard je dodal, da ta zakon ne more biti podlaga za sporazum o ponovnem dvigu gospodarstva v državi.
Predstavniki socialistične stranke, sindikatov in organizacije skupne fronte so imeli danes skupno sejo, ki je trajala enajst ur. Po seji niso objavili nobenega sporočila in se ne ve, kaj so sklenili.
Komunistična stranka je pozvala delavce, naj se uprejo vsem poskusom prepričevanja, da bi popustili pred zahtevo za umij- «enotnega zakona«.
Francoska vojska pripravlja «referendum»
ALZIR, 3. — Danes ponoči je bila v alžirski Kasbi nova demonstracija Alžircev, ki so vzklikali svobodni Alžiriji in Ferhatu Abasu. Demonstracije so trajale nekaj ur, vendar pa ni prišlo do incidentov.
Zelo napeto je tudi v Oranu, in sicer tako med Francozi kakor med domačini. Na vse področje so pripeljali veliko število vojakov, legionarjev in padalcev, ki so zasedli vse strateške položaje v mestu in okolici. Veliko razburjenje je zavladalo tudi zaradi tega, ker bo 5. t.m. priplula v pristanišče Mers El Ke-fcir francoska sredozemska mornarica.
Kakor se je zvedelo, so poslali v Alžirijo ojačenja več tisoč vojakov, v sklopu oklepnih enot. Ukinili so vse vojaške dopuste. V Alžiriji so poslali ojačenja v zahodni del dežele. V pariških uradnih krogih izjavljajo, da	bo več
sto mornariških strelcev na vojnih ladjah, ki bodo jutri odpotovale v alžirske vode.
Rezultate o referendumu, ki bo 6. in 7. januarja bodo objavili šele	8.	januarja,	«da	ne
bi vplivali na izidi volitve«.
Minister za obrambo general Messmer	se	je vrnil	nocoj	v
Pariz. V	48	urah je	stopil	v
stik v Oranu, Alžiru in Costan-tini s tremi generali, ki poveljujejo armadnim zborom, ter s petnajstimi generali, -ki so poveljniki posameznih področij. Preteklo noč pa se je razgovar-jal z vladnim delegatom Mori-nom. 'Messmer je po zatrjevanju vladnih krogov ugotovil, da se bodo vojaki, kar se tiče referenduma, v veliki večini držali navodil, ki so jih dobili od vlade, čeprav ne «z navdušenjem«. General Crepin je Izjavil, da Fe velik odstotek častnikov pripravlja, da musliman-
Etiopsko poročilo o somalskih napadi
ADIS ABEBA, 3. — Etiopska vlada je danes sporočila, da je sedem tisoč pripadnikov somalskih nomadskih plemen obkolilo neko etiopsko policijsko postajo blizu Danota in jo napadlo. Okoli 3000 Somalcev je bilo oboroženih in mno. gi so imeli ročne bombe ter moderno orožje. To se je zgodilo 28. decembra.
Izjava etiopske vlade pravi dalje, da so incident povzročili Somalci, in dodaja, da so bile na obeh straneh izgube. Dalje je rečeno, da so Somalci začeli sistematično kampanjo incidentov proti po. krajinskim funkcionarjem, policijskim agentom in etiopskim plemenom od začelka preteklega meseca. Pri teh incidentih je bilo več Etiopcev ubitih in ranjenih.
Etiopsko poslaništvo v Rimu pa je glede dogodkov sporočilo med drugim: »Dogodke označuje vrsta oboroženih napadov s strani somalskih nomadskih pastirjev proti krajevnemu prebivalstvu. Somal. ska plemena so vkorakala na etiopsko ozemlje na podlagi pravice do paše in napajanja, ki jo Etiopija še vedno dovoljuje na podlagi običaja, kljub temu, da je nedavno odpovedala zadevni sporazum. Akcije z etiopske strani so bile samo reakcija na nasilna dejanja oboroženih nomadskih pastirjev.« Poslaništvo dodaja, da so somalske vesti o žrtvah zelo pretirane.
Etiopski poslanik v Kairu je tudi izjavil, da so krvave incidente zadnje dni decembra ob somalsko-etiopski meji, zlasti pa v pokrajini O-gaden, povzročili elementi somalskih nomadov, ki so oboroženi in v velikem številu prekoračili mejo s svojimi čredami ter napadli mirne kmete po vaseh ter etiopske varnostne sile.
V Rimu so se danes sestali predstavniki avtonomistične struje PSI (pokrajinski tajniki, člani vodstva in centralnega odbora ter parlamentarci, ki pripadajo tej struji). V svojem poročilu je Nenni potrdil tradicionalna stališča PSI tako glede zunanje politike, kakor tudi glede notranje politike. Kar zadeva zunanjo politiko, je Nenni zagovarjal potrebo, da Italija postane nevtralna, glede notranje politike pa je podčrtal nujnost, da PSI revidira svojo maksimalno politiko, ker je že zastarela. V drugem delu svojega poročila je Nenni podčrtal pomen, ki ga ima razširitev avtonomistične struje, do katere je prišlo v tej predkongresni fazi, in dejal, da mora 34. kongres PSI pomeniti nadaljnjo utrditev politične avtonomije socialistične stranke. Na kongresu se bo morala razviti tudi diskusija o vprašanju odnosov s KPI, da bi pojasnili, kaj dejansko razdvaja obe stranki. Na zaključku se je Nenni dotaknil tudi čl. 2 strankinega statuta, ki obravnava vprašanje frakcij in discipline. Pri tem je poudaril, da se vodstvo do sedaj ni še nikoli poslužilo tega člena, dodal pa je, da to se ne pomeni, da tega vprašanja ! ne bi smeli načeti in da ne j sme skušati z vso , resnostju 1 najti pot, da bi vskladili notranje življenje stranke.
V diskusijo je prvi posegel poslanec Riccardo Lombardo, giede katerega se je v tem poslednjem času govorilo, da se ne strinja z ostalimi člani vodstva in Nennijem. Lombardi je te govorice odločno zanikal, hkrati pa zahteval, ua avtonomistična struja predloži kongresu jasno resolucijo, •ker'morei le tako stališče prisiliti tudi manjšino, da pove ali se strinja s politiko stranko ali se z njo ne strinja. Med številnimi posegi v diskusijo je bil zlasti zanimiv poseg Žagarja, ki je postavo zahtevo, da se točno opredeli odgovornost socialistične slranke glede mednarodne politike. «Spričo dejstva, je de-.jal. da PSI razvija svojo dejavnost na Zapadu, bi si moral postaviti kot bistveno nalogo to, da bi skupno z naprednejšimi silami delavskega gibanja ustanovil zapadno komponento mednarodnega po-mirjenja«. Zagari je hkrati zahteval, da PSI ponovno naveže stike s socialističnimi strankami na Zapadu in da bi socialistična internacionala predstavljala most do sil »tretjega sveta«, ki se pojavlja na zaostalih področjih.
Tudi Codignola je dejal, da mora bližnji kongres stranke pomeniti nadaljnjo etapo v razvoju avtonomije socialistične stranke. Po njegovem mnenju bo moral kongres zlasti obravnavati tri teme:	meje
proti desnici, kar bo začrtal program PSI; odnošaji s KPI (Codignola zagovarja potrebo, da PSI vodi konkurenčno politiko nasproti KPI); odnošaji s socialdemokrati (treba jih je poglobiti). Vprašanje odnosov s socialdemokrati je hkrati vprašanje odnosov socialistov s katoliškim svetom. «Ce smatramo, da v prihodnjih desetih letih ne bo drugačnih perspektiv, razen političnega spolovinarstva s KD — je za-
ključil Codignola — se vprašanje odnosov s socialdemokrati postavlja na neki določen nafin; če pa smatramo, da je KD stranka italijanske desnice, četudi z demokratičnimi klicami, moramo voditi le politiko, ki naj razvija te klice in ki naj slabi demokristjan-sko desnico.«
Sestanka avtonomistične struje PSI se udeležuje okrog 3(0 delegatov. Med temi so tudi socialistični poslanci Caron-ctlla, Anderlini, Savoldi m Colombo, socialistični tajnik delavske zbornice v Milanu Di Pol, namestnik tajnika federacije v Tarantu Ladaga, ::i so vsi do sedaj pripadali struji Lelia Bassa. Prav tako je tudi kakih 30 ali 35 pokrajinskih voditeljev PSI, ki so do sedaj pripadali struji Bassa, prešli v teh poslednjih dr,eh v avtonomistično struje. Zasedanje se bo zaključilo jutri.
A. P.
programa. Vendar pa temu ni tako. Pogosto, zlasti ko gre za kako drznejšo socialno reformo, se konservativno krilo med demokrati združi s konservativnim krilom republikancev, in reforma gre v koš. Spričo tega utegne Kenneiy naleteti na opozicijo, ko bo skušal uresničiti svoj program. Pri tem pa je treba upoštevati, da je Eisenhower s svojo politiko pretiranega varčevanja povzročil stagnacijo ameriškega gospodarstva, kar je nedvomno prispevalo k volilnemu porazu republikanske stranke. To okoliščino bo skušal izkoristiti Kennedy, in zato menijo, da bo moral ukrepati naglo, koj na začetku svoje uprave, dokler so še žive v spominu posledice Ei-senhotverjeve politike. Že na današnjem zasedanju kongresa so predložili nekatere predloge, ki odražajo Kennedyjev program, kakor n. pr. načrt za zvezno pomoč zaostalim področjem ZDA, program ta-»kojšnje pomoči revnim družinam in ukrepe, ki naj pospešijo razvoj industrije na teh področjih.
Pred potekom svojega mandata bo Eisenhower imel poslovilni govor; 12. t. m. bo predložil kongresu svojo poslanico o stanju dežele, 16. t. m. poslanico o proračunu, 18. t.m. pa poslanico o gospodarskem stanju dežele. Preden bo zapustil Belo hišo bo Ei-senhower priredil tudi tiskovno konferenco.
Zasedanje kongresa ZDA
WASHINGTON, 3. — Danes se je začelo zasedanje ameriškega kongresa, ki je trdno v rokah demokratov: v poslanski zbornici imajo 262 poslancev, republikanci pa 175; v senatu 65, republikanci pa 34. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo novi predsednik Kenne-dy imel lahko delo, ko bo šlo za uresničevanje njegovega
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiimtitiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimil
Po obisku v Sarajevu
TITO V BEOGRADU
«Smo edina država v socialističnem svetu, ki ni imela podpore socialističnih držav», je poudaril predsednik FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Po fridnev. nem bivanju v Sarajevu se je predsednik republike maršal Tito vrnil danes v Eeograd, kjer bo 5. t. m. pozdravil pri prihodu v Jugoslavijo predsednika republike Gvineje Se-kuja Tureja.
Med bivanjem v Sarajevu je predsednik Tito zadnjega dne starega leta obiskal tudi tovarno motorjev HAMOS, kjer je v odgovoru na zdravico delovnemu kolektivu poudaril, da stopa Jugoslavija v novo leto s polnim optimizmom, ki temelji na doseženih uspehih, ki so tem bolj pomembni, če se pri tem upoštevajo težave, ki jih je imela v svojem razvoju.
((Redko katera država je imela tako naporno pot v svoji graditvi kot naša, je poudaril Tito. Mi smo imeli ne le težave materialnega zna. čaja. temveč težave, ki so nam jih delali od zunaj tisti, ki so bili kot komunisti dolžni, da nam pomagajo. Kaže, da smo mi v socialističnem svetu edina država, ki ni imela podpore socialističnih držav v vsem svojem razvoju. Takšen uspešen razvoj je lahko v čast našim narodom, ker kaže o-gromno vitalnost in silo naših delovnih ljudi in njihovo globoko vero, da lahko s svojimi lastnimi silami, kljub težavam, dosežejo svoje smotre, da gradijo svojo deželo, da ustvarijo socializem in srečnejšo bodočnost današnjim in bodočim generacijam.«
Danes zjutraj, zadnjega dne bivanja v Sarajevu, je pred-
illillillliiiiiniliiliillliiiiliiiiillliillliiliiMliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiililiilMiiiiiiiiHiiMiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimiiimiiiiiii
24 mrtvih pri letalski Trinajst mornarjev je
v •
nesreči
utonilo
Finsko letalo se je zrušilo v plamenih in vsi potniki so zgubili življenje - Trinajst indijskih mornarjev je skušalo rešiti ladjo v plamenih, a jih je morje pogoltnilo
HELSINKI, 3. — Davi se je nad gozdom ob severnozahod-ni obali Finske ponesrečilo finsko letalo »DC-3 Dakota«, v katerem je bilo 21 potnikov in tiije člani posadke. Vsi so zgubili življenje. Vzroki nesreče niso še znani. Zdi pa se. da je pilot skušal zasilno pristati, ker se je letalo vnelo. Letalo je letelo zelo nizko in je padlo na gozd približno kilometer od neke glavne poti. Nad vsem področjem je bila gosta megla.
Letalo je pripadalo finski družbi »Finnair«, in to je prva letalska nesreča z letali te družbe po letu 1923.
LONDON, 3.	— Trinajst
mornarjev je zgubilo življenje na indijski trgovski ladji »Ir.dian Navigator«, ki se je sinoči potopila ob otokih «Scilly» ob vhodu v Rokav-ski preliv. Mornarji so pripadali indijski ladji »Indian Success«, ki pripada isti družbi. Poveljnik te ladje je dal mornarjem nalogo, naj se preselijo na ladjo »Indian Navigator«, ki jo je bila prejšnja
posadka zapustila, ker je na | njej nastal velik požar. Naloga mornarjev je bila pogasiti požar in preprečiti, da bi se ladje polastili drugi. Toda mornarji so se zaman borili proti požaru in so zaman sku. šali pripeljati ladjo v plamenih v pristanišče. Ladja se je naglo potopila in vsi^mor-narji so utonili.
Rasistični zakoni
BULAWAYO, 3, ■— Marjorie Van der Berg Zra je bila danes obsojena na štiri mesece zapora, ker je spolno občevala z nekim črncem. Take odnoša-je prepoveduje zakon izpred 57 let. Na isto zaporno kazen je bil obsojen tudi njen ((sokrivec«. Zanimivo je omeniti, da isti zakon ne prepoveduje spolnega občevanja med belo-kožci in črnkami,
Tragična smrt sicilskega pomorščaka
HONG KONG, 3. — V Južno-kitajskem morju je nasedla na plitvino panamska trgovska ladja «Galateo», pri čemer je izgubil življenje njen poveljnik kap. Erasmo Papale iz Catanie. Nesreča ga je zadela, ko ga je z njegovo posadko vred že rešila britanska vojna ladja «Ca-priče«: teda ogromen val je nenadno prekril poveljniški most angleške ladje in odnesel kap. Papaleja S pomočjo rešilnega čolna so ga mornarji sicer potegnili iz morja, toda smrti Sa niso mogli oteti. Pokopali so ga v morju po mornarski navadi. Dvajset mož njegove posadke pa je «Caprice» odpeljala v Labuan. Papalejeva smrt je povzročila v Catanii veliko žalost. Hude ure so preživele
sednik Tito priredil svojim najožjim spremljevalcem malo presenečenje. Zgodaj zjutraj je vstal in neopaženo skozi postranska vrata odšel iz ko-naka na sprehod po mestu. Predsednik republike je dobro razpoložen odgovarjal na novoletne čestitke presenečenih meščanov na poti mimo livarne, pivnice do začetne postaje žičnice, ki vodi na Tre. bevič, kjer si je ogledal naprave, od tu pa se je napotil proti Mestni hiši in Cesarjevemu mostu, kjer je zapazil generala Milana Žežlja, ki mu je zaskrbljeno hitel naproti.
«Milan, je vzkliknil predsednik republike, ali je vse v redu?«
«Sedaj je vse v redu, tovariš maršal,« je odgovoril general Zeželj, ki je osebno odgovoren za varnost predsednika republike.
B. B.
Danes začetek afriške konference
CASABLANCA, 3. — Pred-sednik Naser je prišel davi v Casablanco, kjer se bo udeležil afriške konference, ki jo je sklical kralj Mohamed. Spremlja ga delegacija petdeset ljudi. V pristanišču so ga sprejeli kralj Mohamed, prestolonaslednik Mulaj Hasan in člani vlade. Njegov prihod so pozdravili z enaindvajsetimi topovskimi salvami. Po mestnih ulicah je Naserja pozdravljala velika množica.
Ker so nekateri delegati prišli zelo pozno zvečer, se bo afriška konferenca začela jutri zjutraj ob enajstih namesto danes popoldne, kakor je bilo do ločeno. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas ter predsedniki Gvineje, Gane in Malija :0 s svojim prihodom zelo zakasnili.
Jugoslavija-Sudan
BEOGRAD, 3. — Danes je odpotovala z letalom v Sudan jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Sergeja Kraigherja. Jugoslovanska delegacija se bo v Sudanu razgovarjala o sklenitvi novega sporazuma o trgovini, gospodarskem sodelovanju in plačilnem sporazumu in proučila možnosti razvoja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Sudanom. Istočasno Sergej Kraigher vrača obisk sudanskemu ministru za trgovino .n industrijo Mohamedu Ahmedu Irvi, ki je leta 1959 obiskal Jugoslavijo. Dosedanja blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Sudanom se je razvila na osnovi trgovinskega sporazuma, ki je bil podpisan leta 1958. V zadnjih dveh letih se je trgovinska izmenjava občutno povečala. Jugoslavija izvaža v Sudan tekstil, razne stroje in izdelke kovinske industrije, industrijsko opremo za tovarne ki jih grade jugoslovanska podjetja, tovarne kovinskih konstrukcij, tovarne usnja in kartona, tudj družine njegovih mornar- Jugoslavija uvaža iz Sudana jev, dokler niso zvedele, da so bombaž, gumi, oljnata semen« rešeni,	in druge pridelke.
Vreme včeraj: najvišja tempera-tura 11, najnižja 6.3, cb 19. uri 10.5, zračni tlak 10C5.9 pada, veter jug-jugovzhod>nik 7 km, vlage 77 odst., l.l mm dežja, nebo ob-lačno, morje mirno, temperatura morja 11.4 stopinje.
Tržaški d. n e v n I k
Danes, SREDA, 4. januarja
Belka
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. Dolžila dneva 8.48. Luna vzide ob 19 12 in zatone ob 9.01
Jutri, ČETRTEK, 5. januarja
Simeon
Sestanek uvoznikov in izvoznikov Slovenskega gosp. združenja
Seja občinskega odbora
Okrepiti je treba avtonomni račun za obmejno trgovinsko izmenjavo
Člani sekcije so ugotovili vrsto pomanjkljivosti pri izdajanju uvoznih in izvoznih licenc, kar povzroča zastoj trgovine med obmejnima področjema
Sinoči se je na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja sestala sekcija uvoznikov in izvoznikov, ki je obširno razpravljala o svojih in. ternih vprašanjih in zlasti o trgovinski izmenjavi med Trstom in Jugoslavijo ter pri tem posvetila prvenstveno pažnjo izvajanju avtonomnega sporazuma. Do te seje je prišlo na osnovi sklepov občnega zbora Slovenskega gospodarskega združenja, ki je sklenil, da je treba tem važnim vprašanjem posvetiti več pažnje in da je treba zato tudi ustanoviti posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s proučevanjem vprašanj uvoza in izvoza.
Uvodoma je o izvajanju sporazuma o avtonomnem računu za trgovinsko izmenjavo med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji podrobno poročal podpredsednik združenja Dušan Košuta. Navedel je, da glede tega avtonomnega računa ne obstajajo dokončni podatki, ker se lahko govori samo o številu izdanih licenc, medtem ko ni točnega pregleda o njih izkoriščanju in realizaciji, odnosno ni mogoče točneje oceniti bilance uvoza in izvoza.
Tako kaže, da je bilo v prvih enajstih mesecih lanskega leta izdanih licenc v vrednosti okoli 1 milijarde 750 milijonov lir, od česar naj b: bilo izkoriščenih komaj okoli 700 milijonov, tako da bi osta. li neizkoriščeni kontingenti kar v višini okoli 950 milijonov lir. Do tega povsem negativnega pojava prihaja iz različnih razlogov. Za živino so na primer pričeli izdajati licence za prvo polletje šele junija in so izdali polovico predvidene količine, in sicer za 1.500 glav. Prav takrat pa so dovolili tudi uvoz določenega števila živine brez licenc na način «a dogana« v okviru italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Logično je, da so se vsi uvozniki poslužili te ugodnosti in da so licence obdržali v žepu, da jih izkoristijo, ko ne bodo mogli več uvažati brez njih, ker bo kontingent «a dogana* izčrpan.
S tem se v praksi ponovno pojavljajo pogoji za špekula-
cije in kar je najvažnejše, se odvzema pomen avtonomnemu računu, tako da zmanjšujejo možnosti izvoza s tržaškega področja v Jugoslavijo.
Neposredna posledica takega stanja pa je v tem, da je ravnateljstvo za zunanjo trgovino zaradi	izredno velikega
števila neizkoriščenih licenc začasno ustavilo vsako izdajanje	licenc	in	s tem	števil-
nim uvoznikom in izvoznikom onemogočilo kupčije. Pri. šlo je tudi do absurdnega pojava, da so imela neka tržaška podjetja v hladilnikih Javnih skladišč tri mesece meso	in so	ga	menda	lahko
dvignila šele včeraj, pa čeprav	so ga	že	plačala.
V istem razdobju je bilo izdanih za 2.876 milijonov lir licenc za izvoz, niso pa znani točni podatki, koliko jih je bilo izkoriščenih.
Podpredsednik je nato tudi orisal razvoj izmenjave v okviru avtonomnega računa v zadnjih treh letih, kot lahko o tem zaključimo na osnovi izdanih licenc:
(v milijonih Ur)
leto	uvoz	izvoz
1958	1.540	2.040
1959	2.230	2.430
1980	1.970	2.240
(Za leto 1960 je za zaključek decembra promet pro-bližno zračunan, pri letu 1959 je treba pri uvozu prišteti še okoli 350 milijonov v generalnem računu m v letu 1960 okoli 230 milijonov).
Vsi člani sekcije so bili soglasno mnenja, da je treba načelno ohraniti in okrepiti avtonomni račun za izvajanje trgovinske izmenjave med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem (kot tudi podobni goriški avtonomni ra. čun), saj se na tak način tržaškim podjetjem omogoča ob. širnejša trgovinska izmenjava, ki je nedvomno obojestransko koristna. Vsak uvoznik namreč neposredno ustvarja možnosti za izvoz, saj je avtonomni račun uravnovešen in ustvarja nekatere možnosti za okrepitev trgovskega sodelovanja, ki jih v generalni trgovinski pogodbi ni mogoče predvideti.
Za rešitev sedanjega nepo-voljnega stanja in zlasti za
okrepitev avtonomnega računa bi bilo treba po mnenju prisotnih predstavnikov izvesti več ukrepov. Prav o tem so obširno razpravljali in so bili soglasni, da je treba spremeniti sedanji sistem izdajanja uvoznih in izvoznih licenc, tako da bo manj biro-krafičen, da podjetjem ne bo treba izpolnjevati preveč zapletene obrazce. V tej zvezi so poudarili primer Gorice, kjer uvozna dovoljenja izdajajo na zelo enostaven način. Poleg tega bi bilo treba uvesti tak sistem, da bi licence ne ležale po žepih, temveč da bi jih lahko vsi izkoristili. Tudi v tej zvezi so se načelno sporazumeli, da naj bi uvedli podoben sistem, kot že velja v Gorici.
Obširno so razpravljali tudi
o razširitvi kontingentov na ono blago, ki je bolj zanimivo, tako da bi se izognili ((zmrznjenim računom«, do katerih prihaja pri blagu, za katerega ali na tržišču ni zanimanja ali Da ga ni v dovolj-nih količinah. Pomemben je rudi predlog za razširitev avtonomnega računa na one vrste finalnih in polfinalnih proizvodov, ki jih rabi tržaška potrošnja in industrija in ki jih na našem ali bližnjih področjih nihče ne proizvaja.
Ob zaključku seje se je razprava nadaljevala o nekaterih internih vprašanjih sekcije in so člani izvolili tehnično komisijo ter sprejeli primerne sklepe, da o gornjih in nekaterih drugih pred-
Odborniki so sprejeli vrsto upravnih sklepov
Beneški župan obljublja, da se bo po-
tegoval v korist jadranskih pristanišč
Včeraj je bila redna seja tržaškega občinskega odbora, na kateri so v glavnem razpravljali o navadnih upravnih vprašanjih. V začetku seje je župan dr. Franzil prebral brzojavko, ki jo je prejel od novega beneškega župana inženirja Giovannija Favretta Fisca in ki pravi med drugim: »Hvaležen sem ti za vljudna voščila ter ti zagotavljam, da bom sodeloval s skupnostjo jadranskih pristanišč*.
Župan dr. Franzil je namreč poslal prej beneškemu županu brzojavko, v kateri mu je čestital k izvolitvi in mu želel uspešno delo zlasti kot predsedniku skupnosti jadranskih pristanišč za dosego smotrov, ki so skupni Trstu in Benetkam.
Župan je nato poročal odbo-
logih obveste predstavnike ob. i ru o interpelacijah in resolu-lasti.	j	cijah,	ki jih je treba vključi
ti v dnevni red seje občinske, ga sveta. Odbor je zatem razpravljal o raznih zadevah, ki se tičejo ukinitve živinskega sejma na Opčinah, podelitve obrtnih dovolilnic za trgovinske obrate v naselju San Ser-gio, mnenja 'občine o predlagani spremembi pravilnika dobrodelne ustanove Scara-menga, poročila o obljubljenem državnem prispevku za gradnjo električnih naprav v naselju San Sergio, razširitev »golobnjakov* za žare in kostnic na pokopališču pri Sv. Ani za 10.633.750 lir itd. Odbornik Geppi je poročal o načrtu za gradnjo dveh skupin kript na polju XII. pri Sv. Ani za 85 milijonov lir. O poslednjih dveh delih bo mora. razpravljati občinski svet in odobriti zadevne sklepe. Odbornik Geppi je poročal tudi o stanovanjih INA-Casa pri | n Sv. Ivanu.
Seja pokrajinskega odbora
Določitev izdatkov za redna in izredna vzdrževalna dela
Obiski pokrajinskega predsednika pri ustanovah pokrajine
Včeraj se je sestal tudi pokrajinski odbor, ki je sprejel več desetin navadnih upravnih sklepov. Nekateri izmed teh sklepov so se nanašali na razna redna in izredna vzdrževalna dela, za kar bodo porabili precej denarja in s čimer bodo zaposlili prav tako piecej delovne sile.
Predsednik Delise je sporo-oT odbornikom, da je obiskal rektorja tržaške univerze in se razgovarjal z njim o vprašanjih, ki se tičejo pokrajine in univerze. Dr. Delise je de-jai, da bi lahko ustanovili v Trstu tečaj za specializacijo in spopolnitev v zunanji trgovini ter bo v ta namen stopil v stike z univerzo in s trgovinsko zbornico.
Odbornik za javna dela odv. Sferco je seznanil odbor z delom 8. urbanističnega kongresa, ki je bil posvečen pripravi zakona o urbanistiki. Na tem področju čakajo pokraji-i važne naloge.
Včeraj zjutraj je pričel po-
IlIllIilllllllMIIIIIIIIIIlllllllIMflinnillflllllllllltfllllliinitlllllllllllllinillllilllllllllllMIIIlilHIlUlilllUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllUlllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllMItlllllllMIIIIIIIMItlllltllilllllMtnillfinilllltlHIUllIllIllllIMMMIIIIItll
2.345.000 ton prometa
lani skozi Javna skladišča
Porast v primerjavi z letom 1939 je zelo občuten, saj je šlo pred dvema letoma skozi Javna skladišča komaj 1.644.000 ton blaga
Javna skladišča so objavila sicer nedokončne vendar dokaj točne podatke o njih prometu v preteklem letu. Po teh podatkih je dosegel promet v decembru 226,tisoč ton, medtem ko je znašal decembra 1959. leta 153 tisoč ton.
V celotnem lanskem letu jp dcsegel promet Javnih skladišč v celoti 2.345.000 ton, medtem ko je dosegel 1S59. leta 1.644.000 ton. Porast v primerjavi z letom 1959 je občuten, čeprav pa ni bilo doseženo stanje rekordnega 1957. leta. Ti podatki se seveda nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in ne obsegajo prometa s surovimi mineral-n;mi olji, promet lesnega skla-
llliiiniiilliiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinu..............................mm mm niiiiiiumm m imunimi iiimmitmiiMi
Nezgode na delu
Na	ladji	je
padel	9	metro v
Debel kamen je delavcu stisnil in pokvaril desno roko
Med delom na parniku »Lauro« se je včeraj dopoldne ponesrečil 31-letni Giovanm Romano iz Ul. Guardia 48, Spotaknilo se mu je in je pa. del 9 metrov globoko. Pri tem se je pobil po hrbtu, rokah in nogah. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
* # *
Ko je včeraj dopoldne 17-letni Marino Bonazza, ki stanuje v ezulskem taborišču pri Orehu, pleskal pročelje neke trgovine, se mu je spodrsnilo in je padel z lestve. Pobil se je po obrazu in nogah. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna.
!|I * !j!
Od 10 do 30 dni se bo moral zdravili 54-letni Giuseppe Mauri iz Ul. Campanelle 121, ki se je ponesrečil včeraj dopoldne, ko je v lesnem pristanišču luknjal zid za električno napeljavo. Debel kamen mu je stisnil in pokvaril desno roko, zaradi česar so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
* # *
Pri raztovarjanju železnine
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI 6-II, TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej:
četrtletnal800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FI.RJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni te koči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči laiuti pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT. Trst
v_____________________________J
z železniškega vagona na kolodvoru pri Sv, Andreju se je okrog poldne ponesrečil 42-letni Ottavio Manfreda iz Ul. Moreri 61. Kos železne žice se mu je zataknil v rokavico, pa je Manfreda izgubil ravnotežje in padel z vagona. Pobil se je po prsnem košu in si zlomil desno ramo. Z osebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni.
** *
Med delom v umobolnici pri Sv. Ivanu pa se je dopoldne ponesrečil 21-letni Flami-nio Mattera s Kontovcla 346. Imel je opravka pri peči za centralno kurjavo, pa je puhnila para in mu povzročila opekline I. in II. stopnje po obrazu. Sprejeli so ga na dermatološki oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna.
Z «Jadranom» po Jadranu
Računali smo, da bo vpisovanje za naš izlet v Dalmacijo trajalo najmanj teden dni ali pa celo več. Praksa je dokazala, da smo se ušteli, kajti vpisovanje je praktično zaključene: oddane to bile vseh vrst kabine in prostori na skupnem ležišču, poleg tega pa še 67 ležalnih stolov od skupnega števila 100.
Tsko imamo na razpolago le še 33 letalnih stolov, ki pa so namenjeni — kot smo že večkrat poudarili — predvsem mladim ljudem. Vsi ležalni stoli so ponoči v zaprtem prostoru in vsak njegov posestnik bo ime! na razpolago tudi odejo, toda za starejše ljudi je to premalo. Zato priporočamo, da se za ležalne stole prijavijo predvsem mlad5 ljudje.
Vse kaže, da bomo morali vpisovanje že danes zaključiti, kajti ne dvomimo, da bomo v teku dneva, ali najkasneje jutri, oddali tudi preostalih 33 ležalnih stolov.
Danes vpisujemo od 9. do 12. ure v upravi našega lista, Ul. sv. Frančiška 20, od 15. do 19. ure pa v uredništvu, Ul. Montecchi 6.
aišča ter prometa za potrebe tržaških železaren in ostale tržaške industrije.
Na prvem mestu med raznimi vrstami blaga, ki so ga prepeljali skozi Javna skladišča, je bil premog, železna ruda in staro železo, katerega piomtt je iani dosegel 971.000 tor. in je bil za 86 odst. višji ko* 1959. leta. Promet z žitaricami je dosegel 340 tisoč ton in je bil za 59 odst. višji kot 1959. leta, ko je znašal 213 tisoč ton m je bil za 59 odst. višji kot 1959. leta, ko je znašat 213 tiseč ton. Lesa so prepeljali okoli 200 tisoč ton in
lek, ni mogla ali ni hotela povedati, zakaj si je hotela vzeti življenje. Zdraviti se bo morala od lu do 20 dni.
Z lambreto v faksi
Po Ul. Settefontane se je včeraj okrog polnoči peljal z lam-breto 21-letni Giorgio Brescia iz Ul. Carducci 32; na križišča z Ul. Manzoni pa je trčil on taksi, ki ga je z nasprotne strani privozil 54-letni Giuseppe Stibiel iz Ul. Padovan 54. Motorist je zletel na tla in si zlomil levo nogo ter se pobil po čelu. Sprejeli so ga na orto-
Odgoden obisk predstavnikov trgovinske zbornice v Ljubljani
Zaradi potovanja predsednika in gen. tajnika trgovinske zbornice v Rim, bodo tržaški gospodarstveniki obiskali Ljubljano okrog 29. t. m.
samo za 3 odst. več. Promet | dsk oddelek in se bo mora, z umetnimi gnojili je dosegel i zdraviti dober tedcn
41 tisoč ton in se je znižal za 25 odst. Vse ostalo blago pa je doseglo 787 tisoč ton prometa in torej za 20 odst. več kot 1959. leta, ko je znašal tovrstni promet 654 tisoč ton.
Dr. Pecorari
suspendiran iz KD?
Včeraj še je v mestu razširila vest, da je demokristjansk., vodstvo začasno suspendiralo jz stranke občinskega svetoval, ca dr. Pecorarija Domnevajo, da je do tega prišlo zaradi njegovega ravnanja v času, ko je občinski svet izvolil nekatere upravne komisije in je prišlo zato do spora v KD. Takrat sta se odrekla odborniškemu mestu dr. Pecorari in inž. Spaccini.
iiiiM,iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiin
Pretepla in okradla sta svojega slučajnega prijatelja
Policija je napadalca takoj zasledila in ju aretirala
V torek 27. decembra zvečer sta se slučajno srečala 21-letni Ferruccio Rados iz Ul. Ponte 3 in 23-letni Ugo Forti iz Ul. Ponte 4. Dogovorila sta se, da bosta nekaj ur preživela skupaj v kakšnem lokalu. Nato sta med potjo srečala še druge svoje prijatelje, s katerimi sta šla v neko gostilno. Družba se je kmalu razšla in Rados ter Forti sta se napotila v bar «Mexi-co». Bila je že pozna ura n so prav tedaj zapirali lokal. Pred lokalom sta se ustavila nekaj časa in tu sta srečala 32-letnega Sergia Negrinija, ki je železničar in stanuje pri postaji v Nabrežini. Negrini je bil v prijetni družbi v omenjenem nočnem lokalu in ni vedel kam bi nato šel. Takoj je dobil družbo. Rados in Forti sta zapazila, da ima Negrini nekaj denarja in tako se je začel pogovor, kam naj bi sli na skupno zabavo. Negrini je dejal, da bi lahko dobili žensko družbo na kolodvoru; Forti in Rados pa sta trdila, da ne. Negrini je vztrajal in stavil 1000 lir. Tako je trojica odšla na kolodvor. Gledali so naokrog, toda niso našli nobene ženske. Tedaj sta Forti in Rados zahtevala 1000 lir. Negrini jih ni hotel izročiti. Nastal je prepir. Forti in Rados sta pretepla Negrinija. Tako sta ga namlatila, da je nekaj časa ležal na tleh. Nato sta seveda naglo zbežala. Ko se je Negrini opomogel, je zapazil, da mu i je zmanjkal denar. Takoj je
obvestil policijo in prijavil, da sta mu Forti in Rados odnesla od 20 do 25.000 lir.
Policija je takoj uvedla preiskavo in na podlagi opisa kmalu našla Radosa in Fortija. Zaslišali so ju in jima pregledali žepe. Pri njih so dobili približno 10.000 lir. Rados in Forti sta najprej dejela da sta mu vzela samo 1000 [ir, nato pa sta metala krivdo eden na drugega. Aretirali so ju in prijavili sodišču zaradi ropa.
Na Silvestrovo mu tatvina ni uspela
Zaradi tatvine pa je bil te dni prijavljen sodišču 31-letm Mario Cerkvenik iz Ul. Crispi št. 77. Cedkvenik je na Silvestrovo zagledal v Ul. France,sco Redi neko vilo in se mu je zdelo, da ni nikogar v njej. Vtihotapil se je v prvo nadstropje in brezskrbno brskal po vseh sobah. Iz raznih predalov si je nabral precej stvari in si jih spravil v žepe. Mislil je že, da bo imel srečno novo leto, pa se je nenadom. pojavil na vratih lastnik, ki je bil z ženo na obisku pri znancih v drugem nadstropju. Slišal je namreč sumljiv ropot v svojem stanovanju in prišel pogledat. Tako je zasačil tatu, ki je kar oka-mene) zaradi presenečenja. A-genti letečega oddelka, ki so kmalu nato prišli v vilo, o Cerkvenika odpeljali, ga zasli-
Verižna stavka vFe!szegy
O Novi avstrijski generalni konzul bo danes opravil vljud.
nestni obisk pri vladnem ge-
Predvideni obisk predsednika, tajn;ka in nekaterih članov izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice v Ljubljani, do katerega bi moralo priti že v tem tednu, se bo verjetno zakasni! r.a kakšen teden ali več dni, ker sta včeraj odpotovala predsednik in generalni tajnik na razgovore o različnih vprašanjih v Rim. Tako se predvideva, da bo do obiska prišlo še v prvi polovici ali pa vsaj do 20. t. m. Med tem časom pa bodo zbornični organi proučili različna vprašanja in bodo podrobneje sestavili razne predloge, o katerih se bodo
ntralnem komisarju dr. Pala-mari in pri županu dr. Fran-zilu.
Ljubljani razgovarjali na dvo.
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad: Ulica Nordi i 11 -- Urnik; od 8.10 do 12. V febiuarj’\ aprilu juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo reki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do IH. tudi popoldne, in sicer od 15 30 do 17.30 Anagralski urad: lil A Diaz št, 25 - 27 tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12
Z včerajšnjim dnem so delavci ladjedelnice Fe!szegy v Miljah začeli z obsežno stavkovno akcijo, da bi prisilili delodajalca, da sprejme razne njihove zahteve. Po 14. uri so delavci povsod prekrižali roke ter sklenili, da bodo stavko ponovili tudi danes v isti obliki. V prihodnjih dneh, in sicer do vključno prihodnje nedelje, ne bodo opravljali nobenih nadur in dela ob praznikih. Prihodnjega ponedeljka pa bodo začeli stavko za ne-določen čas.
Sklep za izvajanje te stavkovne akcije sta sprejeli tajništvi obeh sindikalnih ogani-zacij kategorije, se pravi FIOM-CGIL in sindikata kovinarskih delavcev Delavske zbornice, in sicer na podlagi splošnih smernic, ki so bile sprejete na zborovanju vseh delavcev ladjedelnice, ki je bilo včeraj. Zbranim delavcem so poročali predstavniki obeh sindikatov, ki so poudarili, da se je samo njihovi odločni borbi zahvaliti, da je ravnateljstvo podjetja preklicalo svoj absurdni sklep glede prenehanja delovanja menze.
Po izčrpnih poročilih sindikalnih predstavnikov so delavci sklenili, da bodo nadaljevali s stavkovno akcijo ter sc pri tem borili za naslednje zahteve: 1. preklic vseh odpji-stov, ker so tile popolnoma neupravičeni; 2. ureditev vprašanja menze; 3. zagotoviti notranji komisiji možnost, da bo lahko neovirano izpolnjevala svoje naloge v korist delavcev. Ravnateljstvo ladjedelnice mora dovoliti, da bo notranja komisija lahko sklicala zborovanja delavcev, kadar se ji bo to zdelo potrebno; 4. u-reditev raznih vprašanj, ki se tičejo razdeljevanja delovnih oblek, hrane, akordnega dela itd.
Občinski trošarinski urad:
Ul. del Teatr'' 4 — tel 35-321) * * *
Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V Venetu - 24-324 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare): 2-1-151
dnevnem obisku z vodilnim: predstavniki trgovinske zbornice Slovenije m trgovinske zbornice mesta Ljubljane.
Podobni obiski so predvideni tudi na Goriškem in v Vid. mu in bodo v najkrajšem času tudi predstavniki goriške ter videmske trgovinske zbornice uradno obiskali sorodne slovenske ustanove. Goriška trgovinska zbornica je včeraj predlagala tržaški in videmski, da Di se pred tem razgovorom sestali, zato da bodo koordinirali in poglobili stališča zlasti o izvajanju sporazuma o obmejnem trgovinskem prometu. Goriška trgovinska zbornica pa namerava poleg tega razpravljati tudi o okrepitvi železniške zveze, ki so jo pred kratkim otvorili med staro in novo goriško železniško postajo ter o okrepitvi avtobusnih zvez med Gorico in Ljubljano.
kov Novt delavske zbornic? CG1L in delodajalcev, na katerem bodo razpravljali o odpustu desetih delavcev in de iavk v farmacevtskem podjetju «Don Baxter».
——«»——
G V noči med ponedeljkom in torkom je umrl na IV. medicinskem oddelku 55-letni Giuseppe Bernetti iz Ulice Universita 14, ki se je v ponedeljek ponesrečil pri natovarjanju lesa na parniku «Blessan».
Obvestilo
krajinski predsednik dr. Delise vrsto obiskov pokrajinskih ustanov ter se zadržal tri ure v pokrajinski umobolnici, pri čemer sta ga spremljala odbornik Degano in ravnatelj umobolnice prof. Domni. Predsedniku so uradno predstavili primarije in asistente kakor tudi upravno osebje. Dr. Delise si je ogledal nekaj paviljonov ter so ga seznanili z raznimi nujnimi potrebami, o katerih bosta razpravljala pokrajinski odbor in svet. Predstavniki osebja so mu sporočili tudi svoje mnenje glede nekaterih nevšečnosti, ki jih je treba odpraviti.
Danes bo dr. Delise obiskal zdravniško-mikrografski in kemijski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in pro-f.Takso ter bo nadaljeval svoj obisk v svetoivanski bolnišnici, in sicer v nevrološkem sanatoriju in v oddelku za kronične bolezni.
Pokrajinski uradi pa pripravljajo konvencijo, s katero hoč"jo zagotoviti boljše delovanje višje šole za socialno službo ter pritegniti zanimanje raznih ustanov zanjo. Ta šeda opravlja namreč zelo koristno delo.
progom v kolegijuv, ki je novo delo Lea Chiossa in Gu-glielma Zucconija, povzeto po istoimenskem romanu Giovan-nina Guareschija. Druga skupina pa ima na sporedu tri dela: «Ti ubogi bogataši» (Zen-te refada) Giacinta Galline m Enza Duseja, «Okna nad Padu Alfreda Testonija (v predelavi E. Macaria) ter nVdovica in samci» Maria Amendole.
Kot zadnja bo skupina Gina Cervija in Massima Girottija igrala delo «Becket in njegov kralj», novost Jeana Anouilha ter še neko italijansko delo.
f~~BLEPAUSČA
V «Verdi]u» začetek dramske sezone
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja vasi člaae in necir ne trgovce, ki imajo pogoje in pravico za vpis v bolniško blagajno, na! se čim prej
zgiase v tajništvu združenja gledališki skupini, najprej Gi-
Z današnjim dnem se 'prične v gledališču «Verdi» kratka dramska sezona, med katero bomo videli šest gledaliških skupin.
Prva skupina, katere glavna stebra sta Arnoldo Foa in M a. rina Malfatti, bo danes nastopila z delom «Dva na gugal-nici» avtorja Williama Gibsona nato pa še cRashomo-n om», katerega avtorja sta Fay in Michael Kanin.
Goldonijanska skupina Česen Baseggia bo pokazala dve Goldonijevi deli — eZelinda in Lindoro« ter «Bankrot» — in nato še novost Giuseppa Mafiolija itRdeči duhovniki).
Lilla Brignone ter Gianni Santuccio, ki ju že tudi lep čas nismo videli v Trstu, bosta pokazala «Foletje in dim» Tenncsseeea Williamsa ter »Sipo« Riccarda Rangonija. Obedve deli bosta pri nas novost.
Sledili bosta dve komični
Ul. Fabio ti ;:i 8 tel .37-603 <.d S -12.30 in cd 16 -18, kjer bodo dobilj vsa po redna pojasnila za vpis v bolniško blagajno.
no Bramieri in Lina Volon-ghi nato pa Macario s Carlom Campaninijem. Prva skupina bo nastopila samo s «So-
VERDI
Danes, 4. t. m. pa se prične dramska sezona z nastopom skupine, ki jo vodi Arnoldo Foa. Na sporedu bo novost VVilliama Gyb-sona «Dva na gugalnici«, k; je dosegla velik uspeh prejšnjo in to sezono v Rimu, Milanu, Firencah in drugih italijanskih mestih. Skupina, v kateri igrajo še Marina Malfatti, Renata Seripa, Ar-mando Bandini, Sandro Melzi, Piero Fagioni, Nino Milia, Fran-cesco Casarotti in Noemi Gifuni, bo predvajala še novost «Rasho-mon» (Fay in Michael Kanin).
Vstopnice za prvo predstavo sc že v prodaji pri gledališki blagajni.
* t- *
V petek bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano prvi koncert serije «januar-februar 1961». Pod vodstvom dirigenta Giorgta Cambisse in s pianistko Aurelio Catolla bo Tržaški filharmonični orkester igral dela Vivaldija, Bacha Honeggerja, Cambisse in Wag. nerja. Vivaldijevo in Cambis-sevo delo se v Trstu prvič izvaja.
Predaja vstopnic za prvi koncert v Pasaži Protti.
KINO
IIIIIIIIIMI!lll:illllllt1llllllllll!llinilllll III HIIIIUtllHIIIII mi iikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiii
Prihodnji teden uradna otvoritev sodnega leta
Na dnevnem redu sta tudi razpravi proti veliki tihotapski skupini in 71-Ietnemu starčku, ki je ubil mladeniča
Danes ob 17. uri se bo vr šil na sedežu Združenja indu-striicev sestanek predstavni-
iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lunin
Združena v življenju in smrti
Poskusa samomora
Iz neznanih vzrokov si je včeraj nekoliko po polnoči hotel vzeti življenje 29-letni Modesto Loser iz Ul. Flavia 5, ki je v ta namen užil večjo količino tablet «Paxis». Ležal je nezavesten ob robu U) Marchesetti, pa ga je zapazil 20-letni Clau-dio Cadei iz Ul. Milano 4, ki je privozi) mimo z avtom. Naložil ga je v svoje vozilo n ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na IV. medicinski oddelek. Okreval bo v nekaj dneh.
Okrog poldne pa si je hoteia vzeti življenje 26-letna Linda Saltalamacchia iz Ul. Coroneo 3, ki je zaužila večjo količino tablet aCibalgina«. Ko So jo
šalj in nato prijavili sodišču, sprejeli na I. medicinski odde-
Letos bi morala praznovati 67-letnico skupnega življenja, pa jima ni bilo dano: preteklo soboto je umrl on, 92 let stari Anton Piščanc, dan kasneje pa je za vedno zatisnila oči njegova zvesta življenjska družica, tri leta mlajša, Peplca.
Do včeraj sta oba ležala na mrtvaškem odru domače hiše pri Piščancih in popoldne je bil pogreb. Ne samo domačini. tudi številni ljudje iz mesta in okolice so se poslovili od obeh pokojnikov, ki sta bila daleč naokoli znana, priljubljena in spoštovana. Kdo ni poznal *Tončka s Kota*? Bil je razgledan mož, skrben in dober gospodar posestva v • Kotu*, kot so pravili njegovi domačiji, na kateri je pridelal tako dobro vinsko kapljico, in kdo ni poznal njegove družice, ki je desetletja nosila mleko v Rojan ter si s prijazno besedo osvojila širok krog dobrih prijateljev? Zato nič čudnega, če so se od obeh ranj-kih poslovili ljudje v tako velikem številu.
Pokojni Tonček je že pred več kol dvajsetimi leti, in še t eč krat potem, dejal svoji ženi: «Draga moja, midva se bo-va kar skupaj poslovila cd
tega sveta in skupaj bova počivala*. Bila sta že v letih in s temi besedami je hotel Tonček poudariti, da bosta ostala tudi v smrti združena, tako kot sta bila združena vse življenje. In res se je tako tudi zgodilo. Se za božič sta bila v krogu svojih domačih in Pepka je še — kot vsak dan — prebrala Primorski dnevnik, potem pa sta legla. Oba naenkrat je nekaj prijelo in zdravnik je ugotovil pljučnico: potem je šlo zdravje naglo navzdol in prvi je omagal Tonček. Dan kasneje je za njim odšla tudi Pepka.
Mirno sta drug ob drugem počivala na mrtvaškem odru, njih obličje pa je imelo izraz nekakega zadovoljstva, kot da bi se jima spolnila tudi zadnja želja — da bi skupaj umrla. Kdor ju je v življenju poznal, se temu ne bo čudil: Tonček in Pepka sta bila v življenju tako navezana eden na drugega, da so ju stavili za svetel vzgled srečnega in ljubečega se zakonskega para.
Naj pok. Tonček in Pepka počivata v miru, hudo prizadetim sorodnikom pa izražamo naše iskreno sožalje.
V četrtek prihodnjega tedna bo uradna otvoritev sodnega leta. Slovesni ceremoniji b > prisostvoval tudi predstavnik pravosodnega ministrstva.
Že naslednjega dne, in sicer 13.	t.m., bo začelo zasedati
kazensko sodišče, ki mu bo predsedoval dr. Edel. Na zatožno klop bo najprej sedelo 12 oseb, ki so v veliki večini v priporu in ki so obtoženi tihotapstva z inozemskimi cigaretami.
Omenjeno tihotapsko skupino so aretirali organi finančne službe ponoči med 27. in 28. oktobrom lanskega leta. Ze dalj časa so financarji sumili, na se dogaja na grljanski obali širokopotezna tihotapska dejavnost. Zato so omenjene r.oči postavili na tem delu cbrežja številne zasede. Nič hudega sluteč se je obali približal čoln iz katerega je skočil neki moški, ki je začel predajati petim osebam razne vazoje. Agenti so takoj priskočili ter aretirali šestorico. Pri tej akciji so zaplenili še neki drugi čoln, ki je križaril v bližini ter je pravtako služil za tihotapljenje cigaret. Skupno so financarji zaplenili ob tej priliki 300 kg ameriških in švicarskih cigaret.
Glede bližnje dejavnosti raznih drugih sodnih organov, je treba omeniti, da bo prizivno sodišče začelo delovati 16. t.m. Nič se pa še ne ve glede procesov, ki se bodo vršili pred prizivnim porotnim sodiščem.
V februarju se bodo začele obravnave pred porotnim ‘sodiščem. V glavnem gre za razne prekrške, kot so žaljenje italijanske zastave, nacije in slično. Med drugim bodo sodili sekretarju tržaške avtonomne federacije KPI, prof. Paolu Semi, češ da je v nekem svojem govoru žalil italijanske oborožene sile. Zaradi žaljenja italijanske nacije pa se bo moral zagovarjati 21-letni Glauco Turco iz Doli-
re, ki je obtožen tudi raznih drugih manjših prestopkov.
Precejšnje zanimanje bo vzbudila v tržaški javnosti tudi razprava proti 71-letnemu Raffaelu Marino iz Androna deirOlio, ki je lani umoril 19-letnega Franka Gustinčiča. Prav tako bo tudi z razpravo proti 41-letnemu Lionellu Driju, ki je koncem novembra lanskega leta povzročil z močnim udarcem pesti smrt 54-tetnega Francesca Raimon-dija.
Prekop grobov na škedenjskem pokopališču
Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope del oolja IV občinskega pokopališča" v Skednju, in sicer vrsti 6 in 7 navadnih grobov, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih med 4. septembrom 1947 in 1. februarjem 1949.
Vsi tisti, ki bi hoteli ohraniti in pokopati drugje posmrtne ostanke, se lahko obrnejo na odsek za pokopališča XII. oddelka javnih del v Ul. Teatro št. 5/II, soba št. 36 do 31. januarja 1961. Po tem roku ne bodo več sprejemali prošenj ,a prekop posmrtnih ostankov, niti ne bodo mogli svojci umrlih prevzeti nagrobnih spomenikov, ki ostanejo na razpolago občini.
Penice 15.30 «Crimen», Alberto Sordi, Vittorio Gassman. Nino Manfredi, Silvana Mangano.
Ezceisior 16.00 ((Ljubiva se«, barve de Luxe, Marilyn Monroe, Yves Montano.
Fiiodrammatico 16.00 «Revak. suženj iz Kartagine«, tecbnicolor, Jack Palance.
Grattacielo 16.00 «La ciociara«, De Sicov film. Sophia Loren.
A.rcobaleno 16.00 «2enske za razkošje«, B. Lee, U. Tognazzi, S. Kcscina. W. Chiari.
Superciaema 16.C0 ((Silvester neroden maček«, technicolor. Drugi teden velikega uspeha.
Aiabarda 16.00 «Maciste v doli ni kraljev«, technicolor, Mark Forest, Chelo Alonso.
Aurora 16.30 «Grbec».
Capitol 16 00 «S terase«, technicolor, Paul Nevvman, Mirna Loy. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 ((Branim svojo ljubezen«, Martine Carrol G Ferzetti.
Cristailo 15.30 «Psyco», Anthony Perkins. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «Svet ponoči«.
Itaiia 16.00 «Zmenek na Ischii«. scopecolor, Antonella Lualdg Mina, Domenico Modugno
Marumo 16 00 «He raki e jeve ljubezni«, technicolor, Jane Mans-field, Mike Hargitay
Moderno 16.00 «Ti, kaj praviš?«, Fred Buscaglione, Ugo Tognazzi, Raimondo Vianello.
Astra 16.30 ((Indijanski vodič«,
Astoria 17.00 ((Juke-box, ljubezenski kriki«, Čelentano. Prepovedano mladini.
Vittorio Venelo 15.15 «VSi domov«, Alberto Sordi, Serge Reggiani.
Marconi 16.00 ((Ljubimci luninega svita«, technicolor, Brigitte Bardot. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «MayerIing», Charles Boyer, Danielle Darieux.
Savcoa 16.00 »Jaz in polkovnik* D a ru: v Kaye, Curd Jurgens
Odeon 16.00 ((Glejte jih, a ne do tikajte se jih«, Tognazzi in Via nello, cinemascope.
Skedenj 16.00 «Gusarjj Martinl-ke», technicolor, Belinda Lee, Folco Lulli.
KINO PROSEK-KONTOVFL
predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 film Universat
TEROR
NA SVE
Terrore sul mondo)
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiim
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKU,
Dne 3. januarja se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 11 oseb.
RODILI SO SE: Marco Bozzo-la, Laura Rossi Dario Pacor, Na-dia Zerialii, Susanna Colarich, Maurizio Martoglia.
UMRLI SO: 55-letni Carlo Zal, 48-letni Marcello Krebel, 64-letni Giovanoi Sincovich, 14-letni Ful-vlo Guardiiaoi, 76-letni Romano Codogno, 38-letni Romolo Pasco-lini, 63-letna Oaterina Polese vd. Seraf in, 66-letni Karlo Može, 64-letna Antonia Flego por. Maeor, 55-letni Giuseppe Bernetti, 73-letna Zoe Bubba vd. Marcegiia.  «»----------------------
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 1. do 15. januarja)
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 6; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26.
predvaja danes 4, t. m. z začetkom ob 18. uri film
Zenska p
(Quel tipo di donna)
V glavni vlogi igra SOPHIA LOREN
CITATELJI
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1961. Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado še lepo slovensko knjigo
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Telefonirajte na št. 37-338
Berlin v predvolilnem letu
milijonarji kot merilo
Gospodarska slika nekdanje prestolnice kot argument polemike med krščanskimi in socialnimi demokrati
Pred dnevi je bil Berlin ponovno predme! splošnega zani. manja v svetu in to v zvezi z znanim obnavljanjem gospodarske pogodbe med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki pa čeprav «tacite», vključuje zahodni del Berlina v območje gospodarske skupnosti Zahodne Nemčije. Oglejmo si malo gospodarsko plat te nekdanje prestolnice, ki daje Vzhodu in Zahodu toliko skrbi.
Pred kratkim se je v za-hodnonemškem tisku pojavila vest, ki na osnovi zahodno-berlinske statistike govori o dohodkih in davkih berlinskih poslovnih ljudi. Ta vest pravi, da je v zahodnem Berlinu leta 1957 bilo 97 milijonarjev. Vest je bila podana tako, da bi bralci dojeli tudi politično-gospodarski pomen te številke, ker je ta številka morala odražati tudi ekonomsko dogajanje v tem deiu nekdanje prestolnice velike Nemčije. Se. stavljavec vesti je hotel redi, da je Berlin od težkih dni 1948. in 1949. leta tako napredoval, da šteje danes že malone sto novopečenih milijonarjev.
Ta podatek je za poslovne ljudi, ki se iz politično-gospo-darskih razlogov vedno bolj angažirajo v zahodnem Berlinu, moral služiti tudi kot signal, da so diplomatske kampanje v zvezi z Berlinom nekaj nepotrebnega in da dejstva o realnih ekonomskih odnosih ostajajo neizpodbitna, ne glede na politične akcije s te ali one strani.
Nekateri so ob tej priložnosti očitali tisku, da je bil ta Podatek podan v takšni obliki zato, ker da je nekoč veljalo mnenje, da se napredek določene večje ekonomske celine in določenega mesta more meriti tudi po številu milijonarjev. Toda napredek, pravijo isti ljudje, se more meriti le po splošnem gospodarskem razvoju in ravnjo doseženega standarda za večino in ne le za posameznike. Drugi pa so zatrjevali, da ta podatek ne pove veliko in da so v primerjavi s številom milijonarjev na področju Zvez. ne republike zahodnoberlinski milijonarji v veliki manjšini. Po nekih podatkih je namreč bilo na področju Zahodne Nemčije pri njenih 50 milijonih prebivalcih leta 195*7 že 3.500 milijonarjev. Potemtakem bi v razmerju s številom prebivalstva zahodni Berlin moral imeti v istem casu najmanj 140 milijonarjev in ne le 97.
V zvezi z zahodnim Berlinom se more reči, da so te razprave in naklepanja odražale psihološko vzdušje ki se v Zvezni republiki ustvarja v zvezi z zahodnim Berlinom in s tendenco, da bi vse to vplivalo na javno mnenje. V zahodni Berlin je Zvezna republika v desetih povojnih letih vložila ogromna sredstva, bi skupno z ostalimi zahodnimi deželami pokazala, da se 0 tem delu Nemčije vodi ne le Politična skrb, pač pa da obstaja tudi veliko gospodarsko zanimanje za Berlin, in to ne glede na dokaj labilno vzdušje, v katerem se to mesto nahaja.
Takšni podatki in takšne napovedi vprav v tem času dokazujejo tudi namen Bonna, da se o Berlinu čim pogosteje govori. Iz političnih razlogov je to ena najbolj priljubljenih tem. Z očitnim rezultatom, doseženim v obnovi in rzvoju zahodnega Berlina, Se sedaj, na pragu predvolilnega leta, bahata oba glavna tekmeca na prihodnjih splošnih parlamentarnih volitvah, m sicer tako krščanski demokrati, kot tudi socialni demokrati. Njihovi predvolilni stra. tegi so izračunali, da se z ber. 'insko karto med volivci mote največ doseči. Zato ne izbirajo sredstev, s katerimi naj hi dokazali, da je ta ali oni kandidat za kanclerja napravil za zahodni Berlin to ali pno, sij da je uporno zastopal interese zahodnega Berlina Pred tem ali pred onim fo-rurnom mednarodnega značaja.
Zahodni Berlin je v zad-njih desetih letih postajal iz hneva v dan močnejši gospodarski center in v njem je danes zaposlenih že okoli mi-hjon oseb. Od tega jih je 300 tisof zaposlenih v industriji, zaradi česar je zahodni Berlin ponovno postal močno eko. domsko središče Nemčije. Njegovih 5.300 manjših, srednjih •n velikih podjetij je v letu ' 959 imelo promet od obil-Mh 8 milijard mark, od česar °dpade na električno industrijo 2.2 milijarde mark, na 'okstilno industrijo 855 milijonov, na prehrambeno industrijo 707 milijonov, na stroj-ho industrijo pa 702 milijona 0-mških mark. Tudi ostale industrijske panoge so svoje obrate širile '.n množile in be-•iile napredek, tako da se od 1950 do 1959 industrijski
promet v zahodnem Berlinu za petkrat povečal in tri če-tTline te proizvodnje je šio v Zahodno republiko, ena četrtina pa v druge dežele. Razen tega najnovejši podatki, s katerimi tako radi manipulirajo socialni demokrati, kažejo, da je brezposelnost v zahodnem Berlinu danes v vsej povojni dobi najnižja, saj je konec septembra bilo v Zahodnem Berlinu le 19.200 registriranih brezposelnih meščanov, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti nad 300.000.
V komentarjih teh podatkov so tukajšnji uvodničarji pisali, da je «sonce zahodnonem-ške konjunkture končno vendarle začelo ogrevati« tudi za. hodnoberlinsko gospodarstvo. Hkrati pa so dodajali, da je treba te «dobrodelne sončne žarke« še podpirati. V tem smislu je bil sprejet in odobren tudi sklep, da se zahodnemu Berlinu tudi za leto 1961 dodeli 386 milijonov mark podpore, da bi se zahodnober-linska bilanca uravnovesila. To ravnotežje, ki se je v ietih od 1950 do 1959 dosezalo na podoben način, je Zahodno Nemčijo in zaveznike stalo nad 4 milijarde in 200 milijonov zahodnonemških mark.
Vse te številke bi morale dokazati, da je zahodni Berlin povsem integralni del Zahodne Nemčije, kar da se odraža tudi v njegovih industrijskih obratih, v berlinski zunanji trgovini, pa tudi v številu berlinskih milijonarjev in da je potemtakem ekonomsko protislovje iskati in zahtevati drugačne politične in gospo-dardarske rešitve, razen onih, ki že obstajajo in ki se odražajo kot vitalne v vseh povojnih letih. Ta teza se dokazuje posebno s številkami v zvezi z oskrbo vzhodnega Ber. lina. Po v zadnjem času prikazanih podatkih Zvezna republika sodeluje v dobavi produktov v vrednosti obilnih 7 milijard mark na leto, do-čim da daje Vzhodna Nemčija komaj 180 milijonov mark blaga, ZDA sodelujejo s 73 milijoni, Velika Britanija z 61 milijoni, Francija pa le z obilnimi 43 milijoni nemških mark blaga.
Te številke bi po mnenju zahodnonemških političnih kro. gov morale biti jasno opozorilo tudi «vrhunskim politikom«, pa tudi gospodarstvenikom, da se v to gospodarstvo, v gospodarstvo zahodnega Berlina, izplača vlagati, ker da bo zahodnoberlinsko gospodarstvo kmalu doseglo konjunkturno plimo Zahodne Nemčije. Tako eni kot drugi sledijo tem sirenskim glasovom toda z razliko, da uspehi prvih niso takšni, dočim so uspehi drugih precejšnji, zato ker jim je doslej njihova gospodarska iznajdljivost, prebarvana s političnimi občutji, nudila upanje, da se bodo tudi oni nekega dne uvr. stili v vrsto milijonarjev tega dela nekdanjega glavnega mesta Nemčije, ki je sicer še vedno razcepljeno, toda usoda katerega bi se morala začeti ponovno reševati morda že v letošnji pozni pomladi.
E. P.
Kristus - mulat
Mulatskega igralca Jacka poola so beli verniki v Cape-townu hoteli linčati, ker je s svojo temnopolto kožo v vlogi Kristusa žalil njihova krščanska čustva...
Velika izguba za slovensko gledališče
Umrl Je gledališki umetnik igralec	Edvard
Že kot otroka ga je zamikalo gledališče ■ Prvi nastopi v Mariboru in Ljubljani -«Porotnik št. 9» v Trstu
Iz Ljubljane je prispela žalostna vest, da je v 63. letu starosti nenadoma umrl znani gledališki igralec Edvard Gregorin, ki je bil skoraj 40 let član Slovenskega narodnega gledališča in eden najpriljubljenejših slovenskih gledaliških igralcev sploh. Se dan prej je bil na vajah za uprizoritev Gogoljeve «Zenitve» in nihče ni niti slutil, da bo že naslednji dan dal dokončno slovo slovenskim odrom kot fizična oseba, kajti kot lik, kot igralec in kot spomin, bo živel večno.
Nam v Trstu se je zadnjič predstavil pred leti ko je z ansamblom ljubljanske Drame nastopil v Cankarjevih «Hlap-cih». V spominu imamo njegovo visoko postavo in njegovo umirjeno, preudarno igro v kretnji in besedi, ki pa je
izdajala intenzivno notranje podoživljanje poosebljene vlo. ge. Izpričeval je tolikšno u-stvarjalno silo, tolikšno odrsko kreativno moč, da nam je bilo samo žal, da so gostovanja ljubljanske Drame v Trstu kot celota ali pa tudi njenih posameznih članov, tako silno redka in da bo verjetno preteklo vse preveč časa, preden bomo spet lahko gledali Gregorina v drugi in drugačni vlogi, preden nam bo zopet lahko odkril za nas novo, toda v resnici samo eno izmed mnogih strani njegovega igralskega repertoarja. Pozneje je bil sicer najavljen njegov nastop v psihološki drami «Dvanajst porotnikovi), vendar pa je zbolel in ga ni bilo.
Sedaj vemo, da ga ne bomo videli nikoli več. Pred seboj
millllllllltllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllll|||||||||||||f||||||||||l||||IIIIIIIIIIIIIIMIIIMIHIllll>IlllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII
Nevarnosti polarnega mraza po izjavah sovjetskih raziskovalcev
Samo neznatna in pljuča lahko okamenijo
Z vozilom pred na tisoče metrov globokim prepadom - 87 stopinj pod ničlo v avgustu - Oblačila z električnimi grelci
MOSKVA, v začetku leta. — Ko bi tega človeka srečali na ulici ali v gledališču, bi si ne mogli niti zamisliti, da je njegovo življenje polno tako razburljivih dogodkov. Gre za moža srednje rasti, katerega obraz zelo spominja na vzhodnjaške figure ((smehljajočega se Bude«. Njegov izraz, njegov videz kaže, kot bi bil daleč od vsega, kar bi moglo biti v kakršni koli zvezi z negotovostjo in nevsakdanjostjo. Zares, težko se je sprijazniti ž mislijo, da je Aleksander Dral-kin eden najvidnejših in najsposobnejših sovjetskih polarnih raziskovalcev, da se
je kot voaia četrte sovjetske antarktične odprave skozi 98 dni prebijal od oporišča «Mirni» do Južnega tečaja, po 4000 km dolgem potovanju skozi belo puščavo.
Ko gleda skozi mala o-krogla očaia, je podoben profesorju, ko Da mi pojasnjuje uporabnost polarne «uniforme» z rokavicami, ki so podobne plavutim morskega psa. s kanuco. iz katere moli samo nos in se vidijo le oči, in s škornji tigraste barve, ki so podloženi s krznom, se ne morem otresti vtisa, da se on ves čas nekje globoko v sebi posmehuje popolnemu neznanju ljudi o svetu, ki mu
Sovjetska polarna raziskovale ca v zaščitni obleki in maski, brez katerih ni mogoče življenje
1=
»reda, 4. januarju 19«l
Radio Trst A
7 00: Ko*eoar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada glasbil; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Mario Kalin ((Umetni, dragi kamni«- 18.15:	Umetnost,	knji-
ževnost’ in prireditve; 18.30: Liki ki značaji iz opernih del: «Don Paspuale«; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.20: Glasbeni kaleidoskop: 20.00: Šport; 20.30: «Ptiči«, komedija, ki Jo je napisal Aristofanes, prev. Franc Bradač; 22.45: MaiHpie-ro »Magister Josephus«
Trst
12.25 «Tre.ja stran«; 14.15: »Prijatelj cvetic«; 14.25: Prvo dejanje Verdijeve opere »Tra-viata«; 15.15: Videmski «Quiu-tetto jazz Moderno«; 15.35: Italijanski arhiv redkih skladb.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00:	Prenos	RL; 12.00:	Od
melodije do melodije; 12.40: Lahka glasba; 12.45:	Program
pesmi; 13.15: »Naša žena«; 13.40: Malt ansambli; 14.00; Narodni p.esi in pesmi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40: Parada plošč; 15.30: Tižaški komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca; 16.00: Otroški kotiček; 16.30:	Simfonični
ko-ncert; 17.40: Ruske balalajke; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Caterina Valente; 19.30: Prenos RL; 22,15: Mojmir Sepe in ritmi; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: Fr enos RL.
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na ital. morjih; 9.30: Dopoldanski
koncert: Granados, -M ascagni, Chopin; 1100:	Radijska šola;
11.30: Na programu; Norrie Pa-ramor, Tcmmy Sands; 13.30: Glasba mladih; 15.15: Les Paul in njegove kitare; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za otroke: ((Zveplenke«; 16.45: Odkritja v letu 1960; 17.20: Lepe strani iz komičnih oper; 18,25; Radijski odvetnik; 19.30:	Pregled upo-
dabljajoče umetnosti; 20.00: Skladbe iz filmov in revij; 21.00:	Koncert	Madžarskega
kvarteta; 21.35: Sestanek petih; 22.50: Tr deset let veselja.
II. program
9.00: juu-.ije ve»li, io.oO: S pesmijo po svetu; 11.00; Glasba zavas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00:	Veliki orkestri slavnih
pesmi; 15.00: Luttazzi o filmu; 15.40: Fantazije iz operet; 16.15: Poje Ileana Fiores; 16.30: Pregled skladb in izvajalcev; 17.00: Album pesmi; 17.30; Varjetejski program z Rascelom; 15.35: Parada orkestrov; 21.45: Čudovita zgodba s mfonije.
III. program
17.00: Čajkovski in Poulenc; 18.00:	Upodabljajoča umetnost;
18.30: Ob četrti stoletniki rojstva Gesualda da Venose; 19.15: Italijanski periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Trodejanka Luigija Squarzine: «Tri četrt lune»; 23.20: Beethovnove skladbe.
Slovenija
8 05- Mladina poje; 8.30: Jutranji spored solistične glasbe; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Izbrali smo za vas; 10.15: Od arije do arije: 1100: S popevkami čez kontinente; 11.30: Za
cicibane; 12.00:	Iz Tomšetove
mape; 12,155: Radijska kmečka univerza; 12.25; Zabaven opoldanski spored; 13.30: Jugoslovanska baletna glasba; 14.05-Radijska šala za srednjo stopnjo; 14.35: Glasbeni intermez-zo; 14.40: «Ja5e k nam zeleni Jurij...«; 15.45: Jug. industrija avtomobilov in moiorjev; 16.00; Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30: Zveneča go dala; 17.45:	Jazz na koncert-
nem odru; 18.00: Kulturna kro nika; 18.20: Od Gallusa do Hin-demitha; 18.45: Holandska vo jaška godba; 20.00:	Giacomo
Pucci-ni: Manon Lescaut; 22.15: Zaplešite z nami!; 22.50- Literarni nokturno; 23.05: iz modernega glasbenega sveta.
Ital. televizija
13.00: TV šola; 17.00: TV za mladino: Popotovanje po Kanadi, Danski, Japonski itd.; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Pogovor z občinstvom; 19.05:	TV
igra G. A. Traversija »Zapest-nica»; 19.55: Radiografija raz burjenja; 20.30:	TV dnevnik-
21.15: »Controcanale« s Cate-rino Valente; 22.30: Umetnost i*n znanost; 22.50; V enem letu okoli sveta; 23.50:	TV
dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 18.00: Sestanek ob 6: 18.45; Svet v znamkah — serijski film; 19.00: Cas, ljud.e in dogodki — informativna od-da ja; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Svet v 1960 — zunanjepolitična panorama. Zagreb 20.45: Vol na, bombaža in modeli; 21.00; TV Magazin — zabavna oddaja. Beograd 22.00, Portreti in srečanja — Mala poljska antologija.
pravijo ((hladilnik Zemlje«.
Kljub vsemu temu so potrebni še električni grelci v škornjih in okoli prsi -— pravi Dralkin — Celo z masko bi bilo nemogoče zdržati na prostem več kot 15 minut. Seveda, ko pritisne velik mraz. Na oporišču «Vzhod», na primer, je najtopleje v januarju, ko vlada povprečna temperatura 21 stopinj pod ničlo, najbolj hladno pa je v avgustu, ko pade termometer tudi pod 80 stopinj pod ničlo.
Polarni raziskovalci se ze-"To veselijo avgusta, hkrati pa se ga zelo boje. Avgusta je konec večmesečne noči, toda toliko pričakovana sonce in svetloba prinašata s seboj tudi najhujši mraz. Meja med polarno nočjo in dnevom je zato tudi «meja ledu,» meja ((hladnih rekordov«. Na dan 25. avgusta 1958 je bila na oporišču «Vzhod» zabeležena do tedaj najnižja temperatura — minus 87.4 stopinje C.
Toda mraz ni edini sovražnik polarnih raziskovalcev. Poleg tega da so primorani, zaradi nizkega zračnega pritiska, kuhati kosilo tudi po pet ur, da v času izrednega mraza morajo dihati edinole skozi masko, da živijo v «zemljankah», ki so pogosto globoko pod snegom, celo do 8 metrov globogo pod snežnimi plastmi, jim «celina ledu« s svojo muhavostjo posreduje tudi mnoge druge nevšečnosti.
Aleksander Dralkin je nato povedal, kaj more na Antarktiki pomeniti tudi najmanjša neprevidnost. V oporišču ((Komsomolskaja» je na pr. izgubil življenje en član sovjetske odprave samo zato, ker je kakih deset minut dihal brez zaščitne maske.
«Pljuča so mu dobesedno zledenela in okamenela...«
Luknje in razpoke v ledu so za polarne raziskovalce največja nevarnost. V času pohoda na Južni tečaj je Dralkin s svojim posebnim vozilom naletel na eno takih razpok, ki je bila široka štiri metre, globoka pa kdo ve koliko, prekrita pa s tenko plastjo snega in ledu. Vendar je bila sreča v tem, da je na to razpoko naletelo vprav njegovo vozilo, ki je bilo večje od o-stalih. Ce bi na razpoko naletelo katerokoli drugo vozilo, bi treščilo v prepad in bi ga nikoli več ne videli. Z veliko težavo so Dralkina potegnili iz neprijetnega položaja, medtem ko so ostala vozila to ne-
varno točko obšla.
In kot bi to bilo nekaj povsem normalnega Dralkin nadaljuje:
Kasneje smo odkrili, da je nedaleč od onega mesta bila še druga razpoka, ki jo je pred očmi krila plast snega. Le da je ta razpoka bila široka trideset, metrov, globoka pa... no, tako okoli tri kilometre.
Večletna raziskovanja polarnih odprav so omogočila, da se izdela prva geografska karta Antarktike in da se premeri debelost ledenega plašča te celine. Končno je ugotovljeno, da je Antarktika enotna celina, le tu in tam so tudi v celini vdolbine, ki so nastale pod ogromnim pritiskom ledu. Potemtakem ni le skupina otokov, povezanih z ledenim plaščem, kot so do pred kratkim menili nekateri tudi slavni znanstveniki. Ze omenjene vdolbine gredo tudi do 300 metrov pod morsko raven.
Antarktika je prekrita s pravim ledenim gorovjem, ki je visoko povprečno 3.500 metrov. Najmanjša debelost ledu je bila zabeležena blizu Južnega tečaja, kjer znaša 2.810 metrov. Pri oporišču «Vzhod» znaša debelost ledu 3.700 metrov, blizu o-porišča »Pionerskaja« pa so zabeležili največjo debelost ledu, kar so jih Sovjeti doslej odkrili, in sicer 4.060 metrov.
Sovjetski znanstveniki so izdelali v celoti 50. raznih zemljevidov posameznih področij Antarktike in odkrili okoli 300 zemljepisnih posebnosti, katerim so že dali ustrezna imena.
Za sedaj niti ena od dvanajstih dežel, ki sodelujejo v programu raziskovanja Antarktike, ne namerava podvzeti ekspedicije, katere cilj bi bil prehod ledene celine z enega konca do drugega, ker se smatra, da to ni nujno. Slika, do katere se pride s potovanjem od ene izmed obal do samega tečaja, je povsem dovolj.
2ivljenje na Antarktiki, torej, ni tako enostavno. Se več. Polno leto je potrebno raziskovalcu, da bi se v zadostni meri aklimatiziral za življenje na Antarktiki, pravi Aleksander Dralkin, ki nadaljuje: — Proces ponovnega privajanja na normalne življenjske pogoje pa ni prav tako nič manj zahteven. In vendar zaradi težkih življenjskih pogojev in zaradi napornih delovnih po-
ga bomo imeli le kot spomin... * * #
Gregorinova igralska pot se je pravzaprav začela že v šolskih klopeh. Ko je dopolnil tretji razred domače osnovne šole v Vnanjih Goricah pri Brezovici, kjer se je rodil, so ga starši na nasvet šolskega upravitelja poslali v Ljubljano. Tam se je po dokončanem četrtem razredu vpisal na klasično, tedaj povečini nemško gimnazijo. Kot drugo, šolec je napisal «Požigalca», igrokaz v treh dejanjih, ki je doživel premiero na študentovskem domu v Goricah, več repriz pa v študentovski sobi ljubljanskega mesta. Ze v četrti gimnaziji je pod profesorjem nemščine Adolfom Robido v nemškem jeziku pre. daval o zgodovini slovenske gledališke umetnosti. Deklamiral je na vseh šolskih proslavah, s svojim lepim glasom prvačil v pevskem zboru, redno obiskoval predstave Dramatičnega društva, v višji šoli pa začel režirati in igrati na Brezovici.
Ze kot mlad dijak je začel brati strokovno gledališko literaturo delati na izreki, mimiki in kretnjah ter izrabljati sleherno priložnost, da si pridobi čim več teoretičnega in praktičnega gledališkega znanja.
Proti koncu prve svetovne vojne je časopisna notica Dra. matičnega društva na mlade ljudi, ki imajo veselje do gledališča, dokončno odločila nje. govo usodo. Sijajno je uspel s poskusnim nastopom in. brez oklevanja so mu takoj zaupali večje vloge: 8. decembra 1918 je mladi začetnik prvič stal v luči reflektorjev. Igral je dr. Venclja v Jurčičevem ((Desetem bratu«.
Odtlej je igral skozi vso sezono. Igral je tudi na prvi predstavi v novo odprtem dramskem gledališču 6. februarja 1919. Naslednje leto ga je Nučič povedel s seboj v Maribor, kjer je odprl slovensko gledališče. Tam je delal eno leto, nakar ga je Pavel Golia nagovori, naj se vrne v Ljubljano, kjer bo centralno gledališče. V Ljubljani je takoj dbbil prve nlo-ge. Obenem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev in jo dovršil. Toda hotel je naprej. Ob počitnicah je odhajal na študij v tujin-. Monakovo, Dunaj, Leip . Prago. Njegova želja po izpopolnitvi je svetal primer neutrudne prizadevnosti.
Velik vzpon pomeni za Gre. gorina enoletni študij v Berlinu (1930—1931), kjer se je vpisal na Gledališki znanstveni inštitut berlinske univerze. Nazaj grede je ostal dva meseca v Pragi in študiral praška gledališča. Vsa ta velika doživetja pa mu niso mogla izbrisati iz spomina mogočnega igralskega izraza Hudo-žestvenikov, ki jih je v sezoni 1922—23 gledal v Ljubljani. «Vse to kar so mi dali Hudožniki in kar sem doživel v Berlinu, bo ostalo kot bogat zaklad v meni«, je vedno trdil.
V Berlinu je bil hkrati učenec R einhardtove gledališke šole in je jemal privatne ure pri režiserju Državnega gledališča Lindbergu, ki se je pred hitlerjevci umaknil v Švico. Pri njem je študiral Hamleta in pri tem tako či-
GREGORIN — porotnik št. 9
sto govoril nemške verze, da mu je učitelj zagotovil uspeh tudi na nemških odrih. Pred odhodom iz Berlina so mu nu. dili tudi vlogo mornarja, ki naj bi ga igral v novem «UFA» filmu. Toda Gregorin se je — zvest svojemu materinemu jeziku in svojemu gledališkemu občinstva — za katero se je izšolal, vrnil po preteku dopusta ■) azaj v Ljubljano, kjer je vseskozi do prezgodnje smrti zvesto služil slouenski gledališki umetnosti. In čeprav je bil v gledališču sila zaposlen, je še vedno našel Čas, da je pomagal tudi podeželskim gledališčem z nasveti, predavanji in režijami. Hotel je do kraja izpolniti svoje poslanstvo gledališkega umetnika, hotel je svoje ogromno znanje prenesti tudi na druge, hotel je gledališče približati vsemu narodu, zavedajoč se, kolikšna je lahko kulturna in vzgojna moč umetniške odrske besede.
Medlem ko je tržaški «Verdi» še vedno tabu...
BeograjskaOpera
gostovala v Benetkah
«Evgenij Onjegin» in trije samostojni baleti
Minuli petek, soboto m nedeljo je v beneškem gledališču «Fenice» gostoval ansambel beograjske državne Opere in baleta z uprizoritvijo Čajkovskega opere ((Evgenij Onjegin» ter z izvajanjem baletov «Vibracijen Krešimira Fribeca, «Ognjeni ptič» Igorja Stravinskega in ((Kraljica otokov« Thirieta. Petkove premierske predstave so se udeležili vsi najvišji in najvidnej. ši predstavniki beneškega političnega, kulturnega m javne, ga življenja m dali tudi s tem poudarka pomembnosti tako eminentnega kulturnega dogodka.
Naslednjega dne je beneški dnevnik «11 Gazzetino» zapisal, da so jugoslovanski operni umetniki dosegli velik uspeh in želi dolge aplavze številnega umetniško zelo zahtevnega občinstva tudi pri odprtih scenah. Se posebnega priznanja je bil po vsakem dejanju in na koncu deležen dirigent Oskar Dalton, za katerega pravi kritik da je tenkočuten in izobražen muzicist, precizen in plastičen pri vodenju orkestra (gledališča *La Fenice*) ter spontan obvladovalec odra Za uprizoritev pravi, da je bila edinstvena, dosledna in sugestivna in da je potekala v ubranosti in uravnovešenosti, kakršni je mogoče doseči samo s potrpežljivo in dol-
go pripravo stalnih ansamblov. Za pevce pravi, da so predstavljali ■ rafinirano skupino inteligentnih izvajalcev z odlično vokalno, še bolj pa umetniško in scensko interpretacijo posameznih oseb. S prav tako superlativnimi bese. dami se izraža o stilizaciji scen, o kostumih, o koreografiji, o zboru in režiji.
V glavnih vlogah so nasto pili:	Djurdjevka	Cakarevič
(Larina), Radmila Bakočevič (Olga). Melanija Bugarinovič (Tatjana), Milica Miladinovič (Filip je vna), Dušan Popovič (Onjegin), Drago Starc (Len-ski), Djordje Djurdjevič (Gre-min) in drugi.
Glede na to, da so bili jugoslovanski operni ansambli tudi že prej v Benetkah vedno toplo sprejeti in nagrajeni za njihova umetniška izvajanj a, se vprašujemo zakaj doslej še ni prišlo do sličnega gostovanja jugoslovanskih opernih umetnikov v tržaškem gledališču «Verdi», kar bi bilo glede na bližino iv glede na vlogo, ki naj bi jo Trst imel kot mostišče zbli zevanja umetnosti dveh sosed narodov, še bolj logično in koristno?
Ali pa mogoče tudi o nevarnosti takega kulturnega spoznavanja za italijanstvo Trsta obstaja kakšno zaupno P alamarovo pismo?
(Nadaljevanje na 4. strani)
■itiiiiiiiiiiiiKiHiiiiumuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiitiiiiiiiiniiinitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmii,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)	, -	,	-	-	—	-
Finančne zadeve, posebno one, | J gr	^	B J/	’
•arhs
+
*
*
¥
¥
¥
¥
¥
in
inanest
*
*
*
¥
*
*■
¥
¥
¥
¥
¥
ki zadevajo posojila, terjajo posebno previdnost. Ravnajte se po tem, ker boste s tem povezani.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Takt vam bo danes še posebno koristen, ker boste obravnavali daljnosežne načrte, ki marsikomu ne bodo pogodu. Nervoza.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce hočete, da bo vse steklo tako, kot si želite, pristanite tudi na kako puščanje ali celo nevšečnost. Branite družinski mir.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Naloge, ki jih boste prevzeli, bodo od vas terjale veliko. Po-i sebno boste potrebovali miru
'r&-\
in dobre volje. Zanimive novosti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zelo živahen dan, ki se vam bo predstavil že v jutranjih urah kot poln negotovosti. Tudi zdravje bo precej negotovo. Pazite na prepihe.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne silite v ospredje, pa tudi ne zaostajajte. Zlata sredina vam bo v sedanjem primeru najbolj pristajala. Glavobol.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Posli se bodo naglo množili in terjali od vas vse, kar boste zmogli. Razmere ne bodo najboljše, toda vse bo prav.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pazite na vsak predlog, ki vam ga bodo ponudili. Nekateri predlogi bodo zelo mikavni, toda le na videz pozitivni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pred vami je naporen delovni d.zn, zato sledite vsakemu delu z elanom, da ne
bi začeli zaostajati. Več razumevanja do zahtev vaših bližnjih.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Uspeh dela, ki ste ga prevzeli in ki vas že dolgo muči. bo terjal še več žrtev. Bodite na to pripravljeni. Prijetno pismo.
VODNAR	(od 21.	1.	do	19.
2.) Ce boste izkoristili vso svojo organizacijsko sposobnost, boste	uspeli.	S	tem	si
boste utrdili	položaj	in	na lah.
ko nridobljen sloves.
RIBI (od	20. 2.	do	20.	3.)
Dokaj monotono življenje, ki Pa vas vprav zaradi tega lahko zavede v malomarnost Bodite zato pozorni, da ne bo kaj narobe
Antibiotiki za drevesa
V Ameriki so začeli uporabljati antibiotike ne samo za borbo proti človeškim boleznim marveč tudi za varovanje gozdnega drevja. Za sedaj uporabljajo zdravilo samo proti smrtonosni bolez-zni, ki je napadla smreke. Po uspešnih poskusih v gozdovih Idane in Motane si strokovnjaki obetajo, da bodo rešili velikanske gozdove smrek. Oboleli gozd prašijo z antibiotiki iz letal.
Sovjetska raziskovanja in Antarktika
Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da obstajajo na o-balnih področjih Antarktike, ki niso pokrita z ledom, poleti pogoji, ki sličijo onim v tropskih puščavah. To se pojavlja posebno na bregovih Ingrid Kristensena v neke vrste polarni oazi, kjer se je zaradi dviga obale formirala ozka in dolga dolina. V njej razgreje sonce poleti skal« do 35 stopinj. Na bregovih izsušenih jezer so našli tudi mnogo ostankov morskih živali. Podobna izsušena jezera so odkrili tudi v številnih drugih krajih na vzhodni o-bali Antarktike in nekatera od njih ležijo precej nad morsko gladino. To dokazuje, da je bila še ne tako dolgo tega morska gladina, ki obliva Antarktiko za okrog 30 do 40 m višja kot danes.
Konservacija živil s pomočjo radioizotopov
V Ameriki nadaljujejo s poskusi za sterilizacijo in pa-storizacijo živil s pomočjo obsevanja z umetnimi radioizo-topi. V nekem smislu so bili dosedanji poskusi uspešni, ker ni težko uničiti bakterije v živilih s primerno dozo obsevanja. Obstaja pa še nepojasnjeno vprašanje če se pri tem ne menja tudi sestavina živil in če se s tem v zvezi v notranjosti ne pojavlja radioaktivnost ali drugi sekundarni pojavi škodljivi za človeški organizem. Glede na to, da so dosedanji načini hranjenja živil dali odlične rezultate je očitno, da gre pri tem za poskuse ekonomskega značaja, ki naj bi omogoč 11 znatne prihranke.
predzgodovinsko okostje v Iraku
Skupina znanstvenikov kolumbijske univerze je med izkopavanjem v severnem I-raku naletela na človeško o-kostje, za katero menijo, da je pripadalo neandertalskemu človeku in ki spada zaradi tega v dobo pred 45.CG0 do 60.000 leti.
Težka veda v Franciji
Po najnovejših vesteh bo že v začetku tega leta začela poslovati v Franciji naprava, ki bo lahko proizvedla dve toni težke vode na leto. Kot znano se težka voda v vse večjih kolii.nah u-porablja pri gradnji jedrskih reaktorjev.
Astronomska opazovanja v SZ
V Leningradu postavljajo velikanski astronomski teleskop, ki bo še večji kot teleskop v Mont Palomarju v Kaliforniji in ki bo omogočil opazovanja nebesnih teles oddaljenih od zemlje do 10 milijard svetlobnih let. Neka skupina znanstvenikov pa je medtem izvršila novo serijo opazovanj na planetu Veneri n je izbrala nekaj redkih podatkov na površini planeta, ki je bila vidna samo za malo časa in ki je sicer skoraj stalno nevidna Po najnovejših ugotovitvah naj bi temperatura na površini Venere bila okrog 120 stopin.i.
Se živeče »izumrle« živali
Dva jugoslovanska biologa sta v jezerih, ki ležijo kakih 300 km južno od Adis Abe-be, odkrila vrsto mehkužcev za katere se je doslej menilo, da so že izumrli in od katerih so bili doslej znani le okameneli ostanki. Razen tega sta odkrila tudi celo vrsto drugih mehkužcev in žuželk, k, so bile doslej popolnoma neznane.
Ostaaki biblijskega mesta
5 km od Jeruzalema v bližini vasi Rahamt-Rahel so na vrhu nekega griča odkopali estanke starega biblijskega mesteca, ki je bilo verjetno zgrajeno 800 let pred našim štetjem. Po proučevanju o-stankov zidov, črepinj posodja, orodja in raznih drugih predmetov se zdi, da gre za mesto kraija Jude iz VIII.-IX. stoletja pred Kristusom.
Znanost v Uzbekistanu
Edini inštitut za jedrsko fiziko na Slednjem in Bližnjem vzhodu deluje v glavnem mestu Uzbekistana, ki ima v celoti 117 znanstvenih inštitutov, katerih aktivnost obsega vse panoge industrije. Nad 9000 uzbekistanskih znanstvenikov se ukvarja s fitolugijo, geologijo, hidrotehniko, astronomijo, fiziko, kemijo, medicino itd Znanstveniki opravljajo veliko delo pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene in imajo na razpolago tudi jedrski reaktor.
Elektronski možgani v meteorologiji
Francoska vremenoslovska služba je nedavno dobila e-lektronske možgane, ki uspešno nadomeščajo vrsto strokovnjakov. V eni sann sekundi baje sprejme tak stroj 300.000 različnih podatkov, hkrati pa opravi do U2.000 računskih operacij. Spričo te prednosti lahko napoveduje vreme — seveda po verjetnostnem računu, ki so ga sestavili strokovnjaki — za dva dneva naprej.
Gorisko-beneski dnevnik
Nekaj vesti iz šte ver jonske občine
Obdarovali so dojenčke ob dnevu matere in olroka
Dosti daril, med njimi tudi veliko koristnih, so prejeli šolarji pred prazniki
Včeraj dopoldne so imeli v prostorih materinske posvetovalnice v Steverjanu priložnostno prireditev ob dnevu matere in otroka, ki bo čez nekaj dni. Medtem ko bodo takšnele prireditve v Gorici in po ostalih občinah šele čez nekaj dni, so jo v Steverjanu priredili včeraj ob prisotnosti številnih otrok, mater in predstavnikov oblasti.
Okoli 11. ure se je v posvetovalnici zbralo 21 otrok, starih do 3 let, v spremstvu staršev, tajnik pokrajinske u-prave dr. G-rion, predstavnik organizacije ONMI dr. Krainer, zdravstvena asistentka Ida Gottardi, predstavnik občinske uprave, župnik Simčič in drugi, kjer so razdelili otrokom najrazličnejša darila, v katerih so bile oblekce in razne potrebščine, ki jih rabijo dojenčki. Ob tej priliki je bilo tudi več kratkih, koristnih nagovorov.
Pred prazniki so imeli božičnico tudi v števerjanski občini. V ta namen je bila pred prazniki v teku nabiralna akcija za nakup daril. Občinska podporna ustanova ECA je darovala 20.000 lir, prefektura 15.000, števerjanske družine so darovale 24.700 lir, od katerih dr. Formentini 5.000 lir itd. S temi sredstvi so obdarili 65 otrok, ki so prejeli volnene spodnje majice, čevlje, predpasnike, šale, vsem 80 šolarjem pa so dali pakete s slaščicami. Ostanek denarnih sredstev je odbor za pripravo božičnice daroval šolskemu patronatu.
Vrhu tega je občinska uprava darovala šolam v Steverjanu, na Valerišču in v Jazbinah po en radijski sprejemnik, s katerim so bili učenci in učitelji zelo zadovoljni. Pri. reditvi so poleg šolarjev in učiteljev prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Solarji so se na prireditev lepo pripravili in so zaigrali nekaj igric, deklamirali so nekaj pesmic in tudi zapeli so, tako da je bilo zelo prijetno in so vsi, ki so prisostvovali tej prireditvi, odšli domov z velikim zadoščenjem.
 «»--------
Dom onemoglih v Gorici
sprejema prve
Občinski dom onemoglih v Ločniku, katerega uradno
•iiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiii
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	«Italijani v
peklu«, italijanski dokumentarni film.
VERDI. 16.30: «Dan nasilja«, nemško-francoski film; H. Messemer in E. Bartok. VITTORIA. 17.00: «Nori davi-lec», ameriški film, B. Kar-loff in E. Allan; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Dolina maščevanja«, ameriški barvni film, igrata B. Lancaster ;'n J. Dru.
MODERNO. 17.00: «Tudi junaki se jočejo«. Ameriški film v tehniki vistavision; D. Kerr in W. Holden.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo v Gorici zabeležili najvišjo temperaturo 5,2 stopinje ob 16. uri in najnižto 2 stopinji nad ničlo ob 2.10 ponoči. Vlaga je od prejšnjega dne narasla in je dosegla 100%.
dežurna lekarna
Danes ves dan in'ponoči je odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia 10, tel. 25-76.
otvoritev smo imeli že pretek, lega novembra, bo te dni končno dobil svoje prve goste. Se prejšnji teden je bilo rečeno, da bo že s preteklim ponedeljkom uprava sprejela kakih 50 starčkov, vendar se je s pripravami nekoliko zakasnila. Sedaj zatrjujejo, da je vse pripravljeno in bodo po vsej verjetnosti še ta teden sprejeli prvih 30 gostov, medtem ko je že vse osebje na mestu.
Prva dva gosta, ki bosta sprejeta v novi dom, bosta po vsej verjetnosti bivši postaje-načelnik v Gorici Riario Danieli in njegova soproga, ki imata po 77 odnosno 75 let. Med kandidati pa je tudi Isi-doro Badini z ženo Ido, ki imata 88 in 87 let ter svojevrsten rekord 61 let zakonskega življenja. Sedaj stanujeta v grajski mestni četrti.
Uprava doma onemoglih je tudi zagotovila, da bodo drugo skupino, ki bo sprejeta pozneje, sprejeli tudi nekaj tistih onemoglih, ki jih podpira občina v hiralnici v Ul. Diaz in v ECA v Ul. Baiamonti.
Obmejni promet v Nadiški dolini v decembru
Čeprav smo imeli v preteklem decembru razmeroma slabo vreme, pa so zabeležili ob-
Urnik trgovin za 5. in 6. januar
Zveza trgovcev za gcriško pokrajino sporoča, da bo za praznik treh kraljev veljai za trgovine in mesnice naslednji urnik:
V č«trtek 5, t- m. bodo lahko vse trgovine podaljšale svoj urnik za pol ure. Mesnice bodo v četrtek odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure.
V petek, na praznik treh kraljev, bodo odprte v dopoldanskih urah samo peka rije, mlekarne, trgovine « sadjem in zelenjavo in cvetličarne. Vse druge trgovine ostanejo zaprte ves dan.
Ta urnik je veljaven za vso pokrajino.
mejni organi na bloku Stupica v Beneški Sloveniji precejšen obmejni promet v tem mesecu. V celofi je prešlo mejo v obeh smereh 1987 ljudi, od tega 1188 italijanskih in 799 drugih državljanov, po veliki večini Jugoslovanov. V avtobusnem prometu so na progah Cedad-Kobarid in Ce-dad-Tolmin prepeljali v obeh smereh 1221 potnikov. Največ prometa so imeli v tistih dneh, ko je sejem v Čedadu, kamor prihajajo v precejšnjem številu tudi prebivalci zgornjega Posočja za nakup ali prodajo blaga. K temu prometu pa je treba prišteti tudi prehode s propustnicami na drugih blokih, kot so Ce-pletišče, Dreka itd.
Velik poštni promet za praznike v Gorici
Po 170 kg pošte pri odhodu in 100 kg pri prihodu dnevno - Rekord 850 darilnih zavojev v enem dnevu
Za božične in novoletne praznike je imela tudi gori-ška pošta izreden promet z voščilnimi razglednicami, pismi in darilnimi zavoji. Po podatkih centralne pošte so v tistih dneh, ko je bilo največ prometa z voščili, odposlali vsak dan po 120 kg razglednic in okrog 50 kg pisem v razne kraje po Italiji in precej tudi v inozemstvo.
Prav tako so imeli pismonoše mnogo dela z razdeljevanjem pošte v prihodu, saj je prišlo vsak dan v Gorico okrog 100 kg razglednic in pisem, največ s tradicionalnimi voščili. Zato so morali raz. deljevalno službo v dneh pred božičem in Novim le'om okrepiti, in še tako so imeli pismonoše dela čez glavo. Vendar
pa je vse to potekalo brez posebnih zamud in zato je poštno ravnateljstvo izreklo poštnim uslužbencem posebno pohvalo.
Zanimivi so tudi podatki o darilnih zavojih. V dneh, ko je bil največji promet, je prišlo v Gorico okrog 800 zavojev na dan; rekord je bil dosežen 19. decembra, ko je prišlo 850 zavojev, od teh so jih 500 razdelili še isti dan. Približno polovica zavojev je bila namenjena za področje goriške občine, druga, polovica pa za podeželje.
Ze iz teh nekaj podatkov je razvidno, da je imela pošta tudi na Goriškem precej dela s tradicionalnimi voščili, država pa je zopet zaslužila lepe milijone s poštnino.
iiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiimitmiiimimiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiirimiiiM
Nogometna tekma Sovodnje-Štandrež
v ospredju zanimanja domačih športnikov
Na Novega leta dan sta nogometni ekipi Juventina in Standreža in iz Sovodenj počivali, ker so nogometne ekipe, ki so bile v zastanku, odigrale zastale tekme. Ta počitek pa je obema moštvoma prišel zelo prav, da se bosta bolje pripravili na veliko der-by tekmo, ko se bo prihodnjo nedeljo Juventina pomerila s Sovodnjaroi na igrišču v So-vodnjah.
Čeprav je Juventina močnej. ša, pa je treba računati s tem, da igrajo Sovodenjci doma in jih bodo podprli tudi domači navijači, saj vlada za to tekmo veliko zanimanje. Zato končni rezultat tekme nikakor ni že vnaprej gotov.
Seveda pa bodo tudi z igralci iz Standreža prišli številni pitjatelii, ki bodo skušali preglasiti domače navijače v prid svojih benjaminov.
Registracija obnovljenih stanovanjskih pogodb
Do 20. januarja je čas za registracijo podaljšanja najem, ninskih pogodb, ki veljajo od 1. januarja dalje. Registrski urad v Gorici svetuje zainteresiranim, naj ne čakajo za ta postopek do zadnjih dni in naj čimprej predložijo v tem
uradu najemninske pogodbe v registracijo.
 «»-------
Trčenje dveh avtomobilov
Včeraj popoldne okrog 14.35 je prišlo do trčenja dveh avtomobilov na križišču nove državne ceste, ki pelje od Rde. če hiše na Tržaško cesto, z Ul. Vittorio Veneto. V smeri od Tržaške ceste proti Ul. Vittorio Veneto je privozil Fiat 600 iz Trsta, ki ga je šofiral 33-letni učitelj Floriano Edmondo iz Trsta. Iz mestnega središča proti bolnišnici pa je privozil po Ul. Vittorio Veneto Fiat 1100, ki ga je šofiral 47-letni Franco Cleva iz Bočna.
Pri trčenju na omenjenem križišču sta utrpeli obe vozili le neznatne poškodbe. Prav tako sta odnesla le manjše praske dva potnika, ki sta bila v avtomobilih, dočim sta ostala oba šoferja nepoškodovana, Oba potnika so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč in ju potem odpustili.
 «»——
8 milijonov za Ul. Carso
Na svoji zadnji seji, je mest. ni svet v Gorici razpravljal med drugim tudi o raznih cestnih delih, ki jih namerava občina izvesti v prihodnjem letu. Med drugim je obljubljeno, da bodo potrošili osem milijonov lir za ureditev drugega dela Ul. Carso, od novega naselja pa do gostilne Briško.
Poleg tega je bilo sklenjeno, da bodo potrošili 45.000 lir za okrepitev ulične razsvetljave v Ul. Montasio in Kanin, kjer je res potrebno namestiti še nekaj luči.
Ul. 24. maja je zaradi gredic In drevja »b straneh zelo ozka ’n vedno manj primerna za velik promet, ki se odvija po njej
Koristne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51. Rdeči križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 46-75. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71.
Prelaz na Predilu je za avtomobile prehoden
Prve dni tega tedna je v
višjih legah zapadlo precej snega in tudi na Bovškem je snežilo že v nedeljo in ponedeljek. Vendar pa je cestna uprava poskrbela za očiščenje glavnih cest in tako so že včeraj sporočili, da je med drugim očiščen tudi prelaz na Predilu, kjer lahko vozijo avtomobili. ki pa morajo biti opremljeni verigami.
-—«»—
Zaradi slabosti v bolnišnico
Včeraj popoldne okrog 16. ure je prišlo 40-letni Tereziji Jacobini v gostilni «A1 lepro bianco« nenadoma slabo. Poklicali so avto Zelenega križa, ki jo je prepeljal v bolnišnico, kjer so ji pomagali, da je prišla zopet k zavesti.
'O
Nevarnosti
(Nadaljevanje
mraza
s 3. strani)
gojev se odprave pogosto menjujejo. Te dni je na O-bali «princese Astrid« pristala sovjetska ladja «Ob» z našo šesto odpravo, ki šteje 136 članov. Ob svoji vrnitvi bo ladja odpeljala v domovino člane pete odprave, ki so doslej živeli tam.
Novi sovjetski raziskovalni program je zelo obsežen. V letu 1961 mora sovjetska odprava raziskati okoli’ 30.000 kvadratnih kilometrov neznanega antarktičnega področja. Organizirala bo dve odpravi, katerih glavni nalogi bosta odkrivanje antarktičnega morskega sveta in geološko spoznavanje te celine. «Tovarna vremena« namreč ni več zanimiva le za meteorologe zaradi odkrivanja zakonov, po katerih ta velikanski hladilnik vpliva na ustvarjanje« vremena na vsem svetu, pač pa znanstveniki želijo odkriti tudi to, kar se krije v njeni notranjosti, pod 3.500 metrov debelim ledom. Nekoč bodo morda odkrili taka tehnična sredstva, ki bodo omogočila rentabilno izkoriščanje antarktičnih podzemskih bogastev in tedaj Antarktika ne bo le «fovarna vremena« pač pa «tovarna» marsičesa, s čimer bo človeštvo resno računalo.
PREDRAG VUKOVIČ
Finska, Francija, Velika Britanija, Holandska, Italija, Jugoslavija, Kanada, Avstrija, Vzhodna in Zahodna Nemčija, 1‘cljska, Romunija, Švedska, Švica, SZ, Južna Afrika, Češkoslovaška in ZDA. Prijave so se zaključile s 1. januarjem, vendar je Belgija prosila če bi lahko dokončno odgovorila 5. t.m., medtem ko bo Norveška končno potrdila ali odrekla udeležbo 7. t.m.
ATLETIKA
Trie st in a v resnih škripcih
Fortunato včeraj operiran na slepiču
Zaradi njegove odsotnosti bo moral trener precej spremeniti postavo
V Reggiu Emiliji je postalo igralcu Triestine Fortunatu slabo, zaradi česar je moral takoj v posteljo. Takoj so poklicali klubskega zdravnika dr. Nuciarija, ki je že med bežnim j regledom ugotovil, da gre za resno vnetje slepiča.
Po razgovoru s komisarjem Triestine dr. Galinottijem je ur. Nuciari sklenil poslati levo krilo Triestine Fortunata v bolnišnico. Včeraj zjutraj pa je Fortunato legel na operacijsko posteljo, kjer sta ga primarji I. oddelka dr. Petronio in kirurg dr. Pertosi operirala. Igralec bo tako rešen banalnih motenj, ki bi mu lahko v prihodnosti povzročile precei skrbi.
Stanje bolnika je po operaciji odlično. Fortunata bodo poslali iz bolnišnice čez osem dni in po kratkem zdravljenju bo ponovno začel trenirati. Predvidevajo, da bo lahko prav zaradi njegove odlične fizične kondicije, po treh tednih zopet čd in zdrav.
Fortunatova operacija ie sprožila problem njegove zame-rjave. Ta problem bo moral trener Trevisan rešiti s tem, da to poslal na bolnikovo mesto mladega Trevisana, medtem ko bo morala slednjega zamenjati kaka rezerva, ki bo trenutno v najboljši formi in ki je zaupanja vredna. Trevisan bo lahko uporabil Sadarja. Colausiga Ti če mu disciplinski odbor nogometne zveze ne bo izrekel kazni zaradi nedeljske izključitve' z igrišča v Reggiu tudi Cazzanigo. V tem primeru *-i ponovno igral, pod pogojem seveda, da zginejo posledice udarca na nogi, Rebizzi, kateremu bi poverili vlogo desne zveze. Ce bi Cazzanigj prepovedali igranje, tedaj bi moral Trevisan ponovno popolnoma spremeniti postavo.
Včeraj so vsi preostali titu-larci, razen De Mina, ki se pritožuje nad bolečinami v kolku, začeli priprave za prihodnjo tekmo s Catanzarom. Triestina bo namreč v naslednjih dveh tednih igrala na domačem igrišču. Včerajšnji trening je traja'. vsega skupaj 90 minut. Najprej so se sprostili z odbojko,
Larini, Bernard, Fogar, Reina,
Marangon in vsi rezervni igrai-cj pa so trenirali z žogo. Priprave so se zaključile z razgibalnimi vajami.
Danes zjutraj bo glavni del priprav za titularce, ki bodo popoldne odšli v Videm, kjer bodo prisostovali prvenstveni tekmi A lige med Udinese in Eologno.
NEW ORLEANS, 3. — Doo-ley in angleški dolgporogaš Fred Norris, ki se je nastanil v Ameriki, kjer študira za inštruktorja, sta dosegla najboljša uspeha v tradicional-rern atletskem mitingu na odprtem v New Orleansu.
Dooley je skočil s palico 4.69 m, Norris pa je v teku na 5.000 pustil za seboj Avstralca Al Latvrenca za celih 100 m in je progo pretekel v 14’26”2.
Za nagrado Petrocalle.v «Sportman leta»
Altafini ogroža
Manfredinijev rekord
V lestvici B lige vodi Teneggi (Como)
MILAN, 3. — Manfredinijev rekord v lestvici ((Sportmana leta« je v resni nevarnosti. Rimski napadalec že štiri dni zapovrstjo ni bij uspešen, zaradi česar sta ga začela ogrožati Altafini in Brighenti, ki sta po nedeljskih dveh golih povišala količnik od 0,75 do 0,85.
Lestvica strelcev A lige je po redeljskem kolu naslednja
1. MANFREDINI (Roma) količnik 1,15 (15 golov v 13 tekmah)
2. Altafini (Milan) in Brighenti (Sampdoria) količnik 0,85 (11 golov v 13 tekmah)
4. Angelillo (Inter) in Ver-razza (Milan) količnik 0,70 (7 golov v 10 tekmah)
6. Firmani (Inter) količnik 061 (8 golov v 13 tekmah)
7. Campana (Bologna), M> relli (Catania), Milani (Padova) količnik 0,58 (7 golov v 12 tekmah)
10. Nicolč (Juventus) količnik 0,53 (7 golov v 13 tekmah).
V B ligi ni prišlo kljub odložitvi treh tekem do vidnih sprememb v lestvici. Samo Fantaleoni je nekoliko napredoval, s čimer Je pripomogel svojemu moštvu iz petega na drugo mesto razpredelnice. Lestvica je zato nahlednja:
1. Teneggi (Como) količnik 0,63 (7 golov v 11 tekmah)
2. Fanello (Alessandria), Pan-taleoni (Genoa), Calloni (Pro Fatria), količnik 0,53 (7 golov
v 13 tekmah)
5. Raffin (Venezia), količnik 0,50 (6 golov v 12 tekmah)
6. Sosma (Verona), količnik 0,46 (6 golov v 13 tekmah)
7. Fraschini (Messina) in Cal-zclari (Parma), količnik 0,42 (6 golov v 14 tekmah).
KOT PROFESIONALCA
Prvi nastop Buchholza in MacKaya
AUCKLAND, 3. — Ameriška teniška igralca Earl Buch. holz in Bary Mac Kay, ki sta v finalu medeonskega finalnega srečanja za Davisov pekal z Italijo doživela poraz, sta danes prvič nastopila kot profesionalca.
Mac Kay je svoje prvo profesionalno srečanje z Alexom Olmedom zaključil zmagovito v dveh setih s 16:14 in 6:4, medtem ko je bil Buchholz poiažen ravnotako v dveh setih s 5:72	2:6. Buchholzev
zmagovalec je Pancho Gonzales.
iiiiiiiiMHHiiimiimHMimiiiimiiniiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliHI
NOGOMET
Danes tri tekme A in B lige
MILAN, 3. — Danes bodo odigrali tri prvenstvene tekme, m so bile iz enega ali drugega razloga v preteklosti odložene. Dve tekmi bosta za prvenstvo A, ena pa B lige. Tekme se bodo začele ob 14.30 in bodo sčdili poleg enajsteric navedeni sodniki.
A liga (tekmi iz 11. kola) Atalanta - Padova: Marchese Udinese - Bologna: Adami B liga (tekma iz 13. kola) Novara-Como: Francescon
 «»-------
HOKEJ NA LEDU
Osemnajst držav prijavljenih za svetovno prvenstvo
ZUERICH, 3	—	Osemnajst
držav je že potrdilo udeležbo na svetovnem prvenstvu hokeju na ledu, ki bo od 2. do 12. marca letos v 2enevi in v Lousanni. Te države so
Diletantsko nogometno prvenstvo
Ponziana že na tretjem
V mestnem derbyju zmaga Sv. Ane nad Edero
Novo leto se je za Ponziano rodilo pod srečno zvezdo. Prav v prvem dnevu porajajoče se 1961. leta je morala Ponziana na gostovanje v Pieris, kjer so morale številne enajstorice C skupine pustiti svojo kožo. To pa se ni zgodilo Tržačanom, ki so s svojo igro presenetili ne samo domače igralce temveč tudi občinstvo, ki ni moglo drugače kot ploskati.
Tržačani so v Pierisu pokazali premoč, ki so jo tudi znali izrabiti in se vrniti domov z dragoceno zmago. Ta nedeljski uspeh je toliko večji, ker je pripomogel Ponziani, da j« pustila za seboj številne tekmece in se je vsidrala na tretje mesto razpredelnice takoj za vodečo Romano in drugo-plasirano Mosso. Ponziana je tako našla pravilen tir in če bo šla po tej poti, jo bomo biez dvoma videli še na boljšem mestu.
V našem mestu pa je bil v nedeljo zanimiv derby med moštvom iz Sv. Ane in Edero. Slednji imajo boljši položaj v lestvici in so tudi trenutno močnejši. Kljub temu pa so Svetoančani šli brez bojazni na igrišče in z voljo ter z borbenostjo se jim je posrečilo odpraviti bolj kvotirane mestne tekmece.
Pro Romans in Mossa sta dosegla v preteklem kolu res zadovoljiv m tudi presenetljiv uspeh. Obe moštvi sta se vrnili iz gostovanja z zmago v žepu. Prvi so igrali na igrišču Amoca in so tako zaigrali, da so bili domačini kaj kmalu v škripcih ter so se morali s 3:0 predati boljšim gostom. Mossa pa . je igrala v Maria-nu, kjer je po krasni igri odvzela domačim čast nepremagljivih na lastnih tleh.
Torriana je sicer igrala na domačem igrišču, a zato ni njen uspeh prav nič manjši. Dovolj je če rečemo, da je sprejela v goste enajstorico iz Ror.k, kateri je nasula v slabo zavarovano mrežo štiri gole,
medtem ko niso znali gostje niti enkrat priti do cilja.
* # *
V B skupini diletantskega
nogometnega prvenstva je treba predvsem omeniti nepričakovan uspeh Svetoivančanov na igrišču v Terzu. Tržačani s > lahko veseli uspeha, saj so premagali v njihovem brlogu moštvo, ki trenutno vodi v tej ; skupini. Terzo je moral tako prepustiti obe točki Tržačanom, s čimer se je njegov stol prvega še bolj zamajal. Takoj za njim je namreč tržaško moštvo Cremcaffe z istim številom točk, kar pomeni, da bo odslej borba za vodstvo bolj napeta in zanimiva.
Tudi Muggesana je uspešno zaključila nedeljsko tekmo na domačem igrišču z nevarnim Fiumicellom, medtem ko ie moral miljski Fortitudo kloniti, pa čeprav le za malenkostno razliko, v Trivignanu. Na.iobilnejšo zmago je v preteklem kolu dosegel odlični Saici, ki je brez posebnih tež' koč odpravil šibko moštvo IN A iz Cormonsa.
Za tržiško CRDA pa se je r.cvo leto začelo s porazom na domačem igrišču. Na pa piiju je bila zmaga predvidene za domačine, toda gostje iz Ogleja so jim zmešali vse račune in so z edinim golom, ki je padel v teku tekme, odnesli domov obe točki. Sicer so domačini napravili vse, da bi vsaj izenačili, toda v vratarju gostov so našli nepremagljivo oviro, preko katere nikakor niso mogli.
#Muggesana-Fiumicello						2:0	
LESTVICA							
Terzo	11	7	2	2	24	11	16
Cremcaffe	11	8	0	3	19	11	16
Sangiorgina 11		7	1	3	35	12	15
Saici	11	5	5	1	20	13	15
Fortitudo	11	5	3	3	11	9	13
Cervignano	12	6	0	6	18	18	12
INA	11	5	1	5	14	20	11
Trivignano	11	4	3	4	17	18	U
Muggesana	12	3	5	4	13	13	U
S. Giovanni 12		3	5	4	15	17	11
Gradese	12	3	4	5	11	26	10
CRDA	12	4	1	7	17	20	9
Fiumicello	12	3	2	7	10	23	8
Rivignano	11	2	3	6	9	14	7
Aquileia	12	2	3	7	10	18	7
Skupina B
IZIDI Aquileia-*CRDA 1:0 #Saici-INA 4:0 San Giovanni-*Terzo 2:1 »Cervignano-Rivignano 1:0
Prihodnje tekme (8.1.1961)
Saici - Sangiorgina, Aquileia ■ Cervignano. Trivignano - Rivi-gnano. Fiumicello - Gradese,
INA-San Giovanni. Cremcaffit-Muggesana, Fortitudo-Terzo.
Skupina C
IZIDI *Ponziana-Pieris 2:0 #Sant’Anna-Edera 2:1 Pro Romans-Amoco 3:0 Mossa-*Mariano 2:0 #Torriana-Ronchi 4:0
LESTVICA
Romana	12	8	4	0	29	10	20
Mossa	12	7	4	1	18	9	'8
Ponziana	13	5	6	2	25	9	16
Ronchj	12	6	3	3	16	U	1»
Turriaco	12	5	5	2	28	23	15
Pieris	12	4	6	2	16	9	14
Torriana	12	'4	6	2	18	10	14
Mariano	12	4	4	4	15	17	12
Libertas	13	3	6	4	19	17	12
Edera	12	3	5	4	15	14	11
Romans	12	4	3	5	12	20	11
S. Canciano	12	2	5	5	14	13	9
Cormonese	12	2	3	7	5	18	71
Sant’Anna	12	2	2	8	12	30	G
Amoco	12	1	0	11	8	37	2
Prihodnje tekme				(8.1.1961)			
Mariano - Sant’Anna, Corm >• nese-Amoco, Torriana-San Can-ciano, Libertas-Romana, Mossa-Pro Romans, Edera-Pieris, Ron-chi-Turriaco.
SAH
HAFSTING. 3. — Rezultati petega kola 36. turnirja v Haf-stingu: Larsen-New remi, Szabo-Clark 0:1, Cafferty-Bonda-revski prekinjeno, Sliva - Gligo rič 0:1, Green-Litwood 0:1. Re-zultati odloženih partij drugega kola pa so: Szabo-Sliva 1:0, Bondarevski - Gligorič remi.
BORIS PAHOR:	j	37.	j
Onkraj pekla so ljudje
Roman
«Ob prihodu si bila kakor tujka. Ko da ni bilo ne pisem, ne ničesar med nama.«
«Res?» A zdaj je v njenem glasu mehkoba in zaskrbljenost. «Si čutil tako?«
«Saj še zmeraj čutim.«
«Ne reci tega.« In se je docela obrnila. «Ne reci tega.« In bila je ob njem, kakor se na mirnem morju mehek val najprej prižme k školju, nato pa se razdeli in ga objame z oljnato m prožno vodno plastjo z obeh strani. Istočasna bližina, skupen dotik dveh ločenih in razkrojenih valov. In bil je odmev njegove bojazni, ki bi se bila preselila vanjo, ona pa bi jo hotela izbrisati iz njega tudi za nazaj, za ves njun dosedanji sprehod. In to ponovi vijuga njenega telesa, ko se rahlo usloči; tako se metulj ali čebela najprej samo dotiplje do prašnikov, potem šele z zadržano in rahlo slastjo preda tudi svoje telesce cvetni čaši. A dokončna resnica je vendar v otroško nabreklih ustnicah in v rodovitni vlagi ženskih ust. Prehoda ni, je pomislil skozi sok, v katerega se je potapljal; prehoda ni, a prav ta otroška spremljava v resnični ženski svet je novo zdravje. Da, zelen travnik zanj. Sočen in mehek. In njegove korenine že poganjajo v njem. In njegova roka je spremenila objem, da bi pazljivo zadržala tudi postranski, obrobni in rahli utrip njene pomladi. Ze poganjajo. V nji in v večerni zemlji. V zemlji pod trtami, v soku, ki polni njena sadova. In smrt je suh, pozabljen pergament. Vse se začenja zdaj. Ta hip. A počasi, skrbno, skoraj preudarno, Arlette.
In nasmehnil se je njenim drobnim poljubom, ki mu obsipavajo vrat.
Pod cesto je travnat svet z drevjem, da se spuščata pošev po bregu skozi temo; črički pod njima igrivo odvijajo niti tišine.
«Mesec nima še zadosti moči, da bi svetil,« je rekla.
«Je šele pri svojem prvem krajcu.« A ne ve, ali je prav povedal. Drevje napeto preži vsenaokoli in črički vrtajo drobne line v temo, da bi skoznje oprezovali nanju. Narava je z njim, na njegovi strani, a obenem čuti, da ji je odgovoren za slog svoje ljubezni. Kakor v naravi naj bo vse sorazmerno in pravilno razdeljeno, povsod
ista rast, povsod isti sok v cevkah korenin. Morda srebrn tisti sok, morda prozoren, a njegova moč porazdeljena vsenaokrog in spet vsa zbrana pod vsako rastlino. A hkrati je, ko da se je onkraj čričkov oglasilo dihanje napetega večernega morja ob pomolu pred njegovo hišo. In jo rahlo objame in pazljivo prestavlja dlani na njenem hrbtu, kakor da gladi obstransko življenje z robov proti sredini. Tako se njeno telo usloči in preide na njegovo stran. Tedaj njegova dlan mehko in vendar trdno obdrži njeno brado, njegov poljub pa se potopi po omamno resnico. Morda je to preveč krčevito, v trenutku pomisli, a noč mirno soglaša. Onadva sta zdaj tudi njena gospodarja, nje, njene teme, njenih zvezd in rastlin. In ko jo pridrži in položi zemlji v naročje, črički najprej raztegnejo in oddaljijo svoje pojoče kolobarje, nato jih spet približajo in zožijo. Hkrati se zaveda, da je kjerkoli na zemlji, pod njenim drevjem in zvezdnatim nebom, a da bi bilo morda bolj prav, če bi bilo morje v bližini. Morje napolni samoto. A naslednji hip otipa njen obraz v travi. Gladek je in razvnet pod njegovimi prsti, ki poiščejo vdolbine oči, se ustavijo v njih in grejo nato zdolž lic. Ob ustnicah jih zadrži ozka mreža njenih drobnih poljubov; a samo za hip, ker se prsti spustijo vzdolž dveh črt njenega vratu; konice njegovih prstov; in ko da se ga komaj dotikajo. In še se za trenutek ustavijo v plitvi vdolbini, preden obidejo vzboklino kakor roka, ki obkroži in pogladi stožec moke. Obkroži in pogladi. Nato počiva na nji. Nato kakor na testu, ki je vzšlo. Rahlo in napeto. In tudi prsti rahli in napeti. Prsti in vsa roka. A tudi nemir roke. Ko da je od njene jopice njegova roka sinja; da je sinja njena polt v noči. Sinja in nemirna kakor morje pod poljubi, ki plavajo na nji in hitijo za njo. Poljubi in zdaj dlani zbrane okoli izvirka v zemlji. Okoli dveh izvirkov. Usta, ki blagrujejo žejo in slast njene potešitve. Menjaje, iz dveh izvirkov, ki nikdar ne usahneta, ker se eden zmeraj sproti polni. A nalahko, počasi, zavedno, da bo zemlja šla okoh sonca in se vrnila čez sto let; kakor usta na prsih večne zemlje, in črički vrtijo svoja kolesa in vzdigujejo iz globokih vodnjakov posode z neusahljivim sokom. Sok neumrljivosti. In ne-
mir se nenadoma ne more več zadržano, previdno ustavljati njenemu telesu, ampak hiti za njim, ga lovi skozi temo, ga v temi ima, da sta v kleščah njegovih rok lupini velike školjke. A naslednji hip riba spet oživi in uide in šviga s svojim vitkim trupom po krovu. Skokoma beži in vendar ostaja. Potem uide zares in ribič jo ujame za škrge in jo trdno uklene. Jo uklenjeno tjšči v svojih dveh dlaneh. Obenem čuti travnate bilke, ki se tarejo pod njegovimi rokami, in tedaj se mu nepričakovano zazdi, da se bo nekje priprla reža smrti. A trdno stisne veke in njegove roke še tesneje ujamejo bežeče življenje. Čuti travo in zemljo med razprtimi prsti, a zdaj v brezumnem, a jasnem zagonu prižema zemljo k sebi in spaja sebe z njo. Njeno telo je vse stvarstvo. Njeni udje navpične rastline v noči. Njene tanke noge stebelca ljubezni. Njene roke. Njene otroške roke. Njena ženska kolka v njegovih rokah. Nato spet utrip ujetega tuna. Takoj zastražen, oblegan utrip. Utrip v zasedi Nato napeto pričakovanje skozi zasedo in vse reke tišine se stekajo v en sam smisel. En sam smisel ima zemlja za človeka na njenih starodavnih plečih, je v zadnjem hipu pomislil.
Slišati je bilo leno, zasanjano čirikanje čričkov. Naslonil je glavo na njeno ramo, a bolj kakor vzgib nežnosti, je to samozavest in’ hkrati tovarištvo mornarja do jadrnice, ki mu je prinesla zmago na regati.
«Moj mali divjak.«
«Zakaj? Ni bilo lepo?«
«Neizrecno lepo.#
Njena dlan je šla preko njegovega obraza.
«Kaj misliš zdaj?«
«Da bi te bilo lepo izgubiti.#
«2e? Tako hitro?«
«Te izgubiti in te spet najti.« Njegove roke so objele njeno telo. Čudaška je ta misel na izgubo in ne ve, od kod je prišla.
((Potemtakem se ni nič razpršilo, Kakor si rekel prej.«
«Prej se je zares.«
Glas kobilic je kratkočasil drevesa in zvezde nad
njima. Ko je stegnil roko	zdolž	njenega vratu,	se	je	do- (
taknil las, ki so	bili pomešani s	travo.
«Zdaj je spet vse dobro.«
Obrnil se je in legel vštric nje.
«Prej pa si bila ovita v zoprno ozračje.«
«Zoprno?»
«Da. Vsa. Celo pričeska.«
«Morda sem bila čudna prav zaradi pričeske.«
«Ni bila pričeska.«
«Glava ima drugačno obliko.#
«A drugačen	izraz so	imele	tvoje poteze.«
Pomolčal je.	«Bilo je,	ko da	si bila do tistega	hipa	v
družbi nekih posebnih žensk.«
«Tak vtis si imel? Res si imel tak vtis?«
«Celo hoja. Celo kajenje.«
«Zakaj to, zakaj to?«
Potem je na mah jezno rekla: ((Razkačile so me tiste coprnice s svojimi pogledi!«
Takrat se je zavedel trave, mlačne noči in njenega telesa ob sebi.
»Pustiva to,» je rekel.
«In ves čas si imel	tak vtis?«
«Na tvojem obrazu	se poznajo	izrazi	obrazov	odras-
lih. Vtisnejo se vanj.«
«Pravo detinstvo, potemtakem. Vprašanje čipkastih podbradkov in mlečnega močnika!«
«Tudi igralci se znajo vživeti v obraz svojih junakov.»
«A jaz nisem igralka.«
«Zato se oni hote vživijo, medtem ko je pri tebi to neodgovorno.«
«Tudi to neodgovorno?«
«Tako kakor tvoje	roke na časniku	na mizi,	ko *■
brala o Buchenvvaldu, potem ko si	mi masirala ramena • »
«ln sem ti omastila časnik?«
((Takrat bi bil podstavil ne vem kako dragoceno listino pod tvoja zapestja!«
«Bi me bil moral opomniti.«
«Ne. Želel sem si, da bi bil tisti tvoj pečat neizbrisen.«
Se nadaljuje