Islam ustaja. Spopadi na Črnem morju. — Turki korakajo proti Egiptu. — Turki se zbirajo ob ruski meji. — Perzijsko vojaštvo pod turškini poveljstvom. — Kiamii paša koraka proti Indiji. — Črnagora, Belgija in Japonska napovedle Turčiji vojsko. — V Galiciji pokajo naši topovi izpred Antwerpna. — Na Rusko-Poljskem po spopadu pri Lysi Gori se zopet umaknili. — V Srbiji se razvijajo boji proti Valjevu. Rusko turško bojišče. Turčija napoveRusiji vojsko. ¦ Dunaj, 3, novembra. Kakor se čuje, ie včer^j podala turška vlada Rugiji uradno napoved vojgke. (Ta vegt ni uradno potrjena«) Turški poslanik zapnsti Petrograd. Petrograd. 3. novembra. Rugka vhjia, je turškemu poglaniku izrocila potne liste. Turčija odpoklicala svoje poslanlke iz sovražnih držav. Carigrad, 3. novembra. Tiurgka vlada je odpoklicaila vge g>vo,je poslanike iz Londona, Pariza, Petrograda in iz Srbije. Med Srbijo in Turčijo vojno stanje. Carigrad, 3S novembra. Srbgki pogfanik Nenadovič ie zahteval gvoje potne ligte in odpotoval iz Carigrada, Prekinjenje diplomaltičnih odnošajev nied Turčijo in Srbijo ge je izvršilo na podlagi gpomenice, ka.terl je izročil grbgki poslanik turški vladi in v kateri izjavlja grbgka. vlada, da so diplomaitične zveze preUinjene.; in zahteva za poglanika in poslaniško ogobje potne liste. Srbgki poglanik je odpotoval danes zjutraj 6ez Dedeagač 'n Solun vi NiŠ. Crnagora,JaponskainBelgija napovedale Turčiji vojsko. Rotterdam, 3. novembra. Kakor poročai List B,Londoner Newg", go Crnagora, Japongka, ter belgijgka vlada, ki ge nahaja sedaj v francogkem niestu Havre, izfa,vile, da ge naliajajo odglej s Turčijo v vojnein gtanju., Vojska med Turčljo in Rusljo še nl napovedana. Dunaj, 3. novembra, V dunajskih diplomatgkih krogih ge zatrjuje: Iz Carigrada se poroča, da še vedno ni napovedana vojska med Turčijo in Rusijo. Toda dejstvo je, da ge že vrše v Kavkiazu boji med turškimi in rugkimi 6etami ter da turško časopigje prijema prav ogtro trosporazum. Turška vlada je izrofiilf, italijanski vladi zagotovilo, da ne namerava razviti zastave Mohameda (razglas ,,svete vojske"), da ne vznemirja Italije glede Libije. Turčija ge ho6e samo braniti pred ang,eskimi in rugkimi napadi, Odgtop treh turških miriigtrov je imel le namen, da vstopio v turško ministrstvo v očigled na regni položaj le močne in neomahljive ogebe. Turčija korajžna. Dunaj, 3. novembra. Porofievaiec lista ..Neue Freie Pregge" brzojavlja iz Carignada: Pogaianja med ,Tur6ijo in Rusi.io, da ge doseže zopet gporaznm, še niso privedla do kakega ngpeha., ampak ge vlečejo dalje. Pogajanja bodo gkoro gotovo brezngpešna, ker Tinrfiija odločrto odklLanja zalitevo trogpnrazum^. po kateri bi morahi Turčija odpoglati nemško . vojaško odpoglanstvo nazaj v Nemfiijo. Iz dejgtva,, da go poglaniki držav, k-i zagtopa.;o tros;:omzum, ndpotovlali iz Carigrada, predno se je vojgka napovedala, je razvidno, dt| go Rusija, Francija in Anglija 9 gvojiml diplomatičnimi ko' raki v Turčiji pri koncu, . Zelena prerokova zastava razvita. Berolin, 3. novembra. List' ,,Die deutgche Tageg/reitung" poroča- iz Carigrada: Poglavar mohamedangke vere, imenovan ,,šejli-nl-izlam", je ravnokar " proglasrl sultanov o klic, v katerem ge vgi pripadniki izlama ali mohamedansk« yere pozivljajo, da se v obrambo kalifaita — mohamedanstva — zberejo krog ,,zelene prerokove zastavfi." Po naršem mnenju bo za gplošni upor vgega moliamedangkega gveta mnogo~važnejše navdušenje, da ge otresejo tujih nadvlad, nego razlvitje prerokovc zastave g jiozivom k ,,gveti voiski.": Sveta vojgka. ni niti v maroSki, niti v tripolitanski vojgki prinesla zažoljenega učinka. Bolgarija bo ]iomagala Turčlji? Iz Aten ge poroea, da ge tam v,ga'k da-n z velikb napetostjo pričakuje, v kateri tabor bo stopila, gedaj Bolgarija. List ,,Giornale d'Iitalia" je izvedel, da Rngi neprestano grozi.io Bolgarom, Idai bodo ruske bojne ladje obstreljevale bolgarska pristanišča,. kakor hitro bi Bolgari napadli grttekb ozemlje. Skupni n^,stop Bolgarije in Turčije je tem verjetnejši, 6im prej bo rugko brodovje oglabšancf ter bo nepristranost Rnmunije zagoto\i.jena. Grčija čaka, kako ge bo poiožai v bodoče rnzvijal. Akb bo SrMja napadena, ji bo Grčija takjoj priigkoftila na pomoč. * Italija se bojl Tureije? Rim, 3. novembra. Italijanski list ,..Gazetta del Popolo" objavlja neko pigmo, k"tero je očividno bilo pisfa^no pod vladnim nplivom. V tem pismn se izraža upanje, da T lrči.'a bojnih dogodkov no bo raztegnila na njeno pokrajino CirenajKa. List izjavlja, da ItaKja kljub svoji nepristranosti ne more pripustlti, da, bi ge oškodovala italijangka pogegt. Grki so naliujskani zopcrTtirčijo. Knlin, dne 3. novembra. V diplomatifTiih krogih s>e domneva, da je Anglija nahujskiila Grke, naj gredo za- njo po kostanj v žeriavico. Grška jp izkroala v priptiniS^i Saros svo. je fete. da napade Dardanole iz gnlie zemlie. Grftija jo volik del gvojih čet z^rala, v prost> rn mecl Sohinom in pri^tnnir-iem Ka.vn.lo. Za ob.rambo Kavalo so si Grki oskrb,>li težke topove. Kaj zahteva trosporazum od Tur61]e4  Frankobrod, dne 3. novembra. ..Fravk^iirtor ZoUnng" 9e poroča iz Amsterdama: Turč-ji je b la dne 2. novembra izro<^ na spoinenica, v katori jo zaliteval ti-osporazmn (Anglija. Franfija in Turfiija) natančnejšili pojnsnil o na.parlih tnrškega vojnega brodovja v Crnem morju na rnsko ladjo in na ruska mnsta, kakor tndi, da odpusti TurM'a vse neniSke ftastiiko in iiomor-ičnko. ki ge na.hajnj ' na turSkih vojnili lndja.h. Na.dal.je zahteva. trosi>oraznm. da Tiiinv.ja ra/.oroži vojni 1-a.d.ji ,,.Goel;en" in pa ..Broslau", kateri je k.upila od NVmeije, Ce bi Tnrr-ija ne.dala |iovoljiipga odgovora. bi so morale prokin ti vse zvpzo med Turčijo na oni gtrani in med trosporaziimom na dnigi gtrasi. Tnrfija še ni dala nobenega odgovora. Tcda npanjo Je, da bo odgnvor Tnrfiijo tak, da ge bo moglo izogniti nadaljnini sovražnostim. Turške prlprave. Carigrad, 3. novembra. Vojn'6 priprave so gkoro povsod1 že dogotovlj.ene. 'Močni kavaleri.is.ki oddelki stojijo že na maloazijski gtrani sueškega • klanala. Pri Smirni v Mali Azliji ge še zbirajo čete. V Rdečem morju ge zbirajo turške bojne ladje v akabinem zalivu. Njih naloga ie bržkone, da z minami zaprejo južni vhod v gueški Kaiial. , Tui-čiia in Perzija. ^ Milan, 3. novembra. Vsled pogodbe med Tiurčijo in Perzijo so turške čete zasedle mesto Choi v perzijgki pokrajini Azerbeidšan. Močni turški vojni oddelki go vkorakali v perzijgko trdnjavo Urmia. Upravitelj pokrajine Azerbeidšan! je zapugtil megto, v katerem ima, 9edež, ker ge še v njem nahajajo Rusi, ter prigpel v ,Urmio. Turška armada nastopa. Berolin, dne 2. novembra. V Palestini ge zbirajo turške čete proti Egiptu pocl poveljstvom Zekki-paše. V Samgunu je 200.000 Tsurkov namenjenih proti Kavkazu. 13. annadni zbor v Bagdadu gre pod poveljgtvom Kiannil-paše gkozi Perzijo in napade lndijo. Spopadi na Kavkazu In v Sredozemskem morju. Carigrad, dne 3. novem.bra. ,,A,gence 'CMtomane" objavlja naslednje uradno poroclo: Po uradnih, od naše kavkaške meje došlih porooilili, go R.ugi na več točkali napadli naše obmejne oddelke; bili so pa pris Ijieni, cla go ge umaknili. Odločen odpor naših 5et je zadal Rngom precej izgub. V SredozeniiSkem morju go c-tvorile angleške križarke ouenj in potopile nek grški torpedni čoln, ki se jiin je biižal, ker so nvslile, da je to turški torpedni čoln. Oba ta dogodka kažoti, da go naši sovražniki na suheni in na' morjn pričeli proti na-m. sovražnosti, katere so že dol^o Casa naimeravali. Veg niohamedangki narod je pripravljen, za,upajoč v pomr* Boga, edinega Ziavet-iika pravice in zvegtobe, odgovorili na te napado, ki imajo nainen, uniCti našo eksistenoo. Turške mine pred rusklml voinimi pristaniščl. Berolin, 3. novembra. Tz Carigrada prihaja vest, da je turško birodovje položilo pred rugka mornariška opirališ&i mine, 9 čemur ge je onemogočilo, da bi glavna moC ruskcga brodovja zapustila gvoja pristanišča in pogegla v vojna/ podvzetja. Turki potopili veliko rusko lad]o. fcjolija, dne 3. novembra. Senikaj 90 dosle vegti, kntere pravijo, da 90 potopib Turki veliko rus/o vo.ji!O ladjo ..Ssinop". (Ladja ..Sginop" je bila sezltlaia 1.. 1887. Bržkone ge je to zgodilo v Cn.em morju, ako je ta neuradna vest gploh re.snifina.) 36 ruslcih trgovskih ladij v Crncni inor.ju potoplienih. Budinipe.ita, dne 2. novembra. ..Az Egtov" porooevalec brzo.iavl.ia iz Carigrada. dno 1. t. 111.: Gtasom doslej ilospelili poroft 1 je turSko brodovje v Crneni morju potopiio dosedaj 30 ruskih parnikov, ki 90 bili dehnna že natovorieni. O štovilu potopljeiiili ruskih ladij manjkalo še končnoveljavna poro-ila. Obstreljevanje Odese. Kodanj, dne 2. novembra. Iz Odese ge porofča: Neznane torpedovke go uidrle v pristanišče in go potopiie rugki kanonski čoln ,,,D,onez"; del posadke je utonil. Torpedovke go obsti-eljevale tudi 3 rngke in 1 1'rancoski parnik ter jili poškodovale. Tudi na predmegtja. Odese go streljale, ra^ di česar go bila nekatera posliopja. poškfodovanaj in par oseb ugmrčenih, več pa ranjenili. Veliko razburje.nje v Odesi. Carigrad, dne 3. novembra. V rugkem mestu Odega (ob Crnem morju) vlada veliko razburjenje. Prebivalgtvo je zelo vznevoljeno radi gedanjega položaja in pogtopanja rtigkih oblasti. Vgak dan pride do velikih spopadov nied prebivalstvom in vojaštvom, dagiravno je mtestni poveljnik lzdal ogtre odredbe za clogego niiru. Po mestu je izbruhnilo mnogo požarov, kateri ge nalašS povzročajo po preknouliih. Požari go izzva. li veliko razbur.jenje, Samo na en daa go izbruhnili v nnestu trije velikangki požari. Turčija napadla Sueški prekop. Iz Carigrada se javlja, da go'priplnle turške vojne ladje v zaliv Akaba (med Arabijo in Sinajgkim polotokom), med tem, ko so istočagno izkrcale '5ete ob azijski obali S.ueškega prekopa. T.urške vojne ladje so imele, kakor se priznava, namen, dai z minami zaprejo južni uliod v Sueški prekop, kar ge da prav lahko izvršiti, ker je ožina med Djobalom, ki lofii Sueški zaliv od Rudečega niorja, široka le komaj 5 km. Turške vojne ladje, ki go zasidrane v zalivu Akaba, pa imajo tudi važno nalogo, da krijejo in podpirajo prevažanje čet iz obeli zahodno-arabskih turških pokrajin Hedža in Njemen. Isti namen ima brezdvomno tudi zasedenje megta in pristajiišča Berbera v zalivn Aden, Berbera je namreft glavno niesto angleško-airiške nagelbine Somali in j« važno zaradi tega, toer ima v celem zalivu najbolj varno pristanišče za zasidranje ladij. Dd tod se lahko nadzornjo morgka ožina med Arabijo in Afriko, z imenom Babul Mandeb, ki veže Rudece morje z zalivom Aden. Mohamedancl zasedli Berbero. Berolin, 3. novembra. Kakor poroča ,,Voggigche Zeitnng" ' iz Carigrada, je večje število Mohamešdanov. in anglo-afrikangkih domafiinov pod vodstvom višjega moliamedanskega poglavVja zasedlo angleškb prigtaniš&e Berbera, Mohamedanci go ujeli vge tamdšnje angleške uradnike, katere so zapeljap v gredino dežele. Upor zoper lAngleže ge vecino bolj Širi. (Prigtanišče Berbera leži v Adenskem zalivu ' na afrikangkeni ozemlju Nogai, južno-izhodno od klraljevine Abesinija.) Turki zaplenjajo anglcške In franeoske trgovske ladje. Carigrad, dne 3. r.ovembra. Pristaniške oblasti so pričele zaplenievati vpristanišču ge nahajajoče angleške in Ira.ncogke trgovske ladje. Angllja se pripravljja na odpor. London, 3. novembra. Angleška v(l|ada, je o b m o r g k e m p r e k o p u S u e z zbrala 14.000 vojakov. V Alekgandriji pa stoji za obrambo raznih posto,,ank pripravljenih 3000 mož, veainoma čete iz Avgtralije. Prigtaniški poveljnik v Alekgandriji je naznanil, da bo v krafktem že gtalo v Alekgandriji 50.000 mož kana,dgk|ih in avstralskih čet pripravljenih za boj. Iz Berolina ge^oroča z dne 3. novembra, cla se vsak Cag pričakuje, da bo angleška vlada proglagila nad Egiptom obsedno gtanje. Angleške križarke. obstreljuic:o Jaffo. Sofija, dne 3. novembra. Iz Carigrada 9e poroča, dai sta dve angleški križarki obstreljevali mesto Jaifa. Tnrška trdnjavska artilerija je obsti-eljevala križarki. Angleriki križarki sta se kmaln nato ninaknili na odprto morie. Splošno se pričakuje, da bodo Angleži obstreljevali t,udi ni.egto Smirno in otok Mrtilene. * * Jaffa je važno trgovgko pomorgko mesto ob sirgkem obrežjn. Iz Jaffe pelje- žeieziiica v Jernzalcm, ki je oddal)en od Jaffe 50 km. Mesta šteje 25.000 prebivalcev4 Utrdbe mesta ni-so posebi:o nioene. Ima tudi slabo, plitvo pristani^e, ki je pripravno le za male ladje. Mesto ima važno zgodbvino. Za oaga Napoleona 90 zasedli Francozi .lafto 1. 1709. toda morali go megto kmalu zopet Tnroiji izroMii nazaj, Eglpt vstajia. Riim, dne 2. r.ovembra. Urednik Tsta ..Mattino", ki 93 je vniil iz Egipta, slika tamošnji položaj kot zeln nirafen. Sovraštvo zoper AngJeže je že prikipelo tako dalefi, da la,bko v9ak čag izbrnline nst:ija. PosoIkio pobn-njenl s:v prebivalci na obrežju Rndefoga morja, Tndi rod Senn90v, katere 90 dosedaj Angleži bogato zal-.igali z orožjem, 9Ogla.ša z nacneravanim uporom. Cete, ki go gestavljene iz rodu Hindu. so sc že zafele v družbi z Egipčani nstavljati Anglcžoni. O nstaji v Eigiphi piše iranroski list ..Hinnnnifo", da bi bil npor Egipfa-nov za Franr-ijo nsodep:;ln, er bi morali Angleži takoj poslati gvo.;e egipčangke •ete, ki so godaj v Franciji. v Egipt naz-n|. Opasni položaji Angležev v Eglptu. Neki ngledni berolingki trgovec, k.i se je te dn: vrnil iz Kahire. slika položaj v megtn isledeče: Že med 15. in 20. goptembrom go izbrulinili^na več kra- jih Kahire nemiri, kojih vodje so bili glušailelji na arabgkem vgeučilišču Vi Kahiri. Angleške oblasti go gicer oznafiile te nemire za nekake demon&tracije, naperjene proti Nemčiji, toda v regnici so bite naperjene proti angleš-ki vladi. Vladfer je morala te krvave nemire udušiti z orožjem. Od ygeh domač'inoy je 85 odgtotKJov, ,ki govra,ži Angleže. Khedive (egiptovski podl<iralj), ki ge mudli gedaj v Carigradu, se ne nanierava še ta fias ,vrniti v Egipet. V stainovanjih sorodnikov podkralja je odredila angleška vlada op_etovano hiše preigkave. V Kahiri je zbranih 15.000 mož angleš-kih čet. Doraaifee egiptovgke čete (vojaki domar čmi), 90 gicer oborožene, toda odvzeli 90 jim gtrelivoPoložaj v Kahiri in sploh v celem Egiptu je tak, da bi prinesel Angležem v gltičaju vojgke proti Tarf.iji mnogo neprijetnih pregeneftenj. Turki korakajo proti Eglptu. Alekgandrija, dne 3. novembra. Proti egipto\9ki meji korakajo močnie turške bojne gle.. Turkl že v Egiptu. Berolin, 3. novembra. ,vLokalanzeiger" poroča iz.Aten: ' 15,000 Turkov že stoji na egiptovgkem ozemlju. Po poročilih ligta ,,iVosgigche Zeitung" 90 ge vršile v megtu Jafia viharne ovacije za Turčijo in njene zaveznike. Ljuastvo ge poziva, da naj opravlj'a v mo'^ejah (mohaaiedangkih molilnicah) molitve za srečo turškega orožja. Eglptovski kediv proti Angleški. Loiulon, dne 3. novembra. ¦Tnrški poslanik je izrooil angleški vladi ultim-atnm (zadnji predlo« za gporaziiim) egiptovskega kedivn, ki zahteva, da ge angleške čete takoj umaknejo iz F]gi;ita. Avstrij sko=srbsko bojišce. Yeč srbskih divizij pognajaih v beg. !; Dunaj, 3. novembra. General Potiorek uradno razglajša: Še le daneg je mogoče, da ge uspe h, katerega go dogegle naše čete nad Srbi v pofcrajini M a &<v a., n a t a n k 0 pregle d ai. V Ma&vi ge vojskujoča druga srbska armada pod poveljgtvom generala Stepa Štepanoviča, ki je štela Stiri do pe.t divizij, morala ge je v divjem begu umakniti pred nami. Pri umikanju je moral sovražnik pugtiti ivojjno grajdivo vgeh vrgt ter tren na raestu, k'amor so doSli pozneje Av^trijci. Le na ta način se je pogrečilo Srbom, da so ge rešili. NaŠi so njeli velikb število Srbov. Sovražnik ge na begu niti v 9vojih noVih, v 0zndju dobro pripravjl.ien.ih po9toja,nkah ni ustavil in se postavil v bran. Srbi go ge uHaborili še le na južni hribo|viti gtrani Sabca. Sab^c 90 zavzele naše čete v no6i od 1. nat2 november. Sovražnik ge je v teli bojih zelo trdovratno branil, a brez ugpeha. Avstrijske cete na potu proti Valjevu. Z bojiš&a, dne 2. novemfora. Kaši 90 v pokrajini Mačva zagedli niegto Metkovifi, ki je bilo aoseda.j glavni zaflržek naiSega prodiranja proti V-aljevu. V bo]u za Metkrj\ie, ki leži na severni gtrani železnice Lješnioa—Šabac\ so se Srbi trdovrat.:o braniT, Srbi 90 ge umakiiili 9 svojo ^rlav110 g lo prcti Valjevn. MS temi «vragovi" moramo zmagati!" Mitrovicas 2. novembra Pokra/jinta, Mačva je do reke Jerez« ki izvira na južno-izhodni strani Lješnice (ob Drinu) ter ge izliva pri Sabacu v Savo, popolnoma v naši pogegti. Srbi p.t ge do gedaj izredno junaško borillii. ,Ziakopani go bili v vgeh postoja.nkah v gvoje betonskfe okope. Le z velikim naporom 90 naši prepodili sovražnike iz takih utrdb. Dagiravno še imajo Srbi po številu vojaštvai premoč nad naSimi četami v Srbiji, se vendar morajo umikati pred nami. Kot vzrok tega ;imikanja se navaja dejstvo-, da go razmere v Srbiji vedno žalostnejše. Pogebno glad prigili murgikater-o grl^gko fteto, da ge uda Avgtrijcem. Tz doseoanjih naših ugpehov je razvidno, da se Srbi pri Valjevu ne bodo mogli dolgo držati. ..unaAtvo na&ih čet je izredno veliko. Neic podmh,ršal ge je izraz.il: ,,S temi — .,vragovi" moramo zmagati!" Lovčen in Arrmač. Spljetsko ,.Xaše Jedinstvo" priob&n.ie iz ivotora naslednjo, v Kotorn nradno prp;rledano Vrrzo.ja.vko: 2 dni so Crnogorci zastonj poizknSali bosnbardirat^ našo drago utrdbo Vrniač. Cetndi je neStoti granat pa1II0 v bližini in okrog nje, Vnnač ie po^os-o odpv varjal s svojim ognjem in bilo je, kakor bi 9 svojimi streli liotel refti: .,P;xl avstrijsko zagtavo sem in ogtanein iiepreTiiagljiv". Avstriiskc nilne v Donavi. Sofiia, dne 3. ffbvembra. V Vidinn (balgarsko mesto ob Donavi) se je sliSal od Donave sem gtraSen pok. Govori se, da so po- ložili Avstrijci mine, da bi uničili rugke prevoze, ki so namenjeni za Srbijo. Avstrijsko=rusko bojišče. Na Rusko-Poljskem se nmikamo. Dunaj, dne 3, novembra. Generalni štab nradno razglaša: Na Rugko-Poljgikem 90 naše 'čete, ko 90 prisilile močno sovražno arraado v boj, na Lyga-gori (južno od Radoma) ustavile bojevanje, da; n a\ d & 1 j u j e j 0 gibanje, katero je bilo zaporedoma po bojih pred Ivangorodom. Položaj v Galiciji je neizpremenjen. V, bojih južno od Starega-Samborja in 9everoizhodno od mesta T-urka 90 naši dosedaj ujeli 2500 Rugov, Včeraj zjutraj (ponedeljek) go naši huzarji1 pri Rvbniku v dolini reke Stry.j napadli rugko četo, ki je vozila strelivo. Zaplenili 90 mnogo vozov artilerijgkega streliva. Naše motorne baterije zopet doma. Dunaj, dne 3. novembra. Naše motorne baterije, katere 90 izbrisale Bielgijo iz z.emljevida in 90 tudi na francoskem boiišču storile Nemcem n-epreeenljive ugluge, go gedaj doma i-n ge nahajajo v Gal ciji. Pred nekalterimi dnevi 90 pri J, aroslavu vrgle govražnika iz njegovlh betoniranih u.trdb. Artileristr pripovedujejo čudeže, kako strašno učinkujejo ti 30'5centitoetergki topovi. Koj prvi gtrel gvoj cilj: cela sovražna baterija onkraj Sana je toeno zletela v zrak. Kaikih 300 korakov od mesta, kjer je bila baterija pogtavljena, so ležale lafete, ž njimi pa pomešana sajagta trupla rugkili vojakov. N-aše baterije 90 oddale okoli 35 strelov. Poki go bili tako močni, da go jih slišali 25: km daleč. 6ipe na oknih go se vsled zrafinega. pritlska razdrobile. Ljudje so menili, da je potres, Nemško=f rancosko bojišce Nemško uradno potočilo z bo]išč. Berolin, dne 3. novembra. Tz velikega vojnega staaia z clne 3. novembra dopoldne se poroč-a: Vsled povodenj j u ž 11 0 0 d N i e u p 0 r t a je i z k 1 j u 6 e n 0 vsako b 0 i v ai n j e v tem kraju. Vocla stoji čez en geženj visoko. Nemške čete 90 zapust l.e poplavljeno ozemlje brez vsake izgube na maštvu, k.Qiijih, topovib in vojaškiji vozovih. N a.p ai d i nemških 6et na Y pern n a.p r e d u j e j 0. Ujele so čez 2300, ve'činoma angle.ikih vojaikov ter zaplenile večje število strojnih pušk. V okolici zahodno odKoye sose vršili boji. v katerih pa ni pa.dla noljiena odločitev. Izgube so bile na. obeh gtraneh veliklanske. Kapadi nemških Set ob r e k; i A i 9 n e izhodno od Soigsona go imeli d<;ber ngpeli. Niem&ke čete go vkljub silnemn ognju sovrarznika vzele z na-skokom več močno utrienih francoskih postojank, z-avzele 90 Chavoiines in Soupir, njele 1000 Franoozov in zaplenile 3 topove ter 4 gtrojne pu&ke. Pred katedralo v Soissonu 90 spravili Franoozi eno težko baterijo, ki je opazovala raz stolp katedrale cibanie nemških oet. Mijd Ve r d u n 0 m in To u 1 o m so odbile nem.škc čete več ra,znili franooskih napadov. Nekateri francoski \ojaki 90 nosili nennške čelade, zopet drugi pa bili oblečeni v nemške plažče. V Vo g, e z a li1, in sicer v okolici Mtairkir.cha, so nemške čete odbile Ira.ncn.ski napad, na. kar so izvršle protinapad na Francoze. •Na i z h 0 d u (R u s k o - Pi 0 13 s ki e m) so voj11 a podjetja še v r a zj v 0 j u. Do spopadov ni prišlo. D,a ge prepriCajo, ali je most, katertegai smo pripravili, da s.e v danem trenotku: ra,zstreli, varen ali ne, so gnali rnski vojaki (1. sib-irski armadni ztoor) precl seboj prebivalstvo ondotne okolioe. Kralj Albert in general Joffre. !Milai. dre 3. novemibra,. Poročevalec ..Corrierre dolla Serra" pnrofa, da sta se sešla belgijgki kralj Albert in general Joffre. 'Ivral.) je rekel: ZaprisepeV aemu da Bclmje ne zapiisfm' dokler Se vsaj en kvadratni meter od sovraznika, lii zaseden, in ako bo snvražnik tndi na ta prostor strelial. General Joffre: Porok pem Vam, cia se naSa armada ne bode dotaknila zeml.ie, ki Se od govraznika ni z.n.sed.ena. __. • V voiaškl bolnlci t Debreelnu na Ogrskem ie preminul "dne 2. novembrai enoletni P«)stP|voVieo, medicineo g. Dragotin Marftinko. Bil je v ljutih b.t-. kah pri Lvovn, pri in v Przemyslu ranjen v nogo, a povrh ga Je zalezla straSna morilka koleraf, ki 10 zadnSila mlado življenje v, nadebndni starosti 21 let. V tnii zemlji pofiiva mirno blagi slovenski mlademč, objokan odgvoiih dragih. Bod-i Ti tuja zemljica lahk-a' ko ti ni bilo nsojeno vrniti ge zm,agov,'to v ljubljeno svojo domovino, Zalujočim ostajim naše i9kreno sožalje!