Leto LXXI Štev. 78 a V Ljubljani, v sredo, 7. aprila I843-XXI Prezzo • Cena l 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem« i t to 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ec loletno 34 Lir, r* Inozemstvo 65 Lir. Cek. rad. Ljubljaaa 10.650 ta naročnin« ln 10.349 ca Intcrata. podrufaleat Novo mesta« Izključna poobla&enka ta eglalevanje Italijanskega fn tujega liTorai llniore Pubblicita Italiana S. A. Milan o. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika. Urednlitvo ln nprava« Kopitarjeva t, Ljubljana. Bedazlone, Amminlstrazlonei Kopitarjeva i, Lnbiana. Telefon 4001—40««. Abbooaraentl: M«« 18 Lire. EsUro.m«-i« 31.50 Lir«. Edi-tlon« domenita, an-uo 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10.650 p« gli abbonameati, 10.349 per la U-•erdoaL Filial«) novo bmto< Coocetsfanaria esflnslr« per la jmbbt!cilJ dl provenienea Italiana cd estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Vojno poročilo št. 1046 Topniško delovanje v Tunisu Letalski napadi na Bono in sovražne prometne zveze — Sestreljenih je bilo skupno 27 sovražnih letal Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil javlja: Na t u n i š k e m bojišču delovanje obojestranskega topništva; na srednjem odseku je bil odbit nasprotni napad, podprt z oklepnimi sredstvi. Italijanske in nemške letalske skupine so znova bombardirale pristanišče v Boni ter sovražne prometne zveze. Osno letalstvo jfr v boju zbilo 15 angleških in ameriških letal. Številni štiriinotorniki so včeraj spuščali bombe na okolico Maršale inPalerma, T r a -panija in Porto Empedoclc ter povzročili znatno škodo. Civilno prebivalstvo je imelo 4 mrtve in 9 ranjenih na področju Maršale, 17 mrtvih in 74 ranjenih v Palcrmu, 2 ranjena v Trapaniju, 13 mrtvih in 32 ranjenih v Porto Empedocle. Sestreljenih je bilo 12 sovražnih letal: 6 od nemških lovcev, 5 od protiletalskega topništva in so padla 3 zahodno od otokov L e v a n z o iu F a -vi g nana, 1 pri Porto Empcdocle in 1 Mkni severovzhodno od Capo Galo (Palermo). Zadnja dva dni se 5 naših letal ni vrnilo iz bojev. Pri napadu na Na pol i, dne 4. aprila, jc sovražno letalstvo poleg dveh letal, ki jih jc po poročilu št. 1045 sestrelila protiletalska obramba, zgubilo še en štirimolornik in cn dvomotornik, ki so iu sestrelili naši lovci in sta strmoglavila pri otokih V e n I o 11 c n c in P o n z a. Krajevni boji na vzhodu Na kubanjskem bojišču sovražnik včeraj ni napadal — Na Norveškem je bil uničen sovražni oddelek za sabotažo Hitlerjev glavni stnn. 6. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubnnjskeiu mostišču sovražnik ni nadaljeval napadov prejšnjih dni. Z ostalega bojišča poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Tudi na tuniškem bojišču je dan v splošnem potekel mirno. Pri lastni napudulni akciji v ju/.iem Tunisu je bila zavzela važna višina. V Sredozemlju je letalstvo napadalo t dobrim uspehom letališča in druge vojaške cilje. Lovci in protiletalsko topništvo ter lovci na podmornice so uničili tukaj 18 sovražnih letal. Pogrešani sta dve lastni letali. Angleško-ameriški letalski oddelki so napadli včeraj zasedeno znpadno ozemlje, predvsem meslo Antvcrpen. Prebivalstvo je imrlo znatne izgube. V neki šoli je bilo ubitih 180 otrok. Lovci in protiletulsko topništvo so sestrelili 19 sovražnih letni. Nn severnem Norveškem je bil sovražni oddelek za sabotažo, ki sc jc približal obali, zapleten v borbo in uničen. Pariz, 6. aprila. AS. Po divjaškem bombardiranju predmetij francoske prestolnice ob belem in sončnem dnevu, ki je ameriškim letalcem nudil popoln razgled, se je v Parizu dvignil krik groze ln ogorčenja. Do strahotnih prizorov je prišlo na konjskem dirkališču Longchampsu. ki jo vsako nedeljsko popoldne, nabito polno, in v 1'arcu de Roulogno, kjer so ameriški letalci odvrgli nekaj bomb ter ubili ženske in otroke. Celo vrsle hiš, v katerih so stanovale delavske družine, so bile _ porušene. Zadeli so tudi dvoje postaj podzemske \ zelezuice, kamor sc je ob znaku nevarnosti za- teklo mnogo ljudi. Sejali so smrt in preplah med mirnimi predmestnimi prebivalci, ki so prvo aprilsko nedeljo šli v naravo, da bi se naužili pomladnega sonca. Število žrtev je mnogo večje, kakor je bilo sprva cenjeno. Mrličev je že več slo in sleherno uro privlečejo izpod razvalin še nove žrtve. Med francoskim prebivalstvom je zelo uinogo ranjenih in pohabljenih. Ameriški letalci niso zadeli prav nobenega vojaškega cilja, pač pa so sejali strah med pariškim predmestnim prebivalstvom ter s svojim divjaškim napadom v prav vseli krogih vzbudili globok prezir in gnus. Slovesen sprejem junaške zastave v Udine Udine, 6. apr. AS. Mesto je z veličastnimi manifestacijami sprejelo zastavo 8. planinskega polka divizije »Julia«, ki je bila odlikovana z zlato kolajno na grškem bojišču, na vzhodnem bojišču pa so sinovi zveste in delavne Benečije ponovili slavna dejanja. Na postaji so se zbrali vsi oblastniki pod vodstvom prefekta. zveznega tajnika in poveljnika obrambe. Na trgu je bilo nabito poln« ljudstva, ki je navdušeno vzklikalo, ko se je prikazala zastava ob izkazovanju vojaških časti. Neprestano vzklikanje je spremljalo slavni prapor, ko so ga nosili skozi vse glavne ulice do vojašnice 8. planinskega polka. , Duce o pomenu španske vojne I Ho ne more streti italijanskega ljudstva Kim, 6. aprila. AS. ?.e nekaj časa angleški tisk resno napada italijansko ljudstvo. Ta tiskovna kampanja, ki se je je angleška propaganda vedno posluževala za blatenje Italije, poteka vzporedno z vojaško ofenzivo Anglosasov v Sredozemlju in s terorističnimi letalskimi napadi na italijanski mesta. Oči vidno bi Angleži radi dosegli moralni uspeh v upanju, da bodo preplašili italijansko ljudstvo ter z grožnjami in napadi zlomili njegovo voljo in odpornost. Toda niti besedne grožnje, niti terori- stični napadi na civilno prebivalstvo ne morejo doseči zaželenega uspeha. Ti napadi ravno nasprotno le krepijo voljo po zmagi, ki navdaja vse Italijane. Živčna vojna ni omajala italijanskega ljudstva, je pa povečala njegovo moralno odpornost, ki bo konec koncev odločila o zmagi. Angleži 6e bodo na lastni koži prepričali o tem. ln končno tudi ton sovražnega tiska ter nizkotna ohrekovanja Italijanov potrjujejo, da je v tej vojni že globoko padla morala naših nasprotnikov. Petrolejska ladja se raipoči pred očmi letalcev Nekje v Sredozemlju, 6. apr. AS. Ob 11.30 dne . torpedoma zadeja dve ladji, ki sta 6e razpočili 3. aprila je izvedla skupina torpednih letal zmago- J pred očmi naših pilotov. vit nastop v vzhodnem Sredozemlju kakor pravi I Napad je bil izveden iz velike višine, tako da vojno poročilo 1044. To je bilo 15 km vzhodno od | je vodni steber, ki ga je dvignil sovražni top, ka- Tobruka, kjer so »Sparvieri« opazili konvoj, v ka- ' teri je eksplodiral v morju, skoraj popolnoma za- terem je bila 4000 tonska petrolejska ladja, neka j kril letalo vodje skupine, toda letalo se je vzdržalo manjša ladja in neka vojna ladja. Navzlic silovite- j v ravnotežju ter se redno vrnilo v 6voje daljno mu protiletalskemu ognju iz konvoja so 6e naša oporišče po hudi borbi z vremenom, ki je bilo ves letala takoj podala na lov ter istočasno z dvema čas poleta skrajno slabo. ► II Italijansko-bolgarski obmejni sporazum Sofija, 6. aprila. AS. Bolgarski listi so z velikimi naslovi objavili poročilo o doseženem sporazumu med Italijo in Bolgarijo. Sporazum obsega novo demarkacijsko črto med Bolgarijo in Albanijo. Listi z zadovoljstvom pripominjajo, da je bil ta sporazum dosežen v duhu prijateljstva in razumevanja med obema državama ter zagotavlja mestu Ohridu večje zaledje, da se bo tako lahko razvijalo njegovo gospodarsko življenje. Divjaški napad na Anvers Berlin, 6. aprila. AS. Včeraj popoldne je skupina ameriških štirimotornih bombnikov napadla mesto Anvers in okolico. Razdiralne in zažigalne bombe so padale v velikih količinah na obširne komplekse javnih in stanovanjskih hiš ter povzročile obširno požare. Prebivalstvo je imelo izgube. V neki stanovanjski četrti je bomba zadela neko šolo, kamor se je v zaklonišče zateklo 180 otrok. Niti en otrok ni navzlic takojšnji pomoči ostal živ. Mnogo belgijskih meščanov je bilo pobitih ali zasutih, ki jih zdaj številne osebe, ki so se pridružile nemškim gasilcem ter osebju protiletalske zaščite, skušajo reševati. 38 letal sestreljenih v Indiji Tokio, 6. apr. AS. Glavni japonski stan poroča, da je japonsko letalstvo uničilo med 1. in 4. aprilom 38 sovražnih letal pri napadih na sovražna letalska in pomorska oporišča v Vzhodni Indiji. Istočasno pa je japonsko letalstvo potopilo 25.000 ton sovražnega ladjevja ter poškodovalo 31.000 ton nasprotnega ladjevja. Obvezno kmetijsko delo za vse Francoze Vichy, 6. aprila. AS. Francoska vlada je sklenila raztegniti obveznost o civilni kmetijski službi na vse francoske moške državljane od 16. do (i0. leta. Vlada je tudi odločila naj županstva narede sezname vse neobdelane zemlje v vsaki občini, da bi se določila obvezna obdelava za tisto zemljo, glede katere ni razloga, da bi ostala zanemarjena. Eden se je vrnil iz Amerike Bcrn, 0. aprila. AS. Snoči se jo vrnil v London angleški zunanji minister Eden. Spremljal ga je severnoameriški poslanik v Londonu Vi-nand. Bil je dolgo na počitnicah v Washinglomt in že so sc slišali glasovi, da se nc bo več vrnil. Med Francozi še ni sporazuma Stockholm, 0. aprila. AS. Sporazum med De Gaullom in Giraudom, ki naj bi bil po pisanju listov kmalu dosežen, je še daleč od uresničenja. De Gaullov zaupnik general Catroux bo v kratkem nenadoma odpotoval v Alžir, od tam pa v London, da bi se pogovoril z voditeljem francoskih beguncev v Londonu. Politični krogi angleške prestolnice naglašajo, da to še nc pomeni prekinje-nja pogajanj med De Gaullom in Giraudom. Neki alžirski časnikar piše: Nenaden Catrouxov odhod v London pomeni, da Dc Gaulle ni zadovoljen. Neka brzojavka iz Londona sporoča, da bo tako-zvani francoski narodni odbor na Do Gaullovo povelje v kratkem v Londonu zasedal in sprejel važne sklepe. Rim, 6. aprila. AS. Duce jc za knjigo »Italijani, padli v Španiji« napisal naslednji uvod: »Plemenito in svet« prizadevanje, kateremu se je posvetil p. Pietro da Varzi, je dobilo izraza r tem Vvezku, ki ni samo seznam slavnih imen, temveč tudi kar se da pomemben zgodovinski dokument, zakaj sleherno ime v njem priča o naj-Tcfji žrtvi. Španska vojna je ra italijanske legionarje bila prav zares vojna zn zmago vzora: za osvoboditev Španije in Sredozemskega morja od sleherne hnljšev iške nevarnosti. Franoova Španija je v toni krutem boju razodela svoje velike zgodovinske bojevniške in domoljubne vrline. Ko je reševala sebe, je rešila tudi evropski zahod ter postavila na laž mračno Leninovo prerokbo. Dogodki teh zadnjih let. ki sega njihov la-fotek skoraj tik v čas po koncu vojno r Španiji, so nam to vojno malo izbrisali iz spomina. Toda treba so je Trniti vanjo sanio za trenutek, pa vidimo. da tudi tedaj vojna ni bila državljanska t narodnem pomenu besede, temveč državljanska t evropskem in svetovnem smislu: t bojnih vrstah se je kazala razvrstitev idej in vladavin. Ce govorimo na splošno, je bila to vojna med fašizmom ter prntilašizmom. Na eni strani so stali Judje, niasoni, demokratje, liberalci, komunisti, anarhi- sti, t njimi pa sn bolj ali manj zakrinkano soglašale vlade njihovih držav z Ameriko vreil. Na drugi strani so bile Španija Italija in Nemčija s prn-stovoljskimi oddelki drusili narodor. Ta prizor sr danes ponavlja v dosti širšem obsegu pred našimi očmi. zlasti v tem razdobju medcelinske Tojne. Knjiga, ki jo je p. Pietro da Vnrii s tako pridnostjo sestavil: spomenik, ki vstaja pri Saracossi — tudi na njegovo pobudo — sta po eni strani za vsa stoletja posvetila žrter italijanskih Irgiii narjer. po drugi strani pa pričata o živem brat stvn med ljudstvoma Španijo in Italije. Hvaležni smo p. Pietru da Varzijn za njegov trud, ki so ga navdihovale vera. domovina, skupna sredo zeinskn in krščena omika. Toda še globlje hva ležnosti bo deležen od rodbin tistih, ki so junaško padli, in od tistih, ki so vojno v Španiji preživeli ter so ponosni, du so t njoj sodelovali kot pri junaštvu. ki že samo po sebi daje življenju kakega bojevnika in zgodovini kakega naroda racloga za ponos in pečat plemenitosti.c Mussolini. Saragosa, 6. aprila. AS. Apostolski nuncij v Španiji je obiskal v Saragosi dela za kostnico italijanskih legionarjev, ki so padli za osvoboditev Španije izpod rdečega nasilstva ler sc jo živo zanimal, kako delo napreduje. Iz bojev za kubanjsko mostišče Berlin. G. aprila. AS. O sovjetskem napadu na vzhodno krilo kubanjskega mostišča so se iz vojaškega vira izvedele naslednje podrobnosti: Sovjeti so včeraj po močni topniški pripravi začeli napadati prve nemške črte, zaščiteni z velikimi tankovskimi skupinami. Napad je izvedlo moštvo petih ali šestih divizij in treh brigad, ki so si bledijo v zaporednih velikih valovih, boleč izsiliti vdor na kaki točki nemško obrambe in tako omogočiti hodnik za prehod tankov in čet. Sovražnik je preziral smrt in ni glodal na izgube vojnega gradiva, pa vendar ni mogel streti nezlomljivega odpora nemških in romunskih čet. ki se skupno bore. Za ceno strahotnih izgub v sovjetskih vrstah, povzročenih od nemškega in romunskesra orožja, se je boljševikom posrečilo na nekaterih mestih približati se nasprotnim črtam. Tedaj so se Nemci in Romuni vrgli ir svojih jarkov in so v strahotnih bojih od moža do moža pregnali maloštevilne preostale napadalce. Samo na enem mestu so Sovjo'; prodrli v nemške črte. toda le za kratek čas. kajti nemške in romunske četo so takoj zapodile te oddelke, oziroma jih uničile. Tu so Imeli Sovjeti zelo mnogo mrtvih in okoli 200 ujetih. 13 njihovih tankov je bilo uničenih. Na drugih odsekih so bili le krajevni boji. Snoči so prispela poročila o letalskih bojih vzhodn i od Bjelgoroda ler južno od Kurska. Tukaj so neruska letala, lovci, bombniki in strnioglavri, z oči-vidnimi uspehi napadala zbirališča sovražnih kolon ter vojaške vlake na pohodu proti bojišču, kakor tudi skladišča živil, streliva in druge važne vojaške cilje. Bodočnost navdaja Sovjete z mračnimi mislimi in težkimi skrbmi Berlin, 6. apr. AS. Sovjetski listi so začeli pripravljati javnost na bližnjo veliko nemško ofenzivo ter že odkrito pripravljajo ljudstvo na nove boleče žrtve. V Berlinu z zadoščenjem registrirajo te znake sovjetskih 6krbi. Mnogo zanimanja je zbudil članek generala Dittmarja v »Boiscn Zeitung«. General Dittmar pravi, da je na vzhodu letos približno enak položaj kot lani, le da ima Nemčija v posesti Krim in nadzorstvo nad Kerško ožino. Bilo pa bi zmotno presojati položaj le po ozemlju, ki ga imata bojujoča se tabora, kajti v takšni vojni, ki se odigrava v Sovjetski Rusiji, imajo izgube ali pridobitve ozemlja le relativen pomen. Važno je, Izigravanja med Londonom, Washingtonom in Moskvo Churchill je vznemirjen in si želi čimprejšnje razjasnitve položaja Berlin, 6. apr. Kakor poroča Reuter, bo Eden poročal o pogovorih v Beli hiši. Zbornica bo obveščena o glavnih vprašanjih, o katerih se je taiii razpravljalo, ne bo pa obveščena o sprejetih sklepih. TL sklepi bodo glavni predmet obravnav na medzavezniški konferenci. Kakor je znano, se bo moskovska vlada udeležila teh posvetov. Poročajo tudi o pogovoru med Litvinovim in Cordellom Hullom. Govorila sta o zahtevah, ki so bile sprejete v zadnjih trenutkih Edc-novega bivanja v USA. Kakšne so te zahteve, je lahko uganiti. Churchill je v svojem zadnjem govoru povedal, da je potrebno razčiščenje, da morajo biti štiri velike sile složne in združene tudi takrat, ko bodo vojni cilji doseženi, da morajo torej skupno reševati mirovna vprašanja, kajti ta rešitev ne more biti podrejena enostranskim nazi-ranjem, ali, kar bi bilo šo slabše, egoističnim težnjam. Pobudo za konferenco je dal torej Churchill. Zanimivo bi bilo le še vedeti, zakaj sta to pobudo sprejeli USA itn SSSR ter 6 tem dali vtis, kakor da si tudi sami želita razjasnitev m splošen sporazum o razdelitvi vplivnih področij ali življenjskih prostorov in s tem ustvaritev pogojev za dokončno obliko sveta. Kdor pozna tnachiaveilizem Monroe-jeve doktrine Rooscveltove in zlasti Stalinovo izdaje, temu je odgovor lahek. Obveznosti tem ljudem veljajo tako dolgo, dokler jim služijo, in služijo tako dolgo, dokler se da njihova vsebina upora,bili za njihove namene. Takšne obveze so tudi psiho- loško koristne z ozirom na skupne nasprotnike. Kar se Anglije tiče, se očividno boji zgubiti mir, to sc pravi zgubili vojno, čeprav bi združeni narodi zmagali. »Frankfurter Zeitungt piše, da je taka bojazen upravičena. Opravičujejo jo številni znaki napredujoče premoči severnoameriškega in boljševiškega imperializma, ki se po svojih polipih širita v vseh smereh. Septembra 1939 je Anglija napovedala vojno Nemčiji, da bi uničila nemško industrijo, ki je tekmovala z angleško industrijo. Danes pa se pojavlja nov tekmec: Sovjetska Rusija. Ta konkurenca ni le gospodarska, marveč tudi politična. Na drugi strani je tekmec angleške industrije tudi Amerika. Zelo verjetno je Eden pri svojem obisku v \Vaehingtonu igral dvojno vlogo. Vsekakor je čudno, da sta se po njegovem odhodu 6C-stala Cordell Hull in Litvinov, ki sta smatrala za potrebno, da so medsebojno obvestita. Seveda bi bilo neumno misliti, da so Amerikanci in boljše-viki drug za drugega navdušeni ali da jih vodijo častni nameni in lojalni cilji. Vsak bi rad poslal drugega k vragu, toda trenutno se sporazumevajo za dosego skupnih ciljev Vsakdo ve, da Roosevelt stremi po svetovni nadvladi in da se Stalin ni odpovedal svetovni revoluciji Nasprotna propaganda, tudi angleška, pa vse to zanika in pravi, da hoče Nemčija s tem le 6ejati razdor med narode ter doseči, da bi se Anglija ali Sovjetska zveza spornzu-mela s silami trojne zveze. To pa da so le utvare. V Berlinu pripominjajo, da so kake utvare vsai v senci včasih lahko gojijo. da jc nemška armada izšla iz zimske bilke najbolje, kakor je bilo v 1a ni zaman preteklo stoletje od poraza Napoleonovih armad in da i,i megofe na enak način poraziti nemških armad. Obširr.ost ruskega prostora pride prav tako nemškemu kakor sovjetskemu prebivalstvu. Zima je tokrat enako oškodila in ovirala Sovjete kot Nemce. Tudi viri človeških sil imajo 6voje meje, ki jih Sovjeti ne morejo premagati. Usoda Sirije in Libanona Ankara, 0. aprila. AS. Iz Beyrutha poročajo, da je bilo na degaullovskem sestanku tiska časnikarjem jasno povedano, da uvedba parlamentarnega režima v Siriji in Libanonu ne pomeni prenehanja mandata, ki bo trajal tako dolgo, dokler ga ne bo preklicala Zveza narodov. Ta izjava je postavila na laž degaullovce, ki so v propagandne namene slikali De Gaulla ftot ustanovitelja popolno neodvisnosti Sirije in Libanona ter je izzvala veliko reakcijo med javnostjo obeh dežel. Nacionalistični krogi naglašajo smešnost le solistične izjave. Ker je Zveza narodov že prenehala, ne bo mogla nikdar preklicati mandata. Velika udeležba tekmovalcev na zaključnem turnirju namiznega tenisa Agilni športni sekciji Hermesa velja easluga, f Uspeh Hermesovega turnirja je zlasti v veliki da so je tekom preteklo zimske sezone razmah- | udeležebi, ki dokazuje, da je med ljubljansko mla-„;l„ —A lj*,Kl,B«ab«n,i ---4_ii,i ---!----- dino vrij^o zanimanje za (Športno udejstvovanje uilo med ljubljanskimi športniki zanimanje za namizni tenis. Pri tem sta ga podpirala tudi Mladika in Korotan, ki sta pošiljala svoje tekmovalce v obilnem številu na turnirje k Mikliču, delno pa sla jih tudi sama prirejala. Pretekle tri dni je priredil Hermcs zaključno tekmovanje za letošnjo sezono. Udeležba s strani tekmovalcev je bila rekordna in od sobote do ponedeljka so igrali pri štirih mizah. Ves turnir je potekal v znamenju živahnega udejstvovanja in vedre borbe za točke v posameznih razredih, katerih je bilo osem. Najlepše in najbolj zanimive partije so zaigrali v razredu izkušenih igralcev (gospodje posamezno), v katerem je nastopilo 68 posameznikov. Po mnogoterih srečanjih je prišlo končno do naslednjega vrstnega reda; 1. Bogataj (H.), 2. Poženel (11.), 3. Strojnik R. (M.), 4. Bradeško (K). Bogataj je bil tokrat izredno dobro razpoložen in jc njegovo prvo mesto nesporno. — V naslednjem podajamo pregled zmagovalcev v ostalih sedmih razredih: Moštva; med 18 moštvi je zmagal Ilermes z Bogatajem in Poženelom; Korotan je zasedel II., Mladika pa III. mesto. Gospodje v dvoje: nastopilo je 32 dvojic, prvo mesto pa sta si spet priborila Bogataj in Poženel (Mermes); 2. Bradeško in Gabrovšek (Korotan). Gospodje in dame ▼ dvoje: 1. Sterletovo in Bogataj, 2. Bcdenkova in Poženel. Žensko prvenstvo: 1. Pogačar Cirila, 2. Fu-gina Saša. II. razred moški: nastopilo je 60 tekmovalcev, med katerimi je bil prvi Krečič, drugi Meden. I. razred juniorjev: t. Strojnik Š., 2. Potočnik; v tej skupini je nastopilo 38 juniorjev. II. razred juniorjev: v (inale sta se plasirala Bajt in Novak; v tej skupini je igralo 31 juniorjev. DHHBHBaaRBHBHMIGiaHBHBI« Iz urada C0NI-ja Službena objava Atletske zveze št. 5 športne dovolilnice. Podrejena društva morajo zahtevati zadostno število obrazcev za športne dovolilnice, za katere morajo priložiti za vsako tiskovino po 3 lire. Predsednik^ društev naj ukrenejo, da bodo vsi trije ourezki izpolnjeni po besedilu obrazca in sicer z navedbo imena in priimka atletu, očetovega imena, stanovanja in naziva društva, toda brez izpolnitve datuma. Na zadnii strani obrazca morajo biti pritrjene fotografije ntletov, in sicer samo na odrezkib, ki so določeni za zvezo in za društvo, medtem ko morajo biti od predsednika, ki odgovarja za pravilnost podulkov, podpisani vsi trije odrezki v določenem prostoru. Brž ko bo zveza prejela športne dovolilnice vrnjene, bo pripadajoče odrezke spet v najkrajšem času vrnila društvom. V razred juniorjev spadajo atleti in atletinje. rojeni po 31. I. 1925. Društva, ki bodo hotela prijaviti atlete v juniorski razred, morajo obenem s prijavno tiskovino predložiti /vezi tudi tteoverovljeni prepis krstnega lista za vsakega atleta. Poslovne ure. Tajništvo zveze bo poslovalo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17—18. Na Dunaju so spet nadaljevali s spomladanskimi teki čez drn in strn. Tokrat so tekli na 4.5 km in je bil med 50 tekači prvi znani (irojer, član Rapida. Bolgarske športne organizacije razpolagajo s premoženjem, ki je vredno 187 milijonov levov. Pred kratkim je izdala bolgarska športna federacija letno poročilo, v katerem je ocenila vrednost igrišč z inventarjem na 187 mil. levov. z malim teniškim loparjem. Tokrat >o bili Henne- žani v številčni, kakor tudi v kakovostni premoči. Razveseljiva je tudi okoliščina, da je dobil prvak Bradeško krepko konkurenco. Zaključni turnir je pokazal, da imamo dane« tri ali štiri enakovredne igralce, ki se bodo na prireditvah prihodnje sezone ponovno spoprijeli za naslov pokrajinskega prvaka. Po končanem turnirju so prejeli zmagovalci lepe nagrade, med katerimi je bilo tudi lepo število športnih in leposlovnih knjig. GOSPODARSTVO Likvidacija: Zadružna hranilnica, zadruga z o. j. v Ljubljani. Inventar steklenega in keramičnega blaga, j Visoki komisariat je odredil, da morajo trgovci steklenega in keramičnega blaga izdelati podroben inventar po stanju zalog dne 31 jan. 1943. Ponovno tudi opozarja, da se te predmete sme prodajati samo t dovoljenjem Vi*, komisariata. Ustanavljanje obratov, ki predelujejo surovine pod zaporo. Še vedno se ustanavljajo mala obrt- l DALE CARNEGIE 29 Itako si pridobiš prijateljev Otroci Starši Izšla je krasna mladinska legenda Paslartfcova nebesa ki jo je napisal Jože Tomaiič, 8 slikami opremil pa Jožo Beranek Povest je posebno priporočljivo branje — mladim in odraslim — za velikonočni čas 50 strani, 50 slik BroS. L 8—, kart. L U'— Ljndsha Knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5 Jetika in umrljivost zaradi nje v Ljubljani Pri presoji zdravstvenega stanja večjega mesta se navadno posveča velika pozornost Jetiki in umrljivosti zaradi nje. Ljubljana je v zadnjih letih po prvi vojni napravila glede zmanjšanja umrljivosti na jetiki velik korak naprej, vendar jo v zadnjem času število za jetiko umrlih spet na-rastlo. Vzrok temu moramo pač iskati v izrednih razmerah, v katerih živimo. Leta 1940. je umrljivost za jeliko znašala le še 7.05 na 10.000 prebivalcev, leta 1942. pa so je to število povečalo za 100% tor doseglo višino 14.5 na 10.000 stalno naseljenih prebivalcev. Tako visokega števila ni bilo žo od leta 1926. Lani je umrlo 138 Ljubljančanov za jeliko, od tega 75 moških (54.4%) in 63 žensk (45.6%). Od vseh smrtnih primerov jih je bilo lani zaradi tuberkulozo 11.0%, kar tudi pomeni porast v primeri s prejšnjimi leti. Olrok do 15. leta starosti je umrlo 5, izredno visoko pa je število nad C0 let starih ljudi, umrlih za jeliko — 28. Protiluberkulozno borbo bo treba ojačitl. Proli-luberkulozni dispanzer krajevno prolituberkulozno lige je bil ustanovljen leta 1931. ter prispeva mestna občina zanj 38.000 lir letno, manjše prispevke je dajnla redno protituberkulozna zveza in Zavod ti socialno zavarovanje delavcev, ki daje na raz-jiolago še prostore in rOntgenski aparat. V pretek leni letu jo ProtituberkulOzni dispanzer izvršil «>.-,78 zdravniških pregledov. V 331 primerih je bila ugotovljena sušica, od tega v 104 odprta. Itttntgen-ekih pregledov Je bilo izvršenih 0862, v teku lela pa še 650 zdravljeni e pnevmoloraksom. Vseh progi-riov in zdravljenj jo bilo lan! 20.272, zaščitne seutre so obiskale 90 domov, intervencij za 6ocialuo pomoč je bilo 121. Komunistične tiskarne v Ljubljani prihajajo na dan Glavno tiskarno je vodil založnik Silvester škerlj - Vsa naklada »Slov. poročevalca« zaplenjena 2e pred časom se je varnostnim organom posrečilo, da so odkrili v Šubičevi ulici tajno komunistično tiskarno, ki jo je upravljal književnik Silvester fckerlj. V 6lepem prostoru je policija odkrila veliko tiskarskega materiala, predvsem pa tiskarski stavni 6troj »Linotype« v vrednosti 750.000 lir. Poleg tega je bilo v skritem prostoru tudi več priprav za kliširanje, tiskanje, veliko propagandnega materiala in — živilskih nakaznic. Tajni tiskar-uiski prostori eo bili tako urejeni, da jih je zakri- Likvidacija bivše jugoslovanske državne imovine (Nadaljevanje.) Čl. 14. Prostovoljnemu 6porazunm jo pripu-ščena ureditev garancijskih obveznosti bivše jugoslovanske države v naslednjem smislu: Vsaka država - pridobiteljica bo zadovoljila amstvene obveznosti, naštete v prilogi 4. v kolikor se nanašajo na njeno ozemlje, toda 6amo napram osebam, ki Jih upošteva ta sporazum. Država-pridohileljica. ki zadovolji take garancijsko obveznosti, pridobi tudi z njimi zvezaue pravico. V ta namen Je za realno garancije mero-dajno. Če in v kakšni meri se nahaja predmet, na katerega so uanaša garancija, ua ozemlju to države, za čisto osebne garancije pa je rnero-dajen sedež dolžnika, v čigar korist jo bila dana garancija. Ce je dolžnik pravna oseba in če jo zaradi določitve njegovih mej bilo njegovo premoženje razdeljeno, bo garancijska obveznost razdeljena med interesirauo državo-pridobiteljico po načelih pravičuosli. TRETJI DEL Končna določila Čl. 15. Za imovino in dolgove občin, skupin občin in dragih ustanov javnega prava (izvzemši za banovine), ki so bili razdeljeni z ozirom na novo določitev meja, bodo zainteresirane države-pridobiteljice pristopile k ureditvi po načelih pravičnosti. Cs. 16. Kar tiče bivše jugoslovansko Narodne banke, bodo države-pridobiteljice pristopile k ureditvi, katere podrobnosti 60 določene v posebnem protokolu. Čl. 17. Kar tiče Državne hipotekarne banke, Priviligirane agrarno banke in Pošlne hranilnice in javne sklade, ki so jih ti zavodi upravljali. se sklene posebna ureditev med državatnl-pridobiteljicaml. Države-pridobiteljice bodo pokrile morebitni primanjkljaj, ki bi mogel nastali iz likvidacije In glejte, ker sem se tako ponižal, me Jo začel takoj zagovarjati: »Res je takol Toda končno to ni tako huda napaka Samo...< — »Vsaka napaka je nevšečna,« sem mu vpadel v besedo. Naravnost sijajno sem se zabaval Bilo je prvič, da -,„ ,- . . ., , ... , .....—sem kritiziral svoje lastno delo. nilka n industrijska pod,et,a, ki predelu,e,o in B »Moral bi bolj paziti,« sem nadaljeval. »Vedno obdelujejo surovine pod zaporo, kot na primer: ■ , . d , ' w nM>ra( bltjJbo|j mlniea. mastne kisline, špmt stare kovine. Tozadevne g ' ^ b ,nonla predelaU interesente ie opozoriti, da |e nakazovanie suro- H 1 . , . .. „ ,,, . ■ vin za te obrate načelno pridržano za obrate, ki ■ Toda oni ie glasno protestiral. Hvalil je moje so obstajali meseca aprila lela 1941. Zato so Uike S delo, rekel je, da gre le za malenkostno pogreško, proinje brezpredmetne M ki se zaradi nje sploh ni vredno prepiratL ■ Bil sem ves tako vnet v kritiziranju samega sebe, da je njemu ostala le ta možnost, da me hvali. Končno me je povabil na kosilo ter mi dal naročilo za novo delo.« Človek je res blazen, ko 6kiiša zagovarjati in S braniti lastne napake. Ce jih pa prizna, se dvigne ■ nad množico navadnih ljudi. | Eden najlepših dogodkov v fcivljenju generala ■ Roberla Leea je gotovo oni. ko je ta general ob- 3£ SfiOgi j? |Ss 3SMSS"-"® „^r,„i, „ar.„Ji„ii, „n„„„„„ 1 « v V6ej Leejevi službi in pomeni začetek konca. Po- " ' „„.„*„, A . . S lom se je začel za juinjake tedaj, ko ni bilo n.o- , ...Pr,a,v ak° Pred *fom '»mostni organi od- g - . J u vdora s'6everne pokrajine. Lee je bil krili ek'adišče komunističnega propagandnega ma- ■ ?„, „ '7,„:,-' A„ ,„b„; „ir!j.i" teriala v Kroiaški ulici blizu Mestnega j™ T„ ie H ,al(0 *krusen, da je takoj posial svoj odstop pred- bi lonagr m adene^ ve Ii ko komuSne^pro^ga^dn S ^rTeišet tt^ literature in cela naklada »Slovenskega »„«,. 8 Sr^u^^S.tTPffi.^ p^biVpfa" n labko naredil. Nekateri poveljniki niso namreč L ubogali njegovih odredb in konjenica zaradi tega M ui prispela pravočasno v bitko, da bi podprla na- ■ pad pešcev. Toda Lee Je bfi preplemenit, da bi B uiogel naprtiti krivdo drugim. In ko so Pickettovo g poražene čete prišle na zvezino ozemlje, jim je S šel Lee naproti ler izrekel te-le požrtvovalne be- treh navedenih zavodov, kar tiče obveznosti, za »sede: »Vse se je zgodilo po moji krivdil Jaz edini katere jo jamčila bivša jugoslov. država. g sem odgovoren za ta poraz!« Zelo malo generalov Ureditev obveznosti, za katere je obstojala ■ v zgodovini je bilo tako pogumnih, da bi dali elično taka garancija, se nanaša na osebe, ki jih na- B izjave! šleva čl. 5, odst. 2 toga sporazuma. g Elbert Hubbard Jo bil zelo originalen pisatelj. Ko bo ureditev končana, bodo morebitna — ............. . — S svojimi knjigami je povzročil včasih zelo hude bremena držav - pridobiteljic za kritje primanj- g polemike. Imel pa je dar, da si'je znal iz na-kl jaja razdeljena med vse države - pridobiteljice g sprotnikov narediti prijatelje. Recimo: čo mu je na osnovi splošnega ključa za razdelitev v ure- n kakšen bralec pisal, protestiral proti njegovim ini-ditvi javnega dolga bivše jugoslov. države in "sliin ter ga obenem obklada! z vsemi vrstami! ža-bodo izravnana s plačilom na odnosne normalne g ijjvih naslovov, mu jc Hubbard odgovarjal na ta dogo- m i kompenzacijske račune, pri čemer ostane aogo- ■ način: vorjeno. da bo država-upnik takoj poskrbela za ■ »Prav za prav tudi sam ne odobravam vsega, plačilo. M kar sem napisal. Kar se mi zdi danes pravilno, 01. 18. Določila pričujočega sporazuma se Bi me jutri mnogokrat več ne zadovoljuje. Veseli porabljajo, v kolikor ne pride ali ni že prišlo ■ me, da poznam vaše mnenje v lem vprašanju, do posebnih sporazumov. g fe vam je možno, me prosim obiščite, se bova o CL 19. Kjer bi kakšna izmed držav-prido- »zadevi skupno pogovorila. Z izrazi visokega spo-biteljic načela vprašanje posebnega značaja. kiBšlovanja — vaš Hubbard.« bi nastalo ali bi moglo nastati v zvezi z uredit- g Ali moremo kaj očitati človeku, ki se tako vijo premoženjskega stanja bivše jugoslovanske ■ obnaša? države, bo interesirana država - pridobiteljica v® danem primeru Izjavila svojo pripravljenost za g Ob priliki nekega tečaja, ki so je vršil pod pogajanja, ki naj streme k rešitvi v duhu pra- ■ mojim vodstvom, je moral vsakdo odkrito in jasno vicnosti. ■ povedati, kaj misli glede svojih tovarišev. Narav- Cl. 20. Države-pridobiteljice si bodo dale B no je, da so bila ta mnenja zapisana in brez pod-medseboino pomoč pri izvajanju določil tega »pisov, tako da Je vsakdo lahko svobodno povedal sporazuma. ■ svoje mišljenje. Cl. 21. Ta sporazum bo kakor hitro mogoče m Eden mojih učencev pride k meni ves obnpan ratificiran in bo stopil v veljavo, ko bodo pri ■ in mi pokaže, kar so o njem napisali tovariši, da zunanjem ministrstvu v Berlinu položeno vse ra-Jjjo bil sebičnež, komunist, človek brez takta, ved-tifikacijske listine. ano pripravljen za prepiranje, oblastnež. Države-pridobiteljice se zavezujejo, da bodo M Dan za tem sc je ta mož dvignil, bral sprejete l"ianrt rv\PoKI!'ilrt /lnln^ilo innn rnnsnnnmn /v/l H I Priloga 1. obsega seznam nolranjih državnih dolgov, katerih skupna vsota znaša 9.024.415.050 din, dočim znaša dolg. katerega ne predstavljajo državni vrednostni papirji, pri Državni hipotekar-ni banki 1.847,672.804 din, pri 1'ošlni hranilnici 770,974.274 din, krediti Privilegirane aerarno banko 280,983.261 din, skupno 2.899.630.399 din. nadalje znašajo kratkoročni dolgovi: dolgovi glavne državne blagajne 3.375,116.324 din, pri Državni hipotekami banki 586,970.834 din, pri Narodni banki 13.702,431.669 din, pri Poštni hranilnici 907 mil. 560.764 din in pri Priv. agrarni banki 36,917.848 din. tako da znašajo kratkoročni dolgovi skupno 18.608.997.439 din, ves notranji dolg pa skupno 30.533,042.828 din. Nadalje našteva priloga 2. vse zunanje državne dolgove. Priloga 3. pa vsebuje cenilno tabelo, ki določa odstotek imenske vredno6li, ki je priznan za zameno v dinarje, odn. tečaje; tečaji so naslednji (zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti začasno porabljale določila tega sporazuma od H kritike v navzočnosti vseh svojih tovarišev ter dneva podpisa dalje. »rekel: Čl. 22. Sporazum je napisan samo v enem g »Fantje, vidim, da nisem priljubljen med va-izvirmku, katerega je deponirati v arhivih zu-g mi. Vnša poročila so me sicer prizadela, dala so na njega ministrstva v Berlinu. Je sestavljen v ■ mi pa tudi zelo dober nauk. Tudi jaz si želim nemščini in italijanščini in imata obedve bese- g imeti prijateljev, tudi jaz bi bil rad ljubljen. Ali dili isto veljavo. Nemška vlada bo izročila vsaki a mi hočete pomagati? Povejte mi odkrito, kaj naj izmed interesiranih vlad en avlenličen izvod a storim, da vam bora všeč, in jaz vam kot proti-sporazuina. g uslugo obljubim, da se bom z vsemi močmi po- c ■ - x j l ■ trudil in sc poboljšal.« oeznam ttrzavnin dolgov « Revež je govoril odkritosrčno in njegove bc- g sede so šle tovarišem do srca. Isti tovariši, ki so Prihodnji teden bo izšlo znamenito Federerjevo delo »PILATUS« Prekrasna planinska povest bo gotovo prav za vsakega nadvse osvežujoče branje. vseh tečajev): 4% agrarji iz leta 1921 50, 7% in- j d nekaj dnevi obtožnvaH, s0 pa 6cdaj za vesl.cijsko posojilo 9o, begluske obveznice 80. Odgovarjali in ga tolažili. Hvalili so njegovo odkrilo-dalmatinski agrarji 80, 5% obveznice za financ- H £rfnost nj £v0 skr0mD0st< Qjpg0V0J p0niŽD0st ,er ranjo javnih del 90,4% obveznice za igra rno re-■ mu dali vsSkovrstne nasvete/izjavili so, da jim formo veleposeslev iz I 1934 50 37* d«, zadolž- . jc ic vSeJ in da s0 priprav,jeniJ pomafiati Inu v niče za razdolzitev kmetov 80, 5% obveznice za ■ vsai em oziru ,Td(l'tiH1'ra,M° °5, d?,br%0Uok;?" ' Kad" i'««™ P"v, skušajmo prepričali o obveznice 45, 7% stabilizacijsko posojilo 92 8^ j, (cm ,judi z vg0 obzirnostjo j,, vljudnostjo. Kadar Blair 88, 7% Bla.r 86 3^-5% blagajniški zap.sk, g smo v zmoli _ ?e spJ10 odkr!tj J pri. 1 blagajniški bon. 9o% itd. g znalii da gm0 v zmoti toliko jn lolikokrat _ £ri. Nadalje našteva priloga 4 posojila državnim g znajmo jo takoj. S to metodo boste dosegli ču-zavodom in zasebnikom z državnim jamstvom, ta g dovite uspehe. Videli boste, da je ob mnogih oko-ko n. pr. posojilo Jugoslovanskemu jeklu. Dipo- r liščinah veliko bolj zabavno sam sebe obtožiti, risu. Pogodu in ljubljanskemu Prevodu. Prizadu g kakor pa branili. itd. Te obveznosti znašajo skup. 671,409.448.15 din. g Spomnite se starega pregovora: »Z bojevi-Protokol o podpisu določa nadalje, da je ob ■ tostjo dosežeš manj kakor pa s popustljivostjo.« porabi tega sporazuma smatrati za nemško ozem- § Tretje pravilo, ki vam pove, kako si pridobile Ije tudi češkomoravski protektorat, Alzacijo. Lo- n mišljenje ljudi, je tole: reno ter Luksemburg. (Dalje prihodnjič.) S Priznajte takoj in odkritosrčno svojo zmoto! Šport v kratkem O kranjskih nogometaših poročajo, da igrajo nn nogometnem prvenstvu prav dobro vlogo. Nedavno so premagali Jeseničane, zadnjo nedeljo pa so gostovali v Celovcu proti enuj-storici SS. Celovčani so sicer premagali Kranjčane s 3:2, časopisna poročila pa hvalijo njih igro kot tehnično zelo izdelano in dozorelo. Slalom na Zelenici. 18 gorenjskih smučarjev je tekmovalo v slalomu na 600 m dolgi progi, ki so jo izpeljali po pobočju Zelcnice. Najspretnejše je švigal skozi vratca Tržičan Lukanc Alojzij, ki je zmagal ▼ 1 min. 13.4 sek. Jeseničan Koblar jc zaostal samo za dobri dve sekundi, naslednja mesta pa so si podelili Romacher iz Lienza ter Jeseničana Zvau in Urban. V mlndinski skoupini so se odlikovali Tržičnni, ki so pobrali vsa najboljša mesta. Najhitrejši med mladino A razreda jc bil Dor-nik L., v B razredu pa Lukanc Matija. Celovški letalci so gostovali preteklo nedeljo v Celju in premagali tamkajšnjo nogometno družino s 3:1. — Tudi o mariborskem SK Železničarju čitamo, da je bil nn gostovanju v Kapfenbergu, kjer jc po napeti tekmi podlegel z 1:3. Tudi Spanci prirejajo smuske tekme. Nedavno so se sestali najboljši tekmovalci v Južnih Pirenejih in se pomerili v smuku. Centro Club iz Barcelone je postavil najbol jše moštvo, n jegov čIua Arias pa jc zmagal med posamez-niki* KULTDRM OBZORNIK Dve mladinski knjigi Tomažič-Beranek: Pastirčkova nebesa. V založbi Ljudske knjigarne je izšla lepa slovenska izvirna slikanica Pastirčkova nebna, ki je izhajala prej v Slovenskem dotr.u. Besedilo je po svoji legendi, ki je izšla v Pohorskih pravljicah, priredil na novo Tomaiii Joie, ilustriral pa ga je znani slikar Joie Beranek. Je to legenda o ubogem pastirčku, ki žene past ovce ni pašo, pa nima naj manjšega pojma o Bogu in nebesih. Le stari ovčat ga je opozoril naj pazi, da pride v nebesa. Na paš zaide in pride do pohorske cerkvice na gori, tam pa postane staremu župniku najljubši tovariš — pastirček. Ta mu govori o nebesih in Bogu, toda ubogega trdoalavega pastirčka se to gotovo dosti ne dojmo, toliko bolj pa razpelo na vrtu župn.šča kjer sc mu razpeli Zveličar strašno zasmili. Vsak dan mu nosi del svoje hrane, opoldan iu zvečer, in Kristus jo zauživu z veseljem ter se pogovarja z ubogim |iastirčkom Tako mu tudi razodene, da mu bo v zahvalo za njegovo dobrosrčnost drugi dan prinesel on svoj kruhek. Zvečer zve o tem tudi stari župnik ter prosi svojega pastirčka, naj izpros pri Kristusu, da ludi njega povabi na ta kruhek Pastirček izprosi ,n drugo jutro gre prvikrat mini-strirat skupaj s starim župnikom, ki ee je vso noč pripravljal na smrt ln ros: med svelo mašo slopi Krislus s križa, obhaja oba svoja zvesta služab nika in ju vzame v nebesa. Tako je pastirček prišel v nebesa. To legendo, ki je po starih motivih presajena v izrazito pohorsko pokrajino, je Beranek ilustriral v 50 slikanicah, tako da je poudarek dan na sliko, ne toliko na tekst Ker so podobe zelo nazorne in zgodba zelo ginljiva in vzgojna, priporočamo slikanico v nakup prav za velikonočni čas, v katerega teši e svojo ljubeznijo do trpečega Odrešenika Cena broS. 8 lir, kart. pa 10 lir. td Tone Gaspari: Komedije. Komedije mladinskega pisatelja Toneta Gasparija 60 izšle že pred kratkim, toda v našem listu jih še ni6mo posebej ocenjevali. Zato ob tej priliki spričo velike noči prinašamo oceno. Knjižica obsega deset nilad.nskib črtic z izvirnimi lesorezi inž. Otona Gasparija: Na pot, Strah, Lišček, Gledališče, Birma, Kegljišče, Vojska, Komedije, Piva, Dečko. Vse te črtice so zajemljivo, otroškemu duhu primerno pisane Jezik je lep, 6log jasen in nazoren. Notranjcem bo ugajala menišov-ska. dialektika, ki izdaja pisatelja, da je iz tistih krajev doma. V teh črticah pove pisatelj mladini marsikaj lepega in poučnega Ze v prvi črtici pravi (2), »da samo trpljenje človeka očisti in ga napravi dobrega«, kar je velika resnica. Potrjuje jo življenje samo in svetopisemske resnice. V črtici iStralu pripoveduje, kako so ga učili in odvadili strahu, kar bo vsem, ki bodo to brad. odprlo oči in dalo |)oguin, da ee 6trahu ne bodo več bali. V črtici »Lišček« zajemljivo opisuje, kam privede mladino slaba družba, ln tako je v vseh daljnjih črticah podan kak nauk mladini na prijeten '.n nevsiljiv način. V črtici »Birma«, ki je stvarno opisana tako kot se v prav mnogih primerih dejansko vrši. pogrešamo religioznosti, ki bi Jo pisatelj prav lahko izluščil z nekaj vrsticami. Ko se bo pisatelj še v lem pogledu dvignil nekoliko višje k Luči. tedaj bomo njegova dela še t večjim veseljem priporočali mladini, in to ne samo zaradi izbornega jezika, poznanja otroške duše, temveč tudi zaradi velike vzgojne vrednosti, ki nam jo lahko nudi lak pisatelj, kakršnega se je že pokazal gosjiod T. Gaspari. Umetnik je pn tudi njegov nečak g. Inž. Oton Gaspari, kakor kažejo njegovi lesorezi. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani 1912, Cena 80 lir. & Ster. 78. »SLOVENEC«, »reda, 7. aprila 1943-XX!. Stran 3 te novice. Koledar Sreda. 7. malega travna: Herman Jožef, spo-znavalec; llegezip, spoznavalec; Donat, mučene«. Četrtek, 8. malega travna: Albert, škof in mučenec; Koncesa, mučenica; Dlouizij, škof; Ede-zij, mučenec. Zgodovinski paberki 7. malega travna: T. 1348 je ustanovil rimsko-nemški cesar in češki kralj Karel IV. (I.) iz rodbine Luksem-buržanov univerzo v Pragi. Karlova univerza je bila prva v srednji Evropi, zalo je imelu izredno veliko slušateljev; v dobi nekaj desetletij je njihovo število narastlo nad 10.000. Praška univerza je imela tudi celo vrsto odločnih profesorjev, strokovnjakov iz vseh področij znanosti. Kralj Vaclav je s spremembo vodstva zagotovil večino Čehom, zato se je mnogo nemških dijakov in profesorjev izselilo v Leipzig (1409), Kjer se je osnovala nova univerza. 1. 1711 je umrl rimsko-nemški cesar Jožef I„ njegova smrt jo imela izredno velik vpliv na tedanji evropski politični položaj. L. 1701 se je namreč začela med Francijo in Španijo na eni strani ter Anglijo, llolandsko in Avstrijo na drugi strani dolgotrajna in krvava španska nasledstvena vojna. Karel II., zadnji španski Habsburžan, je določil za svojega naslednika Filipa V., nečaka francoskega kralja Lu-dovika XIV.; zgledalo je, da se bosta Francija in Španija družili pod enotnim vodstvom, te,niu se je pa odločno uprl Leopold I.. nemški cesar, ki jc kot sorodnik Karla II. zahteval špansko krono za svojega drugega sina Karla. Anglija in llolandska, ki nista marali takega porasta francoske moči, sta se zvezali magaj, ki ' je spesnil dr. Joža Lovrenčič. Knjiga je ilustri- la. Naročite in dobite jo pri frančiškanih v Ljubljani. — Lekarna A. Bohinc je naklonila v počastitev spominu blugopokojnega g. Mr. Ph. Janka Koritzkyjn Vincencijevi konferenci sv. Nikolaja v Ljubljani znesek 1000 lir. — V imenu ubožcev se konferenca blagi darovalki za velikodušni dar najiskreneje zahvaljuje. — Duhovne vaje za akademske iznbraienfce bodo v urštilinskem samostanu v dneh 17., 18. in 19. aprila. Vsak dan bosta dva govora: zjutraj ob Izšle so »PRAVLJICE« svetovno znane češke pisateljice B o ž e n e Nemcove. To lepo knjigo za odrasle in mlade dobite po vseh- knjigaruah in trafikah. Kupite jo pravo časno, da je ne bo zmanjkalo, kakor se je to zgodilo z lanskim I. delom »Pravljic«. pol osmih, zvečer ob pol šestih. Začetek v petek, 1«. aprila ob pol 6 svečer, sklep v torek, 20. aprila zjutraj. — Govori bodo v notranji kapeli, vhod pri porti. Prosimo interesentke, da se blagovolijo prijaviti na samostanski porti. — Kazen za prikrit zakol prašiča. Urad za nadzorstvo nad cenami 6poroča, da je okrajni ko-mi6ariat v Logatcu kažnoval Antona Trošta iz Rakeka 175 zaradi neprijavljenega zakola prašiča z globo 500 lir in 16 lirami takse. — štiri knjige dobite za dvajset lir. Kje? Postanite ud Mohorjeve družbe za leto 1043. Priglasite se v svojem župnem uradu ali v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. Palača Vzajemne zuvarovalnice. — Napel padec barometra, dvig termometra. V zadnjih 24 urah se je zračni tlak silno zmanjšal, temperatura pa se je za več stopinj dvignila. Barometer je od ponedeljka zjutraj do torkovega jutra padel kar za 11.2 mm na 761.1 nun. Posebno naglo ie začel barometer padati od polnoči naprej. V ponedeljek je bil dosežen letos največji temperaturni maksimum, ko je bilo +19.3°C. Prilično tako visoka dnevna temperatura je b'l i letos 1. marca, ko je bilo v i 'i 19" C. V nedeljo je znašal rua-k-,. m um f 13.6» C, torej dvig za 5.7 stopinj. V jKinedeljek je bilo resnično prav toplo, pravi pomladanski dun brez vetrov. V torek zjutraj se je jutranji temperaturni minimum dvignil nad ničlo in dosegel +2.3° C, torej dvig za 3.2 C. Ni bilo slane niti megle. Vremenski režim 40 mučenikov nekako drži. V 25 dneh smo imeli le 5 dežvnih dni z neznatno množino dežja. Izdatnejši dež bi hitro pripomogel, da bi vse bolj hitro začelo zeleneti in cvcteti. Iz dela in življenja - od iu in darski podlagi, temveč jo bila deloma navezana tudi na dokupljena krmila. Posebno so dokupovali visoko vredna krmila beljakovin in tudi precej krmilnega žila. Zdaj skoraj ni mogoče dokupiti taka krmila. Zato je bilo polrebno, da se nadomestijo poprej dokupovala krmila z večjimi pridelki v lastnem gospodarstvu. Storjeno je bilo vse, da se f>oveča pridelek krme in vzdrži živinoreja, ki je vendar tudi glavna obratna panoga, na odgovarjajoči podlagi. Bolje je, da redimo manj krav, le pa dobro in izdatno krulimo. Nič no prihranimo, če žvino slabo krmimo; nasprotno, pri slabem krmljenju škoduje kmet samemu, sebi. Marsikateri kmet mora stanje svoje živine pravilno prilagoditi zalogi krme. Zalo mora tem kmetom bili prav, da prav te tedne bolj povprašujejo po klavni živini in da je možno oddati tudi manjvredno klavno živino. Noben kmet naj ne zamudi izkoristiti le prilike in naj odda vso živino, ki ne daje več zadovoljive koristi. 60 letnica slikarja Maksa Koželja. V Kamniku obhaja te dni 60-letnico slikar Maks Koželj, ki ja tudi razstavil nekaj svojih del na razstavi v Kamniku. »Karavvanken Bote« pravi, da slikar obhaja jubilej telesno svež in krepak. Vojaki so nabirali 3. in 4. aprila za zimsko pomoč v Kranju in v drugih večjih gorenjskih krajih. V Kranju je bil prirejen na oba dneva koncert na trgu in kosilo z eno samo jedjo. Bilo je še več prireditev, v katerih so nastopali zlasti vojaki. Sodne objave. Konkurz je bil razglašen nad imetjem krojaškega mojstra Vincenca Spiljaka iz Guštanja, ki je sedaj v zaporu v Pliberkn. — lezniški delavec Franc Alič iz Rodice št. 23. o, ki je 1 tovarniška 2e- toži dc- svojo odsotno ženo Ivano lavka v Ljubljani, na ločitev zakona. Smrt krajevnega skupinskega vodje. V bojih na vzhodu se je smrtno jKinesrečil šolski upravitelj in krajevni skupinski vodja v Cerkljah pri Kranju Alfred lluber. Dne 25. februarja ie r neki vojaški bolnišuici uinrl in so ga naslednji dan pokopali. S Spodnjega Štajerskega Slovo vojaških novincev na Sp. Štajerskem Prve dni aprila so bile v V9eh večjih krajih na Sp. štajerskem slovesnosti, na katerih so se poslovili mladi rek ruti pred odhodom v vojaško službo. V Celju so sc zbrali novinci iz okrožij Celje, Brežice in Trbovlje. Drugu velika skupina pa je odšla iz Maribora. Povsod so jih spremljali z godbo po ulicah na postujo. Prav tako so na slovesnostih nastopali govorniki in poudarjali pomen teh dni za mladino, ki vstopa v vojaško službo. — O tein prinaša obširna poročila mariborski dnevnik. Pravosodje nn Spodnjem štajerskem, štajerski pokrajinski vodja dr. Uiberrcither jc izdal naredbo o sodni organizaciji in pravosodju na Sp. štajerskem. Z veljavnostjo od 1. aprila uruduje 10 sodišč, in sicer: v Celju, Šmarju, Ljutomeru, Mariboru, Ptuju, Brežicuh, Šoštanju, Slov. Bistrici in Slovenjem Gradcu Sodišča in njihovi oddelki odločajo v prvi in stanci v civilnih zadevah po dosedanjih pred pisih namesto poverjenika za eivilno pravo sodje. Šefu civilne uprave jc pridržano, da pre pušča kazensko sodstvo tem sodiščem po dolo čilih, ki veljajo za štajersko deželo. V drugi instanci odloča pravosdna oblast pri poverje niku za pravosodje. Počnščcnje padlega. Pri Ilnrkovu je nadel Albert Ktischner iz Rogaške Slatine. Ko je Nemčija zasedla Sp. Štajersko, je bil Kuscliner, kinetski sin, star P» let. Priglasil se je kot prostovoljec k oddelku SS. Nedavno je muti prejela sporočilo, da je njen najstarejši sin padel. V častnem gaju v Rogaški Slatini je mladina postavila spominsko desko z njegovim imenom. Krajevni vodja je imel nagovor, liram (bovci so zapeli pesein o pokojnem tovarišu Nato je bil položen venec. Velik ogenj v št. Petru pri Laškem. Dn 25. marca je začelo goreti v Št. Petru pri La škem. Gorelo jo vsega skupaj troje velikih kmetij. Pogorelo je do kraju 15 poslopij. Na pogorišče so prihiteli na pomoč gusilci iz La škega, Celja in drugod. Gasilci so sc mučil ves dan, preden so požar omejili. Štajersk dnevnik posebej pohvalno jx>roča o po/.rtvo valnosti brambovcev Štajerske domovin, zveze iz Laškega, o kompaniji pionirjev, kakor tudi o članih organizacije nemške mladine, ki so vsi prihiteli v najkrajšem času na mesto požara in dejavno posegli v gašenje. Najbolj verjetno je, dn je ogenj nastal zaradi neprevidnosti otrok, ki so se igrali z ognjem. Smrtna nesreča dveh rudarjev. V premogovnem rudniku v Zabukovici pri Celju se jo 1. aprila zgodila nesreča, pri kateri je bilo ranjenih 6 rudarjev, dva pa sta bila ubita. Smrt- MARIJANSKA AKADEMIJA, ki Jo priredi škofijski odbor za posvetite* brezmadežnemu Marijinemu Srru pod pokroviteljstvom prevzvlšenego Škofa dr. G r e g o r l J a R o ž m a n a, bo v nedeljo, lf. aprila, ob pol 11 dopoldne v Frančiškanski dvorani. Ker so zadnjo nedeljo mnogi morali oditi, ker niso dobili več vstopnic, vljudno opozar-amo, da si vsak nabavi vstopnice pravočasno, •aliko jih dobi v predprodaji v trgovini Sfili-ligoj od dunes naprej. Program akademije bo spremenjen. Prepričani srno, da bo dvorana zopet popolnoma zasedena. Pri tem naj nam bo dovoljeno, da se javno zahvalimo cvetličarni Šimenc, Sv. Petra c. 26, ki je blagohotno darovala vcnec za okrasitev odra. •■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H no se je ponesrečil rudar Leskošek in kopač Melovšek. Oba sta bila pokopana 3. aprila. Smrtna nesreča se je primerila v petek ob 14 sredi Maribora. Po Kopališki ulici se jo peljal na kolesu 33 letni faktor Ljudske tiskarne Albin Orešnik. Na križišču ga je prehitel težak tovorni avto. Priključeno vozilo je podrlo Orešnika, ki je obležal tako hudo poškodovan, da jc kmalu izdihnil. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: staro-upokojenec 80 letni Johann Seifried, 54 letna Erika lllisch, čuvajev sinček Fiiedrich VVolle, nu Teznem gospodinja Antonija Belak, posestnikov sinček Ivan Kolcmut, iz Zimice v občini Korena, in 17 letna vujenka Fani Donko iz Zg. Radvanja. V občini št. Jurij ob j. ž. o-darskem, kulturnem in družabnem življenju. Izvoz suhih sliv iz NDH. Poročali smo že, da so slive lanK izredno dobro obrodile tudi v posameznih hrvatskih pokrajinah in krajih. Z izkupičkom od prodanih sliv so si ljudje gmotno precej opomogli ter so n. pr. samo iz področja okraja Gradačac izvozili v inozemstvo okoli 300 vagonov posušenih sliv. Srbije Druga obletnica šestoaprilskih dogodkov v Beogradu. Danes poteka »Ive leti. odkar so vojni dogodki kot posledica zarolniškega prevratu dne 27. marca 1941 zajeli tudi bivšo Jugoslavijo. Dne 6. aprila istega letu je v prvih jutranjih urah predvsem Beograd občutil pr\e sadove novo ustvarjenega stanja, ki jc pozneje v najkrajšem času privedlo tudi do razpada prejšnje države. 'anmmmmBmmmmummmmai Zahvala Vsem, ki ste počastili na kateri koli način sjiomin našega ljubega očeta, gospoda Mihaela Vole izrekamo našo nnjprisrčiiejSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, društvu mož, šolskim sestram, sostanovalcem. ler končno vsem onim, ki so blagopokojnika spremili na njegovi poslednji poti. — Sv. maša zadušnica bo darovana dne 8. aprila ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljana, dne 6. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALI S* Drobna ljubljanska kronika Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču za onemogle v Japljovl ulici jo podarila lekarna Boni no 1000 lir v počastitev spomina mr. pil. Janka Korltzke-(ta; gospa Marija Z a j o . trgovka v Stritarjevi ulici 6, jo podarila 100 lir v počasti tev spomina gospo Mu", lo Črnairoj-Kranzl. Mestno županstvo izreka dolirotnikoin mest-noga znvetiSča za onemogle najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podplramh. — Počastite rajno z dobrimi delil Zahvala. Gospodje zdravniki II. kirnr-glčnega oddelka splošno bolnice ljubljanske so darovali društvu »Dom slepih« v Ljub-ljanl namesto venca pokojni gospo Ciuzolj 200 lir. Najlopša hvala. Umetnost ljubečo občinstvo opozarjamo, da bo v nedeljo, 11. t, m., odprl svojo umetnostno razstavo akademski slikar Klko neben lak v Ohersnelovl galeriji na Ajdovščini. Razstavljal bo olje in (trafiko. Kor no ho razpošiljal posebnih valili, naj In opozorilo velja za predčasno naznanilo. Razstava bo odprta od 9—18. SkrJančUI In lastovice nas pozdravljalo. Na barjanskem polju so sc že naselili skr-innčki, ki so začeli žvrgoloti svojo lepe pesmice. V ponedeljek, ko jo bilo prav pomladansko toplo, ,ie škrjnnččk posebno veselo drobil svoje pesmice, knkor (ln ni voščil oruturju največjo srečo in najboljšo uspehe. Tudi lastovico so so sedaj pojavile v večjih skupinah, prve pa so priletelo žo nekaj dni pred Marijinim praznikom. Oni nad 100 let stari kostanj, ki sninevn pri železniški čuvajnici v Tivoliju, je začel že zeleneti, Celo ua Špico in Ljubljanico prihajajo zgodnji ln utrjeni »kopalci«, ki sc sončijo vso popoldne kakor martinčki, v vodo pa so seveda ne upnjo. V postnem času In za Veliko noč ho uprizorila Drama pnsijonsko igro B. Grcgoriu«: »V Srhi oblsksnjs«. Delo jo bilo uprizorjeno t,t preti nekaj loti v Drami z velikim uspehom. Igrali pa so (ta domala vsi podeželski odri. Zaradi svoje vsebine, ki je posneta po svetem pismu in pokažo Kristusovo poslanstvo, jo našla posebno v širokih narodovih plasteh živahen odziv. Delo bo zrežiral E. Gregorin, ki bo predstavljal tudi Klavni lik Krislusa. Frančiškanska prosveta ho ponovila v nedeljo. 11. aprila, ob 7 zvečer, Bkrbinškov mlsteril »Zmaga luči«. Prertprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, 1 ran-čiškanska ulica 1. Veliko zanlmanjo za sadike. Na trsru Je od dne do dne več raznih sadik, /anje 38 veliko znniinanjo in povpraševanje. Vsi kupujejo v prvi vrsti sadiko molikih solat, dal io sadiko raznih knpusulo in peso. Nn trgu so sc pojavile tudi že prvo sadike paradižnikov. Ogromno jo število sadik, ki so jih vzgojili ruzni humanitarni in drugi zavodi, zasebniki in posebno mestna vrtnn-rlJn. Ta sama je letos vzgojila do 75.000 različnih sadik. Tuill vrtnarji so posvečali veliko pozornost sadikam. Poznavalci vrtnarskih prilik in ljubljanskega vrtnarstva sploh zatrjuje io. da jo hilo letos do 150.000 sadik vsajenih. V Tivoliju je mestna vrtnarija žo obširen prostor, k.ier so prejšnja lota cvetelo razno olepševalno rože, tako kane, rlok-si in drugo, povsem zasadila s sadikami kapusnle, ki so so vso lepo prijele. Neizkušeno mlade dame so smatral« te kapusnice za posebne vrste rož. Za dva otroška vozička 8 mesecev. Zn- krkn.len« tntlcn jo postala trgovska pomočnica Emilija Drčnrjevn, rojena 4. marca 1»0« v ERgetiborgn. Nemčija, pristojna v Litijo, stanujoča v Ljubljani. Obtožonn jo bila dveh prestopknv tatvine, ko Je lotos januarja odpeljala Franu Vodcniku 1500 lir vreden otroški' voziček in ga prodal« stariuarju Dominiku Hvastji za 700 lir, in februarja letos 300 lir vreden športni voziček, lnst Matilde (■'onlnkove. Pred kazenskim sodnikom pno: dinccm na okrožnem sodišču jo ohe tatvini trdovratno in vztrajno tajila. l'ričo so jo močno obremenile. DohrodnSnega se je izkazal starinar Hvnst.ia, ko je ohtozenki črtal izdatek 700 lir. Drčariova je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora. Veličastna pesem ljubezni ln žrtvovanja je dramsko delo »Praznik cvetočih češenj«. »Učimo so odpovedi tako kot se učimo zelja,« lako nam pravi mladi učenec, ki prinese Bogu dar žrtvovanja, lastno življenje. To Izvirno dramo, ki jo je po Takeda Isumi priredil Klabund. ho Rokodelska igralska družina uprizorila v nedeljo. 11. aprila, ob pol 7 zvečer. Opozarjamo na predprodajo vrtopnlc. ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pe-trarkova 12, L nadstropje, desno. Odpiranje in zapiranje trgovin Da se odpravijo nesporazumi glede vprašanja odpiranja in zapiranju trgovin v poletnem času, objavljamo dobesedno naredbo Visokega komisurja St. 174 z dne 12. sep-tomhra 1942-XX, Službeni list št. 74 z dno IG. septembra 1942-XX, ki določa naslednje: 1 Cl. 2 A prodajalnlce: trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne In trgovine z mešanim blagom morajo biti odprto od 8.30—12..10 in od I5.30-18.J0. 2 Trgovine z živili In prodajalnlce premoga In ilrv od 8-12 in od 15 30-18.30 v zimskih mesecih, od 16—19 v poletnih mesecih. 3 Trgovino s sadjem In zelenjavo od 6.30—12.30 in od 15—19. 4. Prodajalnlce kruha In mlekarne od C'105."Prodajalnlce peciva, slaSčlc In piškotov od 8—20. ..... 6. Mesnice od 6.30—11. 7. Prodajalnlce rastlin ln cvetja od 8.30 do 12.30 ln od 15-20. f:l 12. Za poletne mesece vcl.ln.1o meseci od aprila do septembra, za zimske pa od oktobra do marca Z gornjim pojasnilom se razveljavlja prvotno pojnsnilo glede odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času._ V vsako hišo »Siovenča«; Gledališče Opera: Sreda. 7. aprila ob 18: »Janko In Metka* Ued Sreda „ , Četrtek, 8. aprila oh 18: »Madame Ilutter- fly«. Premiera Itcd Premierskl. Pctclt. 9. aprila: Zuprto. Sobota, 19. aprila, ob 18: »Zemlja smehljala«. Opereta. Izven. Cene od 26 lir navzdol. Zaradi potc policijske ure bo začetek opernih in drnmskih predstav od tinncs daljo uro kasneje, lako so prično vso dramske predstave ob 18.30, vso operfie pa oh 18, v kolikor ni izredni začetek posebej objavljen. Tudi dnovna operna blagajna, ki imu predprodajo za operne in dramske predstavo, posluje od danes dalje od 17. do 19. »Madame Buttcrfly« v deloma novi zasedbi prido zopet na spored Opero. Prva letošnja uprizoritev ho v četrtek, 8. t. m. za red Premierski. Novi sta zasedbi partij Pinkertona in konzulu Shnrplcssa. Pinkerto-n.i bosta pela Sladol.jev in Lipušček. Hhar-lilessa pa Popov. Butterlfy lm lleybalova, Suzuki Oolobova, Kato — Spanovu. princ Yuniadori — Dolničar. honec — Lupša, komisar — Gregorin M. Pri premieri pojo Pinkertona LlpuSčck. Drama: Sreda, T. aprila ob 18.30 »V Ljubljano lo dajmo«. Ked A ...... Četrtek, 8. april« ob 18.30: »Veliki mož«. Ued ('elrtek. Petek, t. aprila: Zaprto. . , Sobota, 1». aprila ob 18.30: »V času oblska- nja«. Premiera, lfed Premierskl. Nedelja. 11. aprila ob 15: »V času oblska-nja«. Izvoli. V soboto, dne 1». t. m., bo v Drnmi prva uprizoritov E. Oregorinove pnsijonsko drame »V času obiskanja«, ki predstavlja poslednjo dni iz Jezusovega življenja in njegovo smrt. Posamezne prizora nn odru. ki poda lajn dogodke iz tistih dni. veže bralec s čitunjem evangelija. Sodeluje ves dramski ansambel pomnožen « številnimi statisti. Itc-žira avtor K. Gregorin. Naznanila BOKODELSKI ODER. Nedelja, 11. aprila, ob pol 7 zvečer: »Praznik cvetočih češenj«. Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo nn dnu predstavo od 10—12 ln dvo uri prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ul. 12, I. nadstropje, desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 11. aprila, ob 7 zvečer: »Zmaga luči«, mistcri.i. Spisal in režija Milan Skrblnšck. Predprodaja vstopnic od četrtku <1 ji I jc v trgovini Sfiligoj in nn dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorano. RADIO. Sreda, 7. aprila: 7..10 Lahka glasba — 8 Napoved času, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 1.1 Napoved časa. poročila v itnlijanščini — 1.1.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Gulllno — 13.45 Operna glasba — 14 Porodili v italijanščini - 14.10 Orkester Četni vodi dirigent Barzlzza — 14.30 Koncert tria Emona — 15 Poročilu v slovenščini — 17 Napoved časn, poročilo v Italijanščini — 17.15 Koncert kitarista Stanka Preka — 17.35 Godalni orkester vodi dirigent Angelo — lil Govorimo italijansko, poučuje prof dr. Stanko Lchen — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesini in napevl — 20 Napoved čas«, poročila v italijanščini — 90.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini - 20.4(1 Radio z« družino — 21.25 Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija št. 5. op. S7. vodi dirigent Herbert von Kurujau. — 22 Operetna glasba na ploščah — 22.10 Orkester pes-mi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno »Itižho Imajo lekarn«: dr. Piceoli. lUehvcisova eesta fi: mr. Ifo.'-«-vur. Celovška eesta 62, in mr. Gurlus, Moste, Zaloška cesta 47 Poizvedovanja . V soboto sem našel na Sv. Pclr.i cesti denarnico z manjšo vsoto denarja. Dobi «o v Vrhovčcvi ulici 1 pri Motlika. S. S. VAN DINE: 38 Umorjeni Kanarček Mladenka je bila videti presenečena. »Seveda vem. Bil je pri meni od pol devetih do dveh po polnoči. Razpravljala sva o novi opereti, za katero so zelo zanima. Želel jo, da bi prevzela glavno vlogo.« »Prepričan sem, da bo opereta imela sijajen uspeh,« jo priliznjeno dejal Vance. »Ali ste bili v ponedeljek popoldne ves čas doma?« »Seveda I sla 6em sicer v gledališče, toda vrnila sem se prav kmalu. Vedela sem, da ima priti Louis... gospod Mannix.< »Mislim, da Vam bo hvaležen za Vašo Si tev.. .< Zdelo se mi je, da je Vance razočaran nad tem nepričakovanim Mannixovim alibijem. Ilil jo tako jasen, da se mu jo zdelo nepotrebno vsako drugo vprašanje v tej zvezi. Čez nekaj časa je zopet vprašal: »Kaj pa veste o nekem gospodu Karlu Clea-verju? Bil je prijatelj gospodične Odeli.« 01 Pop je izven vsakega suma!« Zdelo so je, da jo mladenka zadovoljna, da je razgovor prešel v drugo smer. »Zelo dober človek je, ni-kakega dvoma ni, da jo bil zaljubljen v Marjeto. Tudi ko ga je zapustila zaradi gospoda Spots-■voodeja, ji jo ostal zvest. Hodil je za njo, ji pošiljal cvetlice in darove. Nekateri ljudje so pač taki. Ubogi Pop. V ponedeljek zvečer mi je telefoniral in me prosil, naj grem k Marjeti v nje- govem imenu ter jo povabim na večerjo. Co bi bila šla. bi morda Marjeta bila še danes žival... Kako smešen je svet!« »Zares je smešen!« Vance jo nekaj časa molče kadil in modtein sem mogel občudovati kako zelo se jo znal obvladati. »Ob kateri uri Vam je telefoniral gospod Cleaver v ponedeljek zvečer? Ali se še spominjate?« Iz njegovega glasu je bilo mogočo sklepati, da to vprašanjo zanj ni imelo nikakega pomena. »Počakajte...« gospodična je nekoliko namr-šila obrvi »Manjkalo je šo 10 minut do polnoči. Spominjam se, da je moja ura pravkar bila polnoči tako. da v začetku nisem mogla dobro razumeti Cleaverjevih besed. Moja ura je vedno 10 minut naprej zato. da ne zamudim sestankov.« Vance je primerjal svojo uro z jnladenkino. 2Res je 10 minut naprej! Kaj je bilo potem z večerjo?« »Bila sem preveč zaverovana v razgovor o novi opereti in sem zato morala odklonili.^ Tudi gospod Mannix ni hotel ta večer iti v družbo... Kajne da ni bila moja krivda.« »Nikakor nek jo je pomiril Vance. »Najprej delo. potem zabava. Posebno šo tako važno delo kot je Vaše!... Zdaj pa bi Vas rad vprašal še o nekem drugem človeku, potem Vas ne bom nadlegoval več. Kakšni so bili resnični odnosi med Kanarčkom in dr. Lindquistom?« Gospodična La Fosse se je zmedla. j Bala sem se. da me boste vprašali o njem? Res ne vem kaj naj rečem. Bil je strašno zaljubljen v Marjeto, ona pa ga je šo spodbujala. Pozneje ji je bilo tega žal, ker je Lindquist postal ljubosumen do blaznosti. Neprestano jo jo i mučil Nekega dne ji je celo grozil, da jo ustreli in se potem tudi sam konča s samokresom. Sveto- I vala sem Marjeti, naj se pazi. Ona pa so ga ni- | kakor ni bala. Bojim se, da so je igrala s straš- ; nimi nevarnostmi... Ati so Vam zdi, da je bil : on?... Ali to zares mislite?...« »Ali ni bilo nikogar drugega?« ji je pretrgal besedo Vance, »ki bi gojil enako ljubosumnost? Nekdo, ki bi se ga gospodična Odeli mogla upravičeno bati?« »Ne,« gospodična La Fosso je odkimala »Nikogar drugega ni bilo. razen teh, ki ste jih že imenovali. Pač bil je Spotsvvood. Nadomestil je Popa pred nekaj meseci. Tudi v ponedeljek zvečer je šla z njim k večerji Hotela sem, da bi šla z menoj v gledališče... Zato mi jo ta podrobnost znana.« Vance je vstal in ponudil dekletu roko. »Bili sto zelo ljubeznivi in zato se Vam ni treba bati ničesar. Nihče ne bo zvedel za najin današnji razgovor.« »Kdo je po Vašem mnenju umoril Marjeto?« jo s trepetajočim glasom vprašala mladenka. »Louis domneva, da je bil kak ropar, ki so jo hotel polastiti draguljev ..« »Nikakor nimam namena, da bi sejal razdor v to srečno gnezdo s tem. da bi oporekal mnenje gospoda Mannixa,« jo dejal Vance napol v šali. »Nihče no ve. kdo je krivec; policija pa je istega mnenja kot gospod Matmix.< Za trenutek je deklica zopet začela dvomili in vprašujoče pogledala Vanceja. »Čemu se toliko zanimate za to zadevo, saj niste poznali Marjete, kajne? Nikdar mi ni govorila o Vas.« Vance se je glasno zasmejal. ,EU lil NO UNION »Svojo knjigo sem sežgal... Ko Bom Jo pisal. nisem ie poznal življenja Začeti moram znova .« »Idealist Jakob« V glavnih vlogah: Marina Bertt, Ttna Lat tanzi. Masslmo Scrato. Andrea Checcht Itd PREDSTAVE ob nedoljah, praznikih ln ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in ob 19.30. url. rEI- KINO SLOfi4 "" Velika ljubezenska drama v vclcfllmu »Patrizia« 7. najboljšimi francoskimi Igralci It Al MU, JOSETTB DAY ln FERNANDEL. - Zaradi velike dolžino filma dnevno samo 3 predstavo Prlčotelt predstav ob 14. — Konec ob 21.30. rEU KINO MATICA tt* Dnevno ob 17.30 ln 19.30 odlična muzlkalna veseloigra k baritonistom UINO BECHIJEM v glavni vlogi. Operetno arijo ln najnovejšo popevke I :— : Soigralci: Cnrlo Cnmpanlni, Iraaema Dilian, Paolo Stoppa »Kjer prepirata se dva ...« Dnevno ob 15.30 ALIDA VALI IN ANDREA CHECCHI v ljubki igri lz delti. Internata w »Ura kemije« Z Vrhnike Zalivala. Hranilnica in posojilnim na \ rli-niki je darovala za občinske reveže namesto venca nu grob umrlemu predsedniku, blago-pokojneinu g. dekanu Janezu Burniku znesek "00 lir, za kar se imenovanemu zavodu občina nujtopleje zahvaljuje. | Šjjjjžjje g | cmtue B p Poizvedbe i Zobotehnika veščega del v kaviuku ln metalu. poštenega ln zanesljivega sprejmemo v Kranju. Ponudbo a točnim naslovom nu upravo ■ Slovenca« pod št. 2319 Služkinja ki Je zmožna poleg hišnih del tudi kuhe. dobi takoj zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod vVarCna« št. 3316. (b Dražba lesa! Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta Vlttorla Emanuela III. št. 1, proda na Javni pismeni dražbi dne 20. aprila 1943-XXI 865 m' mehke hlodovine, I posekane (v celih deblih) ob cesti Grčarice-Gotenl-ca (odd. 28 revirja Grča-rice B). Pogoji, tiskovino in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi. Dolomitni pesek za fini omet, terazo, ba-lin prostore, za poslpu-njo vrtov, rlzel, gramoz in kamen vam dobavi : gostilna Vodnik, Podutik št. 25, LJubljana VII. — Naročila sprejema »JEKLO«, A. Vodnik. LJubljana, Stari trg 11. (1 ' Čebulo po 2.60 lir kilogram doblto poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu. (1 1 Rumeno korenje in krmilno peso doblto v skladiščih »Gospodarske zveze« v Maistrovi lil. 10 Čitaile »Slovenca« Najdena je bila ura v Podsmrokl na Dobrovi. Naslov v upravi »Slov.^ pod št. 2315. KURIVO ^PrioS^ DRVA I. POGAČNIK, LJubljana. Bohoričeva i. Tel. it »0-1». Dame pozor! Moderno trajno ondula-cijo in barvanjo las vam uredi salon »POLANC«, Kopitarjeva ulica St. X. Vloge in prošnje v Italijanščino seBtavlja, prepisuje ln razmnožuje, izvršuje vse informacijo ter razne osebne usluge SERVIS I11RO, Ljubljana, Selenburgova 4. Dne 30. marra nam jc v Dobrem polju, v 79. letu starosti, umrla naša draga mama, stara mama, sestra, leta, gospa Rozalija Hleindienst Fižolovke močne, dolgo, naprodaj. Vprašati: Papirnica Ivan Bahovee, Tromostovje. Mrčes (uši. stenice, bolhe Itd zanesljivo uničite »TOXIN« praškom. Dro gcrlja Kane, židovska X. Iv večnemu počitku smo jo položili v četrtek, dne 1. aprila 1913, na pokopališču lia Brezjah. Sv. maše zadušnice bodo brane v župni cerkvi v Mošnjah in v cerkvi Marijinega Oznanjenja danes, 7. aprila 1943, ob 8 zjutraj. Naj ji bo domača žemljica lahka! Ljubljana, Dobrepolje, dne Ing. Matej, sin; Katarina, hči, in ostalo sorodstvo Vsem, ki ste ob grenki izgubi najinega Petrčka tako globoko čutili z nama, še posebej pa vsem, ki ste njegov zadnji domek obsuli s cvetjem, najina najtoplejša zahvala! Marica in France Zupan Vsemogočni je nenadoma, dne 5. aprila 1943 ob 7 zjulraj, po kratki bolezni poklical k Sebi našega najdražjega očko, soprbga, brata, zeta, svaka iu strica, gospoda Lojzeta Ponebšek javnega notarja iz Ormoža v 40. letu starosti, previdenega s tolažili svele vere. — Truplo dragega pokojnika bo prepeljano iz Novega mesta v Ljubljano na Zale v kapelico sv. Petra, odkoder bo pogreb v sredo, dne 7. aprila 1943, ob pol 4 popoldne. — Prosimo tihega sožalja! Novo mesto, Ljubljana, Vrhnika, Padova, dne 6. aprila 1943. Iva roj. M c r š o 1 s hčerkico Marijo in žalujoče rodbine: Ponebšek, Hajnovsk}-, Mcršol in llelmih »Draga moja deklica! Prav rad bi tudi Jaz 6am vedel, zakaj se tako zelo zanimam za to zadevo. Dam Vam častno besedo, da si tega sani ne morem pojasniti. . Nikdar šo nisem videl gospodično Odeli, vendar pa se moja narava upira da bi mirno gledal, da bi sodišče kaznovalo gospoda Skeela, medtem, ko bi pravi krivec ostal nekaznovan. Morda postajam sentimentalen .. Neprijetna zadeva, kajne?« »Tudi meni so zdi, da postajam sentimentalna. Postavila 6em v nevarnost svojo srečo, ko sem vam govorila tako odkritosrčno. Toda zaupam vam... Saj me niste nameravali izigrati.-: Vance 6i je položil roko na prsi in se zresnil. »Draga gospodična La Fosse, bodite prepričani, da ko bom odšel iz te 6obe, bo tako. kakor 'da bi ne bil še nikdar tukaj. Izbrišite si iz spomina mene in gospoda Van Dine-ja.« Njegove besede so dekle popolnoma pomirile, tako da so nama je ljubeznivo nasmehnila, ko sva odšla. KRALJ SE HITRO ZBERE IN RECE: >POTREBOVAL BI SLUŽABNIKA V SVOJEM GRADU, PA NIKOGAR NIMAM S SEBOJ, ALI BI MOGEL ITI TA MLADENIČ Z MANO?« >VAŠA ZELJA, VELIČANSTVO, JE ZAME ZAPOVED!« KRALJ SEDE IN NAPIŠE SVOJI ŽENI KRALJICI PISMO, V KATEREM JI SPOROČA, NAJ DA PRINAŠALO A TEGA PISMA TAKOJ UMORITI, DA NE BO VEČ MED ŽIVIMI, KO SE VRNE DOMOV. CnŠfl EEIPI13U5KE5FI PBDKRflfcan U. Mioni »Gotovo. Ako bi ne bil on ukrenil, da jc egiptovsko bogastvo odšlo v državno bla-pujno bi bilo še v rokah lastnikov in nu bi pu imeli v izobilju nu razpolago,« pripomni Itamuzenti. ,. »In zdaj je izšlo povelje, da morajo tudi živino dati v zameno za žito.« »Ker so Egipčani take nerode. Zdaj, ko nimajo n e denarja, ne predmetov, si daje plačevati ta prokleti tujec kruh z njihovo živino iu ga daje v zameno le za konje, govedo, ovce in osle. Zakaj se narod ne dvigne? Zakaj ne naskoči žitnic in si tako preskrbi kruha, ne da bi ga moral plačevati za ceno živiner« : Zato ker žito ni narodovo, marveč faraonovo, ki gu lahko proda zu kakršno ceno hoče.« ...ii \papi H. ni naš zakoniti vladar, matvec prokleti lksos!« .,,.». , ., ^To nič -ne spremeni, ila bi žito ne bilo njegovo in da ga ima pravico produjati po kakršni koli ceni hoče.« Naj ga le prodaja. Mi imamo pa pravico, dii si gu vzamemo in pri rogovih svetega vola Mncvi, nko me kdo prevari, bo imel opravka /. menoj U ugovarja mali ropar. Njegovi trije tovariši so prasnili v smeli. >NV smemo se pritoževati bolj od drugih. Kruha .imamo zadosti...« pripomni Baket. »In kruha, ki nas povrliu nič ne stane.« ;>Jaz hočem zlata!« ugovarja Rumuzcnti. »Da si kupiš kruha.« »Da si ga spravim. In ker je danes vse zlato v rokah Zafuatpanca, predlagam...« »Menda ne, da ga oropamo?« vpraša Baket. »Zakaj ne?« »Toda njegovo življenje?« »Ne bo sc mu skrivil niti las, čeprav bi mu najrajši zavil vrat. Gotovi ljudje nimajo po mojem mnenju pravice živeti; so kakor bolhe, ki neprestano pijejo kri. In upam si reči, ako ubijemo Zafuatpanca, si bo ves Egipt oddahnil,« reče Ramuzenti. »Ne morem dovoliti...« začne Baket. »Ti nimaš ničesar dovoljevati nc zabranje-vati,« ugovarja Ramuzenti. »Oh, oh! Kdo pa misliš, da si ti?« plane drugi. »Jaz sem tebi enak.c »Ti? Tujec?« »Sprejeli ste me v svojo plemenito družbo. Zato sem v vsem vara enak: enake dolžnosti, bremena in pravice.« »Jaz sem glavar.« »Ki smo ga mi izvolili.« »Dokler sem glavar...« . . »Nas moraš voditi h koristnim podjetjem, nimaš pa pravice odvračati nas od njih.« »Zafuatpanca vendar...« »lina nedvomno mnogo denarja,« pripomni Anteni. »Kako? Tudi ti bi bil...« vpraša Baket. v\ko se mu zares ne bo skrivil niti lus, pristavi omahujoče A meni. »Jaz sem porok! Pustili ga bomo živega, da ga lahko še česlo obiščemo. Najvišji dostojanstveniki so kot studenec: če tudi zajametc vso vodo iz kotanje in ne zamašite studencu, jo boste nušli vedno polno vode. Izpraznite blagajne; napolnil jih bo iz državne blagajne in ponovno tih bomo spet izpraznili. Kaj praviš ti Miebi, ki si drag svetemu biku Apisu, čigar verna slika si?« vpraša Rainunzeti svojega debelega tovariša. »Ker se mu ne bo skrivil niti las iz razlogov, ki si jih navedel,« pristavi ta. »Si slišal?« vpraša Ilamunzeti Buketa zmagoslavno. »Pojdimo ga obiskat.« »Storite, kar hočete.« »Ali ti nisi prepričan?« »No, se pa udam. Zdaj pa preudanmo način, kako bomo izpeljali, da nas ne zalotijo-« Roparji so dolgo razpravljali, kako bodo zaigrali podkralju grdo igro iu okradli njegovo hišo. Ramunzeti je pokazal med obravnavanjem izredno preknnjenost. Izmislil si je nizkotno zvijačo, ki jo je razlagal v podrobnostih več minut in moral si je prizadevati in truditi, da so se vsi tovariši odločili za zločin. 2. POGLAVJE. Malo zgodovine. Ime Zafuatpaneu je bilo slavno ne le y Egiptu, marveč je prekoračilo tudi meje; tudi v najbolj oddaljenih deželah se je z. občudovanjem govorilo o modrosti podkralja, bližnji in daljni knezi so ga zavidali Apapiju H. V začetku so zavistneži dvignili svoje glasove proti njemu. In koliko je bilo teh zavist- liikov; nc le Egipčani, marveč tudi in še prav posebno lksos; vsi drugi uslužbenci v palači, ki so gledali v Jožefu vsiljivca, so ubogali škrtajoč z zobmi in iskali vsakega sredstvu, du pii oropajo knežje naklonjenosti. V začetku so vzdrževali, da je čudak; da se dajo Faraonove sanje drugače razložiti; da ni bil to njihov pravi pomen. Vsi razlagava so bili proglasili to razlago za zmotno in skušali vriniti svojo. Toda nobena teh osebnih razlag ni zadovoljila iu nihče si je ni drznil podati kot edino pravo, le v kolikor so jih ščuvali dvorjaniki. »Ali niste popolnoma prepričani o svoji razlagi, da je prava?« so rekii vedeževalcem dvorjaniki. . »Naša razlagu je prava!« so ugovarjali ti. »Ona od Zafuatpanca je boljša.« »Je napačna.« »Zakaj nc poveste tega Faraonu?« »Ker se hočemo maščevati nad tujcem. Faraon sc bo prepričal, da je njegova razlaga zmotna, ga bo dal obesiti na konopee.« >Ali bi ne bilo bolje, da ga da ze zdaj obesiti?« . , , . »Faraon jc preveč zaverovan vanj, cla bi nam verjel, toda ko sc bo čež kako leto prepričal da gu je Zafuatpanen prevnril, bomo nu uživali zmagoslavje,« so rekli vedeževalci. Dvorjaniki so se trudili, da bi očrnili Jožefa pri vladarju tudi zaradi njegovega zakonu z Ascnet. »Ona je hči enega tvojih sovražnikov. Nad možem ima tak vpliv, ki bo pogubonosen,« so govorili vladarju. Za Ljudsko liskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: Inž. Jože Sodji Urednik: Vikloi Cenfiič