PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-
5i. od 18.
septembra
1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsk
dnevi

Montecchi 6 - PP 559 (040) 764832 (4 linije)
v- 3 %
•£'o? 5
r1-	'j/ ed 24 moggio 1
"p '61) 83382 - 85723
rn %
'C.



o
Poštnina ptačana v gotovini Abbi poetale 1 grappo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 93 (12.418)
Trst, nedelja, 20. aprik
Korenine
ameriške
agresije
VOJKO COLJA
Po slabem tednu od ameriške agresije z bombardiranjem Tripolisa in oenga/jja lahko brez dvomov trdimo, da niso ameriške bombe za seboj pustile samo ruševin, mrtvih in ranjencev, zadale so predvsem globoko rano mednarodnim odnosom, nakazale nesprejemljivo pot pri reševanju odprtih vprašanj. Logika sile je prevladala nad strpnostjo, nad političnim dialogom in nad zdravim razumom. Svet se lahko upravičeno sprašuje, zakaj je do tega prišlo, zakaj ni nihče zaustavil ameriških lovskih bombni-nikov z njihovim smrtonosnim tovorom?
Nedvomno bi bilo nedopustno poenostavljenje, vse omejevati na ameriško-libijsko konfrontacijo, kot to skušajo vsiljevati v Washingtonu, prav tako je nesprejemljivo iskati vzroke za ameriško agresijo v okrepljenem valu mednarodnega terorizma. Korenine a-meriško-libijskega spora so nedvomno globlje, potekajo na tisti vse preveč pozabljeni relaciji odnosov med razvitim Severom in nerazvitim Jugom, kjer postaja manj jasna celo blokovska delitev sveta, kjer razviti Sever obeh blokov diktira svoje pogoje in zahteva brezpogojno poslušnost. Libijski voditelj Muamar el Gadafi je pri tem postavil na glavo vso do sedaj ustaljeno prakso. Glasno je povedal, kar si niso drugi upali niti misliti, a je ostal osamljen. Zahteva po skupnem nastopu vseh arabskih in islamskih sil proti neokolonializmu, pozivi na sveto vojno proti Izraelu in kar je najhujše: odločen boj proti zahodnim transnacionalnim družbam in vsem, ki omogočajo nemoteno izkoriščanje bogastva nerazvitega sveta, so bile prehude zahteve, saj so vodile v spopad, v konfrontacijo med Severom in Jugom. V svojem iskanju lastne poti razvoja je šel predaleč, da je postal nesprejemljiv tudi za večino vlad Tretjega sveta. Njegova vizija mednarodnih odnosov je bila preveč ekstremistična, da bi lahko požela kak uspeh. Ameriki je tak fantast s svojimi za Evropo psevdorevolucionami-nii blodnjami kar prav prišel, saj je bil živ dokaz nevarnosti samostojnega nastopa Tretjega sveta. Washington se ni niti zmenil za njegovo moralno in materialno podporo raznim revolucionarnim gibanjem v svetu. Do prvega resnejšega kratkega stika je prišlo z iransko krizo in s strmoglavljenjem šaha. Amerika je spoznala, da so bili vsi njeni dotedanji računi zgrešeni, da njen vojaški in gospodarski potencial ne more preprečiti sprememb v Tretjem svetu. Vse preveč je analizirala dogajanja v svetu z ozke blokovske logike, da bi doumela vrenje v islamskem svetu. Ob porazu nje-ne politike v Iranu je novi šef Bele hiše Ronald Reagan spremenil zadržanje tudi do Gadafijeve Libije. Zbal se je pogrošne demagogije libijskega Polkovnika, pričel je resno jemati njegove napore o izvozu libijske revolu-
NADALJEVANJE NA 2.'STRANI
Primorska poje v Spetru Slovenov
ŠPETER SLOVENOV — Sinočnji koncert Primorske poje v Spetru Slovenov je v dvorano oočinskega sveta privabil lepo število poslušalcev. Prisluhnili so nastopu šestih zborov z obeh strani meje v priložnostni koncertni dvorani, ki pa se je s svojo razgibano arhitektonsko obliko pokazala kot nalašč za tovrstne prireditve. Pesem je tu zvenela čisto in jasno in tako nevsiljivo osvajala občinstvo, ki je nastopajoče nagradilo s toplimi aplavzi.
Milan Kučan izvoljen za novega predsednika CK Zveze komunistov
Sklepna resolucija kongresa ZK Slovenije obvezujoča usmeritev za novo mandatno dobo
Iz gospodarskih težav izhod le v prehodu k intenzivnemu modelu razvoja
LUCIJAN VOLK
LJUBLJANA — Z nastopnim govorom novega predsednika CK Milana Kučana so je včeraj zgodaj popoldne končal, po tridnevnih vnetih, poglobljenih, predvsem pa odkritih razpravah, 10. kongres Zveze komunistov Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na včerajšnjem sklepnem plenarnem zasedanju so najprej delegati sprejeli poročila vseh štirih tematskih komisij, v katerih se je v bistvu razvijala kongresna razprava.
Kongres je nato izvolil 83 članov novega CK, (med njimi člana italijan-S'<G. .^«biosti Fusillija in madžarske Bačiča),^ novo statutarno komisijo in razsodišče ter nadzorno komisijo, 19 tlanov za CK ZKJ in 60 delegatov za bližnji 13. kongres ZKJ. Na takojšnjem zasedanju je novi Generalni ko-mite izvolil Milana Kučana za predsednika, še 12 članov predsedstva in 10 izvršnih sekretarjev CK ZKS za posamezna področja delovanja.
Kucan^ je v svojem govoru izhajal iz stališča, ki je bilo zajeto sicer tudi
v Marinčevem uvodnem referatu in je bil refren razprave, da »ni nobenega opravičila, da branimo obstoječe stanje«, tudi ker je kongres poudaril, da je temeljna usmeritev prav prenova ZK, ki »obstaja zaradi ljudi in kot izraz njihove potrebe«. Zato je treba v partiji odpraviti oportunizem, malomeščanske in birokratske pozicije in s tem okrepiti moralno avtoriteto Zveze komunistov. ZK se mora tudi odlepiti od tradicionalne spojenosti z a-paratom oblasti, z državo, da »preneha ZK biti državna, država pa partijska, da postaneta obe delavski, razredni v pohodu v republiko svobodno združenega dela«. Brez uspešnega boja proti etatizmu in za razvoj samoupravljanja, ne more biti uspešno niti uresničevanje ustavne zasnove odnosov v federaciji, je naglasil. V SFRJ morajo narodi in narodnosti ohraniti svojo samobitnost in AVNOJsko suverenost, hkrati se je treba boriti proti vsakemu nacionalizmu, najprej vsak doma. Tako bo Jugoslavija čvrstejša pred m« dna rodnimi pritiski, a hkrati odprta k sosedom in v svet, dejavnik mi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Manjšine in obmejni kraji v sklepni resoluciji ZKS
LJUBLJANA — Sklepna resolucija 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije vsebuje tudi pomembne obveze glede njene politike do manjšin in do obmejnega sodelovanja, ki jih posebej navajamo.
Na podlagi enotnih načel jugoslovanske politike v odnosih s sosednjimi državami se bo ZK Slovenije tako kot doslej zavzemala za razvijanje vsestranskih oblik sodelovanja z vsako izmed sosednih držav. Vsaka od teh oblik sodelovanja s sosedi krepi mednarodni položaj Jugoslavije, utrjuje mir in varnost na njenih mejah in prispeva k širjenju gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja Jugoslavije s tujino. V tem okviru ima Socialistična republika Slovenija pomembno vlogo pri krepitvi sodelovanja z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, posebej na regionalni in obmejni ravni in v obmejnem območju. Zveza komunistov se bo zavzemala za dosledno uresničevanje obveznosti iz osimskih sporazumov, ki so mednarodna obveznost SFRJ.
Zveza komunistov Slovenije bo
vzpodbujala vsestranske stike in sodelovanje s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v sosednih državah na kulturnem, prosvetnem, športnem, gospodarskem in drugih področjih. Pri tem bo še posebej podpirala tiste oblike dolgoročnega povezovanja, ki krepijo kulturno, etnično identiteto in gospodarsko osnovo slovenskega naroda. Pri tem bomo komunisti na podlagi ustavnih obveznosti in v okviru načel skupne jugoslovanske zunanje politike aktivno, odgovorno in demokratično uresničevali moderen in human koncept kulturnega življenja naroda in sožitja med narodi ne glede na meje.
Komunisti si bodo prizadevali, da bo povezovanje sestavina tako letnih kot tudi dolgoročnih programov dela in razvoja samoupravnih in drugih organizacij in skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji, spremljala bo probleme, s katerimi se v svojem življenju in razvoju spopadajo slovenske narodnostne skupnosti v za-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi ponovno kritiziral ameriško agresijo a jasno opomnil Libijo naj neha z grožnjami
RIM — Craxi ne odstopa od svojega prvotnega stališča o sporu ZDA - Libija. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Palači Chigi je odločno potrdil pravilnost dosedanjega zadržanja italijanske vlade do krize v Sidrskem zalivu in ostro zavrnil polemične izjave Weinbergerja. »Ni mi znano,« je dejal, »da bi bila na posvetu z veleposlanikom Waltersom ponujena evropskim vladam alternativa: ali sprejmete gospodarske sankcije proti Libiji ali pa bodo ZDA prisiljene izvesti vojaški poseg,« ki ga je rimska vlada tudi sicer odsvetovala. Nedvomno so se dokazi o vpletenosti Libije v berlinski atentat zdeli »povsem prepričljivi«, toda »vojaškim nastopom se je treba izogniti tudi tedaj, ko se zazdijo legitimni«, je dodal Craxi. Predsednik vlade je v isti sapi zavrnil obtožbo o bojazljivosti, ki je prišla iz nekaterih ameriških krogov: »Protievropska kbmpanja,« je poudaril, »jo neutemeljena in lahko izzove samo jezne reakcije. Osebno imam poguma na pretek, toda kadar je kdo močan, takrat mora biti tudi uravnovešen in to velja še prav posebno za velike narode.«
Predsednik ministrstvega sveta je razvil dokaj zaskrbljujočo analizo nastalih razmer. Poudaril je, da u-tegne ameriški povračilni ukrep z ene strani mednarodni terorizem nekoliko obrzdati, z druge pa lahko povzroči njegov ponoven izbruh, in to v še nasilnejši in širši obliki. Zaradi tega je potrebno doseči »vsesplošno prenehanje
sovražnosti«. »Italija ne namerava vojaško poseči proti Libiji, pravtako ne namerava takšnih posegov od drugod podpreti,« je nadaljeval Craxi, »toda na takšne neupravičene akcije kakršna je bila agresija na Lampeduso, ne bo več odgovarjala zgolj s protestnimi notami! Sovjetska zveza ima določen vpliv na Libijo: njeno doslejšnje ravnanje dokazuje, da je previdna in zmerna, potemtakem je želeti, da Gadafiju odsvetuje nadaljnje seganje po grošnjah z vojnimi operacijami ali terorističnimi dejanji.« Po Craxijevem mnenju je tudi nujno, da kriza v Sredozemlju ne otežkoči že itak težkega dialoga med Vzhodom in Zahodom, ki ostaja bistvene važnosti za mir na svetu.
Tudi obrambni minister Spadolini, čigar poseg je bil bolj proameriški, je poudaril, da sredozemska kriza spravlja v nevarnost postopek popuščanja medblokovske napetosti, čeprav se je SZ »med problemoma razorožitve in Gadafija opredelila za razorožitev«, nato pa rekel, da bi do bombardiranja v Libiji ne prišlo, ko bd evropske vlade že 27. januarja sprejele ukrepe, za katere so se odločile v Haagu. Pajetta pa je pozval vlado in vse demokratične politične sile, naj nemudoma sprožijo konkretne pobude za pomiritev, kakršna bi lahko npr. bila »konferenca o Sredozemlju«.
G. R.
Tudi SZ podprla UNIFIL v Libanonu
NEW YORK — Varnostni svet OZN je predsinočnjim soglasno podaljšal za tri mesece mandat mirovnim silam OZN v južnem Libanonu (UNIFIL). Prvič, od kar so leta 1978 ustanovili UNIFIL, je prisotnost »modrih čelad« v Libanonu podprla tudi Sovjetska zveza, ki se je obvezala tudi, da bo prispevala pri kritju stroškov. Libanonski predstavnik je pozdravil sovjetski sklep, je pa obenem kritiziral odločitev Francije, ki je trajanje mandata od dosedanjih 6 mesecev znižala na tri.
Sovjetska politika postaja torej vedno bolj aktivna in odprta do mednarodnih problemov in je po vsem sodeč prekinila z dosedanjo prakso zapiranja in načelnega nasprotovanja vsem zahodnim pobudam. Predsinočnje glasovanje obenem dokazuje izredno sovjetsko zanimanje za Libanon in za Bližnji vzhod.
Moskva je po vsem sodeč spoznala nevarnost oslanjanja izključno na Sirijo in Libijo. Brez podpore drugih zmernih arabskih držav, si sploh ne more zamisliti aktivnejšega posega v bližnjevzhodna dogajanja. Njeno zamisel o sklicanju mednarodne konference o bližnjevzhodnem vprašanju že res podpira večina arabskih držav, a obenem je lahko vsakomur jasno, da so prozahodne države do skrajnosti previdne do vseh sovjetskih predlogov.
ODBOJKA: po zmagi v zadnji tekmi v ženski B ligi
Meblo na končnem tretjem mestu
PADOVA — S sinočnjo zelo prepričljivo zmaga v Padovi proti Tregarofaniju (3:1) v zadnjem kolu ženske odbojkarske B lige si je združena ekipa Meblo zagotovila končno tretje mesto na prvenstvenem redu. Sodeč po sinočnjem nastopu pa je uvrstitev za Pordenonom in Ner-veso tudi povsem zaslužena, saj je Trt garofani pred tem srečanjem imel le1 točki manj od Mebla, a ga je ta povsem nadigral in jasno dokazal, da je dosti boljši.
Trener Drasič je v začetku poslal na igrišče vseh šest starejših igralk z Markovičevo na centru in Nevo Grgič na krilu. Ta postava je brez večjih nihanj zlasti po zaslugi dobrih servisov Kraljeve in slabega sprejema nasprotnic osvojila prvi niz. Ko se je v nadaljevanju nekoliko zataknilo (tudi zaradi solidne reakcije domačink), so našo ekipo iz zagate rešile mlade Venierova, Forausova in Žerjalova, ki so igrale res dobro in so skupaj z Miro Grgič, Markovičevo in odlično kapetanko Kraljevo, ki je bi-
la najbolj učinkovita Mebjova napadalka, dočakale konec tekme na igrišču.
Sredi drugega seta je morala Elena Maver zaradi poškodbe na roki zapustiti igrišče. Tedaj bi lahko prišlo do preobrata, a Žerjalova, ki jo je nadomestila, je tokrat morda prvič letos zaigrala res v izrednem slogu in je bila v na-padu, na servisu, še posebej pa v bloku zelo učinkovita. Toda za sinočnjo zmago ne smemo
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
KOŠARKA: DANES V MOŠKI B LIGI
Jadranovci v Pištoli
NA 11. STRANI
Protislovne izjave najvišjih libijskih voditeljev
Po spravljivih besedah nove libijske grožnje V Ankari preprečili protiameriški atentat
Na kongresu ZK Slovenije
Izjava o obsodbi ameriške agresije
Delegati 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije obsojamo agresijo ZDA na suvereno Libijsko - arabsko Džamahirijo! T0 dejanje predstavlja najbolj grobo kršitev mednarodnega prava in načel ustanovne listine Združenih narodov.
Zato delegati tudi vztrajamo pri zahtevi, da ZDA prenehajo agresijo na Libijo!
Sleherna agresija je dejnaje državnega terorizma in je ni mogoče opravičiti kot boj proti terorizmu. Zato obsojamo prakso tistih držav, ki si lastijo pravico, da pod pretvezo svojih pogledov na demokracijo in mednarodne odnose posegajo v notranje zadeve drugih suverenih držav. O tem, kako se urejajo odnosi v neki suvereni državi, imajo pravico odlačati samo njeni državljani, ljudstvo te države in nihče drug. Od tega načelnega stališča nikdar nismo odstopili in tudi ne bomo, saj smo med prvimi doživljali vse oblike pritiskov, umešavanja in vse vrste mednarodnega terorizma. Odločno smo in bomo branili vse narode in države, ki so se znašli v podobnih ali še hujših položajih.
Odločno obsojamo slehmo uporabo sile v mednarodnih odnosih! Odločno se zavzemamo za skupna prizadevanja v okviru Združenih narodov, na temelju njihovih soglasno sprejetih resolucij, za odpravo vseh oblik mednarodnega terorizma in vzrokov, ki porajajo mednarodni terorizem.
TRIPOLIS — Med političnimi opazovalci se vedno bolj utrjuje prepričanje o pomanjkanju jasne politične strategije v libijskem vrhu, saj prihajajo iz Tripolisa povsem protislovne izjave. Ob spravljivih besedah smo priča pravim propagandnim salvam, ki grozijo Sredozemlju z novimi zapleti. Po Gadafiju najpomembnejši libijski voditelj, major Abdesalam Džalud je na tiskovni konferenci jasno poudaril, da se ne bo voditelj libijske revolucije Gadafi »odpovedal« svoji odgovornosti, Libija pa bo »ostala mednarodno središče revolucije«. Glede raketnega napada na Lampeduso je Džalud dal nesprejemljivo tezo o »libijski samoobrambi«.
Prav tako oster in odločen je bil šef libijske diplomacije Mansur na konferenci neuvrščenih v New Delhiju, ki je izrazil zahtevo »po razširitvi napadov na vseh področjih«. Pozval je tudi neuvrščene, naj »poenotijo in osredotočijo svoje sile«, da osamijo ameriški imperializem. Visoki funkcionar v libijskem zunanjem ministrstvu Ahmad sabati je včeraj odločno zanikal, da bi Libija zaprosila za posredovanje EGS v ameriško-libijskem sporu, kljub temu da je EGS uradno to prošnjo tudi sprejela. Vse spominja na prvo prošnjo libijskih oblasti belgijskemu veleposlaništvu, ko so zaprosili, naj posreduje za prekinitev ameriškega letalskega napada, a so jo nekaj ur kasneje zanikali.
Bolj kot to pa svetovno javnost skrbijo zapleti ob ojačeni teroristični dejavnosti. V Ankari so predvčerajšnjim aretirali štiri libijske državljane, ki so s plastičnim eksplozivom in ročnimi bombami skušali izvesti atentat na ameriški oficirski krožek v turškem glavnem mestu. V Londonu zaslišujejo Jordanca, ki je svoji zaročenki podtaknil peklenski stroj, da bi nehote izvedla samomorilski atentat na izraelsko potniško letalo. V ZDA pa je prava poplava lažnih alarmov o atentatih. ZDA pa še vedno vztrajajo pri svoji tezi o »samoobrambi«, kljub vsevečji osamitvi in stopnjevanju manifestacij za mir in proti ameriški agresivni politiki.
• Korenine ameriške agresije
NADALJEVANJE S 1. STRANI
cije, saj je tudi Homeinijev Iran pričel na vse pretege izvažati svojo revolucijo. In prav Iran je zgovorno dokazal, da se lahko uresničijo tudi najbolj nazadnjaške teokratske vizije sveta.
Amerika pa je ponovno napravila napako. Vse svoje napore je osredotočila v osamitev Gadafija in ga je prikazovala kot vzrok vsega zla, kot »botra« mednarodnega terorizma. Pri tem pa je ostala osamljena. Zahodna Evropa ji v njenih naporih ni sledila, saj ji je bilo jasno, da to ni prava metoda, da so vzroki mednarodnega terorizma globlji od domnevne Gadafijeve podpore raznim skupinam skrajnežev na Bližnjem vzhodu in v Evropi. Med drugim je Evropa sama doživela val terorizma in se mu postavila po robu s povsem drugačnimi metodami od tistih, ki jih je zagovarjal in jih še zagovarja Reagan. Zahodna Evropa pa je vse preveč pozabljala, da bodo odpravili bližnjevzhodni terorizem, ko bodo pozitivno rešili palestinsko vprašanje. In tu je njena najgloblja napaka. »Beneška deklaracija« o Bližnjem vzhodu je namreč ostala le kos papirja, ki mu niso sledili konkretni
ukrepi, ali bolje rečeno, vsaka država se je spoprijemala z bližnjevzhodno problematiko s svojega vidika v obrambi lastnih interesov.
Ameriško bombardiranje Ubijskih mest pa je bilo predvsem klofuta Zahodni Evropi, saj je ni njen zaveznik na drugi strani Atlantika upošteval.
Reagan je v Evropo poslal celo svojega odposlanca, ko so se na britanskih letališčih ameriški lovski bombniki že pripravljali na napad. To bi morala biti lekcija Evropi, da bo v bodoče s samostojnejšo politiko nastopila na mednarodnem prizorišču in da ne bo več le capljala za dogajanji.
Po vsem tem se avtomatično zastavlja še vprašanje, kaj bo sedaj? Napad kot kaže ni strl Gadafijevega režima, še več, utrdil ga je med vsemi tistimi silami, ki so site ameriške objestnosti, ki ne sprejemajo washingtonskih diktatov. Treba bo ogromnih naporov, da se bo zacelila rana, ki so jo ameriške bombe zadale mednarodnim odnosom. K sreči so znamenja, da bo prevladala pamet tako v Libiji kot v Evropi. Spodbudno je tudi zadržanje Sovjetske zveze, ki je zastavila ves svoj ugled, da bi v bodoče preprečila take ameriške izpade.
Sestanek predsednikov A-J
BENETKE — Približati delovno skupnost Alpe - Jadran narodom in zamisel z ravni vlad prenesti med ljudi. To je cilj, ki so si ga zastavili predsedniki zakonodajnih skupščin delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki so se včeraj — prvič od njene ustanovitve pred osmimi leti prav tu v Benetkah zbrali na sedežu deželnega sveta Veneto.
Vezi, ki so bile med nekaterimi skupščinami že vzpostavljene, se bodo odslej pomnožile in poglobile ter tako dopolnile razvite stike med izvršnimi telesi. Beneškega srečanja so se udeležili predsedniki deželnih svetov Veneta Guidolin, Furlanije - Julijske krajine Solimbergo, Južne Tirolske Sem-
benotti, avstrijske štajerske Wegart, predsednik hrvaškega sabora Zmajič ter podpredsednik skupščine Slovenije šušmelj, Bavarske Zens in avstrijske Koroške Koschat.
Med najvažnejše sklepe, ki so jih udeleženci srečanja soglasno sprejeli, sodi nedvomno dogovor o skupnih prizadevanjih za mir. Območje Alpe -Jadran naj bi se v mednarodnem letu miru uveljavilo kot območje miru. V ta namen bodo predsedniki skupščin pozvali svoje vlade, naj zavrnejo uporabo sile kot sredstva za reševanje mednarodnih konfliktov in naj se postavijo po robu vsem oblikam tero-
rizma
VLASTA BERNARD
• Sklepna resolucija kongresa
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ru in pravičnejših mednarodnih odnosov.
Glede gospodarskih težav je novi predsednik CK poudaril, da je iz njih izhod le v opuščanuj ekstenzivnega in prehodu k intenzivnemu modelu razvoja ob, ovrednotenju znanja in iznajdljivosti delovnih ljudi, ki morajo nositi vse posledice, v dobrem in slabem, svojega dela. Pri tem je naglasil pomembno vlogo SZDL, v kateri morajo ustvarjalno in vzpodbudno delovati komunisti za uresničevanje zgodovinskega cilja, to je ustvarjanja družbe, v kateri bo svoboden razvoj posameznika pogoj svobodnemu razvoju vseh. Ne le materialna proizvodnja, tudi izobraževanje, znanost, umetnost in kultura sploh, ki temeljijo na inovacijskih vrednotah, pomenijo pot v moderno družbo notranje in zunanje blaginje, ki je blizu prvobitnim, naravnim, človeško p>rvinskim izhodiščem komunistične ideje. Potek kongresa je Kučan označil kot odraz zaupanja v lastne moči in sposobnosti, da na osno-
prihodnja akcija slovenskih komunistov ofenzivnejša, za politično in gospodarsko stabilizacijo slovenske in jugoslovanske družbe, na poti, ki ji pravimo Titova pot, je v zaključku svojega nastopnega govora poudaril novi pjredsednik CK ZKS ob burnem a-plavzu delegatov in gostov.
• Manjšine
NADALJEVANJE S 1. STRANI mejstvu.
Zveza komunistov Slovenije podpira napore slovenske narodnostne skup>-nosti v Avstriji v boju proti poskusom ukinjenja dvojezičnega pouka. Komunisti se bomo zavzemali za to, da bodo pristojni organi Socialistične republike Slovenije in SFRJ sproti reševali te paobleme v stikih s sosednimi državami v duhu dobrega
vi dosežkov pwejsnjih generacij borcev za socializem stoji zagotovilo, da bo
sosedskega sodelovanja in na pxxllagi znanih dvostranskih obveznosti in mednarodnih spwrazumov.
Zveza komunistov Slovenije bo vzpodbujala znanstveno proučevanje pjoložaja slovenske narodnostne skupj-nosti v zamejstvu, kar nam bo omogočilo, da bomo v odnosih do slovenske narodnostne skupnosti kot tudi do sosednih držav nastopali z realnih in strokovno utemeljenih izhodišč. Pri tem bomo upoštevali mednarodno pravne obveznosti, ki urejajo položaj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu ter dejstvo, da le-ta nastopa kot subjekt lastnega obstoja in razvoja.
V odnosu do sosedov bomo še posebej spodbujali razvitejše oblike odprte gospodarske izmenjave in kooperacije kot eno izmed značilnosti sodobnega regionalnega meddržavnega sodelovanja. ZK ocenjuje, da je regionalno sodelovanje v alpsko-jadran-skem prostoru, na Balkanu in v Sredozemlju piomemben prispevek k utrjevanju dobrih sosedskih odnosov, saj povezuje države iz različnih družbenopolitičnih sistemov.
Zato bo ZK Slovenije podpirala razvijanje sedanjih in iskanje novih oblik sodelovanja v okviru regionalne delovne skupnosti Alpo-Adria, zlasti na gospodarskem, infrastrukturnem, kulturnem, turističnem in na podobnih področjih. Kot dejavnika medsebojnega sodelovanja, spoznavanja in vplivanja bomo dosledneje uveljavili tudi vlogo manjšin in narodnosti, ki s svojimi stiki z maticami ustvarjajo nove, širše kulturne pretoke. Zveza komunistov Slovenije, še posebej pa komunisti na narodnostno mešanih območjih v SRS, se bodo v vsakodnevni dejavnosti zavzemali za uresničevanje ustavno opredeljenega položaja in razvoja italijanske in madžarske narodnostne skupnosti na vseh področjih skupmega življenja. ZK Slovenije bo še dalje vzpodbujala razvoj stikov italijanske in madžarske narodnosti z matičnim narodom, za njun kulturni in jezikovni razvoj.
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A.
Bilanca 27. poslovne dobe
31. decembra 1985
AKTIVA	
Blagajna		1.651.511.389
Depoziti in tekoči računi bank .	.	164.134.028.421
Finansiranje kreditnim ustanovam .	8.385.414.810
Depozitne listine		300.000.000
Lastne vrednotnice		26.849.885.135
Udeležbe		199.374.110
Eskontni portfelj	 Tekoči računi klientov .	...	2.947.875.080
	49.641.157.897
Hipotekarna posojila		5.346.808.578
Osebna posojila		803.338.424
Menice in dokumenti na inkaso .	.	12.200.912.630
Razni dolžniki		6.795.330.719
Oprema in stroji		1.616.165.769
Nepremičnine		2.240.077.589
Aktivni pripisi . 			2.030.969.702
Aktivni reeskonti		29.502.469 285.172.352.722
Računi obveznosti in rizikov . .	.	48.959.013.451
Razvidnostni računi.................. 164.550.393.963
498.681.760.136
PASIVA
Glavnica		2.400.000.000
Redni rezervni sklad		3.893.398.774
Posebni rezervni sklad .	.	.	10.000.000
Sklad za tečajne razlike . . .	34.027.518
Sklad za odpravnine .... Sklad za amortizacijo opreme	860.089.281
in nepremičnin	 Sklad terjatvenih rizikov	1.151.105.268
D.P.R. 597/73 ......	1.061.918.114
Revalutacijski sklad		1.259.698.685
Depoziti in tekoči računi bank .	.	147.010.668.634
Finansiranja kreditnih ustanov .	1.364.500.000
Hranilne vloge		47.787.901.886
Tekoči računi klientov .... Cedenti menic in dokumentov	.	63.211.951.803
na inkaso		8.527.109.028
Razni upniki		4.633.954.381
Pasivni pripisi		389.197.389
Pasivni reeskonti ...	275.006.424
Dobiček poslovne dobe ....	1.301.825.537 285.172.352.722
Računi obveznosti in rizikov .	.	.	48.959.013.451
Razvidnostni računi , .	. .	.	164.550.393.963 498.681.760.136
IZDATKI
Obresti klientom...................... 9.675.050.465
Obresti bankam........................ 9.070.010.097
Stroški za osebje ....	2.762.691.395
Davki in takse.......................... 867.675.463
Komisije, provizije, in drugi izdatki	77.064.098
Razni izdatki.................' .	1.281.398.532
Odpis visečih terjatev................... 28.040.580
Minusvalence pri prodaji premičnin	1.162.405
Amortizacije ........................... 317.355.800
Akantonacije............................ 403.571.645
Nepredvideni izdatki..................... 78.169.928
4 .
SKUPNI IZDATKI	24.562.190.408
DOBIČEK POSLOVNE DOBE	1.301.825.537
SKUPNO	25.864.015.945
DOHODKI
Obresti klientov..................... 8.745.283.677
Obresti bank........................ 10.830.313.268
Obresti poštnega T/R, poštnih vlog
in državne zakladnice ....	429.980
Obresti na donosne bone
in depozitne listine................ 52.816.990
Obresti, premije, dividende,
in drugi dohodki................. 3.688.331.971
Dobiček pri vnovčenju vrednotnic .	255.739.057
Dobiček pri vnovčenju valute . .	208.546.971
Komisije, provizije, in drugi dohodki	1.968.132.959
Razni dohodki............................ 8.040.000
Izkoriščene akantonacije ....	81.770.221
Presežek vrednosti imovine .	.	.	1.039.534
Nepredvideni dohodki.................... 23.571.317
SKUPNI DOHODKI	25.864.015.945
DZ-'ll/D TRŽAŠKA kreditna banka
DV*II\D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
TRST — Ul. Filzi 10
Tel. centrala (040) 61446 — Devizno tržišče 68727 Telex 460264 BANKRD — Devizno tržišče 460116 BCT EX
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Zakaj je izgub čedalje več
Več kot pol milijona jugoslovanskih delavcev je lani delalo v tovarnah, ki so poslovno leto zaključile z izgubami. Tako je skoraj desetina jugoslovanskega gospodarstva lani poslovala z rdečimi številkami. Zaradi tega skoraj nobeno podjetje ni šlo na boben. Trdijo namreč, da je šlo v stečaj komaj 97 podjetij, kar je bistveno manj kot npr. leta 1979 ali 1980, ko je gospodarstvo nasploh izkazovalo boljše poslovne rezultate, pa so kljub temu za vedno zaklenili vrataa 156 oziroma 108 podjetij. Čeprav je gospodarska kriza zdaj hujša kot pred šestimi ali sedmimi leti, je stečajev manj. Stvari so tudi še drugače obrnjene na glavo. Medtem ko so pred začetkom gospodarske krize le malokateri politiki upali za-htevati, da se mora gospodarstvo prestrukturirati tudi na ta način, da najslabši deli odmrejo, je takšno dokazovanje zdaj vsakodnevno in priljubljeno.
Gospodarski analitiki so izračunali, da bi bilo za jugoslovansko gospodarstvo boljše, če bi pol milijona delavcev iz tovarn, ki imajo izgube, poslali domov in jim plačevali povprečno jugoslovansko plačo. Gospodarske škode bi bilo manj. Izgube v jugoslovanskem gospodarstvu so namreč precejšnje. Zaključni računi o poslovanju v lanskem letu so pokazali, da je 2370 podjetij imelo lani za 318 milijard izgube. Toda to še ni vse. Veliko izgube so si med seboj pokrila sama podjetja, saj zakoni zahtevajo, da v okviru enega podjetja (ali pa tudi širše, v okviru gospodarske združbe) delavci ene tovarne pokrijejo izgubo druge tovarne. To solidarnostno načelo je sicer lepo, humano, socialistično, toda žal se je v jugoslovanskih razmerah povsem razvrednotilo in popačilo. Dogaja se namreč, da imajo delavci tiste tovarne, ki dobro posluje in ki je pomagala drugi tovarni iz izgube mnogo slabše plače kot oni, ki poslujejo z izgubo. V slovenskem elektrogospodarstvu na primer, ki je lani tonilo s svojimi poslovnimi izgubami precej globoko, imajo v povprečju mnogo boljše plače kot v gospodarstvu, ki je moralo pokriti njihove izgube. Koliko denarja je moralo vsako podjetje odriniti za izgube električarjev, so v republiki predpisali kar z zakonom, saj niso našli drugačnega izhoda iz zagate, v katero je ta del gospodarstva zašel, ko so mu določili - ne glede na proizvodne stroške - po čem lahko prodaja elektriko.
Razumljivo je seveda, da elektrogospodarska podjetja ne morejo v stečaj, ker država ne more biti brez elektrike. Toda v stečaj ne gredo niti druga podjetja. Zvezna vlada je hotela narediti pri vsem tem nekaj reda, pa je pogorela. Zahtevala je na primer, da je treba uvesti načelo, da morajo podjetja najprej poravnati vse dolgove do drugih, šele nato lahko svojim delavcem izplačajo plače. S tem bi lahko ubila dve muhi na en mah. Lahko bi se zmanjšale medsebojne terjatve, ki so dobile že strahovite razsežnosti, saj si jugoslovanska podjetja zaradi slabe likvidnosti z velikanskimi zamudami poravnavajo račune. Poleg večje finančne discipline pa bi v podjetjih bolj skrbeli tudi za poslovanje, kajti vodilni delavci v podjetjih se bolj kot ukrepov gospodarske politike bojijo svojih delavcev, ki bi kaj hitro začeli stavka-
ti, če ne bi redno dobili plače. Toda v zvezni skupščini, ki sprejema take zakone, so vlado zavrnili, čeprav je vlada imela veliko argumentov, delegati pa skoraj nobenega, razen - da bi bil to za bolehno gospodarstvo prehud udarec.
Vladni predstavniki so torej odšli iz zvezne skupščine z dolgim nosom. Je solidarnostno sindikalno gibanje res tako močno, da narekuje dogajanja v zvezni skupščini? Na prvi pogled bi morali reči, da v sindikatih solidarnosti s slabimi podjetji ne razpihujejo. Celo nasprotno. Na vseh kongresih sindikatov, ki so tekli v zadnjem mesecu dni, so zahtevali, da se je treba slabih podjetij odkrižati. Toda načelnost je eno, ravna pa se drugače. Sindikati namreč istočasno zahtevajo tudi: Kjerkoli se bodo odločili za stečaje, tam morajo delavcem, ki bi zaradi stečaja izgubili delo, anjti delo drugje. To pa je v jugoslovanskih razmerah, kjer je brezposelnih že-precej več kot milijon, skorajda nemogoče. Zato direktorji in funkcionarji iščejo druge poti - podjetjem predpisujejo sanacije in iščejo denar za pokrivanje izgub. Denar je namreč še vedno mnogo lažje najti, kot pa zapreti tovarno. Stečajev je zaradi tega zelo malo; zelo, zelo malo pa je tudi novih podjetij. Tveganje - to tako pomembno gibalo tržno naravnanih gospodarstev - je zato v jugoslovanskem hudo redek pojav. Vse - je lepo zavarovano. Skoda je precejšnja, pravega gospodarskega vrenja ni.
Za ostrejše ukrepe pa se je težko odločiti tudi zaradi drugih stvari. V jugoslovanskih podjetjih namreč izgube ne nastajajo samo zaradi slabega gospodarjenja, pač pa tudi zaradi gospodarske politike. Slovensko elektrogospodarstvo ima npr. izgube zaradi censke politike. Vlada tišči cene elektrike k tlom. Takšna cena ne more pokriti stroškov in izgube so neizbežne. Podobno je tudi drugje. Zdaj npr. vsi izvozniki počasi drsijo v izgube, ker tečaj dinarja ne spremlja jugoslovanske inflacije. Toda izredno pomembno je še nekaj drugega. Vedeti moramo namreč, da jugoslovanskim podjetjem ostane komaj nekaj malega več kot polovico zaslužka. Vse ostalo jim pobere država z raznimi davki in prispevki. Skoraj nikjer v svetu pa ni tako močnega gospodarstva, da bi se lahko obdržalo na trdnih noagh s tako majhnim zaslužkom, kaj šele, da bi na tak način sebe in državo izvleklo iz gospodarske krize. Ker je tako, se gospodarstvo lahko rešuje samo z inflacijskim načinom gospodarjenja.
Takšne razmere povzročajo, da se izgube vsako leto povečujejo. Lani so bile kar za 150 odstotkov višje kot leta 1984, največje pa so v štirih gospodarskih dejavnostih: v elektrogospodarstvu, kmetijski industriji, v papirni industriji in v kmetijstvu. Varovalni sistemi, ki omogočajo velikansko prelivanje denarja za pokrivanje izgub, ne dovoljujejo take gospodarske politike, ki bi močneje zarezala v bolno gospodarsko tkivo. Pravzaprav pa ta politika niti ne ve natančno, kje in zakaj kakšen del gospodarstva boluje. Zato mora neprestano improvizirati, gospodarstvo pa postaja zmes, kjer bolj prevladujejo socialna kot pa gospodarska merila.	Jože Petrovčič
■ EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
SS monzhjzzD
Olajšave pri plačilu
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILA	izplačljivi 1.11.1986	Polletje 1.5.1986	Skupna vrednost
		31.10.1986	1.11.1986
1981-1988 ovrednoteno (Einstein)	7,00%	=	=
1984-1993 ovrednoteno N. emisija (Cavendish)	6,50%	0,495%	4,341%
1984-1993 ovrednoteno IV. emisija (Davy)	6,50%	0,975%	4,0425
	izplačljivi 16.11.1986	Polletje 16.5.1986 15.11.1986	Skupna vrednost 16.11.1986
1985-2000 ovrednoteno H emisija (Tesla)	6,50%	0,65%	1,99%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002
PODLOGE
GALANTERIJA
A. PERTOT ^
POMLADNE NOVOST!
žensko in moško
perilo
pletenine
metrsko blago zavese
V
• prti in posteljnina
T R S T — Ul. Ginnastica 22	Tel. 761-029
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C.S.n.c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
OPEL
-e-
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah zaprto
ŽENSKO IN MOŠKO PERILO
NOGAVICE
Pierina in Bojana Furlan
TRST
Ul. Battisti 14 Tel. 772494
JJDUSmiD
TRST - Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
fiera di pordenone
25.-27. APRIL 1986
URNIK: 9. — 13.30 / 14.30 — 19.30
21. Sejem radioamaterjev hi-fi
glasbenih inštrumentoVi
Cl. FO.
3. Salon
kino-foto-optike video
CRUP
Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone
Sklical jo je pokrajinski antifašistični odbor
Občina in pokrajina še nista podprli enotne manifestacije ob 25. aprilu
KD Prešeren slavi letos 85. obletnico delovanja
V	četrtek ob 18. uri bo v Rižarni enotna manifestacija ob obletnicd osvoboditve izpod nacističnega jarma. Sklical jo je odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij; dokument, s katerim sklicujejo manifestacijo, je sicer odprt še drugim podpisnikom, zaenkrat pa so ga podpisali: občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje; nato še KPI, PSI, PSDI, Tržaško gibanje, SSk, CGIL, CISL, UIL, AGLI, SKGZ, VZPI, AMPIA, ANED, Združenje bivših borcev osvobodilne vojne, ki so vključeni v oborožene sile in Institut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini.
V	seznamu podpisnikov torej manjkata tržaška občina in pokrajina. Kako pa je do tega prišlo? Ker predsednik pokrajine Marchio, ki avtomatično predseduje odboru, ni hotel sklicati seje, so to storili drugi pred-stavniki odbora: sestali so se prejšnji petek na sedežu Instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja in sklenili sklicati manifestacijo.
Ko je to izvedel predsednik pokra-
jine, je tudi sam uradno sklical od-borovo sejo in v bistvu izrazil svojo osebno pripravljenost za sodelovanje na manifestaciji. Zastopnik VZPI Calabria pa je na seji zahteval, da mora odbor razčistiti nekatera vprašanja, zaradi katerih je bilo odborovo delovanje v zadnjem času praktično zaustavljeno; tu sta vprašanji sodelovanja koroškega Heimatdiensta na manifestaciji, ki jo je pred meseci v mestu priredila ženska organizacija Liste za Trst in pa nesprejemljivo povezovanje med nekaterimi borčevskimi organizacijami in kolaboracionisti, ki se zbirajo v tako imenovani Federazione Grigioverde; Večina v odboru je namreč zahtevala, da se obsodijo podobne akcije, kar so podpisniki v dokumentu tudi storili, prav ti dve vprašanji pa sta bili glavna kamna »spotike«, da ni prišlo doslej do sklicanje odborovih sej.
Odbor se je nato uradno sestal še v četrtek, na seji pa je bil v glavnem govor o dokumentu, ki naj predstavlja politično osnovo za sklicanje manifestacije; njegovi člani so se razšli z obvezo, da se ponovno sestanejo
včeraj, da bi vse organizacije, ustanove in stranke izrazile svoja mnenja o dokumentu in ga potrdila.
Včerajšnjega sestanka pa se predsednik Marchio ni udeležil; v imenu pokrajine je bil prisoten odbornik Martini, ki je dejal, da se bo pokrajina lahko izrazila o tem dokumentu po posvetovanju s tajništvi strank. Za trža-škto občino pa je bil prisoten odbornik Vattovani, ki se je v bistvu zelo nespretno izgovarjal, da se občinski odbor doslej še ni mogel sestati in se torej izreči o vsebini dokumenta. Jasno je, da v občinskem odboru obstajajo velike razlike o tem vprašanju, ki jih sedanji nejasni politični položaj še za-os truje.
Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij se bo vsekakor ponovno sestal jutri ob 19. uri, na sedežu Instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. Večina njegovih članov — zgoraj omenjenih podpisnikov dokumenta o sklicanju četrtkove manifestacije — je namreč sklenila nadaljevati po svoji poti, neglede na zadržanje tržaške občine in pokrajine ter še nekaterih drugih članov.
Že petinosemdeset let je minilo od takrat, ko so v Boljuncu ustanovili KD France Prešeren.
Društvo je v preteklih letih doživelo, kot pač vsaka podobna organizacija, svoje uspehe, padce, skratka doživlja stalne preobrazbe. To nas ne sme razočarati in še manj potreti. Neuspeh društvene kulturne dejavnosti je lahko povod za drugačno vrsto kulturnega izražanja. Zavedati se moramo, da si je zadnje čase KD F. Prešeren skorajda prisvojilo tole »filozofijo« in letos moramo reči, da je kar zadeva kulturno dejavnost, želo že veliko uspehov. To bo dober uvod v organizacijo proslave 85-letnice društva, ki bo trajala več kot mesec dni z raznimi predstavami, večeri, proslavami, ki bodo v občinskem gledališču F. Prešeren. Zaključek pa bo predstavljala vaška šagra, ki naj bi letos imela res podobo tipične vaške veselice.
To vrsto kulturnih manifestacij bomo začeli 24. t. m. z osrednjo proslavo, 9. maja bo domačin Stano Žerjal predvajal filme o praznovanju pusta v preteklih letih v Boljuncu, o istem argumentu pa bo predaval in predvajal diapozitive etnolog Naška Križnar, ki nam bo prikazal, kako se praznuje pusta tudi drugod po Sloveniji. Poleg tega si bomo lahko
ogledali tudi fotografsko razstavo o pustu.
17. maja bo srečanje tamburaških skupin: tamburaši KD F. Prešeren bodo gostili skupine tamburašev iz Koroške in iz Jugoslamje. 23. maja bo na vrsti nastop mladinske gledališke skupine s sodobno pravljico A-lenke Goljevšček '»Kralj Matjaž, kako se imaš«. 30. maja bo nastopila narečna dramska skupina z veseloigro Tatjane Turko »V’nd’rigle so še zmir'n n’ placi«, sledil bo koncert Veselih godcev. 7. junija pa bo nastop gojencev plesne šole. Kot sem že omenila se bo proslavljanje zaključilo s sagro.
Osrednja proslava v gledališču »F. Prešeren« se bo začela z osrednjo otvoritvijo etnološke razstave »Poznaš Boljunec«. Sledil bo slavnostni govor, nato pa nastop folklorne skupine Stu ledi. Na klavir bo domačinka Tatjana Štefančič zaigrala nekaj skladb.
Kot lahko opazimo, za proslavljanje 85-letnice KD F. Prešeren se zavzema veliko število ljudi; vsi odseki bodo, vsak na svoj način, pokazali svoj trud, svoje prizadevanje.
Publiki želimo zabavo, društvu pa še veliko življenja, dela, uspehov in vedno večjega sodelovanja z vaščani in sosednjimi oziroma sorodnimi organizacijami!
MAGDA ŠVARA
S posveta KPI o deželnem transportnem sistemu
Komunisti zavračajo izsiljevanja v zvezi z izgradnjo osimskih cest
Glavna kritika, ki jo komunisti izrekajo deželnemu odboru, temelji na ugotovitvi, da je njegov predlog Deželnega transportnega načrta premalo organski, še zlasti glede nujnosti vnašanja inovacije in razvite tehnologije v ta temeljni gospodarski sektor. Ugotovitev je ob zaključku posveta KPI pod naslovom »Učinkoviti prevozi za delo in razvoj Furlanije - Julijske krajine«, izrekel deželni tajnik stranke Roberto Viezzi.
Komunisti so tako javno opredelili svoje poglede in stališča na temo transporta v deželi, ki naj bi svojo pori-femost spremenila v razvojno priložnost. Za to pa je treba predvsem na pot integracije in torej ustvarjanja povezanega sodobnega sistema prevozov, česar pa. po mnenju komunistov ne bo moč doseči brez odločnega uvajanja nove tehnologije. Prav na tem področju je predlog Deželnega transportnega načrta pomanjkljiv, v skladu s politiko dežele, ki je v inovacije na transportnem področju vlagala zelo malo. Druga plat integracije je teritorij : transportna politika ne sme zadevati samo velikih infrastrukturnih gradenj, temveč mora poseči na teritorij z območnimi multisektorskimi projekti, ki jih bo treba vključiti v Deželni urbanistični načrt. Naslednja vprašanja, ki jih bo po mnenju komunistov potrebno natančneje opredeliti zadevajo ureditev sistema prevozov v urbanih okoljih, rešitev ozkega grla carinskega sistema in razvoj letalskega prometa, še zlasti v korist mednarodnega sodelovanja. Viezzi je opozoril tudi na nujnost preseganja logike zgolj javnih vlaganj v sektor in vztrajal pri čimprejšnjem sprejemu oziroma začetku uresničevanja Deželnega transportnega načrta, od koder tudi geslo posveta »Od konference k načrtu«.
Velik del pozornosti je bilo v razpravi posvečeno tudi enemu temeljnih transportnih sektorjev, kot je za našo deželo pristaniško-pomorski ter cestnim in železniškim povezavam v okviru velikih mednarodnih prometnic italijanskega in evropskega pomena. Pontebska železnica ostaja temeljna infrastruktura — je dejal Viezzi — sicer ne homo mogli uresničiti tako-imenovanega intermodalnega ali kombiniranega prevoza. Zanj p»a ni dovolj samo povezava med cesto, železnico in pristaniščem, temveč so nujne visoko
razvite storitvene dejavnosti, kjer smo pri nas šele na začetku, kot je v razpravi poudaril evroparlamentarec Rossetti, ki je govoril o odsevu transportne politike EGS na našo deželo.
Komunisti so torej izzvali deželni odbor s svojo kritiko in z dejavnimi predlogi. Rossetti in Viezzi pa sta odločno odgovorila tudi na Vprašanje osimskih cest. Oba sta označila kot absurdna »majhna izsiljevanja, ki jih od časa do časa sprožajo nekateri deželni parlamentarci« in ki prav gotovo ne morejo prispevati k rešitvi vprašanja. »Polemike ne služijo nikiomur,« je dejal Rossetti, »in če je res, da Jugoslavija še ni uresničila v osimskih sporazumih predvidenih cestnih povezav do meje, ker se nahaja v težkem gospodarskem položaju, je še bolj res, da Italija ni uresničila svojih obvez, in vzrok ni v pomanjkanju denarja, pač pa politične volje.« Komunisti vidijo edino možnost za izgradnjo manjkajočih odsekov v sodelovanju EGS in Italije v obliki mešanih vlaganj in ugodnih mednarodnih kreditov, za kar sta obe vladi že navezali konkretne stike.
(vb)
• Rajonski svet za Skedenj in Čarbo-lo se bo sestal jutri na redni seji na sedežu v Ul. Roncheto 77. Začetek ob 20. uri.
Občni zbor delničarjev TKB
Uspešno poslovanje Tržaške kreditne banke ob stalni rasti in izboljševanju storitev
Čeprav mednarodna konjuktura in deželne gospodarske razmere niso najbolj ugodne, je Tržaška kreditna banka v lanskem poslovnem letu dosegla dobre uspjehe. Tako izhaja iz poročila, ki ga je upravni svet tržaškega bančnega zavoda predložil občnemu zboru delničarjev. TKB je namreč dosegla lani milijardo in 300 milijonov dobička, kar je za krepkih 14 odstotkov več kot leto prej. Na predlog upravnega in nadzornega sveta so delničarji sklenili, da se dobiček nameni rednemu rezervnemu skladu in se tako izboljša premoženjski p»-ložaj zavoda.
.Letnega občnega zbora, ki je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu, se je udeležilo osebno ali s pooblastili skoraj sto delničarjev, ki so pxredstav-Ijali 83 odstotkov glavnic, prisotni pa so bili še zastopniki bančne sekcije pri SDGZ, slovenskih denarnih zavodov v deželi, predstavnik Ljubljanske banke v Trstu in predstavniki slovenskih družbenopolitičnih organizacij. Številna prisotnost je bila o-draz pozornosti, s katero javnost in delničarji sledijo poslovanju TKB in ostalih denarnih zavodov v deželi, ki so s svojo uspešnostjo, kot je bilo
rečeno v razpravi, odraz krepitve slovenskega gospodarstva v Furlaniji -Julijski krajini.
Poročilo upravnega sveta, ki ga je prebral predsednik Egon Kraus, je bilo zastavljeno dokaj široko 'saj je izhajalo iz splošnega orisa svetovnih gospodarskih tokov ter iz poglobljene analize italijanskega in jugoslovanskega, še zlasti pa deželnega in slovenskega gospodarstva. V tem o-kviru, pa čeprav razmere niso bile najbolj ugodne, je TKB dosegla znaten poslovni uspeh kot kaže čisti dobiček, ki presega milijardo in 300 milijonov lir. Vendar pa stalna rast banke izhaja iz vseh bilančnih postavk, saj so upravljana sredstva presegla 258 milijard lir, skupna vrednost vrednotic presega 26 milijard lir. Banka je ob tem izboljšala storitve in usluge, saj je med drugim sklenila sporazum z družbama American Expres in BankAmericard, da lahko posreduje istoimenske kreditne kartice, pristopila k tržišču investicijskih skladov in obhkovala oddelek za u-pravljanje vrednostic. Da bi še izboljšala svoje storitve in dobila značaj deželne banke pa TKB pričakuje, da osrednji zavod Banca d’Italia pozitiv-
no odgovori na zahtevo po razširitvi prisotnosti v Furlaniji - Julijski krajini in še zlasti v videmski pokrajini.
Ob povezovanju z ostalimi slovenskimi zavodi v bančni sekciji pri SD GZ je banka torej odraz in obenem soustvarjalec sistema, zato se primemo prilagaja novim potrebam. V tem smislu je upravni svet poudaril potrebo po povišanju glavnice, o čemer je bilo precej govora tudi med razpravo. Vprašanje bo ustrezno razčlenjeno in preučueno.
Poročilu upravnega in nadzornega sveta je sledila razprava. Diskutanti so čestitali ob doseženih uspehih obenem pa so imeli tudi nekaj kritičnih pripomb glede nekaterih aspektov delovanja. Do izraza je prišel tudi problem Slovenskega stalnega gledališča, ki je spet v težavah zaradi neustreznih sredstev iz državnih skladov. S soglasjem delničarjev je upravni svet sklenil, da bo TKB pomagala gledališču v še večji meri kot doslej v okviru svojih statutarnih možnosti. O problemu pa bo vsekakor razpravljala bančna sekcija pri SDGZ.
Ob koncu je skupščina delničarjev soglasno odobrila poročilo upravnega sveta in bilanco.
V repentabrski občini stekla smetarska služba
Od ponedeljka tudi v repentabrski občini deluje obvezna občinska smetarska služba. Po celotnem občinskem območju so razmestili določeno število kasonetov in po potrebi bodo v doglednem času namestili še druge posode. Odpadke bodo vsaj dvakrat tedensko odvažali v upepeljeval nik v Trst z novim za to službo opremljenim tovornjakom. Pristojni odbornik Aleksij Križman ne skriva zadovoljstva; »Vsekakor je to pomembna pridobitev za našo skupnost, na katero smo komaj čakali.«
Kako to, da je vaša občina uvedla smetarsko službo s tolikšno zamudo v primerjavi z ostalimi občinami tr-
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju
DANES, 20. APRILA 1986
ob 9.30 v ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini št. 90
UPRAVNI SVET
žaške pokrajine?
»Glavni in edini razlog za to zakasnitev je bilo pomanjkanje osebja v občinskem organiku, saj smo razpolagah le z dvema delavcema. Pred šestimi, sedmimi leti, ko smo se načelno odločili za ta korak, pa je pobuda začasno zastala zaradi znanega omejitvenega zakona, da javne uprave ne morejo najeti novega osebja. Pred dobrim letom smo vendarle dobili zeleno luč za sprejem v službo dveh nadaljnjih delavcev s funkcijo šoferjev, vendar pa se mora ta služba po zakonu sama v celoti avtofinansirati. Zato ne bo davek za smetarsko služ--bo prav tako nizek.«
Je bilo veliko povpraševanje za to službo?
»Smetarsko službo so pogrešale predvsem gostilne in trgovine pa tudi mnogi zasebniki, še posebno pereč je bli ta problem pri Fernetičih, kjer je avtoport, in se množično pretaka turistični promet. Občani so pozitivno reagirali, saj so bili v treh dneh ka-soneti že polni in pri vsaki družini se naberejo tudi taki odpadki, ki so neuničljivi.«
Imate sedaj v programu čiščenje okolja?
»Da. Izvedb bomo bonifikacije tistih con, kjer so ljudje na nedovoljenih mestih odlagali smeti. V sodelovanju s krajevnimi dejavniki kot sta na primer društvo in šola pa bi lahko izvedb nekaj akcij za radikalno čiščenje okolja.« (B. S.)
razna obvestila
PD Slovenec Boršt—Zabrežec vabi na masovni sestanek za pripravo na 1. maj, ki bo v srenjski hiši v Borštu jutri, 21. t. m., ob 20.30.
Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" prireja ob 10—letnici potresa v Furlaniji predavanje na aktualno temo ' Potresi". Govoril bo dr. Peter Suhadolc. Predavanje bo v sredo, 30. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani , Ul. Doni-zetti 3.
Jutri, 21. t. m., bo v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 predaval TARAS KERMAUNER o romanu pisatelja Franka Bilkviča VOJNA IN REVOLUCIJA. Predavanje organizira Društvo slovenskih izobražencev in združenje Most. Začetek ob 20.30.
Skavtska organizacija — Tržaško vodstvo veje volčičev in veveric sporoča vsem članom, staršem in prijateljem, da bo letošnje jurjevanje danes, 20. t. m„ v Medji vasi. Zbiranje na trgu v vasi točno ob 9.30, zaključek celotnega programa ob 18. uri. Program se bo odvijal tudi v primeru slabega vremena.
Zadruga NAŠ KRAS obvešča, da bo letni redni občni zbor Zadruge v 1. sklicanju dne 30. t. m. ob 8.30 in v 2. sklicanju v sredo, 21. maja 1986 ob 20. uri v Kraški hiši v Velikem Repnu št. 31.
Združenje upravičencev jusarskih pravic sklicuje vse člane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 23. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Kriška sekcija VZPI—ANPI priredi v petek, 25. t. m., ob prazniku osvoboditve, POVORKO IN POLAGANJE VENCEV. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu.
Pripravljalni odbor 30.OBČINSKE RAZSTAVE VIN sporoča, da se bo sestala ocenjevalna komisija v torek, 22. t. m., ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren. Odbor vabi vse zainteresirane , da prisostvujejo delu komisije, kolikor bo slednja na razpolago za vsa pojasnila. Na koncu bo možna tudi razprava o razstavljenih vinih in kletarjenju.
razne prireditve
Amaterski oder J. Štoka Prosek—Kontovel vabi na ogled mladinske veseloigre Leopolda Suhadolčana "FI-GOLE FAGOLE" v izvedbi mladinske dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
REDNA SEJA odbora Slavističnega društva bo v torek, 22. t. m., ob 18. uri na ZSKD. Dnevni red: Trubarjeva proslava, Cankarjevo priznanje, učbeniki.
SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom. V torek, 22. t. m., ob 18.uri nastopa mladinska dramska skupina z veseloigro "FIGOLE FAGOLE". Režija Olga Lupine. Vabljeni!.
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: duo harmonike in flavte ter veseloigra "Podlaga zakonske sreče" v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom iz Re-pentabra.
čestitke
Družino Zobec je osrečil drugoroje-nec PAOLO. Presrečnim staršem in sestrici Ireni čestitajo učenci in učiteljice COŠ "Fran Venturini".
Danes praznujeta rojstni dan KRISTINA BOZIN iz Rupe pri Gorici in EMILIO VIĐALI iz Trsta. Obilo zdravja in sreče jima želijo družine Peric, Viđali, Šuc in Ferluga.
Ob rojstnem dnevu IVANA PERDE-CA iz Medje vasi mu kličemo še na mnoga leta v zdravju in veselju — žena, sin, hči in brat.
šolske vesti
Državni poklicni zavod J.Steian sporoča staršem, da bodo roditeljski sestanki jutri, 21. t. m., po naslednjem urniku: ob 16. uri za prve razrede, ob 17. uri za druge razrede, ob 17.30 za tretje, četrte in pete razrede.
Soglasno odobreni dve resoluciji
Devinsko-nabrežinski občinski svet proti nasilju in za gospodarski vzpon
Vprašanje dela, sožitja in miru, za katera se je to sredo zavzelo prebivalstvo naše pokrajine s štiriurno spione stavko in z množično udeležbo na demonstraciji v Trstu, so odjeknila tudi v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu. Na petkovi seji je svet skoraj soglasno odobril resoluciji v katerih je kritično ocenil naj-novejse pojave nasilja v Sredozemlju in se zavzel za rešitev hude gospodarske krize na Tržaškem.,
Kot je med drugim rečeno v eni izmed resolucij, je devinsko - nabrežin-ski občinski svet odločno obsodil politiko terorizma, ki jo nekatere države vodijo ali podpirajo ter s tem ogrožajo mednarodno varnost, kakor tudi vojaški poseg za odpravo takšnih provokacij, ki bi lahko sprožil težko nadzorljiv proces nasilja. Svet je izrazil soglasje s politiko vlade, osnov-vano na ustavni izbiri Italije, da zavrača vojno kot sredstvo mednarodne vloge Evropske skupnosti, in izrazil prepričanje, da bi rešitev palestinskega vprašanja znatno prispevala k popuščanju napetosti v Sredozemlju. Svet je v resoluciji naposled povabil prebivalstvo občine, naj se udeleži manifestacij, ki jih občinska uprava in druge organizacije prirejajo v teh dneh. Poleg vsakoletne proslave na dan 25. aprila, je tu mi-
šljena predvsem manifestacija, ki bo danes popoldne, z začetkom ob 16. uri, v nabrežinski telovadnici in na kateri bodo nastopili mladi iz občine, gojenci jadranskega Zavoda združenega sveta iz Devina ter njihovi vrstniki iz pobratenih občin Buje in Ilirske Bistrice. Za odobritev te resolucije so po poglobljeni in mestoma živahni razpravi, glasovah svetovalci vseh skupin, razen predstavnikov Liste za Trst in MSI, ki sta se vzdržala.
V drugi resoluciji je občinski svet zavzel stališče do najnovejših dogodkov, ki še zaostrujejo gospodarsko in socialno krizo na Tržaškem, kot so: pričetek postopka za odpust 493 delavcev iz čistilnice Aquila s strani družbe Total; sklep družbe Finmare. da se razpusti skoraj v celoti ladjevje tržaškega Lloyda; predvideni odpusti v veleblagovnici Štanda ter skorajšnji iztek dopolnilne blagajne za bivšo Calza Bloch in za nekatere druge tekstilne obrate v tržaški pokrajini; pomanjkanje vsakršne konkretne pobude za industrijsko sanacijo podjetij liti ; nevarnost zmanjšanja zaposlitvene ravni v pristaniških dejavnostih ter v gradbeništvu; prepogosto seganje po dopolnilni blagajni v šti-vanski papirnici. Svet je izrazil zaskrbljenost zaradi krčenja števila zaposlenih; zaradi pomanjkanja učin-
kovitih gospodarskih pobud zlasti s strani podjetij z državno soudeležbo; zaradi težav, sredi katerih delujejo nekatere raziskovalne ustanove v bližini občine, kot sta geofizikalni eksperimentalni observatorij in laboratorij za morsko biologijo; zaradi nevarnosti, da bi se izvotlila vsebina zakona štev. 26, znanega kot paket za Trst, ki nudi edinstveno priložnost za vsestranski gospodarski razvoj celotne tržaške pokrajine. Svet je podprl pobude sindikatov CGIL, CISL in UIL, političnih sil in krajevnih ustanov, da bi dosegli primerno zaposlitveno stopnjo v pokrajini; se obvezal, da se bo na vseh ravneh zavzemal za rešitev hude gospodarske krize; pozval pristojne oblasti, zlasti deželne, naj posežejo ob upoštevanju zahteve po varstvu okolja in v perspektivi mednarodnega sodelovanja tudi v korist drugih gospodarskih sektorjev, predvsem turističnega, obrtniškega kam-narskega, kmetijskega in znanstveno raziskovalnega, ki so prisotni tudi na teritoriju nabrežinske občine.
Za to resolucijo so glasovali vsi svetovalci razen neofašista, ki se je vzdržal. V razpravo, ki se je pred tem razvila, so posegli predstavniki vseh skupin, kakor tudi župan Bojan Brezigar, ki se je ob zaključku seje zahvalil vsem razpravljalcem.
Bogata simfonična sezona Verdija
Letošnja »spomladanska simfonična sezona« gledališča Verdi bo bolj bogata od prejšnjih let, saj bo od 8. maja do 14. junija kar 18 koncertov, na katerih bodo sodelovali znani evropski interpreti klasične glasbe. O tem so spregovorili včeraj v mali dvorani gledališča Verdi, kjer sta predsednik upravnega sveta De Ferra in umetniški vodja De Banfield posredovala prisotnim najnovejše informacije o izvedbi novega ciklusa, pa tudi splošnejše ugotovitve o delovanju te ustanove.
De Ferra je tako ugotovil, da je kljub začetnemu pesimizmu letošnja lirična sezona bila celo na evropski ravni in povečal se je tudi obisk občinstva v primerjavi z lanskim letom. Navedel je tudi perečo problematiko, ki jo predstavlja obnova prostorov gledališča, ki bo najbrž v marsičem prizadelo prihodnjo sezono.
Raffaello De Banfield pa je sevedc orisal spored spomladanskih simfoničnih koncertov, ki bodo skušali zado stiti potrebam čim širših plasti ljubi teljev tovrstne glasbe. Nekaj skladb bo sploh prvič izvedenih v Trstu, velika atraktiva pa bo brez dvoma tudi kitajski dirigent, ki se bo prvič predstavil tržaškemu koncertnemu občinstvu.
• Združenja obrtnikov so ostro protestirala zaradi naklepa direkcije IN-PS, da ne prizna obrtniškim podjetjem olajšav iz člena 4 t. i. paketa za Trst. Jutri ob 10.30 se bodo predstavniki obrtnikov sestah s parlamentarci, predstavniki oblasti in časnikarji.
V nedeljo na Opčinah občni zbor KZ
Kmečka zveza se pripravlja na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. t. m., ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Bila bo priložnost, da naša slovenska stanovsko - sindikalna kmetijska organizacija poda obračun opravljenega dela in nakaže smernice za bodoče delovanje ob presoji sedanjega stanja na kmetijskem področju. Nedeljski občni zbor (na dnevnem redu so izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročilo tajništva, poročilo nadzornega odbora, pozdravi in razprava ter volitve in razno) bo potekal pod geslom »Enoten načrt za močno in kvalitetno kmetijstvo, za gospodarsko in teritorialno uravnovešenje ter za družbeni napredek«.
Danes v Nabrežini manifestacija za mir
Danes bo v devinsko - nabrežinski občini mirovna manifestacija »Eno samo sonce, en sam mir«. Javnega dela pobude, M bo od 16. do 18. ure v nabrežinski telovadnici, se bodo, med drugimi, udeležili tudi domači nižješolci, njihovi vrstniki iz pobratenih občin Buje in Ilirska Bistrica, ter dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta.
Dolina pripravlja XXX. razstavo vin
V dolinski občini so v polnem teku priprave na XXX. razstavo vin, ki bo od 3. do 6. maja vzporedno s tradicionalno Majenco. Vina, ki bodo razstavljena, je posebna komisija strokovnjakov že izbrala, v torek oh 19. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu, pa se bo ponovno sestala in sestavila lestvico najboljših. Zasedanja komisije se lahko udeležijo vsi tisti, ki se zani-
majo za vinogradništvo in kletarstvo; po končanem ocenjevanju vin bodo namreč strokovnjaki komisije prisotnim na razpolago za vse možne nasvete v zvezi s kletarjenjem in z vsem tistim, ki je s tem povezanega. Komisija bi se sicer morala sestati že v petek, vendar pa je seja v zadnjem trenutku odpadla zaradi objektivnih težav.
Tudi danes prosi prehod pri Bolaču
Prijateljsko srečanje ob meji
Tudi danes med 8. in 19. uro bo prost prehod čez mejo pri Botaču. Kot je že tradicija, je bilo včeraj ob tej prihki družabno srečanje na sedežu VZP1 - ANPI v Boljuncu, ki so se ga udeležili številni ugledni gostje, med njimi župana Doline in Sežane Švab in Vodopivec, deželni odbornik Carbone, član IS SRS Kavčič, predsednik RK za varstvo okolja Poljšak, jugoslovanski konzul Banko, načelnika mejne policije in milice Brugnoli in Dujmovič ter bivši sežanski župan Kovačič. Vsi skupaj so se po Stezi prijateljstva podali po Dolini Glinščice do Botača in nato čez mejo, na koncu pa so se še zadržali v Botaču v prijateljskem vzdušju.
Stanovanja lahko ogrevamo do 28. aprila
Tržaška občina je podaljšala rok o-grevanja, tako da bomo lahko ogre-
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi na predavanje z diapozitivi, ki bo v sredo, 23. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20 na temo
KRAŠKA FLORA IN VEGETACIJA
Predavala bo prof.
MARINKA PERTOT
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 22. aprila v Gregorčičevo dvorano ob 20.30 na torkov večer.
Predaval bo profesor TARAS KERMAUNER o
LAIBACH KUNSTU
KD LIPA - Bazovica
V četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu
KONCERT
moškega pevskega zbora V. MIRK s Proseka-Kontovela in mešanega pevskega zbora LIPA
iz Bazovice
Vabljeni!
Med iskanjem brščik je upokojenec padel v škarpo in se pobil do smrti
Dramatično smrt je predvčerajšnjim doživel 70-letni upokojenec Giovanni Vidonis, ki je zadnja leta bival v domu za ostarele Stuparich v Sesljanu. Predvčerajšnjim popoldne se je odpravil na sprehod, bržkone z namenom, da bi nabral brščik, a se ni več vrnil. V Domu so sprožili alarm, toda šele včeraj okrog 11.30 je skupina izletnikov obvestila karabinjerje iz Nabrežine, da je v škarpi nad obalno cesto, v višini hotela Europa, opazila negibno telo priletnega moškega. Po nekaj urah, ko so ga gasilci s precejšnjo težavo izvlekli iz grape, so preiskovalci uvideli, da gre res za pogrešanega. Vidonis je na vrhu kraškega obronka stikal za brščikami, očitno pa je izgubil ravnotežje in padel nekaj metrov nižje, kjer je njegovo drsenje ustavilo grmičevje.
AKTUALNA TEMA V KROŽKU »CHE GUEVARA«
Ekološko vprašanje je stvar vseh nas
Center za družbenopolitične raziskave Che Guevara je v petek priredil predavanje z naslovom »Živeti na omejenem planetu«. Predavala je Laura Conti, znanstvena raziskovalka in zastavonoša boja proti onesnaževanju.
Uvodoma je dejala, da je svetovna javnost spoznala nevarnost za obstoj človeške vrste, ki ga predstavlja čezmejno kopičenje vsakovrstnih odpadkov, šele v letih 1971 - 72, ko so objavili knjigo »Meje razvoja«, delo skupine ameriških znanstvenikov. »Takrat smo se prvič zavedeli, da prehitro izkoriščamo zaloge neobnovljenih virov energije,« je povedala Laura Conti in dodala, da je sicer raziskava zadela v črno, čeprav se je študija omejila le na analizo kvantitete določenih virov energije in je povsem prezrla pomembnost izkoriščanja oziroma uničevanja tal in onesnaževanja morja. Laura Conti je v svojem referatu poudarila medsebojno odvisnost svetovnega razvoja, kar je po njenem mnenju pripeljalo do neenakosti svetovnega razvoja. »Nerazviti svet plačuje naš dolg: s čezmerno uporabo umetnih gnojil visoko industrializirane države uničujejo oceane in kopno ne le sebi, saj se to negativno odraža tudi na gospodarskem razvoju svetovnega Juga,« je dejala. Prepričljivo je zatrdila, da se moramo vsi složno boriti proti kratkoročnim ekonomksim interesom v korist čuvanja ekološkega ravnotežja.
Italijanski in slovenski študenti proti mafiji
Jutri ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Ul. Petronio pokrajinska skupščina italijanskih in slovenskih študentov o mafiji in procesu v Palermu. Navzoča bosta bivši član višjega sodnega sveta Alfredo Galasso in predsednik parlamentarne komisije proti mafiji Abdon Alinovi. Pobudo za manifestacijo so dah Zveza srednješolcev, CGIL - CISL - UIL, AGLI, KPI, PSI ter mladinska odbora SKGZ in SSk. Pobudo sta podprla tudi tržaški župan in soiski skrbnik, svojo navzočnost pa je napovedal glavni vikar tržaške škofije msgr. Ragazzoni.
vali stanovanja do nedelje, 28. aprila. Tržaška občina spada po zakonu iz leta 1983 v klimatski pas D, v katerem je kurjenje dovoljeno od 1. novembra do 15. aprila 12 ur dnevno. Isti zakon tudi predvideva možnost, da občine, na osnovi klimatskih razmer, spreminjajo ta določila.
• Komunistične ženske priredijo jutri ob 17. uri v Ul. Capitolina 3 seminar na temo »Ženske in delo«. Sodelovale bodo Ester Pacor, Maria Teresa Mec-chia in Marzia Arzon.
ZAHVALA
Vsem, ki so počastili spomin mojega bratranca
Miljutina Negode
ki je umrl v 97. letu svojega bogatega življenja, se iskreno zahvaljujem.
Pini v imenu vseh njegovih
Ljubljana, Trst, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Miljutina Negode
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči bratranec Stanko Negode ir družina.
Trst, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Svojci
Giovanne Zudik vd. Leva
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Trst, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Stanka Misleia
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in sočustvovah z nami na katerikoli način.
ŽALUJOČA DRUŽINA Prosek, Milan, 20. aprila 1986.
Zapustila nas je naša draga
Alojzija Hrovatin vd. Sossi
(KVRTIČEVA)
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 22. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
žalujoča hčerka Silvestra, vnukinja Chiara, brat Ferdinand in ostalo sorodstvo.
Opčine, Sydney, 20. aprila 1986
Kot je skromno živela, nas je skromno zapustila naša draga mama in nona
Antonija Bandi por. Kraljič
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo:	hčerki
Alma in Romana ter sinova Darjo in Mirko z družinami in drugo sorodstvo.
Prebeneg, 20. aprila 1986.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage tete
Avguste Marc vd. Sedmak
Posebna zahvala dr. Franku Križ-mančiču.
SVOJCI
Boršt, Bazovica, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Antona Carlija
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča sin in hči z družinama
Trebče, Trst, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage
Olge Pertot
se iskreno zahvaljujemo župniku g. Eliu, č. g. Gianniniju in Grmeku, pevcem, domačim društvom, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
SVOJCI
Barkovlje, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od našega dragega
Viljema Pavline
Posebna zahvala g. župniku / vari, pevskemu zboru Fantje izpod G .inade, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili k večnemu počitku.
Žalujoči sestri, brat, nečaki in o-stalo sorodstvo.
Prečnik, 20. aprila 1986
MPZ V. Mirk (Prosek - Kontovel) in Tržaški oktet vabita na
PRIJATELJSKI ZBOROVSKI VEČER
z zborom IDICA iz Clusoneja (Bergamo)
danes, 20. aprila ob 17.30, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
sodeluje MPZ F. Venturini od Domja
Pokrovitelja gostovanja: Zveza slovenskih kulturnih društev
Glasbena matica — Trst
_________gledališča_______________
VERDI
Danes ob 16. uri (red D) osma predstava G. Verdijeve opere "Un ballo in maschera".
ROSSETTI
Danes, 20. t. m., ob 16. uri (red prost) bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 2 uri in 30 mi-nut.Zadnja predstava. Jutri zaprto zaradi počitka.
Od 22. do 27. t. m., bo Teatro Nicolini predstavilo dve enodejanki H. Pintarja "L'amante", režija C. Cecchija in "Una specie di Alaska", režija G. Solarija. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 24. t. m., ob 10. in 12. uri: Simfonična matineja za glasbeno mladino Slovenije.
Mala dvorana
Jutri, 21., v četrtek, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
V	torek, 22. t. m., ob 19. uri: Med Eskimi je življenje — predavatelj Igor Kadunc.
Okrogla dvorana
Jutri, 21. t. m., ob 19.30: Večer Beethovnovih skladb in besedil. Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak.
V	torek, 22. t. m., ob 19. uri: Literarni večer Književne mladine Slovenije.
Srednja dvorana
V	sredo, 23. t. m., ob 20. uri: Poletje v školjki — slovesna premiera novega slovenskega filma, režija Tugo Štiglic.
V	četrtek, 24. t. m., ob 20. uri: Salko Šarić "Ekumena" — (Privremeno pozoriš-te Mostar) — lutkovna predstava za odrasle.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 21. t. m., ob 10. uri: L.SimoviĆ: "Potujoče gledališče ŠopaloviĆ" v režiji Vinka Moderndorferja. Predstava bo v Solkanu za TŠC.
kino
ARISTON - Nedelja: 17.00 Srečanje s sencami (Schuzka se stiny), dram., ČSSR 1982, 80'; r. Jiri Svoboda; i. Radoslav Brzobohaty, Jana Brejchova.
19.00	Konec domačije Berghof (Zanik samoly Berhof), dram., ČSSR 1983, 91’; r. Jiri Svoboda; i. Jana Brejchova, Milan Knažko.
21.00	Minuli svet rokavic (Zanikly svet rukavic), ČSSR 1982, 15'; r. Jiri Barta. Kirurški nož, prosim (Skalpel, prosim), dram., ČSSR 1985, 110'; r. Jiri Svoboda; i. Jana Brejchova, Miroslav Machaček.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 A cena con gli amici, dram., ZDA 1983, 107'; r. Barry Levinson; i. Mickey Rourke, Steve Guttenberg.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., IL 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. Jerry Calà, Massimo-Boldi.
OSREDNJA PROSLAVA ob 85-letnici društva
v četrtek, 24. aprila ob 20.30
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SPORED:
—	slavnostni govor
—	nastop TFS in ŽPS »Stu ledi«
—	predstavitev razstave »Poznaš Boljunec?« (arheološka slika — naselje in arhitektura)
—	nastop Tatjane Štefančič -klavir
KD F. VENTURINI
priredi gostovanje moškega pevskega zbora
IL TA VERONE
iz Licciane Nardi (Toskana)
v petek, 25. aprila ob 19. uri v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
sklicuje
86. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo 26. aprila v društvenih prostorih ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju.
ODBOR.
Tržaška pokrajina
La Cappella Underground
Od 18. do 23. aprila v kinodvorani ARISTON
TEDEN
ČEŠKOSLOVAŠKEGA
FILMA
DANES, 20. APRILA
ob 17. uri SREČANJE S SENCAMI (1982) r. JIRI ■ SVOBODA
ob 19. uri KONEC DOMAČIJE BERGHOF (1984) r. JIRI SVOBODA
ob 21. uri MINULI SVET ROKAVIC (1982) (k.f.) r. JIRI BÀRTA
KIRURŠKI NOŽ, PROSIM (1985)
r. JIRI SVOBODA
JUTRI, 21. APRILA
ob 17. uri PASEL JE KONJE NA BETONU (1982) r. ŠTEFAN UHER ob 19. uri BOŽANSKA EMA (1979) r. JIRI KREJ-CIK
ob 21. uri OBIŠČITE PRAGO (1983) (k.f.J r. PAVEL KOUTSKY
KUKAVICA V TEMNEM GOZDU (1984) r. ANTONIN MOSKA-LYK
VSI FILMI SO OPREMLJENI Z ITALIJANSKIMI PODNASLOVI Vstop prost
Vstopnice za
PRVOMAJSKI KONCERT
v Postojnski jami
ki bo v petek, 25. t. m., ob 19.30 v koncertni dvorani, so na razpolago pri potovalnem uradu »AURORA« v Ul. Milano 20. Cena vstopnice je 13.000 lir.
Na sporedu bodo: Coplandov »El Salon Mexico«, Srebotnjakova »Kraška suita«, Ravelov »Bolero« in Borodinovi »Polovski plesi« iz opere »Knez Igor«.
Simfonični orkester RTV Ljubljana. Dirigent Samo HUBAD.
včeraj-danes
VABLJENI!
UL sv. Frančiška 20
v sodelovanju z galerijo TOR BANDENA Vas vabi
v sredo, 23. aprila ob 18. uri na
predstavitev grafične mape
10 MLADIH AVTORJEV
Spregovorila bosta
MARIA CAMPITELLI in ZORAN KRŽIŠNIK
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 La vene-xiana, er. dram., It. 1986, 125'; r. Mauro Bolognini; i. Laura Antonelli, Jason Connery. □
MIGNON - 15.00, 22.15 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Herman, Richard Rich, prod. Walt Disney.'
EDEN - 15.20, 21.30 Iniziazioni in Vogliosità morbose , porn. □ □
CAPITOL - 15.00, 22.00 L’onore dei Frizzi, dram., ZDA 1985, 108'; r. John Huston; i. Jack Nicholson, Kathleen Turner.'
ALCIONE - 16.00, 22.00 2010 L’ anno del contatto, fant. ZDA 1984, 116'; r. Peter Hyams i. Roy Schider, Helen Mirren.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 L'amore e il sangue, Niz. 1985, 125'; r. Paul Ver-hoeven; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leight. □ □
NAZIONALE II — 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □ '
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 Allan Quatennain e le miniere di re Saio-mone, pust., ZDA 1985, 110’; r. Jack Lee Thompson; i. Richard Chamberlain, Sharon Stone. *
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Unico indizio la luna piena, fant., ZDA 1985, 100'; r. Daniel Attias; i. Gary Busey, Everett Me Gill. □ *
NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geof frey Lewis. '
RADIO - 15.30, 21.30 Dolce Alice, porn.
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Navedeni urniki so veljavni samo za nedeljo '
Danes, NEDELJA, 20. aprila
HILDA
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 13.46 — Luna vzideob
15.00	in zatone ob 4.37.
Jutri, PONEDELJEK, 21. aprila
ANZEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.32 najnižja -21 cm, ob 8.00 najvišja 19 cm, ob
14.00	najnižja -38, ob 20.34 najvišja 46 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.54 najnižja -34 cm, ob 8.39 najvišja 27 cm, ob 14.32 najnižja -41 cm, ob 20.57 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1001,5 mb ustaljen, veter 10 km na uro zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Sossi, Sara
Bastiani, Alberto Zabbia, Federico Bensi, Ettore Lo Giudice, Umberto Monai.
UMRLI SO: 78-letna Gisella Angelic-chio, 90-letna Roma Fornasier, 77-letni Giovanni Mazzer, 72-letna Edvige Korbar, 73-letni Francesco Migotti, 76-letni Ferrer Battistella, 79-letni Augusto Ca-delli, 83-letni Giuseppe Valè.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 20. aprila 1986
(Od 8.30 do 13.00 in do 16.00 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul.S.Cilino 36 (Sv.Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul.Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
(Od 13.00 do 16.00)
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S.Cilino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1— MILJE.
(Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — Od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. aprila 1986
(Od 8.3o do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul.L.Stock (Rojan), Trg Valmaura 11
SESLJAN (tel. 299-751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 19.30 do 20.30)
Goldonijev trg 8, Ul.Belpoggio 4, Ul.L.Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299- 751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
mali oglasi
PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, z motorjem evinrude 20 KS, za štiri osebe, pogonska naprava in volan z razstavljenim pokrovom za 2.500.000 lir. Tel. na št. 413—576.
PRODAM 20 stotov nebaliranega sena. Tel. na št. 040/227—411.
PRODAM travnik v Ricmanjih, 3500 kv. m - prodam hišo z garažo in kletjo v Ricmanjih. Tel. na št. 040/281-230 v popoldanskih urah.
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju s hifi-stereo napravo, edini lastnik. Tel. na št. 211—505.
IZGUBILA se je govoreča papiga sive barve s temnordečim repom, sliši na ime Artù. Najditelj naj telefonira na št. 911—787 v večernih urah. Nagrada.
PRODAM renault 5 GTL letnik november 83 v odličnem stanju. Telefonirati med urnikom trgovine na tel. (0481) 311-77.
IZKUŠENA URADNICA import—export z delovno prakso v Jugoslaviji, znanjem slovenščine, nujno išče zaposlitev. Tel. na št. 040/200—970.
PRODAM gorilnik na plin riello za centralno kurjavo. Tel. na št. 422—128.
MED RICMANJI IN LOGOM se je izgubil pes ovčar — samec, sliši na ime Igor. Najditelj naj telefonira na št. 746—449 ob uri kosila ali večerje. Nagrada.
PRODAM fiat 131 L, letnik '78, tel. 040/822—877.
PRODAM vespo ET 3, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. na št. 040/229—484.
PRODAM lepo balirano seno. Tel. na št. (040) 226-309.
OSMICO je odprl Frandolič — Slivno 25.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev izvežbanemu knjigovodji/kinji z znanjem računalniškega vodenja knjigovodstva in enega tujega jezika. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst pod šifro "Takojšnja zaposlitev ".
PRODAM pando 45 super po ugodni ceni. Telefonirati po 18. uri na št. 229—224.
PRODAM 2 motorja za avto giuba. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
PRODAM hrastova/mecesnova vhodna vrata, višina 2,20 m, širina 0,98 m. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
NUDIMO zaposlitev uradniku/uradnici z diplomo trgovske šole in nekajletno prakso ter uradnici/ku vešči dela s kompjuterjem. Tel. na št. 0481/390—202.
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika —Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst, pod šifro "LED".
MARKETINŠKI IZVEDENEC z univerzitetno izobrazbo, samski, urejen in zelo plemenit išče prijetno, aktraktivno in izobraženo nevezano dekle višje postave od 20 do 32 let za poslovno sodelovanje, prevajanje, pomoč pri vodenju podjetja in za prijateljstvo. V poštev lahko pride tudi moška izkušena oseba. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 _— 34137 Trst, pod šifro "Upanje".
PODJETJE import/export s 14—letnim delovanjem, popolnoma opremljeno — telex, išče zaradi bolezni izkušeno osebo na tem področju, resno zainteresirano pri sodelovanju z enakimi pogoji. Pripravljeni smo upoštevati katerikoli predlog kombinacije, sodelovanja, eventualno tudi odstop podjetja. Tel. na št. 200—394 ali 299—364.
KUPIM prosto stanovanje na Opčinah. Tel. na št. 771—131 od 19. do 20.ure.
Berite
»Novi Matajur«
(Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
LOTERIJA
BARI	48	70	86	8	13
CAGLIARI	2	19	32	12	85
FIRENCE	15	34	29	58	10
GENOVA	16	87	25	3	39
MILAN	19	34	17	60	27
NEAPELJ	22	62	20	43	1
PALERMO	23	1	76	83	2
RIM	82	33	80	51	5
TURIN	80	9	24	17	59
BENETKE	13	8	55	85	83
ENALOTTO
XII 111	122	1 2 X
KVOTE:
12 — 124.352.000 lir 11 —	2.018.000 lir
10 —	181.000 lir
REDNI OBČNI ZBOR
Kmetijskega konzorcija Consorzio Agrario
Kmetijski konzorcij vabi člane na redni občni zbor, ki bo 24. aprila 1986 v prvem sklicanju ob 10. uri in po potrebi v drugem sklicanju ob 18.30 istega dne v prostorih filiale v Ronkah (Ronchi dei Legionari) - Ul. Mazzini - za odločitve v smislu zakona št. 2364 civilnega zakonika.
PREDSEDNIK
prof. odv. Guido Gerin
koncerti
SKD Tabor — Openski glasbeni večeri. V soboto, 26. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA IN KOMORNIH ANSAMBLOV Srednje glasbene baletne šole iz Ljubljane. Na sporedu Mendelssohn, Haydn, Rahmaninov, Vivaldi, Škerl.
Glasbena matica Trst. Sezona 1985/86. 9. abonmajski koncert. V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu komorni orkester "LUKA SORKOČEVIĆ" iz Dubrovnika. Dirigent Stojan Kuret. Solisti: Igor Kuret, Doris Cavaliere, Sandy Cobenzl — violine, Peter Filipčič — violončelo, Aljoša Starc — klavir.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. Jutri, 21. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel "Quartetto Borodin".
Verdi — Nedeljski koncerti. Danes ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi komorni orkester izvajal Coplan-dove in Wolf—Ferrarijeve skladbe.
LA ROSA
moške in ženske slavnostne obleke, ki dopolnjujejo vašo osebnost.
RONKE - Tel. 0481/777575
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom

OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
draguljarna
srebrnina
ure
TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297
TRST - Drev. XX. Settembre 21 - Tel. 764042
'JuUcui
,	poročno
darilo
• • •
izraz ljubezni
poročni seznami
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563
menjalnica	nakupni tečaji 18.4.1986
Ameriški dolar ........... 1.500.—
Nemška marka ............. 682.—
Francoski frank .......... 212.—
Holandski florint ........ 604.—
Belgijski frank ............. 32.50
Funt šterling ............ 2.290.—
Irski šterling ............ 2.060.—
Danska krona ............. 182.—
Grška drahma ............. 10 “
Kanadski dolar ........... 1.075.—
Japonski jen 	 Švicarski frank-		1 1 CO s
Avstrijski šiling 		97,—
Norveška krona 		212.—
Švedska krona 		210 —
Portugalski eskudo 		10,—
Španska peseta 		10,—
Avstralski dolar 		.... 1.060,—
Debeli dinar 		3,80
Drobni dinar 		3,80
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 BCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 831 131
	
1	nedeljski radijski in televizijski sporedi
C
RAI 1
10.00	Kmetijska oddaja: Linea verde
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: 1 segni del tempo
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Nedeljska rubrika: TG l una
13.30	Dnevnik
13.40	Igra: Toto TV
13.50	Zabavna oddaja: Domenica in..., vodi M. Damato
14.00	Koncert Vladimira Horovitza
15.15	Koncert Vladimira Horovitza
16.20	Športne vesti
17.15	Športne vesti
18.20	športna rubrika: 90. minuta
19.50	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Ellis Island la porta dell'America (r. J. London, i. R. Burton, F. Dunaway)
21.55	športna rubrika: La domenica sportiva
23.15	Glasbena oddaja: Musicanotte
24.00	Dnevnik in vremenske razmere
□E
RAI 2
|
RAI 3
10.00	Koncert
10.50	Tedenska oddaja: Body Body
11.40	Film: L'ora che uccide (krim., ZDA 1936, r. G. Wiles, i. W. Oland, R. Lawrence)
13.00	Dnevnik
13.25	Zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.00	Film: Dracula primo (groz., ZDA 1931, i. B. Lugosi, H. Chandler)
16.20	Dnevnik. Studio-Stadio, vmes motociklizem in kolesarstvo
18.40	Športne vesti
18.50	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Mercanti di morte
19.50	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica Sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice squadra antidroga - Luci rosse
21.20	Informativna oddaja: Mixer
22.35	Dnevnik
22.45	Oddaja o medicini
23.15	Glasbena odd.: Ray Charles
0.25 Dnevnik
0.35 Inf. odd.: Immagini per la scuola
RTV Ljubljana
10.00	Dnevnik in športna rubrika (prenos teniškega turnirja Parioli)
12.15	Glasbena oddaja: Kantavtorji in...
12.45	Glasbena oddaja: Discoslalom
13.45	Glasbena oddaja: Discoinverno
14.45	Šport: avtomobilizem (1000 km -iz Monze) in sabljanje (ital. mladinsko prvenstvo)
17.25	Film: Messalina (zgod., It. 1951, r. Carmine Gallone, i. Maria Felix, Memo Benassi, Georges Marchal, Delia Scala)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Glasbena oddaja: Rockline
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Cittadini per modo di dire
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club -Nunzio Rotondo Ensemble (iz Umbria Jazz '85)
TV Koper
8.05	Poročila
8.10	Otroška oddaja: Živžav
9.00	Nadaljevanka: Merlin (11. del)
9.25	Ansambli: Veseli Šentivščani
9.55	Jasenovac: Srečanje mladih
11.00	Nadaljevanka: Večni klic (14.)
12.10	Kmetijstvo: Ljudje in zemlja
12.40	Poročila
13.20	Nadalj. : Nikola Tesla (7. del)
14.35	Predstavitev dela popevk za finale Evrovizije v Bergnu
15.10	Film: Ko legende umirajo (dram., ZDA 1972, r. S. Millar, i. R. Widmark, F. Forrest)
16.55	Poročila
17.00	V nedeljo popoldne iz Maribora
18.45	Risanka
19.00	Danes. Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nanizanka: Dosje (3. del)
21.20	Dokumentarec o Titu (2. del)
22.15	Nogometna tekma: Dinamo—Crvena zvezda
22.45	Športni pregled in poročila
13.45	Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo - play off
15.00	Nadaljevanka: Verdi (4.del)
16.25	Risanka: Pegaso Kid
17.00	Risani film: Najmanjša predstava na svetu
18.10	Risanke
18.30	Dokumentarec: Ščepec širnega sveta
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	Nadaljevanka: Sivi dom (5. del)
20.30	Nanizanka: Dossier Pericolo immediato - Vetro infrangibile
21.40	Gledališka predstava Carneo Theatre (1. del niza desetih predstav klasičnih avtorjev, kot Eugenio Grandet Balzac, NBC v Matinee Theatre, ki je uvedel tako imenovano miniaturno tehniko. Niz je prejel kar sedem velikih televizijskih nagrad.)
22.35	Nanizanka: Car nepredvidenega
23.00	TV film
23.30	Pogled na svet
[jm^ANALE 5
8.50	Nanizanka: Alice
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Zdravniški nasveti
11.00	Napoved programov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.20	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Zabavni spored: Buona domenica, vmes
14.30	nanizanka Ora-zio, 17.00 inf. odd. Forum, 19.00 nanizanka Dalle 9 alle 5
20.30	Nadaljevanka: Peccati
22.30	Inf.odd.: Monitor
23.30	Punto 7 (ponovitev)
0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
1(2? RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Film: Tra due donne (dram., Fr. 1963, r. L. Bendek, i. R. Vallone)
10.40	Film: La legge del capestro (vester, ZDA 1965, r. R. Wise)
12.00	Kmetijska oddaja: Campo aperto
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Annette, Il tulipano nero, Mimi
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pelle in 18.20 Cassie and Company
19.15 Napoved programov
19.30	Nanizanka: New York, New York
20.30	Zabavna oddaja: W le donne
22.50 Nanizanke:	Mash,
23.20 Masquerade, 0.10 Ironside, 1.00 Mod Squad
^ft> ITALIA 1	~
8.30 Otroški program: Bim Bum Barn
10.30	Košarka: Prvenstvo NBA
12.00	Nanizanka: Manimal
12.45 Šport: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Nanizanke: Legmen, 17.00 La banda dei sette 18.00 I ragazzi del computer
19.00	Risanka: Muppet Ba-bies
20.30	Zab. odd.: Drive In 22.15 Šport: boks, Holmes—Spinks
24.00	Nanizanke:	Strike
Force, 0.50 Cannon in 1.40 Quincy
[iMsIl TELEPAPOVA
12.30	Rubrika: Trgovina in turizem
14.00	Film: Tulto Totò
15.00	Film: Chi era quella signora (dram., ZDA 1960, r. G. Sidney, i. T. Curtis, D. Martin)
16.30	Nanizanki: Dr. John in
17.30	I giorni del furore
18.30	Risanka: Gli orsetti del cuore
19.00	Risanke: Hero Hight,
19.30	Zorro, 20.00 Sport Billy
20.30	Film: Peyton Place ultimo atto (kom., ZDA 1985, r. L Elikann, i. D. Malone, J. Douglas)
22.30	Šport: Fuori gioco
23.30	Primo piano
24.00	Film: Il grande cielo (pust., ZDA 1952, r. H. Hawks, i. K. Douglas)
P^	TELEFRIULI
10.30	Dokumentarec:	E
tempo di artigianato
11.00	Sejem: Sio no
13.30	Inf. odd.: Le circoscrizioni di Udine
14.30	Kviz: Giochi in famiglia
16.00	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
19.30	Športne vesti
20.30	Film: Il cavaliere blu
22.30	Film: Li chiamavano i tre moschettieri... invece erano quattro (kom., It, i. T. Kendall, E. Manni)
0.30 Svetovne vesti
|	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Nediški zvon; 14.40 Radijska pripoved; 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 —8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo ;
12.05	Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.40 Amaterski zbori; 16.05 Humoreska: Herkules in sedem mačkic; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra: Butalci; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.20	Za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop; 10.55 Val na valu; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.35	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.30 Popoldanski spored; 16.00 Športna oddaja;
17.15	Val na valu; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00—6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in senšurji 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice Pinko Tomažič z Opčin;
13.00	Glasba po željah, vodi Sabina;
15.00	Športna nedelja: športni rezultati in (18.00) prenos tekme Jadran—Maltinti.
10.30	Nadaljevanka: Arabella (2. del)
11.30	Nanizanka: Pronto avvocato
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program: Pronto...chi gioca?, vodi E. Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto...chi gioca? (2. del)
14.15	Inf. odd.: Il mondo di Quark
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Informativa oddaja
16.00	Nanizanka: L'amico Gipsy
16.30	Športna oddaja: Lunedì sport
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magie!, vmes risanka L'ispettore Gadget
18.00	Informativna oddaja: Osmi dan
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Marnie (dram., ZDA 1964, r. A. Hitchcock, i. S. Connery)
22.40	Dnevnik. Posebna oddaja
23.40	Filmske novosti
23.50	Dnevnik
11.55	Zabavni program: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Inf. odd.: Teledidattica
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Aktualnosti: Danes in jutri
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Inf. odd.: Di tasca nostra
21.25	Komedija C. Goldonija: La lo-candiera (i. C. Gravina)
22.40	Dnevnik
22.50	La locandiera (2. del)
23.55	Dnevnik
0.05 Film: Gli avventurieri di Play-mouth (pust., ZDA 1952, r. C. Brown, i. S. Tracy, G. Tierney)
11.45	Dokumentarec: L' avventura
12.30	Verski obred ob rojstnem dnevu kraljice Elizabete II.
13.40	Tečaj ruskega jezika
14.10	Tečaj francoskega jezika
14.40	Simfonični koncert (skladbe Sol-biatija, Straussa in Mendelssohna, dirigent Massimo Predella, hornist Luciano Giuliani)
15.45	It. nogometno prvenstvo A lige
18.10	Glasbena oddaja: L' orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: L'uomo nello spazio
20.30	Kraljica Elizabeta II. 60 slavnih let
21.30	Dnevnik
21.40	Informativna oddaja: La macchina del tempo
22.20	Športna oddaja: Il processo del lunedì, vodita Aldo Biscardi in Paola Perissi
23.25	Dnevnik
9.00	Zrcalo tedna
9.20	Integrali (ponovitev)
16.55	Poročila
17.30	Poročilo s konference ZK JLA
17.30	Spored za otroke: Planica
17.45	Glasbena oddaja: Istranova
18.15	Ljudska glasbila iz Makedonije:
Tambura (strokovni sodelavec Živko Firfov)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Nadaljevanka: Vihre vojne (14. del)
21.00	Aktualno: Zdravje za vse do leta 2000?
21.40	Dokumentarna serija: Proces Majdenek (Opis procesa proti osebju koncentracijskega taborišča Lublin - Majdenek na Poljskem. Avtor Ebergard Fecher je med drugim intervjuval 26 očividcev, večinoma med nekdanjimi zaporniki. - l.del)
23.10	Dnevnik
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanka: Uboga Klara
15.10	Oddaja o medicini: Zdravnik in pacient
15.45	Glas. odd.: Rock v Jugoslaviji
16.30	Otroški program, vmes risanka Pegaso Kid in lutke
18.00	Medic, odd.: Zdravnik in otrok
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji med drugim: Benetke - Srečanje predsednikov delovne skupnosti Alpe Adria Trst - Občni zbor TKB Nabrežina - Srečanje mladih za mir Špeter - Revija Primorska poje Pregled športnega vikenda
19.30	TVD Stičišče
19.50	Knjižne novosti
20.30	Športni pregled
21.00	Film: La polizia non perdona (krim., ZDA, r. S. Roley)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Film: La polizia... (2. del)
22.35	Festival etnoloških in ekoloških filmov v Kranju
! Jj| CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia Americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Il mio amico Arnold
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: ZigZag
20.30	Nanizanka: I Robinson
21.00	Film: Ecco noi per esempio... (kom. It. 1977, r. S. Corbucci, i. A. Celentano, R. Pozzetto)
23.00	Športna oddaja
24.00	Filmske novosti: Première
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
\J£8 RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9-40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Ossessione di donna (dram., ZDA 1959, r. H. Hathaway, i. S. Hayword)
11.45	Inf. odd.: Magazine
12.15	Nanizanka:	Bravo
Dick
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-Ra
14.15	Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: Gaby ( dram., ZDA 1956, r. C. Bern-hardt, i. L. Caron, J. Kerr)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Film: Scandalo al sole (dram., ZDA 1959, r. D. Daves, i. S. Dee, T. Do-nahue)
22.40 Filmske novosti: Cinema & Company
23.10 Nanizake: Mash, 23.40 Mai dire si, 0.30 Ironside, 1.20 Mod Squad
f|> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce memole
20.30	Nanizanki: Magnum PI, 21.25 Simon & Simon
22.20	Rubrika: Controcorrente
23.05	Film: Lucida follia (dram., ZRN 1983, r. M. Von Trotta, i. H. Schy-gulla, A. Winkler)
1.00	Nanizanki: Cannon,
1.50	Gli invincibili
renureM TELEPAPOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
15.45	Risanke:	Calvin,
Lamù, Peline story, Gigi la trottola, Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: Tintorera (pust, Mehika 1977, r. R. Car-dona jr., i. A. Garcia, S. George)
22.30	Nanizanka: Nero Wol-fe
23.30	Film: Il passo del carnefice (dram., ZDA 1943, r. R. Wallace, i. J. Garfield)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
P^	TELEFRIULI
10.15 Sejem: Si o no
12.25 Dober dan, Furlanija
12.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.30	Risani film: Le avventure di Superman
15.30	Glasbena oddaja: G TX Music
18.30	Informativna oddaja: Realtà industriale
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Nogometna tekma: Fiorentina - Udinese
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Dnevnik
\ #T TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.00	II caffè dello sport
19.30	Fatti e commenti
19.45 II caffè dello sport
23.05 II caffè dello sport
23.35 Fatti e commenti
23.50 II caffè dello sport
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro: koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slov. radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek, Lahka glasba, 13.20 Primorska poje, nato glasbena priloga;
14.10	Čas in prostor: Iz šolskega sveta ;
15.00	Otroški kotiček: Glasbene pravljice, nato glasbene skice; 16.00 Žbor-nik: Iz zakladnice pripovedništva;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 —8.00 Jutranji spored; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.00 Do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Križemkraž; 14.05 Pri zborih radijskih postaj; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Zimzelene melodije; 00.05—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasbeno dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00—13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Tekmovanje glasbenih šol Slovenije; 14.00 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Glasba; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Tenis;
18.10	The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Tedenski športni komentar, vodi Franko; med oddajami podnevi in ponoči, glasba.
Včeraj je bil v Tržiču pokrajinski kongres KD
Potrjena nova politična usmeritev v posoški krščanski demokraciji
V izvedbi tržaškega SSG
Cankarjevo »Pohujšanje« te dni v Kulturnem domu
Predkongresna razprava v krščansko demokratski stranki v Posočju, ki se je še bolj kot v sekcijah razvila včeraj na pokrajinskem kongresu v Tržiču, je pokazala, da gredo demokristjani na Goriškem po novi poti. Novo je to, da so opustili nekdanje stare struje, ki so bile že okostenele, pa čeprav so se člani v sedanji razpravi opredelili za take kandidate, ki se deloma zgledujejo po deželnih in vsedržavnih politikih te stranke. Novo ie to, da je skupina, ki se zbira okrog tajnika Criscija in deželnega odbornika Brancatija, dobha zaslombo pri večini delegatov. Vendar pod širokim okriljem De Mitovega dežnika se zbi rajo tudi nekdanji morotejci, ki sledijo nekako nasvetom deželnega tajnika Longa in poslanca Rebulle. Novo je tudi to, da so stare politike, take, ki so stranko vodib dve do tri desetletja, mladi spravili s pozornice. Nekatere po določenem sporazumu, druge pa na oster način. Ta velika skupina, ki se sklicuje na De Hitovo platformo, je dobila 90 odstotkov gla-
sov. Desničarstvo je ostalo s svojimi desetimi odstotki precej osamljeno.
V	svojem precej dolgem poročilu se je tajnik Ćrisci dotaknil vseh vprašanj, ki so sedaj na Goriškem aktualna. Govoril je, pa čeprav le obrobno, tudi o Slovencih. Ustvariti se mora popolno sožitje med raznimi narodnostnimi skupinami na Goriškem. Cri-sci je govoril o gospodarski problematiki, o nujnosti ponovnega gospodarskega ter industrijskega razvoja. Govoril je o politični krizi, ki je v zadnjem času zajela Goriško. Zavzel se je za ponovno sestavo štiristranske koalicije v Gradežu in v pokrajinski upravi, zavzel se je za podobno koalicijo tudi v Tržiču. Govoreč o raziskovalni dejavnosti je Crisci dejal, da ne bi smeli popolnoma opustiti že pred leti izrečene želje, da bi proto-sinhrotron zgradili na doberdobski planoti.
V	razpravo so segli tudi tajniki političnih strank, ki so prisostvovali dopoldanskemu delu kongresa.
Dopoldne je bil v Tržiču tudi predsednik deželne vlade Biasutti. Govoril je o deželni politiki, o vprašanjih stranke. Omenil pa je tudi odnose med Deželo in Goriško. Ovrednotiti bo treba tukajšnje gospodarstvo, je dejal Biasutti, vendar bodo morali goriški gospodarstveniki pokazati dovolj pobud in kulture razvoja. Omenil je tudi vprašanje zdravstva. Ravnali smo racionalno, je nadaljeval predsednik deželne vlade, nismo hoteli biti do nikogar krivični. Dejal je tudi, da je treba ovrednotiti vlogo državnih tovarn. Nismo pa zadovoljni z dosedanjimi odgovori voditeljev podjetij z državno soudeležbo, je še dejal predsednik Biasutti, ki je tudi povedal, da je treba opustiti škodljive polemike med pokrajinami o gospodarski pomoči obmejnim: krajem.
V zvezi s političnim razvojem povejmo še, da bodo skušali sedanjo krizo republikanske stranke rešiti na izrednem pokrajinskem kongresu, ki bo v Gorici 4. maja.
V Kulturnem domu v Gorici bomo danes, jutri in v torek imeli v gosteh igralce Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Gre za redno predstavo slovenskega gledališkega abonmaja. Tržaški igralci nam bodo tokrat predstavili Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji Jožeta Babiča.
Kot je znano so se v upravnem in umetniškem svetu SSG odločili, da bodo na oder dali celoten Cankarjev gledališki opus. Na vrsto naj bi po eno Cankarjevo delo prišlo na oder v vsaki sezoni. Gre za najboljšo počastitev največjega slovenskega pisatelja. Sicer pa je SSG že v prejšnjih letih dalo na oder več Cankarjevih del. Pohujšanje smo marsikdaj videli na goriških odrih, tudi v izvedbi amaterji
Ob 96. rojstnem dnevu čestitajo še na mnoga leta
LOJZKI MERMOLJA
sinovi z družinami, vnuki in pratmuki.
skih skupin. Gre pa za eno najbolj značilnih Cankarjevih del. Zaradi tega smo prepričani, da se bodo vabilu gledališčnikov v teh dneh odzvali ne ie abonenti marveč tudi drugi ljubitelji gledališke umetnosti.
Razprava o pomenu Mittelevrope
Kaj nam pomeni Mittelevropa v današnjem času? Kaj pomeni »goriški duh« v pričevanju srednjeevropske kulture. O tem bo tekla razprava jutri zvečer v Attemsovi palači v Gorici. Govorili bodo prof. Egon Schwarz z univerze St. Louis (ZDA), dr. Walter Zettl z Dunaja ter dr. Raimondo Strassoldo. Razpravo bo vodil prof. Sergio Tavano s tržaške univerze. Srečanje prireja goriški inštitut za srednjeevropska srečanja ob 20-letnici goriških srečanj na to temo.
Trio Matisse na matineji
TRŽIŠKI OBČINSKI KRIZI ZAENKRAT NI VIDETI REŠITVE
»Vino miru« iz Krmina državnikom vsega sveta
Rezultatov srečanj med tržiškim županom Ginom Saccavinijem in načelniki skupin ni bilo. Kljub temu je župan za torek, 22. aprila, sklical sejo tržiškega občinskega sveta. Tam bodo potrdili njegov odstop in odstop levičarskega odbora. Pravzaprav je občinski svet že sprejel odstop pred dvema tednoma. Županu pa so svetovalci KPI-PSI-PSDI dali nalog, da preveri ali obstaja možnost nadaljevanja prejšnje koalicije ali sestave nove, drugačne koalicije.
Očitno Saccaviniju to ni uspelo. Vsi so ostali na prejšnjih že znanih pozicijah. Jasno je sicer, da bi se socialdemokrati radi vrnili v odbor in tako p»otrdili prejšnjo levičarsko koalicijo. Vendar pa zahtevajo obnovitev dialoga s socialisti na pokrajinski ravni, kar pomeni, da bi spet vstopili v pokrajinski odbor. Doslej so bili v zvezi s tem le nekateri sestanki, ki pa niso rodili zaželenega rezultata. Jasno je, da bodo demokristjani zahtevali od so-
cialdemokratov plačilo za njihov ponovni vstop v pokrajinski odbor. To plačilo pa bi bila odpoved podpori levi koaliciji v Tržiču. Med socialisti v Tržiču pe. so mnenja deljena. Velika večina članstva zahteva obnovo leve koalicije. Na teh pozicijah je tudi župan Saccavini. So pa tudi nekateri, ki bi želeli novo koalicijo s demokristjani.
Od četrtka dalje sejem Espomego
V četrtek bodo v Gorici odprli mednarodni sejem Espomego. Sejem bo odprt tja do naslednje nedelje 4. maja. Na sporedu imajo vrsto prireditev. Letos so ojačili prisotnost tako italijanskih kot tujih podjetji. To v želji ponovnega ovrednotenja goriškega sejma, ki je odprt na vzhod. Goriški sejem Espomego naj bi spet prišel do polne veljave kot sejem namenjem vzhodnoevropskih državam.
V raznih krajih sveta se nekateri igračkajo z orožjem, raketami, letali, postavljajo bombe v lettale, itd. Pri nas pa si ljudje prizadevajo, da bi vladal mir in hočejo na zelo preprost, a najbrž učinkovit način, prepričati državnike in diplomate, da je treba živeti v miru. Propagando v tem smislu so pričeli kmetje goriške pokrajine, ki so združeni v terminski zadružni kleti. Včeraj so iz Krmina odpotovale v Rim, Beograd, Moskvo, London, Washington in še v druge prestolnice sveta prve steklenice »vina miru«. Gre za prve od 3.500 steklenic vina, ki so ga pridelali v tej krminski kleti iz
BERITE
»Novi Matajur«
grozdja pridelanega v vinogradu, v katerem so trte, ki so jih dobili iz vseh petih kontinentov. Gre za mešanico raznih sort grozdja, za dejansko »vino miru«.
V krminsko zadružno klet so včeraj prišli ne le zadružniki, marveč tudi pioli tiki in gospodarstveniki. Predsednik zadruge Della Pozza, krminski žu-pan Nonin, predsednik pokrajine Cumpeta, predsednik ERSA Del Gobbo in podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo Giuseppe Zurlo, so poudarili voljo p>o miru. Istočasno je ta mainfe-stacija bila tudi priložnost za odločno obsodbo peščice tistih brezvestnih trgovcev, ki so onečastili z zastnjpit-vijo italijanska vina in poštenim kmetom piovzročili veliko škodo. Na prireditvi so tudi piodelili številna priznanja. Predstavili so tudi knjigo o Rr-minu. Prisotna sta bila tudi novogoriški župan Bašin in župan avstrijskega mesta Friesach Ressler.
Važno obvestilo za borce H. brigade VDV-NO
V petek avtomobilski raid slovenske goriške mladine
Znano je, da so v Sloveniji skušali kar se da najbolj popolno ugotoviti točne podatke o vseh, ki so med zadnjo vojno sodelovali v enotah partizanske vojske. Tu pa tam manjka še kak podatek, še zlasti za borce, ki živijo v zamejstvu.
Zaradi tega odbor borce II. brigade VDV-NO prosi vse tiste tovariše iz Tržaške ter Goriške pokrajine, ki so aktivno delovali v vrstah II. brigade VDV-NO v času od aprila 1944 do 30. aprila 1945, in ki doslej niso še prejeli Spominskega znaka in priznanja II. brigade VDV-NO, posebno pa tiste, ki niso doslej preko sekcij VZPI-ANPI izpolnili vprašalnih pol s podatki (datum rojstva, kraj rojstva, od kdaj do kdaj se je nahajal v II. bri-
gadi VDV-NO, označbo bataljona oz. čete; če se točno ne spominja naj navede kraje na Primorskem, kjer je deloval), da te podatke čimprej do stavijo na sedež ZBB v Novi Gorici. Lahko se v to pisarno obrnejo tudi telefonsko (tel. 003866 - 21049) najkasneje do 25. aprila 1986.
»Vesela vdova« v gledališču Verdi
V Verdijevem gledališču bo v sredo operetna predstava. Na oder bodo dali priljubljeno Lehatfevo opereto »Vesela vdova«. Vstopnice predprodajajo v turistični agenciji Appiani.
Agromarket
GORICA
Ul. Favattl 5 - Telefon: (0481) 84741
M TRAKTORJI mm /K
UMWWBMMVL
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
POSEBNI ZIMSKI POPUSTI
Naši kmetl|skl stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
La Goriziana
------------ S. R. L.
GORICA - UL. D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866
Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
nimivosti. Posebno opozorilo naj velja šoferjem glede previdnosti, saj organizatorji ne prevzamejo nobene odgovornosti za morebitne nezgode.
Tekmovanje bo kot rečeno v petek, 25. t.m. Start bo ob 17. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah. Vpisovanje bo kar pred startom, kjer bodo organizatorji dali ekipam še vsa dodatna navodila v zvezi s potekom tekmovanja. Na cilju bodo vsem udeležencem ponudili topel prigrizek, sledila pa bo objava rezultatov in nagrajevanje najboljših.
Dve hudi nesreči
Dve hudi nesreči sta se pripetili v petek ponoči, oziroma včeraj dopoldne na Goriškem. V nesreči, ki se je zgodila okrog prve ure ponoči na cesti med Romansom in Gradiščem se je težko ranil 18-letni David Saldassi iz Mariana. Zaradi hudih poškodb so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico na Katinari.
V Ronkah se je včeraj dopoldne hudo poškodoval Faustino Di Bert. Z vespo je trčil v posodo za smeti ob cesti. Tudi Dl Bert je na zdravljenju na Katinari v Trstu.
)) Banca Agricola Gorìzia 9	Kmečka banka Conca
VABILO ČLANOM
na 77. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20
V ČETRTEK, 24. APRILA 1986
ob 18. uri s sledečim dnevnim redom:
a)	poročilo Upravnega sveta za poslovno leto 1985;
b)	poročilo Nadzornega odbora;
c)	odobritev bilance za poslovno leto 1985.
UPRAVNI SVET
Goriška mladina prireja v petek, 25. aprila, orientacijsko avtomobilsko ocenjevalno vožnjo avtoraid. Pobudniki avtoraida so mladinska odseka kulturnih društev Jezero iz Doberdoba in Sovodnje ter Mladinski krožek iz Gorice.
Letošnja prireditev je sad sodelovanja, ki je nastalo v lanski sezoni s proslavami 40-letnice osvoboditve. Mladinci želijo s to pobudo rekreacijskega značaja okrepiti spoznavanje in sodelovanje med mladimi na Goriškem. Organizatorji pričakujejo, da bo avtoraid manifestacija, ki bo naletela na velik odziv in zanimanje. Podobna pobuda je že pred letom dni vzbudila precej zanimanje tudi med starejšimi, saj je avtoraid primeren za vsakega, ki ima nekaj športnega duha in željo po zmagi.
Glede pravil tekmovanja samega organizatorji obveščajo, da vožnja ni na hitrostni podlagi, pač pa bodo morali šoferji m Od tekmovanjem vestno spoštovati vse prometne predpise in pravila cestnega zakonika. Ekipe bodo lahko sestavljali ob vozniku še največ trije člani posadke. Med vožnjo bodo morale ekipe odgovarjati na vprašanja iz splošne kultura in krajevnih za-
Danes dopoldne bo v deželnem Avditoriju v Ul. Roma na sporedu še zadnja glasbena matineja v letošnji nedeljski koncertni sezoni društva Li-pizer. Nastopil bo Trio Matisse v sestavi Emanuela Piemonti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Alberto Drufuca (violončelo).
Komorni ansambel je nastal leta 1982 in žel pomembna priznanja na mednarodnih glasbenih tekmovanjih po Italiji, kjer je večkrat zasedel prva mesta. Na jutrišnjem koncertu, ki bo kot običajno s pričetkom ob 11. uri, bodo zaigrali Trio op. 63 R. Schumanna in Trio op. 99 F. Schuberta.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
Odbor za doraščajočo mladino
LETOVANJA
1986
—	na Tatrah (Brkini)
17. - 29. junij (6-10 let)
—	v Tolminu
1. - 15. julij (6-16 let)
—	v Puntiželi pri Pulju
15. - 29. julij (9-16 let) Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Gorici, Ulica Malta 2, tel. 84644 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, do 30. aprila.
POHITI Z VPISOM!
SLOVENSKO STALNO^. GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
Ivan Cankar
Pohujšanje
v dolini šentflorjanski
Režija Jože Babič
danes, 20. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED A jutri, 21. t. m., od 10.30 in 20.30 — ABONMA RED B v torek, 22. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED C
_____________kino________________
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Piramide di paura«.
CORSO 15.30—21.30 »La mia Africa«
VITTORIA 16.00—22.00 »King David«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »Troppo forte«.
COMUNALE 15.00—21.00 »Ran«. Režija Akira Kurosawa.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 16.30—21.30 »L’anno del dragone«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00—18.00—20.00 »Terminator«.
DESKLE 17.00—19.30 »Policijska patrola«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 9.30 Giuseppe Bon iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Zadnjih šest koncertov Primorske poje
Zborovodje bi morali posvetiti več pozornosti izgovarjavi, vezanemu petju in zvočnemu oblikovanju
Na koncertih revije Primorska poje na Pivki, v Zgoniku, Tržiču, Podgradu, Dvorih nad Izolo in Dobravljah, je nastopilo 37 pevskih skupin. Kvaliteta petja in izbira programa je bila na povprečni primorski rami. Tokrat bovu) več pozornosti namenili interpretaciji skladb. Vsako podajanje glasbenega dela izvira iz obdobja, v katerem je nastalo, iz glasbene in tekstovne vsebine ter iz notranjega doživljanja skladbe. Malo je zborov, ki upošteva vse te zahteve. Največ napak je v interpretacijah renesančnih skladb, zaradi premajhne glasovne izurenosti zborov in nepogloblje-nega poznavanja stilnega obdobja.
Zborovodje bi se morali pri interpretaciji umetnih in ljudskih pesmi (posebno kitičnih) bolj poglobiti v vsebino posameznih delov (kitic) in v obliko celotne skladbe. Pri zvočnem oblikovanju bi morali enako pozornost posvetiti vsem glasovom. Zborovodja pogosto oblikuje glas, ki ima vodilno melodijo, zato ostali glasovi ne nastopajo skladno z vodilnim glasom pri oblikovanju zvočne slike. Zborovodje premajhno pozornost posvečajo izgovorjavi in vezanemu petju.
V Zgoniku je odprl koncert mešani zbor SKD Skala Gropada z zborovodkinjo Anastazijo Purič. Zbor je lahkotni program odpel asektirano, zborovodja ga bo morala glasovno izoblikovati. Moški zbor Soča iz Nove Gorice z zborovodjem Marjanom Cigličem bo moral posvetiti več pozornosti intonaciji in pevski disciplini. Bolj dosledno in natančno bo moral svoj program izoblikovati tudi mešani zbor — Mladinska skupina Pihko Tomažič Bazovica, ki ga vodi Pia Cah, ženski zbor
»Franc Zgonik« iz Branika z zborovodkinjo Božo Birsa, se je predstavil s prijetnim petjem. Manjka mu še doslednost pri delu. Mešani zbor iz Bertokov, ki ga vodi Miran Zadnik, se še vedno bori z osnovami zborovskega petja. Prijeten je bil nastop moškega zbora Miren, ki ga vodi Anton Klančič. Koncert v Zgoniku je sklenil z mogočnim moškim zborom in instrumentalno skupino Tržaški partizanski pevski zbor »Pihko Tomažič« Bazovica z zborovodjem Oskarjem Kjudrom.
V Pivki so nastopili trije moški pevski zbori: France Bevk iz Šmarij z Kozano Koš-tial, »Fran Venturini« od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar, ter PAZ »Vinko Vodopivec« Ljubljana z zborovodjem Borutom Smrekarjem. Vsi moški zbori so izvedli svoj program z dokaj čisto intonacijo in premišljenimi interpretacijami. Razlika med njimi je bila v izbiri programa. Z najzahtevnejšmi pesmimi se je predstavil PAZ »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. Prijetno presenečenje je bil dekliški zbor Grlica iz Vodajn, ki ga vodi Stojan Koren. Zborovodja bo moral bolj paziti na intonacijo in oblikovanje jraz. Na Pivki smo slišali še ženski zbor društva upokojencev iz Postojne, ki ga vodi Vanda Križaj in mešani zbor »Triglav« iz Bukovice z zborovodjem Jožetom Levcem. Oba zbora imata začetniške težave.
Na višji umetniški ravni kot koncerta v Zgoniku in na Pivki je bilo petje v Tržiču. Koncert v Tržiču je odprl Obalni oktet Izola, z umetniškim vodjo Matjažem Ščekom. Nastop okteta v Tržiču ni bil na tako visoki umetniški ravni, kot smo jo pri njih navajeni.
ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Marta Werk - Volk, je najlepše zapel narodne pesmi. S fantovskim petjem se je predstavil tudi moški zbor »Iskra« Bovec, ki ga vodi Danilo Durjava. Prijetno presenečenje je bil nastop mešanega zbora »Hrast« iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Z naravno lepimi glasovi in dokaj čisto intonacijo in premišljenimi interpretacijami je podal program, ki je bil primeren sestavi zbora. Koncert v Tržiču je sklenil komorni mešani zbor iz Postojne, ki ga vodi Ivo Jelerčič. Dokaj zahteven program so pevci iz Postojne zapeli manj prepričljivo in intonančno čisto, kot smo ga pri njih vajeni. Kot gost je v Tržiču nastopil italijanski mešani zbor »Angelo Capello« iz Begliana, ki ga vodi Dorino Fabris.
V Podgradu je nastopilo šest pevskih skupin. Koncert je odprl lovski zbor Dekani, ki ga vodi Fabio Vatovec. Njihov nastop je bil boljši od lanskega nastopa na reviji Primorska poje. Napredovala sta tudi mešana zbora »Kalc« iz Knežaka, ki ga vodi Jože Tomšič, in »Jadran« iz Milj z zborovodjem Rihardom Laharjem. Poslušalci so najbolj zaploskali Dekliškemu zboru pripadnikov italijanske narodnosti iz Izole, ki ga vodi Amina Dudine, oktetu »Simon Gregorčič« Kobarid z umetniškim vodjem Metodom Fajtom in moškemu zboru »Valentin Vodnik« iz Doline, ki ga vodi dirigent Ignacij Ota. Bolj kot z intonačno čistim petjem so prevzeli publiko z dopadljivim programom in živahnimi interpretacijami.
Koncert revije Primorska poje je v Dvorih nad Izolo odprl mešani zbor Zveze društev upokojencev Koper, ki ga vodi Verjanko Babič.
Dosledno delo zborovodje Mirana Rusije smo opazili pri moškem zboru »Meblo« iz Nove Gorice, ki pa še ni rodilo zaželenih sadov. S prijetnimi skladbami se je predstavil mešani zbor iz Mačkolj, ki ga vodi Anton Baloh. Zborovodja bo moral odpraviti nekatere napake (intonacija, pevskà disciplina). Publika je toplo sprejela nastop moškega zbora ZŠAM iz Idrije, ki ga vodi Bogdan Kosmač, ženski zbor Prosek -Kontovel, z dirigentom Jankom Banom in moški zbor »Vasilij Mirk« Prosek - Kontovel, ki ga vodi Eugen Prinčič. Zanimiv program je izvedel ženski zbor Prosek - Kontovel, za moški zbor Vasilij Mirk so bile nekatere skladbe pretežke (Oče naš hlapca Jerneja), da bi jih lepo izvedel.
V Dobravljah je nastopilo šest pevskih skupin. Ta koncert ni bil na visoki umetniški ravni. Natančnost in doslednost pri izvedbi skladb smo opazili le pri mešanem zboru »Sv. Jernej« iz Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač. Tudi moški zbor »Bojan« Domberg je lepo interpretiral skladbe. Zborovodkinja Irena Bratina bo morala posvetiti več pozornosti oblikovanju glasov in intonaciji. Istima pevskima elementoma se bosta morala posvetiti tudi ženski zbor »Eta« Cerkno, ki ga vodi Pavel Magajne in moški zbor Bukovje, ki ga vodi Anica Križman. Moški zbor »Andrej Paglavec« Podgora -zborovodja Marjan Ciglič in mešani zbor Drež-nica - zborovodja Alojz Rakušek imata še začetne pevske težave.
Lepo je, da nastopa na zadnjih šestih koncertih revije Primorska poje ni odpovedala nobena pevska skupina.
MIRKO SLOSAR
Harold Pinter v Rossettiju
Od torka, 22. do nedelje, 27. aprila, bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Nicolini iz Firenc. Uprizorila bo dve enodejanki Harolda Pinterja »Ljubimec« in »Neke vrste Aljaska« v režiji Carla Cecchija oziroma Giampiera Solarija. Prva enodejanka spada v Pinterjev opus iz šestdesetih let, medtem ko je druga povzela po romanu Oliverja Sacksa
Predlogi skupine »Jagodišče«
Jezikovne razlike so večkrat velika, čeprav nikakor ne nepremostljiva ovira k spoznavanju in zbliževanju različnih narodov in sosednjih kulturnih skupnosti. Drugače pa moramo reči za glasbo, pa naj si bo to klasična, lahka ali rock glasba, ki ne pozna meja ter zbližuje in druži mladino razhčnih narodnosti na osnovi fizičnih, senzitivnih zaznav. Prav v tem okviru deluje tržaško glasbeno - koordinacijsko središče »Jagodišče« («H posto delle fragole«), ki je nastalo v poletju ’83 ter je skušalo od tedaj nuditi mladim možnost, da poslušajo glasbo in se ob njej združujejo, najrazličnejšim skupinam pa priložnost da igrajo in posredujejo svoje glasbeno sporočilo.
Kot je znano deluje glasbeno koordinacijsko središče »II posto dehe fragole« v okviru prostorov bivše psihiatrične bolnice, kjer je hvala podpori in sodelovanju prof. Rotellija ter celotne njegove zdravniške ekipe, dobilo tudi svoj stalni sedež ter prostore za srečevanje in glasbeno dejavnost.
Zabeležiti pa moramo, da si je, po več kot dveh letih, tako rekoč »podtalnega« delovanja in predstavljanja tržaških »underground« skupin (se pravi s upi, ki so šele na začetku glasbene poti in zaradi tega nimajo kje igrati), koordinacijsko središče »Jagodišče« zadalo nove, širše cilje ter postalo neke vrste agencije za glasbene in kulturne izmenjave med sosednjimi deželami območja Alpe - Jadran ah točneje Furlanije - Julijske krajine, Benečije, Slovenije, Hrvatske ter sosednje Avstrije.
V tem okviru je »Jagodišče« priredilo že več koncertov, pa tudi kulturnih srečanj, zanimivo pa je, da je svojo dejavnost razširilo tudi na ostala kulturna področja, kot je gledališče, literatura in tiste glasbene zvrsti, ki so bile doslej ob prevladujočem rocku zapostavljene. V tem okviru je steklo plodno sodelovanje
predvsem z mladimi s koprske regije, v okviru teh stikov, ki niso nastah po uradnih birokratskih poteh, temveč so zrasli iz dejanskih potreb in volje mladih, da bi skupaj sodelovali, se srečevah ter spregovorih o vprašanjih in pogledih, ki so kljub mejni črti skupni ah vsaj podobni, pa so pričele padati tudi jezikovni predsodki. Mladi člani koordinacijskega odbora »Jagodišče«, ki se skušajo iz dneva v dan pobliže soočati s slovensko kulturo, namreč poudarjajo potrebo po večjem sodelovanju s slovensko mladino iz Trsta, kar bi jim lahko velikokrat olajšalo pot k prevajanju in k pravemu dvojezičnemu podajanju kulturnih vrednot.
Prvi konkretni, pa čeprav še skromni sadovi tega sodelovanja so nedvomno katalog, ki predstavlja trža-ški javnosti glasbene skupine iz Italije, Slovenije in Hrvatske, ki so članice Jagodišča ter »mednarodne« glasbene kasete, kjer se te skupine v treh razhčnih jezikih predstavljajo predvsem tržaški mladini. Katalog, ki' nosi naslov »Lo spazio non è opinione« — »Prostor ni mnenje«, bodo v kratkem razdelih po naši dežeh in tudi ponekod v Sloveniji, postal pa bo, do izida nove, popolnejše in lepše publikacije, vodič k organizaciji koncertov, izbiri in kontaktiranju skupin. Naj omenimo, da so pri sestavi kasete in kataloga, ki sta seveda samo demonstrativnega značaja in ne bosta šh v prodajo, sodelovali tudi kitarist Marino Hrvatin, skupini Istranova in Deseti Brat s Koprskega, ki izvajata folk glasbo o-ziroma tradicionalni bard rock, skupina Idiogen s Kopra, ki se mladim predstavlja s tako imenovanim »New Psychedehc Rock«, skupina Electric Fish in Lokalna televizija iz Žalca, skupina Sexa iz Zagreba ter druge jugoslovanske skupine, ki izvajajo rock, folk glasbo ali pa se pripadajo novejšim alternativnim glasbenim strujam.
SUZI PERTOT
Iz ljubljanskih gledališč
Premišljena predstava Kleistovega »Razbitega vrča«
V Mestnem gledališču ljubljanskem igrajo enodejanko »Razbiti vrč«, napisano že v letu 1808, Heinricha von Kleista, izjemno nadarjenega avtorja, za katerega — skupaj z Buchnerjem — novejše raziskave trdijo, da sta mu vzela potrebni življenjski prostor Schiller in Goethe, tako rekoč dobesedno in v nobenem smislu plemenito. Trditev pa ni podkrepljena z dejstvom, da je ravno Goethe uprizoril obravnavano igro v dvornem Weima-vju, jo prekinil z dvema premoroma in jo na ta način dokončno uničil; in seveda tudi ne s slikovitim, mrakobnim, kliničnim samomorom nesrečnega Heinricha, ki je svoje poslednje (gledališko?) dejanje odigral kar v spremstvu neozdravljivo bolne somiš-Ijenice. Resnca je, da sta bila oba, tako Kleist kot tudi Biichner, po vsej verjetnosti manjšega formata od obeh priznanih velikanov, res pa je tudi, da sta pričela uvajati umetniško smer, ki je segala daleč naprej, in se v obdobju obeh Olimpijcev preprosto ni mogla uveljaviti. In to igro, namreč »Razbiti vrč«, ki ni v nikakršni preprosti zvezi z avtorjevim infernalnim koncem, igrajo v Mestnem gledališču v režiji Mileta Koruna kot precizno zgrajeno predstavo, ki odpira veliko razmišljanj ravno zaradi navidezne enostavnosti in sklenjenosti. Korun je spet dokazal, da je režija lahko zdaj lak zdaj spet drugačen postopek, lahko sega od eksplozivnih, neutrudljivih odrskih manifestacij pa do asketskih, stisnjenih izrazov — v vseh primerih
pa je to, namreč režija, »igra«, ki mora imeti dovolj materiala, da dobi svojo stavo, opraviči in celo preraste pričakovanje in skepso gledalcev. Glavna stvar je dobifek, zadetek v črno, sredstva kot da pri tem niso važna: z enim samim poudarkom: ko so enkrat sprožena, takšna ali drugačna, morajo rasti iz samih sebe, morajo odigrati prav sproženo in nobene druge igre, in če je bila uvodna zamisel, uvodni naboj, dovolj močna, potem bo predstava uspela.
Zaradi vsega tega se odvija pred nami igra o vaškem sodniku Adamu, ki mora pred višjo kontrolo, sodnim svetnikom Walterjem, voditi raziskavo v primeru, v katerem je krivec on sam — on je bil tisti, ki se je pokvarjeno slinil okrog mladega dekleta Eve ter na begu skozi okno razbil dragoceni vrč, ki je postal okvirna tema igre, na totalno očiščenem prostoru (scena Janja Korun).
Z gladkimi stenami in lesenim podom, se pred nami sproži tako rekoč v popolni tišini, ki jo le kdaj pa kdaj dopolni nekolikanj mrko zvonenje, panorama izdelanih figur, ki odigrajo v tej praznini svojo usodno igro. Na eni ztrani preprosti ljudje, na drugi strani vaška oblast, ki jo nadzoruje še višja, mestna oblast. Tišina, gluhost na odru, je pravzaprav nevidno poetično prizorišče, fotografska nazornost oseb je le navidezna, v resnici se očiščenost že približuje skorajda surrealistični grozi; bolj ko sodnik Adam
zavaja raziskavo v napačno smer, bolj jo svetnik Walter usmerja v njegov propad.
Kmalu se izkaže, da je stisnjenost izraznih gledaliških sredstev matematično natančna, in v tem vedno bolj zadrgnjenem prostoru postaja razvidna »današnja« igra stare predloge: pisar Licht brezsramno pomaga Wal-\erju, ker bo pač on tisti, ki bo lahko nasledil skorumpiranega pokvarjenca Adama, Walter pa odigra dvojno igro. Potem ko je razuzdanega Adama dokončno onemogočil, se prične vleči nazaj, ni namreč v interesu višje obla-\ti, da bi zamajala lokalne, primitivne postojanke, takšen postopek bi za višjo oblast pomenil žaganje lastne veje. Zato na koncu močno omili kazen, čeprav bo »rotacija« sodnikov na vasi pač opravljena. Režija je na ta način reakzirana v atmosferi in pa v igralcih, ki so učinkovito sestavljali (filozofsko) celoto kakor tudi posamezne, pravzaprav na vso moč izostrene in presenetljive kreacije.
Imeniten je Janez Hočevar v vlogi Adama, učinkovito je združil svojo znano komika z ogroženim eksistencialnim propadom; ravno tako plastičen in miselno prodoren ter slikovit v svoji karieristični naravi je Srečo Špik kot pisar Licht; silovita in istočasno disciplinirana je Marjeta Gregorač kot dekletova mati, pa dekle Eva v izvedbi Vesne Jevnikar, pristni Ruprecht Zvoneta Agreža, gospa miv pa je sodni svetnik Walter v iz-
vedbi Slavka Cerjaka, vsaj s to postavitvijo docela neobičajna vloga, ki dobiva v predstavi prav posebne dramaturške akcente in vlogo. Vloga jc namreč režisersko in igralsko koncipirana tako, da zrcali igro v celoti in to skoraj nepretrgoma. Walter je namreč tisti, na katerem opazujemo sodbo o Adamu in čakamo na trenutek, kdaj bo pokvarjenec razpoznan in kaj se bo zgodilo po logičnem razpoznavanju. Walter je postal os pred-Brigitta Vere Perove. Posebno zani-stave, preko katere gledamo tudi vse druge figure, ki na ta način iz svoje osnovne preprostosti prerastejo v svetlobo današnjega zornega kota. Zaradi tega je seveda krivec »Razbitega vrča« prepoznan mnogo prej, kot je to napisal Kleist, in od tukaj naprej se prične tista sodobna igra, ki smo jo že omenili, igra oblastnika, ki zaščiti manjšo ribo. Miselno in izvedbeno zelo zanimiva in res izčiščena predstava, ki je iz stare, lahko tudi burkaste igre, prerasla v povsem sodobne analize in učinke.
JANEZ POVŠE
Berite
JVavi
Matajur
hidromasaža — solarium nega obraza in telesa
Estetika MARTA
Opčine - Proseška 2
Telefon: (040) 212164
P
pam železnina
STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za industrijo, obrtništvo, kmetijstvo in za dom
TRST (Industrijska cona) Domjo 132 - Tel. 281262
TRST — Trg sv. Jakoba 3 Telefon: 040/724218
Jugoslovanska košarka: finale za državni naslov
Giboni prva tekma
Odbojka: sinoči v predzadnjem kolu moške C-2 lige
Val in Olympia Terpin uspešna
Gibona - Zadar 84:70 (38:36)
CIBONA ZAGREB: Nakić 8 (5:6), Bečić, Čutura 8 (2:2), Pavličević, Petrovič 28	(4:6), Cvjetičanin 22
(4:5), Vukičević, Ušić 16 (3:4), šo-štarac, Arapović 2.
ZADAR: Pavlič 2, Popovič 19 (7:8), Mladjan 6, Matulović 11, Babič, Bla-žević 6, Vranković 8, Petranović 14 (2:2), Obad 4 (2:2), Hrabrov.
ZAGREB — V prvi finalni tekmi »play-offs« za državni naslov jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je sinoči Gibona doma po pričakovanju, toda ne brez težav premagala moštvo Zadra.
Obe ekipi sta igrali zelo dobro v obrambi, in to še posebno pod košema, tako da protinapadov skoraj ni bilo. Gibona je naposled le uveljavila svojo premoč, čeprav tokrat ni blestel Dražen Petrovič, ki je sicer dal 28 točk, imel pa je 10:22 pri me-
Kolesarstvo: škoda prvi
BRESCIA — Čehoslovak Škoda je osvojil včerajšnjo četrto etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke »Settimana Bergamasca« in tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Drugi je Sovjet Zinovjev.
Finale Colombo - Windhal
RIM — Italijan Simone Colombo in Šved Jorgen Windhal sia finalista mednarodnega teniškega turnirja v Rimu za memorial Matteoli. Colombo je v polfinalu premagal Francoza Erica Wingradskega s 4:6, 6:3, 6:2, Windhal pa je odpravil Italijana Paola Caneja s 6:3, 6:7, 6:3.
tu, od tega 4:11 pri metu za tri točke. V domačem moštvu so bili najboljši Cvjetičanin, Ušić in Nakič, pri gostih pa Vranković (19 skokov), Popovič in Matulović.
Druga tekma bo na sporedu v torek v Zadru (pričetek ob 20.00). (nb)
Hokej na ledu: SP v Moskvi
MOSKVA — V petem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: SZ - Kanada 4:0; Finska - Poljska 4:2; Švedska -ZRN 4:2. Vodi še naprej SZ.
Cividin uspešen
REGGIO EMILIA — Tržaški Cividin je v včerajšnjem kolu prve italijanske rokometne lige v gosteh premagal moštvo Cottodomus s 30:22 in je tako še naprej sam na vrhu prvenstvene lestvice.
mamili, naj bi bil eden od domnevnih organizatorjev črnih stav, drugi pa je rezervni vratar Pro Vercelli ja. Prihodnji teden bodo na vrsti tisti, ki so dobili sodna obvestila. Verjetno bodo najprej zaslišali sveotvalca predsednika Napolija Itala AHodija, ki je že od vsega začetka, ko je škandal izbruhnil, zahteval, da ga čimprej pokličejo pred sodnika.
Uradnega o vseh teh zaslišanjih se tudi včeraj ni izvedelo nič, a kljub temu ne manjka govoric. Nekateri vedo marsikatero podrobnost, ki naj bi prišla na dan med telefonskimi pogovori, ki so bili pod kontrolo (registriranih jih je kar za 150 ur). Tako ha primer pravijo, da se neki telefonski pogovor nanaša na »domenjeni« neodločeni izid med Napolijem in Udine-sejem. S tem v zvezi naj bi med do-
Val - Inter 1904	3:1	(15:7,
13:15, 15:8, 15:11)
VAL: Plesničar, Faganel, Černič, Petejan, Juren, Allesch, Micheli, Mu-čič, Lavrenčič.
Tudi proti drugouvrščenemu moštvu Interja 1904 so valovci na domačih tleh zmagali in tako dohiteli Tržačane na drugem mestu lestvice.
Tekma je bila na visoki kakovostni ravni, tako da je navdušeno občinstvo prišlo na svoj račun. Obe ekipi predvajata hitro in kombinirano igro. Odločilni elementi za zmago »plavo-rdečih« so bili dober servis, zanesljiv sprejem in predvsem izredna borbenost, s katero so se odlikovali naši odbojkarji. (Zip)
VBU Videm - Olimpia Electro Terpin 0:3 (8:15, 14:16, 8:15)
OLIMPIA ELECTRO TERPIN: L,
tudi prejel sodno obvestilo. Prav med temi pogovori naj bi prišlo na dan ime Itala Allodija.
V enem od teh telefonskih pogovorov naj bi se jasno slišala tarditev: »Torej je vse OK. Sedaj bodo govorili v slačilnicah.« Med drugimi prisluškovanji naj bi izvedeli, da so vsaj v enem primeru vsi igralci obeh ekip bili za to, da rezultat »prikrojijo«. Za kakšno tekmo naj bi šlo, pa niso ugotovili.
Namestnik državnega pravdnika Ma-rabotto pa je včeraj zanikal, da se bodo med preiskavo ubadali tudi z dvema mednarodnima srečanjema, Sampdoria - Benfica in Hajduk - Torino ter je obenem pojasnil, da Juventus ni nikjer omenjen in da ni niti neposredno vpleten v telefonskih pogovorih.
D. in A. Terpin, L, M. in š. Cotič, Dornik, Kosič, Špacapan.
Proti ekipi, ki je v prejšnjem kolu premagala vodeči CUs s čistim 3:0, so Goričani odigrali eno svojih boljših letošnjih tekem in rezultat ni bil nikoli v dvomu. Naši so se izkazali predvsem z igro ob mreži, kjer je bil zlasti Simon Terpin neustavljiv, vendar je tudi obramba dobro opravila svojo nalogo. Videmčani so predvajali enostavno odbojko, Olimpija pa je nizala točko za točko predvsem v lepih povezanih akcijah. Lahko mirne duše rečemo, da je pri »plavih« kriza mimo, zato z upanjem pričakujemo, da bodo tudi v prihodnjem prvenstvu nastopali v isti ligi.
(M. Š.)
ŽENSKA C-2 LIGA Angelella - Bor Friulexport 0:3 (1:15, 5:15, 13:15)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Fičur, Stopar, Centazzo, čač, Debenjak, Cer-gol in Mauri.
Odbojkarice iz Fontanafredde so naletele na slab dan pa tudi prvenstvo samo je zanje že povsem odločeno, saj bodo morale zapustiti to konkurenco. Gostje v prvih dveh nizih niso imele težkega dela in povedle z 2:0. V tretjem nizu so se gostiteljice prebudile in vodile vse do 13:10. Borovke so potem z zanesljivo obrambo omogočile dober napad in srečanja je bilo kmalu konec.
(E. F.)
Sovodnje Centralsped - Killjoy 3:1 (8:15, 15:13, 15:7, 15:7)
TRAJANJE SETOV: 20, 19, 17 in 14 min.
SOVODNJE CENTRALSPED: Gabriella in Giuliana Lopresti, M. in L. Vižintin, K. in B. Luvisutti, Černič, Cotič, Počkar.
Sovodenjke so sinoči izbojevale svojo 4. zmago v letošnjem prvenstvu, vendar so se morale pošteno potruditi, predno so strle odpor žilavih Tržačank, ki so v prvih dveh setih igrale sproščeno in spravljale v zagato domačinke. Gostje bi lahko zmagale tudi v 2. nizu, toda k sreči so Sovodenjke v končnici ohranile mimo kri in ga zaključile v svojo korist. V zadnjih dveh setih so domačinke zaigrale bolj sproščeno in o zmagovalcu ni bilo več dvoma.	(M. K.)
ce. V četrtem setu so domačinke vodile celo s 14:2, a gostje so opravile podvig in izenačile, set pa je le šel Corridoniju. V zadnjem nizu pa so Brežanke vodile od samega začetka in tudi zasluženo zmagale. (Sab.)
CUS - Dom Agorest	3:0
(15:5, 15:4, 15:12)
DOM AGOREST: Zavadlav, Roner, Mučič, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, Peterin in Kojanec.
Tražki CUS se je Goričankam pošteno oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva. Že sami delni iridi najbolje pričajo o poteku srečanja. Trener Doma Agorest Miran Strgag pa je po tekmi povedal naslednje: »Ekipa je povsem izven forme. Obenem pa dekleta igrajo brez vsake motivacije. Kot novinci v ligi smo dosegli zadani cilj. Domačinke so igrale zelo dobro, od sprejema, podaj in tudi napada. Praktično so igrale brez napak. Pri mojih igralkah pa je hjilo ravno o-bratno.« (D. R.)
Pieris - Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:8, 15:7, 15:12)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Prašelj, Conestabo, Maver, Danieli, Gruden, Purič, Legiša, Ukmar, Buka-vec, Tamara Prašelj.
Tudi v povratnem delu so Kontovel-ke klonile drugouvrščenemu Pierisu. Kontovelke so sinoči igrale brez po-dajačice Štoke, pa tudi ostale igralke so med tednom pestile razne poškodbe. Razen v prvem setu so naša dekleta nasprotnicam nudile le medel odpor. Dobro so prejemale le redke žoge in priložnosti za napad je bilo tako izredno malo. Sinočnji poraz pa ni poslabšal položaja Kontovelk, ker je popoldne NPT izgubil proti že obsojeni ekipi Le Volpi. (Maja Štoka)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Sloga — Rozzol 3:0 (15:1, 15:2, 15:11); Bor — CUS Trst 3:0 (15:10, 15:8, 15:6); Soča Cerimpex - Corri-doni 3:0 (15:1, 15:5, 15:7).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Sokol — Bor 3:0 (15:11, 15:12, ,15:3).
MLADINSKA ODBOJKA
»Under 14« ženske: Sloga A - CUS B 3:0 (15:2, 15:1, 15:2); »Under 14« moški: Val - Libertas Krmin 3:0 (15:2, 15:1, 15:3); »Under 16« moški: Val - Olympia 1:2 (15:10, 12:15, 13:15).
Drevi v Gorici boksarsko srečanje
Po daljšem premoru bo Gorica ponovno gostila zanimiv boksarski večer, na katerem bodo nastopili najboljši amaterji iz naše dežele, Veneta, Emilije in Lombardije. Pobudo pripravlja društvo Unione Pugilistica Goriziana in se bo odvijala v telovadnici UGG drevi ob 20.30.
Na sporedu je 12 srečanj, v raznih kategorijah. Kar zadeva domačih a-tletov, ki se bodo pomerili na go-riškem ringu, le-teh bo pet.
V zvezi s preiskavo o črnih stavah
Na dan nove podrobnosti
TURIN — Namestnik državnega pravdnika Giuseppe Marabotto je v okviru preiskave o črnih stavah včeraj zaslišal Salvatoreja Lo Russa in Giovanni ja Bidineseja. Oba sta obtožena združevanja v zločinske namene. Lo Russo, ki je prekupčevalec z
kumentacijo nekaj registriranih pogovorov med neapeljskim trgovcem Ar-mandom Carbone jem, ki naj bi bil »glava« črnih stav in ki jo je popihal, predno so karabinjerji vdrli v njegovo stanovanje, ter Titom Corsijem, glavnim direktariem Udineseia. ki ie
Nogomet: danes v 2. jugoslovanski ligi
Koprčani doma za obe točki
Koprski nogometaši bodo danes v 23. kolu drugoligaškega jugoslovanskega prvenstva pred zelo težko nalogo. Doma (s pričetkom ob 16.30) bodo namreč igrali proti Proleterju, ki je s 24 točkami kar na petem mestu prvenstvene lestvice. Koprčani pa so s 17 točkami predzadnji.
Glede na položaj na razpredelnici je torej za Koprčane imperativ zmaga. Druge možnosti ni, če se hočejo rešiti pred izpadom iz lige. Njihova naloga pa bo vse prej kot lahka. V prvem delu jih je namreč Proleter zanesljivo premagal s 3:0.
DANAŠNJI SPORED: Koper - Proleter; Jedinstvo (Br) - Novi Sad; Iskra - Jedinstvo (Bi); Kikinda - GOŠK Jug; Split - Vrbas; Rudar - Famos; Leotar - Aik; Spartak - Zadar; Šibenik - Borac.
V središču pozornosti 25. kola v prvi jugoslovanski ligi bo derbi v Zagrebu med domačim Dinamom in beograjsko Crveno zvezdo, sicer pa bo
na sporedu še nekaj drugih zanimivih tekem, od katerih naj omenimo predvsem srečanje na Reki.
DANAŠNJI SPORED: Čelik - Sutjeska; Vojvodina - Priština; Partizan -Sarajevo; Osijek - Velež; Dinamo (V) -Budućnost; Rijeka - Vardar; Dinamo (Z) - C. zvezda; Željezničar - Beograd; Sloboda - Hajduk.
Visoka zmaga »azzurrov«
MILAN — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Italije under 21 (drugoligašev) premagala olimpijsko selekcijo Romunije s 5:1 (2:0). Kar tri zadetke je dosegel Mamila, po enega pa Agostini (enajstmetrovka) in Poticano.
Polfinale v Nici
NICA — Polfinalna izida mednarodnega teniškega turnirja v Nici: McNa-mee (Avstral.) - Arrese (Šp.) 4:6, 7:6, 6:4; Sanchez (Španija) - Casal (Španija) 7:5, 6:2.
Danes na Rojcah atletsko tekmovanje
Atletska sezona na odprtem se bo na Goriškem pričela danes, ko bodo na Rojcah ženska tekmovanja, katerih se bodo udeležila najboljše atletinje treh Benečij in Slovenije.
Tekmovanje se bo pričelo ob 9.45 s tekom na 1(X) m z ovirami. Prireditev bo služila kot dobra priprava za kasnejša, pomembnejša tekmovanja.
»Ellesse Shoes Trophy«
PERUGIA — Britanski atlet Steve Harris je osvojil prvo etapo mednarodnega teka »Ellesse Shoes Trophy« od Corciana do Perugie (17,100 km). V ženski konkurenci pa je bila najboljša Portugalka Aurora Cunha.
VRSTNI RED
MOŠKI: 1. Harris (VB) 51’46”; 2. Mu-sioki (Ken.) 51’49”; 3. Solly (VB) 51’50”; 4. Muge (Ken.) 51’51”; 5. Kipkoech (Ken.) 51’56”; 16. Bettiol (It.) 53’'33”.
ŽENSKE: 1. Cunha (Pori.) 59”28”; 2. Oppliger (Švi.) l.Ol’OO”; 3. To-masini (It.) 1.01’36”.
Sangiorgina - Sloga	3:1
(9:15, 15:8, 15:5, 15:11)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ-mančič, Milkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Vidah.
Kljub temu da so slogašice po predvidevanju izgubile s prvouvrščeno San-giorgino, smo z igro, ki so jo predvajale v tem kolu, lahko povsem zadovoljni, saj so odigrale svojo letošnjo najboljšo tekmo. Na igrišče so stopile sproščeno in v velikem slogu tudi zasluženo osvojile prvi set. Domačinkam, ki so nujno potrebovale zmago, po možnosti brez izgubljenega niza, so bile tudi v nadaljevanju povsem enakovredne ob mreži, žal pa slabše pri sprejemu, kar je bil tudi glavni vzrok za poraz. (INKA)
MOŠKA D LIGA Val - Libertas Turriaco 0:3 (2:15, 5:15, 10:15)
VAL: A. in M. Vogrič, Sivilotto, Za-vadlal, Brajnik, Lutman, Bastiani, Devetak, Mučič.
Valovci so včeraj odigrah eno svojih najslabših tekem prvenstva. Po našem pa so izgubih proti najboljšemu moštvu v ligi.
V	prvih dveh setih naših ni bilo prepoznati, v tretjem so se začeli u-pirati nasprotniku, toda niso presegli »desetice«. Za obstanek v ligi naših postaja sedaj odločilna tekma v zadnjem kolu proti ekipi Vecchia Pallavolo iz Trsta, (zip)
Naš prapor — Julia Auto 0:3 (3:15, 1:15, 14:16)
NAš PRAPOR: Bucinehi, Superga, A. Feri, Koršič, Legiša, Grinovero, Miklus, Sošol, Bavčar.
Pomlajena postava Našega prapora je po pričakovanju izgubila proti favoriziranemu moštvu iz Tomane, vseeno pa so naši odbojkarji zapustili zadovoljiv vtis. Lahko bi celo osvojili tretji set, saj so že vodih s 14:13, nakar pa so napravili nekaj naivnih napak in gostje so slavili s 3:0.	(Bevčar)
ŽENSKA D LIGA Corridoni - Breg Agrar 2:3 (15:13, 14:16, 6:15, 16:14, 10:15)
BREG AGRAR: Stepančič, Slavec, V. in K. Kocjančič, Žerjal, Manmen-wall, Tavčar, Komar, šturman, Sancin, Maranzina.
V	lepi in borbeni tekmi so Brežanke zmagale na gostovanju v Folja-nu. Dobro so zaigrale v drugem in tretjem nizu, čeprav tudi v prvem niso bile prav nič slabše nasprotni-
kratke vesti
Ekshibicija v Tokiu
TOKIO — Na ekshibicijskem teniškem turnirju v Tokiu so včeraj dosegli naslednja izida: Connors (ZDA) -Edberg (šve.) 7:5, 5:7, 6:3; Wilander (Šve.) - Lendl (ČSSR) 6:4, 6:4.
Novotnovi turnir v Turinu
TURIN — 18-letna Čehoslovakinja Jana Novotna je osvojila mednarodni teniški turnir v Turinu. V finalu je premagala Italijanko Federico Bon-signori s 7:6, 6:2.
Tenis v Amelii
AMELIA (ZDA) — četrtfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja: Graf (ZRN) - Gildemeister (Čile) 6:3, 6:3; Rinaldi (ZDA) - Sukova (ČSSR) 6:1, 7:5; Kohde Kilsch (ZRN) - Kan-nellopoulou (Gr.)	6:0, 6:0; Sabatini
(Arg.) Malejeva (Bol.) 7:6, 6:4.
• Meblo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
postavljati lestvice posameznic, kajti prav v tem so v enaki meri vredne pohvale. S tehničnega vidika je bil ključ tekme zlasti v tokrat nekoliko boljšem sprejemu servisa, kar je omogočilo gradnjo učinkovitih napadov. Dober je bil tudi blok.
Sinočnji nastop je vsekakor lahko dobro izhodišče za bodoče prvenstvo, v katerem bo sicer Meblo start al brez Liljane Markovič, ki jo bo seveda težko nadomestiti. Vsekakor ima Meblo dovolj kvahtetnih igralk in se mu prihodnje sezone ni treba bati. (A. Koren)
Tregarofani - Meblo	1:3
(8:15, 14:16, 15:13, 6:15)
MEBLO: Markovič, Maver, Kralj, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Klemše, Pertot, Foraus, Venier in Garbini.
TOČKE: Meblo 37:58 (Kralj 9, Žerjal 7, Markovič, Maver 4, Foraus 3, Venier, Neva Grgič, Klemše in Mira Grgič 2; TRE GAROFANI: 25:43. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 17; Tre Garofani 15. SODNIKA: Storti iz Tre-visa in Culmerato iz Vicenze. GLEDALCEV: 30.
OSTALI IZIDI: Mobilcatalogo Por-denom - Volley Conegliano 3:0; Estense Ferrara - Nervesa 0:3; OMA Armes - Volpe • Fiesso 3:0; Mogliano Veneto - Fiamma Vicenza 3:1; Spi-nea - Fratte 1:3.
Košarka: včeraj v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Brežani izgubili s točko razlike
Breg Adriatherm - Intermuggia 72:73 (34:42)
BREG ADRIATHERM: Čok 5 (0:1), Kapic, Koren 2 (2:2), R. Žerjal 17 (3:7), Meneghetti, Sosič 4 (0:1), B. Žerjal 2 (0:1), Slavec 6, Mezza viha 14 (4:6), Zobec 22 (2:3).
SODNIKA: Pisano in Bais. PM: Breg 11:21. ON: Breg 22. PON: R. Žerjal (39). 3 TOČKE: R. Žerjal 2, Čok 1.
Po slabem prvem polčasu v napadu, kjer so imeli domačini velike težave proti dobri conski obrambi gostov in ker tudi met ni šel od rok, so Brežani v nadaljevanju z bolj agresivno obrambo dohiteh nasprotnika v 33. min. (62:62). Odtlej se je bil izenačen boj za vsako točko.
V zadnjih sekundah tekme pa je prišlo do neobičajnega razpleta: go-
stje so vodih s točko razlike, Brežani pa so 15” pred koncem imeli žogo v rokah. Bregovi navijači pa so tako bučno navijali za svoje igralce, da le-ti sploh niso slišali svojega trenerja, ki jim je kričal, da naj mečejo na koš. Toda zaman! Brežani niso zaključili akcije, škoda! Priložnost za zmago je bila velika. Od posameznikov bi omenili odlično igro Zobca, občasno pa je dobro igral R. Žerjal.
(L. Koren)
Ferroviario — Bor Radenska 114:108 (47:58)
BOR RADENSKA: Korošec 26 (1:1), Corbatti 17 (2:4), Vecchiet, Barut 18, Pregare 29 (5:7), Kneipp 12 (4:5), Š. Semen 2, A. Semen 4, Jankovič.
SODNIKA: Tromboni in Romano. PON: š. Semen (27), Pregare (37), A. Semen (39). 3 TOČKE: Korošec 3,
Corbatti 1.
Borovi člani so si sinoči zapravih edinstveno priložnost za zmago. Potem ko so po prvem polčasu zanesljivo vodih z 12 točkami prednosti so jih domačini v zadnjem delu drugega polčasa dohiteh in si po zaslugi široke conske obrambe 1-3-1 ter z učinkovitimi protinapadi priigrali 8 pik prednosti, ki so jih potem obdržali do končne-na žvižga. Borovci so tekmo izgubih predvsem zaradi slabe obrambe v drugem delu tekme in pa zaradi slabe igre pod košema.
V Borovih vrstah so tokrat vsi solidno igrah v napadu, medtem ko je obramba, predvsem v drugem polčasu, preveč pešala.	(Cancia)
MLADINSKA KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI: Jadran - Far-co - Staranzano 100:98 (51:50).
Košarka: danes v 27. kolu drugoligaškega prvenstva
»Jadranova ambulanta« v Pištoli
Prof. Pavlica o odbojkarskih izkušnjah
»Na SP kakovosten skok«
Jadranovi košarkarji bodo danes v 27. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva gostovali v Pistoii, kjer se bodo pomerili z moštvom Maltinti-ja, ki se bori za uvrstitev v B-l ligo in ki je naše košarkarje že premagalo v prvem delu v Trstu.
Košarkarji Maltintija so seveda v današnjem srečanju favoriti tudi glede na to, da bodo jadranovci v Pistoii igrali v okrnjeni postavi. Ivo Starc in Robert Daneu se še nista opomogla od poškodb in ne bosta nastopila v Pistoii. Mauro čuk, ki je itak treniral z zmanjšanim tempom zaradi poškodbe, se je na treningu poškodoval gleženj in njegov nastop je danes vprašljiv. Valter Sosič še občuti bolečine po poškodbi na nedeljskem srečanju proti Facibi, Peter Žerjal pa ima še težave s prehladom. Jadranova ekipa je torej »prava ambulanta«.
Jadranovci pa so na podobne nezgode večkrat značajno reagirali in tudi poskrbeli za lepa presenečenja. In ko bi bilo tako tudi danes v Pi-stodi?
Predzadnje kolo nogometne A lige
Na vrhu in repu napetost
KOŠARKARSKA KONČNICA
Utrujenost Simaca?
Italijanska košarkarska Al liga ima za prihodnjo sezono že izdelan okvir, začenja pa se končnica prvenstva, v kateri bo državni naslov epilog nastopov.
Končna lestvica redne sezone bi narekovala napoved zmage milanskega Simaca, nekaj zadnjih nastopov pa je prineslo na dan znake utrujenosti varovancev Dana Petersona. Ameriški izvedenec je po zadnjem porazu celo predvidel, da bi se z Granarolom lahko še srečali. Ker je Granarolo v nižjem delu razpredelnice se nekaj takega lahko zgodi samo v finalu.
Videmski Fantoni se bo danes srečal prav s Simacom in seveda ne more računati na uspeh. Nastop v končnici b,o za Videmčane nagrada za napredovanje.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju »play-offs« je Granarolo v Bologni izgubil proti Bancoromi z 91:96.
DANAŠNJI SPORED: Simac - Fantom; Marr - Riunite; Scavolini - Sil-verstone; Berlomi - Cortan; Mobilgir-gi - Yoga; Di Varese - Allibert; Are-xons - Giorno.
Navzlic vsem prognozam se je nogometno prvenstvo A lige ponovno razživelo in celo z vso silo. Ne samo zaradi prodanih tekem, temveč tudi zaradi izidov, ki so se skregali z predvidevanji. V sedanjetm položaju izgleda, da je Juventus res izmozgan in v korenito drugačnem položaju kot v letih svojih uspehov, ko je bil praav na koncu prvenstev nezadržen. Turin-čani bolehajo po mnenju mnogih zaradi starosti. Vključitev nekaterih mlajših igralcev očitno ni mogla nadoknaditi manjše storilnosti veteranov. Nasprotno izgleda Roma pravi orkan in morebitni neuspeh proti Lecceju bi danes pomenil milijardne dobitke na lotocalciu. (Tak dogodek bi se morda nato razjasnil čez par let pred sodniki!). Juventus čaka d anus dokaj težko delo proti Milanu in kljub domači tekmi so številni tisti, ki pričakujejo Rome samo na prvem mestu.
Tekma obupa bo v Bariju. Domača
enajsterica ima skoraj samo teoretske možnosti za rešitev, dejansko pa ji voda že teče v grlo.
Udinese je po seriji pozitivnih predstav poskočil na lestvici za mesto više in se izmotal iz neposredno nevarnega položaja. Današnja Fiorentina je v dometu forme Videmčanov, pri čem se lahko upošteva tudi demobih-zacijo v Firencah. Udinese ima srečo, da bo v zadnji (domači) tekmi igral doma prav proti Bariju, ki bi bil tedaj lahko že matematično obsojen. Tekmec Udineseja Pisa bo igrala proti neprevidljivi Veroni. Rep lestvice u-tegne biti zelo zapleten, med celo zadevo izpadov pa visi tudi Damoklejev meč sodniške preiskave.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.30): A-talanta - Torino; Bari - Avellino; Fiorentina - Udinese; Inter - Como; Juventus - Milan; Napoli - Sampđoria; Roma - Lecce; Verona - Pisa.
O Adrijanu Pavlici smo v našem listu zadnjič obširneje poročah v lanskem podlistku »Zvezde in zvezdice«. Bil je tesno v zvezi s prvimi koraki »1. maja« in v približno enakem obdo bju tudi eden najboljših odbojkarje! v Trstu. Opravil je višjo šolo za tele sno vzgojo v Rimu in se z aktivnim igranjem ukvarjal vse do leta 1975. Istočasno je tudi treniral mladinsko vrsto tržaških gasilcev in kasneje žensko in moško ekipo Interja iz Trsta.
Leto 1972 je za prof. Pavlico pomenilo vključitev v ožji krog državnega trenerskega kadra. Postal je pomočnik Anderlinija pri pripravi mladinske državne reprezentance. V isti vlogi je kmalu napredoval v člansko vrsto. Leta 1976 je bil v italijanski sestavi na olimpijskih igrah v Montrealu. Kot prvi trener je vodil Italijo na EP v Helsinkih in na univerziadi v Sofiji leta 1977. Sledilo je obdobje dela za mlado univerzitetno moštvo, leta 1982 pa je bil pomočnik Pittere na SP v Argentini. Od leta 1983 vodi mladinsko in vojaško državno reprezentanco, je pa tudi trener videmskega drugoligaša Volley-balla Udine.
Prof. Pavlico smo zaprosili za tehnično oceno italijanskih nastopov na raznih velikih tekmovanjih in tudi za mnenje o kakovostni stopnji takih prireditev.
»Pravkar sem se vrnil s prvenstva v Atenah, kjer sem bil v reprezentanci sicer slučajno. Verjetno je Italija proti Kanadi odigrala eno svojih najboljših tekem. To iz tehničnega in taktičnega vidika.«
»Sicer je name napravilo velik vtis svetovno prvenstvo v Argentini, kjer so izvrstno odbojko prikazale Sovjetska zvez.a, Argentina in Brazilija.«
»Septembra bo v Parizu svetovno prvenstvo. Prepričan sem, da bo pomenilo nov kakovosten skok v tej
igri. Na samem vrhu je kakih 10 do 12 zelo izenačenih ekip.«
»Italijanska odbojka se je v zadnjih letih povzpela na precej visoko mesto. Se je tehnični nivo zvišal na lastnih izkušnjah ali tudi s pomočjo tujih šol?
»Veliko smo se naučili od Češkoslovaške in od Poljakov. Trener Pitterà pa ima odlične odnose z Rusi od katerih je spoznal učinkovito metodiko treniranja mladih igralcev. Seveda smo spoznanja iz tujine prilagodili lastnostim naših igralcev.«
Kako se razvije kakovosten trener?
«Največji delež prispevajo osebne izkušnje. Vedno je potrebno kritično opazovanje. Analizirati je treba delo drugih in iz analize izluščiti smisel tega. Znanje dopolnjujejo tečaji, stiki z znanstveniki in s specialisti atletske priprave.«
»Glede metodike treniranja in točnosti pri načrtovanju dela v vseh e-lementih priprave se lahko največ naučimo od Rusov.«
BRUNO KRIŽMAN
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 21. aprila, ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Dnevni red: 2. nogometni turnir za osnovnošolce in nižje srednješolce.
ŠD KONTOVEL
vabi vse člane in športnike na občni zbor, ki bo v sredo, 23. t. m., ob 20.30 na Kontovelu. Dnevni red: o-tvoritev in pozdravi, poročila, diskusija, razno.
ŠD BREG — SMUČARSKA SEKCIJA vabi na »mini večerjo« v društveni gostilni v Dolini dne 25. t. m.. Prijave v gostilni sami do 23. t. m.
SK DEVIN
vabi na 12. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razrešnica, pozdravi gostov, volitve, razprava.
Povsem uspel občni zbor Športnega društva Primorec iz Trebe
Kako se majhno društvo loteva velikih vprašanj
Prisotnost članov na občnem zboru ŠD Primorec iz Trebč je bila glede na številčnost prebivalstva izredna in društva iz večjih krajev bi morala ob takih priložnostih zbrati vsaj stotico, da bi izenačila prizadevnost Trebencev. Stvari, katere je razkril v svojem poročilu predsednik Berto čuk, so prikazale sliko, ki se je razlikovala od tiste iz drugih krajev le zaradi izredno jasnih besed o položaju v vasi, ki ni bil zavit v tančico težkih besed skrivnostnega pomena. Kaj skrbi športne delavce Primorca? Ljudje se oddaljujejo od družabnosti in iz pojava ni izvzet niti šport. Velik problem je, kako privabiti navdušenje vaščanov in polarizirati zanimanje mladine, ki postaja do dela precej nedovzetna. Predsednik Primorca je omenil prepričanje odbora, da morebitni hitri uspehi ne smejo preslepiti splošnih teženj društva, ki so v tem, da se Poživi predvsem cela vas. Čuk je omenil tudi bližnja obnovitvena dela v Ljudskem domu. Pri njih bo Primorec zastavil vse svoje sile in povabil je vse, da se akcij polnomoč-no pridružijo.
Predsednik A. Čuk
Tehnične elemente Primorčevega delovanja je podal tajnik Riko' Čuk. V teku sta načrtovanje in birokratski postopek za dopolnitev športnega središča na Griži, kjer naj bi postopoma pridobili igrišče za košarko in odbojko in teniško igrišče, prostor bi tako služil tudi vaškim praznikom.
Ugotovil je uspehe dela v sodelovanju s šolami iz celega območja. To se je uresničilo ob prihki pohoda od Bazovice do Trebč. Tajnik je tudi omilil negativno prikazano sliko o mladih športnikih. Res teh v Trebčah sedaj ni, vendar iz enostavnega razloga, ker jih ni dovolj za samostojno ekipo in so glede na starostne omejitve trenutno pri Krasu in Zarji.
Blagajnik Egidij Canziani je ob koncu prikazal celo rahel ostanek v društveni blagajni. V celoti pa so številke prikazale veliko skromnost v zahtevah trebenskih športnikov.
Za ZSŠDI je občni zbor pozdravil Ivan Brass. V svojem posegu je poudaril važnost sodelovanja z drugimi športnimi enotami in združevanje moči. Ta pojem se mora ukoreniniti v zavest vseh, tudi kot orožje za o-brambo objektov, ki so bili zgrajeni s tolikšnim trudom. V specializaciji društev po sektorjih je po mnenju Brassa jamstvo za bodoče uspehe.
Občni zbor so pozdravili predstavniki vaških organizacij. Za sekcijo KPI je Mauro Kralj zagotovil vso razpoložljivost pri delih za Ljudski dom. Lucijan Malalan (Zveza parti-
zanov) je podčrtal potrebo, da se izjave z javnih shodov spremenijo v dosledno stvarnost v praksi. Malalan je v nadaljevanju tudi priporočal, naj se od občine izsili pravična dolgoročna pogodba v zvezi z upravo obnovljenega Ljudskega doma. Solidarnost s Primorcem so izrazili tudi godba Viktor Parma, kulturno društvo Primorec in sklad Mitje Čuka.
Kot trener nogometne ekipe je Aldo Kralj ocenil delo kot zelo težko, ker je preveč dela zbranega na maloštevilnih ramenih. »Tuje« igralce je ocenil kot vzornike po resnosti, disciplini in družabnosti. Tudi Aldo Kralj je poudaril potrebo, da se u-resničijo skupne pobude z bližnjimi vasmi. Na dan so prišli tudi predlogi za običajne vaške nogometne tekme, vesti o zametku razvedrilne kolesarske skupine, naloge za obeleževanje časovnih mejnikov. Občni zbor je za 15 članov izvršnega odbora in 3 nadzornike imel na razpolago kar 23 kandidatov. V celoti je bil občni zbor Primorca iz Trebč prikaz dela majhne vasi in iskrenih ljudi, ki se lotevajo zelo velikih problemov. (K. B.)
Današnji šport na Radiu Opčine
Izšla nova številka Utripa
Poleg običajnih rubrik in rezultatov italijanskih in jugoslovanskih prvenstev sta na programu današnje športne oddaje Radia Opčine dva neposredna prenosa. O derbiju 3. amaterske lige Primorje - Breg bo poročal Bruno Rupel, košarkarsko tekmo iz listoie Maltinti - Jadran bo komentiral Franko Korošec. V studiu bosta Igor Malalan in Rok Maver gostila predstavnike smučarskih klubov Prega, Devina, Mladine in SPDT, ki bodo govorili o komaj končani tek-niovalni sezoni.
V Sloveniji je izšla nova številka Utripa, časopisa za rekreacijo, oddih in šport. Številka, podobno kot druge dosedanje, sledi sezonskemu rekreacijskemu utripu in zato prinaša: Kako pregnati spomladansko utrujenost, Vsi na kolo za zdravo telo. Od hoje do lahkotnega teka in tekalnih iger. Ob koncu smučarske sezone, Triglavska smučarska magistrala. Podvig v Patagonskih Andih, Polet z zmajem v Himalaji, Pogovora s kolesarjem županom Edvardom Stepišnikom in ultra maratoncem Dušanom Mravlje-tom. Rekreativna pobuda za ženske v Tivoliju, Tudi jamarstvo je rekreacija.
Redne rubrike: Odmevi bralcev. Koledar množičnih prireditev, Utripova izložba, Nasveti, kako ravnati z opremo, športna medicina in Prejeli smo — dopolnjujejo pisano podobo naj-novejše številke Utripa.
Za zanimive in pestre članke so poskrbeli najboljši slovenski športni izvedenci kot so Niko Slana, Oto Giacomelli, Tone Gomišček, prof. Drago Ulaga, mag. Dražigos Pokoren, Janez Kavčič, Franci Savenc, Iztok Tomazin ter Damjani Križnik.
Novo številko Utripa je mogoče odslej dobiti tudi v Tržaški knjigarni.
(M. Š.)
Kotalkanje : pokrajinsko prvenstvo
Tudi predstavniki Vipave s Peči
Danes se bo s tekmovanjem v prostih likih v telovadnici v Dolini Kor-na končalo pokrajinsko kotalkarsko tekmovanje za posameznike in dvojice, ki ga prireja Goriško telovadno združenje UGG. Prireditve, ki se je pričela včeraj z obveznimi liki, se udeležuje kakih 60 atletov v predstavništvu 7 društev. Med temi je tudi KŠD Vipava s Peči.
Tekmovanje se bo danes pričelo ob 15. uri.
domači šport
Danes
NEDELJA, 20. APRILA 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.30	v Pistoii, Ul. Panconi: Maltinti-Jadran.
MLADINCI
9.00 v Trstu, Vrdelska ulica 23: Li-bertas - Dom; 11.00 v Trstu, na »1. maju«: Bor - Polet.
PROPAGANDA
9.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ricreatori; 11.45 v Trstu, v I-strski ulici 53: Don Bosco A - Breg.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Vesna; 15.30 v Bazovici: Zarja - Mug-gesana.
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	na Proseku: Primorje - Breg;
15.30	na Opčinah, Ul. Carsia: CUS -Kras; 15.30 na Padričah: Gaja - Campanelle; 15.30 v Trebčah: Primorec -San Marco; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Romana; 15.30 v Medei; Medea -Sovodnje.
NARAŠČAJNIKI
10.45 v Dolini: Breg - Muggesana;
13.30	v Trstu, Sv. Alojz: Opicina - Kras
NAJMLAJŠI
12.30	v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle - Primorje.
ZAČETNIKI
10.10 v Dolini: Breg - Muggesana; 12.00 na Padričah: Giarizzole - Primorje
ODBOJKA
UNDER 14 ŽENSKE
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS A-Sloga B.
I. de Felszegy »«-
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST- TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telet. (040) 793814
■— Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
— Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
20. aprila 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	Clan italijanske
in tiska ^^ Trst	Irli Sil zveze časoPisnih
F	1	IMIUl založnikov REG
Slovenija	Slovenija ©j
Postojnske jame: NAD 20 MILIJONOV OBISKOV
Kraški kamen, bel in ožgan od sonca, preprost v svoji zgradbi, daje pečat kraški krajini. Kamen, odet v zeleno obleko borovcev, je morda vzpodbuda za mnoga kulturna dejanja, stvaritve iz marmorja ali nežne verze Srečka Kosovela. Je tudi osnova trdega in poštenega kraškega človeka, njegovega značaja, njegove trme, njegove pridnosti in zavednosti.
Pod kamnito povrhnjico se skriva tajinstveno podzemlje. Narava, kamen, deževne kaplje — to je ustvarilo tisti droben kristal, bleščeč kamniti briljant, ki mu danes pravimo kapnik.
Človek je to podzemlje, to čarobno pravljico podzemskih voda, kapljic, vetrov in kamnin, osvetlil, jo odprl pogledom mnogih ljudi. Sprva tistim redkim, ki so prišli v podzemlje z baklami, zdaj milijonom,
ki prihajajo gledat podzemeljska čudesa z električnim vlakom. Ta čudesa so danes osvetljena z žarometi in množice iz vseh kontinentov jih požirajo z očmi — množice prihajajo »in continuo«, kajti tu lahko vidimo doslednost zakonitosti narave. Nič se ne da dodati, nič se ne da odvzeti — samo to je, kar je naredila narava. Človek lahko doda samo luč, da to naravo lahko vidimo in jo občudujemo z nemim spoštovanjem.
Človek za trenutek postane, v duši in srcu podoživlja tisočletja ... Ob zvoku vodne kapljice, ki s tisočinkami milimetra, tisočletja grade neslutene oblike podzemeljskega sveta, doživi nekaj posebnega. Začuti poetični podzemni ples, balet v mavrici nenavadnih barvnih leskov in lahko reče: to ni samo pesem, to je ena sama ljubezen. To je Kras.
Če gremo v zgodovino, že leta 1213 je v jamo zašel prvi popotnik — tako govore ohranjeni dokumenti. Postojnsko jamo je že prav lepo opisal tudi Janez Vaj-kart Valvasor v svoji Vojvodini Kranjski. Postonjska jama je postajala vedno pomembnejša in
privlačnejša, saj so sem hodili znanstveniki in seveda tudi razna veličanstva — cesar Avstrije Franc Jožef jo je obiskal kar dvakrat.
Leta 1818 se lahko imenuje kot leto pričetka turizma v Postojnski jami. Uredili so vhod, urejali so
p:
Škocjanske jame
DIVJA NARAVA
Nekoliko bolj odmaknjene, nekoliko manj turistično opremljene, zato pa nič manj zanimive so Škocjanske jame. Mnogi obiskovalci trdijo, da je to prava slika mračne, trdne, kraške narave, skorajda divje. Ni vlaka, treba je vzeti pot pod noge, a doživetja so močna in nepozabna. Odkrili so jih pozneje kot jamo v Postojni, pravi turistični obisk datira iz leta 1884. Tudi elektriko so v jamo napeljali dokaj pozno, šele po II. svetovni vojni leta 1959.
V	jame pridemo iz vasi Matavun, kjer skupine prevzame v svojo skrb vodnik in jih čez umetni vhod Globočak popelje najprej v Tiho jamo in zatem v Veliko dvorano, katere posebnost so velikanski stalagmiti, ki jih povsem upravičeno imenujejo »orjaki«. Pot nas vodi naprej, strmo navzdol do Šemeče jame. Tu vidimo podzemeljsko Reko, ki odteka v ozki in divji Hankejev kanal, kjer zares šumi! Notranjska Reka odtod odteka prek Mrtvega jezera skozi podzemlje in prihaja na dan pri Devinu v Tržaškem zalivu pod imenom Timava.
V	dvorano ponvic, ki je pravi biser Škocjanskih jam, pridemo čez Hankejev most, ki se boči kar 45 m visoko nad rečno strugo. Pogled navzdol vzbuja spoštovanje ...
Schmidlova dvorana je znana po tem, da jo obliva svetloba, kar ji daje posebne čare, odtod zagledamo 163 m visoko steno v Veliki dolini. Naredimo še korak do »mlajše« Tominčeve dvorane, kamor nas spremlja šumenje mogočnega slapa, odtod nas pelje pot na greben med Veliko in Malo dolino, odkoder se vrnemo v Matavun.
Obiski Škocjanskih jam v aprilu in maju so vsak dan ob 10.00, 13.00 in 15.30. Cena za odrasle Lit. 5.800 za otroke Lit. 2.900.
oti v podzemlju, seveda pa je 'ostojni in jami še posebej pripomogla »Dunajska železnica«, ki je ta svet približala mnogim, obiskovalcem ter popotnikom. Že v naslednjih dveh letih tu beležijo obiske turistov iz Trsta, Gjorice, Ljubljane in še iz Tirolske, Češke, Madžarske ter seveda tudi iz Italije. Kaj kmalu so bili tu tudi obiskovalci iz Nemčije in celo iz Rusije. Nato prihajajo še, Angleži, Danci, Nizozemci in Švicarji -jama vse bolj postaja svetovni čudež...
Sem zraven lahko prištejemo še odkritje človeške ribice, kmalu zatem pa jama zaslovi tudi po svoji izredni akustičnosti. To dejstvo je bilo vzrok, da so že od leta 1824 dalje pričeli prirejati v jami vsakoletna jamska slavja, kjer se je pelo, igralo in plesalo. Največja dvorana je dobila ime Plesna dvorana.
Posebnost Postojnske jame je vedno bila in je seveda se danes, njena prostranost, saj sodi med največje jamske sisteme na svetu. Že tam, okoli leta 1850, so se mnogi čudili, kako da ni na voljo konj, da bi si obiskovalci lažje ogledali vse lepote jame. Ob obisku cesarske dvojice iz Dunaja so skonstruirali posebna nosila, ki so bila poslej na voljo za drag denar raznim petičnežem. Vse bolj pa je postajalo jasno, da bo treba zagotoviti množično transportno sredstvo za obisk jame in kmalu (1872) so postavili tire. Nabavili so posebne vozičke, ki so jih potiskali posebni služabniki. Leta 1914 je človeka zamenjal češki stroj, 1924 pa je »zapuhal« prvi vlak s 25 vagoni. No, to je zgodovina. Zdaj je v Postojnski jami električna železnica s krožno progo in z možnostjo, da prepelje 14.000 obiskovalcev na dan...
Lanskoletni koncert simfonikov STV Ljubljnana v Postojnski jami
Vrnimo se še k akustiki. Zaba-
ve in plese so zamenjali koncerti resne glasbe. Z nostalgijo se spominjamo dogodka, ko je v Pos-
minjamo dogodka, ko je v Postojnski jami leta 1929 nastopil svetovno znani dirigent in skladatelj Pietro Mascagni z velikim simfoničnim orkestrom. To je bil kulturni dogodek brez primere...
Uprava Postojnske jame in ljubljanska televizija sta sklenili oživiti to tradicijo. Simfoniki RTV Ljubljana so ze lani zaigrali v polni koncertni dvorani v podzemlju, letos 25. aprila pa bo tam že drugi koncert zapovrstjo. Spet bodo igrali simfoniki RTV Ljubljana, slika iz Postojnske jame pa bo šla prek TV zaslonov v vso Jugoslavijo in tudi v mnoge države sveta prek Evrovizije in Intervizi-je. Tako postaja Postojnska jama
o-'os-da bo
bolj in bolj znana vsemu svetu. Seveda je posebno doživetje p slušati in gledati koncert v Po tojnski jami. Naj povemo, da l ta veliki dogodek v petek, 25. aprila ob 19.30 uri. Dirigiral bo mojster Samo Hubad, na sporedu pa bodo naslednje skladbe: Copland — El Salon Mexico, Srebotnjak — Kraška suita, Ravel — Bolero in Borodin — Polovski plesi. Cena vstopnice 13.000 lit. Priporočamo! Seveda priporočamo tudi obisk
10.30,	11.00, 12.30, 13.30, 15.00,
16.00,	in 17.00. V maju ob 8.30,
9.30,	10.30, 11.00, 11.30, 12.30, 13.30,
14.00,	15.00, 16.00, 17.00, in 18.00. Vabljeni - to bo nepozabno doživetje!
Lipica: TRADICIJA, STARA 400 LET
Program klasične šole jahanja v Lipici je posebno doživetje
V neposredni bližini jugoslovansko - italijanske meje, le 6 km vstran od obmejnega mesta Sežana, le nekaj minut od mejnega prehoda Lipica, nedaleč vstran od slovenske obale, je Lipica. Kraj, ki bi ga le težko našli na zemljevidu, če ne bi imel 400-letne tradicije vzgoje polnokrvnih konj, ki so dobili ime lipicanci in so znani po vsem svetu.
Danes je Lipica kraj, ki ga z vso pravico imenujemo »jahalni športni center«, Tu imajo vrsto objektov, imajo pravi jahalni športni stadion, imajo pokrito jahalno športno halo, imajo z eno besedo vse športne objekte, ki sodijo k športnemu jahanju. V Lipici z neprikritim ponosom pravijo, da so jahalno-športni in turistični center svetovnega slovesa. Poleg športnih objektov, ki smo jih že našteli, je v Lipici tudi vse potrebno, kar potrebuje moderni turist. Tu sta dva hotela B kategorije z nad 300 posteljami, še posebno velja omeniti Klub hotel. Le-ta ie namreč prirejen za turiste, ki ljubijo jahanje, je v neposredni bližini ja-hališc, ima klubske prostore. Ta hotel omogoča gostom tako rekoč neposreden stik z njihovimi ljubljenci-konji lipicanci. Za ostale goste, ki ne prihajajo v Lipico le zaradi slavnih konj lipicancev, pa je pripravljen hotel Maestoso. To je hotel, kamor sodi tudi plavalni bazen, diskoteka, velika restavracija, nočni klub, vrsta trgovin s souvenirji itd.
Lipica pa niso samo konji in hoteli. Tu je moč igrati tenis, obiskati eno od tipičnih goistišč ali vinskih kleti, kjer vam bodo postregli
z dobrim pršutom in slavnim teranom. Najlepše od vsega so — tako pravijo mnogi obiskovalci Lipice — sprehodi sirnih travnatih planjavah in med kraškimi borovci.
A vendar, Lipica je povezana z lipicanci — kar 50 teh polnokr-vnežev je tu zbranih. Strokovnjaki in trenerji v Lipici vas bodo v kratkem času naučili osnov jahanja, za poznavalce tega športa pa organizirajo tudi tečaje najvisje dresure. Še posebej pa velja opozoriti, da bo od 1. do 4. maja v Lipici veliko tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju, ki se ga bo udeležilo 10 držav. Tekmovanje bo vsak dan dopoldne in popoldne, finale pa bo v nedeljo 4. maja ob 14.30. To bo nekaj za sladokusce ljubiteljev konjskega športa!
Še nekaj podatkov:
•	Ogled ogled kobilarne 9.00,
10.00,	11.00, 13.00, 14.00,15.00 in 16.00
•	pony jahanje ob 8.00 do 12.00 in od 13. do 17. ure
•	vožnje s kočijami ob 15.30 in 16.30
•	ogled kobilarne velja 4.500 lit, za otroke 2.900 lit
•	predstava klasične šole jahanja vsak dan ob 11.00 in 14.30
•	ogled kobilarne in programa za odrasle 8.300 lit, za otroke pa 5.100 lit
Vabljeni!
Pripravil Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gosposarski zbornici Slovenije
Slovenija
L_M
oo