156
Nova postava o zemljiških knjigah za
Kranjsko.
Danes prinesemo po besedah postavo potrjeno po Kranjskem zboru o novi napravi zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in notranjo uredbo teh knjig.
Ta deželna postava se naslanja na državni postavi od 25. julija 1871 drž. zak. št. 95, o vpeljavi splošne zemljeknjižne postave, in od 25. julija 1871, drž. zak. štev. 96, o napravi novih zemljiških knjig in na ukaz ministerstva prava od 12. januarija leta 1872, drž. zak. štev. 5, s katerim se je bil razglasil poduk za izvrševanje splošne zemljeknjižne postave. Ta deželna postava je jako važna zarad pomanjkljivosti, katere se nahajajo deloma v naših sedanjih zemljiških knjigah.
Naj prvo opomnimo na notranjo uredbo, katero bodo imele odsihmal zemljiške knjige in katera bo gotovo vsakemu posestniku prava dobrota, ker bo po teh knjigah dobil realni kredit (zaup na nepremakljivo blago), gotovo, popolnoma razločno podlago.
Zdaj se v zemljiških knjigah praviloma navajajo nepremičnine samo po svoji vrsti, kakor „celi grunt", ,,polovica", „tretjina", „četrtina", ,,sebenstvo'' itd., ter se nič gotovo ne ve, koliko zemljišča je s tem zaznamovanega; prihodnjič pa bo vsaka nepremičnina svoj imovinski list imela, v katerem bodo zapisani zemljiški deli (parcele) enako, kakor v zemljiško-davkarskem katastru in katasterski mapi (krajovidu). Kako važno je to, je vsakemu razumljivo, kdor ve, da zemljiško-dav-karski kataster in mapa sama zase nimata moči, dokazati lastnine.
Iz tega pa, da nova postava ukaže, ta kataster prenesti v zemljiško knjigo, izhaja ta velika dobrota, da je prihodnjič vsakemu posestniku zagotovljen popolno veljavni postavni dokaz, katere dele (parcele) ima njegovo posestvo, koliko obsega in katere meje ima.
Da se pa to vse vresniči, bodo okrajne sodnije po ukazu postave nemudoma začele svoje delovanje: toraj bi bilo želeti, da vsak novo zemljeknjižno postavo prebere in jo prav razume.
Postava
o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
§. 1. V vojvodstvu Kranjskem se imajo na novo napraviti zemljiške knjige, kolikor obstoječe ne zadostujejo zahtevam te postave.
Napravljajo se zemljiške knjige službeno.
§. 2. V zemljiške knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse nepremičnim rečem enake pravice (§. 298. obč. drž. zak.).
Izvzete so pa tiste nepremičnine, katere so:
1.  javna imovina (§. 287. obč. drž. zak.);
2.   v posesti kakega železniškega podvzetja ter se rabijo za železniški obrat;
3.   predmet rudarske knjige.
2.   Notranja uredba zemljiških knjig.
A.    Glavna knjiga.
§. 3. Zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo deželno-knjižne (gosposke), v vojvodstvu Kranjskem ležeče nepremične, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo.
Kar se tiče nedežeino - knjižnih nepremičnin, naj zemljeknjižni vložki, kiteri obsegajo nepremičnine ene katasterske občine, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo.
Ako je treba, naj se narede dopolnilni zvezki, in sicer za vsako glavno knjigo eden.
a)  Obseg zemljeknjižnega vložka.
§. 4. Vsaka nepremičnina, katera je fizično skupaj držeča se celotina, mora biti samostaino zemljeknjižno telo. Več nepremičnin enega in istega lastnika, ako se tudi fizično skupaj ne drže, se more zložiti v eno zemljeknjižno telo le takrat, ako na teh nepremičninah ni različnih bremen in tudi ni o utesnitvi lastninskega prava nobene različnosti, ali če se pri zložitvi ob enem odpravijo tej nasprotne ovire.
Vsak zemljeknjižni vložek obsega samo eno zemljeknjižno telo.
b) Listi zemljeknjižnega vložka.
§. 5. Vsak zemljeknjižni vložek obstoji iz imovinskega lista in bremenskega lista.
§. 6. Imovinski list ima navajati V3e dele, iz katerih obstoji zemljeknjižno telo, in tiste stvarne pravice, katero so zvezane z lastnino celega zemljeknjižnega tela ali enega dela.
157
Zaznamba delov kakega zemljeknjižnega tela se more vjemati z zaznambo v katastra in v katasterski mapi.
V napisu imovinskega lista se ima navajati dosedanja zemljeknjižna zaznamba zemljeknjižnega tela, ako jo ima, oziroma njegovih delov, kakor tudi kateri obče znani priimek; tukaj se ima tudi razvidno storiti, ako je zemljeknjižno telo v razmeri različni od popolne lastnine.
§. 7. Vsaka prememba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu v kakem drugem listu, se mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu.
Ako se zemljiška služnost vpise v vložku služne (podložne) imovine, se mora ta služnost, kakor tudi vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno razvidna napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine.
(Dalje prihodnjič.)
165
Postava
o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
(Dalje.)
§. 8. Lastninski list ima navajati lastninske pravice , kakor tudi tiste utesnitve, katerim je podvržen lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje s premoženjem.
Razen tega se imajo razvidne storiti v lastninskem listu utesnitve, katere se morajo v bremenski list vpisovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastran ravnanja s celim zemljeknjižnem  telom  ali  z enim delom.
§. 9. Bremenski list ima navajati vse stvarne pravice, katere obremenavajo nepremičnino, kakor tudi na teh pravicah dobljene pravice, potem rešilno-kupne, predkupne in rabo-h uprte pravice in take utesnitve v razpolaganji s celim zemljeknjižnim telom ali z enim delom, katerim utesnitvam je podvržen vsak lastnik obremenjene imovine.
c) Iskalniki.
§. 10. Za vsako glavno knjigo se pišejo iskalniki o zemljeknjižnih telih, v knjigi zapopadenih; potem o parcelnih številkah, kakor tudi o osebah, za katere in zoper katere so se naredili vpisi.
B.   Zbirka pisem.
§. 11. Zbirka pisem se napravlja za vse glavne knjige ene sodnije skupaj.
Za glavno knjigo pa, katera obsega deželnoknjižne nepremičnine, se napravlja posebna zbirka pisem.
3.   Kako je postopati, kedar se napravljajo
zemljiške knjige.
a) Organi.
§. 12. Napravljajo se zemljiške knjige neposredno pod nadzorom predsednikov sodnij prve stopnje ali pod nadzorom sodniških uradnikov , katere so predsedniki postavili, po okrajnih sodnikih — predstojniki mestno-delegiranih sodnij niso izključeni — ali po njih namestnikih.
Za namestnike se smejo rabiti samo taki sodniški uradniki, kateri so izprašani za sodniško službo.
Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih razmer kake okrajne sodnije, da bi se zemljiške knjige ne mogle po okrajnem sodniku napraviti ugodno ali ne v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to nalogo izročiti, dokler je treba, drugemu, za sodnijsko
službo izprasanemu uradniku, kateri se je okrajni sodnij i odkazal za začasno službovanje.
Tako isto more predsednik sodnije prve stopinje po svojem sprevidu enemu ali več sodniškim uradnikom naročiti, da naj napravijo namesto mestno delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knjigo za mesto, v katerem ima sodnija svoj sedež.
Sodniški uradniki, katerim se je na ta način naroČilo napravljati zemljiške knjige , imajo samostalno izvrševati opravila, katera so po tej postavi odkazana okrajnim sodnijam in okrajnim sodnikom.
§. 13. Pri obravnavah s strankami naj si sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, privzame priseženega perovodjo.
b) Pripravne uredbe.
§. 14. V pripravo teh pozvedeb, katere 3e imajo za vsako katastersko občino posebej zbirati, se mora napraviti kar mogoče popolno kazalo vseh v katasterski občini ležečih nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora priskrbeti posnetek kataterske mape.
Ako se nahajajo v katasterski občini deželno knjižne nepremičnine, je o teh napraviti posebno kazalo, ter se morajo vrh tega priskrbeti posnetki tistih listov kata-sterske mape, kateri obsegajo te nepremičnine.
§. 15. Pozvedbe se imajo zberati v srenji, h kateri spada katasterska občina, in ako treba, tudi na mestu, da se izve, kako da je.
Za začetek teh pozvedeb je postaviti dan in ga naznaniti po oznanilu, katero se dene v deželni uradni časnik in se razglasi v vseh dotičnih in sosednih občinah. Oznanilo mora imeti to opombo, da smejo priti vse osebe, katerim je iz pravdnih zadev mar, da se po-zvedo posestne razmere, in da smejo povedati to, kar je pripravno za pojasnenje in varovanje njih pravic.
§. 16. VbI znani posestniki tistih, v katasterski občini nahajajočih se nepremičnin, zarad katerih je treba posestno stanje pozvedeti, so posebno povabiti, da pridejo, in pozvati, da naj seboj prines6 pisma, katera se tičejo njih posestnih razmer.
Pozivajo se posestniki, kateri bivajo v tisti srenji, kjer se pozveduje, po županih. Zunaj te srenje bivajo-čim posestnikom mora sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, pismene pozive poslati in skrbeti za to, da se jim dostavijo v pravem času in zanesljivo.
§. 17. Za posestnike, katere je povabiti, ki niso samovlastni in katerih postavni zastopniki niso znani, kakor tudi za tiste, katerih bivališče ni znano, in kateri niso postavili nobenega pooblaščenca, naj okrajna sodnija postavi zastopnika za obravnave, katere se vršijo o zadevah naprave zemljiških knjig.
Ako katera pozvanih oseb ne pride, tedaj mora, ako to zahteva napredovanje pozvedeb, sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, postaviti zanjo nepristranskega zastopnika.
§. 18. K pozvedbam je privzeti kot sodniški priči vsakikrat dve zaupni osebi izmed onih po občinskem zastopu zato izvoljenih.                                 (Dal. prih.)
172
Postava
o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
(Dalje.) c) Kaj in kako se pozveduje.
§. 19.   Pozvedbe imajo za predmet:
1.   Preskušati, ali so kazala nepremičnin in kata-sterskih map prav in popolnoma narejena, in popraviti kazala in mapne posnetke, ako bi bilo to treba; tudi se ima po potrebi privzeti prisežen zemljemerec;
2.    preiskovati, katere zemljiške parcele naj same zase narejajo eno samostalno zemljeknjižno telo, in katere zemljiške parcele naj se zložijo, da narede eno zemljeknjižno telo;
3.  pozvedeti pravice, katere so zvezane s posestjo nepremičnin, ter poljske in hišne služnosti (servitute), katere se njih drže.
§. 20. Kar se tiče tistih nepremičnin, katere so že vknjižene, se je le takrat lotiti izsledovanja v §. 19. št. 3. imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjižene in samo na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami popolno soglasje.
Z ozirom na tiste nepremičnine, katere niso vpisane v nobeni zemljiški knjigi, ali ne na ime nikogar, je pozvedovanje raztegniti tudi na izsledbo lastninskih pravic in utesnitev, katerim so podvrženi lastniki zarad svoje gospodarstvene oblasti.
Nikakor se ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic, katere niso zaznamovane v §. 19. štev, 3., toraj posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic.
To izsledovanje je  pridržano,   kolikor  ne   gre   za
173
zemljeknjižne pravice, katere se morajo po §. 30. te postave prenesti v nove zemljiške knjige, postopanju, katero se ima vpeljati po postavi od 25. julija 1871 drž. zak. št, 96.
§. 21. Ko se ustanovljajo zemljeknjižna tela (§. 19. štev. 2), je pri tistih neprimičninah, katere so bile do sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzeti posestni stan, ki se stika s to knjigo.
Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, se morajo, ako so enega in istega posestnika, in če ta ne tirja ustanavljanja posebnih zemljeknjižnih tel, zložiti v eno zemljeknjižno telo, ako ne branijo te zložitve postavne ovire (§. 4). Ali je katera ovira ali ne, je pozvedovati kar moči na najzanesljivši način: da se popraša posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, ali po kateri^drugi pripravni poti.
§. 22. Če se pokaže, da leže deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, se mora izslediti, katere v tej občini ležeče zemljiške parcele je imeti za spadajoče k onemu zemljeknjižnemu telu.
Zarad deželno-knjižnih nepremičnin je pa zadosti, da se izsledi, kje se nahajajo ostali deli takega deželno-knjižnega tela.
§. 23.   Ako se to, kar stranke trdijo in tirjajo, ne more dokazati prepričevalno,  ali   če  se temu ugovarja, je izslediti   poslednja  dejanska  posest,   in   izid   te pfe iskave je vzeti za podlago pri vseh poznejših službenih opravilih.
§. 24. Izid pozvedovanja z vsem tem, kar so bistvenega izrekle stranke, je vpisati v zapisnik.
Zapisnik podpišejo sodniške osebe, in zaupni možje občine.
Izjave posamnih strank morajo vrh tega podpisati te stranke; ako se kdo podpisati noče, se to vpiše v zapisnik in tudi vzrok, zakaj se ni hotel podpisati.
O pozvedbah, katere se tičejo deželno-knjižnih nepremičnin, se piše poseben zapisnik.
d)  Sestavljanje in popravljanje posestnih pol,
§. 25. Ko so končane pozvedbe, zadevajoče eno katastersko občino, je sestaviti posestne pole.
Za vsacega samoposestnika, kakor tudi za vsako skupščino soposestnikov je narediti posebna posestna pola.
V vsako posestno polo se morajo vpisati vse nepremičnine, uredjene po zemljeknjižnih telih, katere posedujejo taisti posestniki ali taista skupščina soposestnikov v katasterski občini, in vanjo vzeti vsi posledki v §§. 19., 20. imenovanih pozvedeb, tikajoči se teh nepremičnin.
Ako se nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, je to zapisati v posestni poli.
Posestne pole se imajo s popravljenimi kazali nepremičnin , s posnetki katasterskih map in z zapisniki vred, ki so se pisali o pozvedbah, izložiti v občini pregled pri občinskem uredu, ali na drugem mestu, katerega določa vodja sodniških pozvedeb.
Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan, katerega se bodo pričele dalje pozvedbe , ako bi se ugovarjalo zoper pravost posestnih pol.
Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj se d& v deželni uradni časopis, ter naj se razglasi v vseh do-tičnih in sosednih občinah.
§. 27. Ugovore zoper pravost kake posestne pole je moči ustmeno ali pismeno vložiti pri okrajni sodniji kakor tudi na dan, imenovan v §. 26. pri vodji pozvedeb.
Ako se opirajo ti ugovori na take resnične reči, katere pri poprejšnjih pozvedbah niso bile znane, je vse poskrbeti, kar je treba, da se reč razjasni.
Ako se pokaže, da je ugovor utrjen, se mora primerno popraviti posestna pola.
(Dalje prihodnjič.)
181
Postava
o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
(Konec.) e) Spisovanje zemljeknjižnih vložkov.
§. 28. Ko so končane obravnave vzrokovane po ugovorih zoper posestne pole, so pisma, tikajoča se deželno knjižnih nepremičnin, predložiti predsedniku deželne sodnije v Ljubljani, vsa druga pisma pa predsedniku sodnije prve stopinje, v čegar okraju leži tista katasterska občina, o kateri se je pozvedevalo, v pre-skušnjo, ali se je postopalo pri pozvedovanji po postavah.
Ako se zapazijo manjkljivosti, se morajo odpraviti po pripravnih naravnavati, in če je treba, |so vpeljati nove pozvedbe.
Pisma, katera se spoznajo, da so v redu ali katera so popravljena, je pošiljati potem sodaiji, katera je poklicana, voditi zemljiške knjige, da ona sestavi zemlje-knjižne vložke.
Zemljeknjižni vložek o kakem deželno-knjižnem telu, katerega deli se nahajajo v več ko eni katasterski
občini, je sestaviti se le tedaj, ko dojdejo vse posestne pole, katere obsegajo dele  tega  deželno-knjižnega tela.
§. 29. Zemljeknjižne vložke je napravljati po določbah te postave, ter je prenesti v isti zapopadek posestnih pol.
Moči je pa posestne p&le, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih vložkov, rabiti kot take, ako se vjemajo vpisi z določbami o zapopadku listov zemljeknjižnih vložkov.
Pod enacimi pogoji morejo tudi zemljeknjižni izpiski, kateri zastopajo glavne knjige, ali njih deli na-domestovati zemljeknjižne vložke, katere je na novo sestaviti, ali teh vložkov posamne liste.
§. 80. V zemljeknjižne vložke tistih nepremičnin, katere so bile dozdaj vpisani v zemljiški knjigi, se morajo prenesti zemljeknjižoi vpisi tikajoči se teh nepremičnin , kateri se po svojem predmetu vjemajo s splošno zemljeknjižno postavo. Prenašanje že izbrisanih vpisov je opustiti.
Tako isto je opustiti prenašanje vseh privatnih tir-jatev, pri katerih nastopijo pogoji vmrtvenja (amortizo-vanja), ako dolžnik v obroku , ki se mu ima odločiti na najmanj 14 dni, prosi, da se tirjatve ne prenesejo.
§. 31. Vložek za nedeželno - zemljeknjižna tela, katerih deli leže v več katasterskih občinah, je vpisati v zemljiško knjigo tiste katasterske občine, v kateri se nahaja glavni del; in ako bi bila o tem dvomba, je izjava posestnika odločilna.
O vseh , v kaki katasterski občini nahajajočih se nepremičninah, ki spadajo k zemljeknjižnim telom, katera niso zapopadena v zemljiški knjigi te občine, je sestaviti kazalo in to položiti v zemljiško knjigo. V tem kazalu je zaznamovati zemljeknjižne vložke, h katerim spadajo one nepremičnine.
V tem smislu je ravnati, ako se potem, ko so se že napravile zemljiške knjige, učini, da se zloži več zemljeknjižnih tel v eno.
Taka zložitev, naj se že razteza Čez enega ali več sodnijskih okrajev, se pa ne sme zvršiti pred pretekom obroka določenega po postavi od 25. julija 1871 drž. zak. štev. 96 za napoved obremenilnih pravic.
§. 32. Kedar so obravnave postopanja, katere je vpeljati po postavi od 25. julija 1871 drž. zak. št. 9o, dognane, in se je, kakor je to morebiti ukazala viša deželna sodnija na podlagi §. 18 une postave, zvršil prenos starih bremen, tedaj se morajo zemljeknjižni vložki, katere je zložiti v eno glavno knjigo, preskrbeti z zaporednimi številkami, kolikor se to ni že storilo, in jih v primernem številu zvezali. Vsak zvezek je zaznamovati z zaporednimi Številkami, ter mora sodniški predstojnik zapisati število strani na prvem listu, se podpisati in uradni pečat zraven pritisniti.
f) Kako se hranijo pisma o napravljanji.
§. 33. Pisma o napravljanji zemljiških knjig se hranijo pri tistih sodnijah, katere imajo te knjige voditi.
4.   Kaj imajo občine priskrbeti?
§. 34. Občine imajo priskrbeti pisarniška prostorja za uradne obravnave, jih vzdrževati v spodobnem stanu , ter skrbeti, ako je treba, za kurjavo in podporo uradnega delovanja.
5.    Kako je postopati,   kedar se zemljiške knjige dopolnujejo ali v drugo napravljajo?
§. 35. Določbe o postopanji pri napravljanji zemljiških knjig je tudi tedaj v tem smislu rabiti, kedar je pozneje zemljiška knjiga po vpisu kake nepremičnine, katera še ni  vpisana  v nobeni zemljiški knjigi,   dopol-
182
niti, ali kedar je cela glavna knjiga ali nekoliko te knjige zopet napraviti zato, ker se je zgubila, ali ni za rabo.
6.  Kedaj pride ta postava v moč?
§. 38.   Ta postava pride v moč na dan razglašenja.