     
P 47 (2019/2020) 5 27
Mednarodna juniorska
naravoslovna olimpijada
B R̌
V začetku decembra 2019 je skupina slovenskih
devetošolcev in devetošolk in treh odraslih oseb od-
potovala v toplejše kraje. Natančneje, na Bližnji
vzhod, v Doho, glavno mesto emirata Katar, ki kot
polotok sega v Perzijski zaliv. Katar je na račun svo-
jih zalog nafte ena najbogatejših držav na svetu. Po
seznamu Svetovne banke iz leta 2013 je prav na vrhu
seznama držav po kupni moči svojih prebivalcev. Od
bogastva države smo imeli nekaj tudi mi: možnost,
da se Slovenija prvič v zgodovini udeleži Mednaro-
dne juniorske naravoslovne olimpijade – kljub temu,
da smo interes za udeležbo izrazili tik pred zdajci,
ko so bili vsi roki za prijavo že za nami, so nas or-
ganizatorji olimpijade povabili, da se je udeležimo s
celotno ekipo.
Mednarodna juniorska naravoslovna olimpijada
(International Junior Science Olympiad, IJSO1) je v
Dohi potekala že 16.-ič, na njej pa je sodelovalo re-
kordno število držav, 66. Prvič so jo organizirali leta
2004 v Indoneziji. Že takrat je na IJSO sodelovalo 31
držav (med njimi tudi naši sosedi Hrvati in Madžari).
Namenjena je mlajšim naravoslovcem; učencem in
dijakom, ki do konca leta, v katerem je tekmovanje,
še niso dopolnili 16 let. Če bomo v prihodnosti še
lahko sodelovali (in upamo, da bomo), bodo ekipo
sestavljale slovenske devetošolke in devetošolci.
Olimpijada je naravoslovna, kar pomeni, da so v
1Spletna stran olimpijade: www.ijsoweb.org
SLIKA 1.
Satelitska slika Bližnjega vzhoda – Arabskega polotoka (prispe-
vek Google Maps), kjer na izrastku v Perzijskem zalivu leži Ka-
tar in njegovo glavno mesto Doha.
njenem učnem načrtu2 zastopane vse tri glavne na-
ravoslovne vede: fizika, kemija in biologija, v enakih
deležih. Idealno je, če se vsebine različnih naravo-
slovnih ved v nalogah povezujejo. To predstavlja
velik izziv za avtorje nalog, ker smiselnega pove-
zovanja v razmeroma enostavnih nalogah ni vedno
lahko doseči. Večina nalog3 je zato še vedno eno-
disciplinskih, razen kompleksnejših eksperimental-
2Učni načrt IJSO, preveden v slovenščino, je na spletni
strani DMFA Slovenije na naslovu www.dmfa.si/ODrustvu/
NovicaPrikaz.aspx?itemid=322, originalna angleška ver-
zija pa na spletni strani www.dmfa.si/_CmsFiles/2019/12/
ijso-syllabus-accepted-20091204.pdf
3Spletna stran, kjer so na voljo naloge s preteklih olimpijad
(v angleščini) www.ijsoweb.org/downloads
     
P 47 (2019/2020) 528
SLIKA 2.
Organizatorji olimpijade so nam razkazali nekaj katarskih zna-
menitosti. Med večje znamenitosti in dragocenosti sodijo nji-
hovi konji. Arabci, seveda.
SLIKA 3.
Znak 16. IJSO v barvah Katarja, beli in katarsko-bordojsko-
rdeči, ki jo bomo še videvali vsaj do leta 2022, ko bo Doha
gostila svetovno prvenstvo v nogometu.
nih nalog, pri katerih je posamezno lastnost narave
ali pojav lažje opazovati skozi različna naravoslovna
očala. Poleg poznavanja naravoslovnih vsebin je
treba znati tudi nekaj matematike: ni slabo, če tek-
movalci poznajo kotne funkcije, eksponentno in lo-
garitemsko funkcijo, osnove vektorskega računa, pa
še kaj.
Ker smo se olimpijade v tem šolskem letu udeležili
prvič in ker so organizatorji nanjo v zadnjem hipu
povabili celotno ekipo tekmovalcev in vodij, smo
opravili izbor učencev, ki potujejo na olimpijado, na
osnovi njihovih lanskih rezultatov na državnih tek-
movanjih iz fizike in kemije. V ekipo so se uvrstili
učenci, ki so lani obiskovali 8. razred, letos pa so v
9.: Brest Lenarčič z OŠ Kozje in Vid Bauman z OŠ Ka-
jetana Koviča Poljčane, zmagovalec in drugouvrščeni
na lanskem državnem tekmovanju v znanju fizike za
Stefanova priznanja za osmošolce, ter 4 zmagovalci
na lanskem državnem tekmovanju v znanju kemije
za Preglova priznanja Sofija Štefan z OŠ Šmarje pri
Kopru, Matic Prevec z OŠ Bežigrad, Nino Kolander z
JZOŠ Marjana Nemca Radeče in Jožica Bec z OŠ Mi-
lana Majcna Šentjanž.
SLIKA 4.
Zemljevid Slovenije, v katerem so označene lege osnovnih šol,
ki jih letos še obiskujejo člani olimpijske ekipe za IJSO 2019.
Pred odhodom v Doho se je ekipa na kratko, a
intenzivno, kolikor se da, pripravljala na tekmova-
nje. Učni načrt olimpijade je namreč kar precej ob-
sežnejši od učnih načrtov naravoslovnih predmetov
v predmetniku slovenske osnovne šole – in tudi kjer
ni, to ne pomeni, da so vsebine že znane in utrjene
(člani ekipe so trenutno šele v 9. razredu, in letošnje
šolsko leto se je pred olimpijado šele dobro začelo).
Zelo motivirani devetošolci so prišli v Ljubljano 3-
krat. V petek popoldne so imeli dobre 4 ure priprav,
v soboto dopoldne še enkrat toliko, in to 3 vikende
zapored. Na fizikalni in kemijski del tekmovanja so
se pripravljali na Pedagoški fakulteti, na biološki pa
v bolje opremljenih laboratorijih Oddelka za biolo-
     
P 47 (2019/2020) 5 29
gijo Biotehniške fakultete. V treh sivih novembrskih
petkih in treh enako sivih novembrskih sobotah se je
nabralo za dobrih 24 ur priprav!
V 9-dnevnem urniku olimpijade so bili 3 dnevi tek-
movalni. Na prvi tekmovalni dan so učenci 4 ure re-
ševali 30 nalog izbirnega tipa, pri katerih so vsebine
fizike, kemije in biologije zastopane enakomerno.
Enakomerno so te vede zastopane tudi v teoretičnih
nalogah, s katerimi so se učenci ukvarjali 4 ure v dru-
gem tekmovalnem dnevu, ter eksperimentalnih, ki so
jih reševali na tretji tekmovalni dan.4 Teoretične na-
loge so reševali kot posamezniki, pri poskusih pa so
po 3 učenci združili moči v eni eksperimentalni ekipi
(naši učenci so tekmovali v 2 eksperimentalnih eki-
pah).
Na olimpijadi je sodelovalo 409 tekmovalcev, ki so
bili v povprečju 1 leto starejši od naših. Najboljših
10 % je osvojilo zlate medalje; njihovi prejemniki so
v veliki večini mladi iz dežel Daljnega vzhoda. Na-
slednjih 20 % je prejemnikov srebrnih medalj in na-
slednjih 30 % prejemnikov bronastih medalj. Slove-
niji sta 2 bronasti medalji priborila Brest Lenarčič in
Nino Kolander, le malo je do nje manjkalo tudi Vidu
Baumanu. Tudi preostali 3 učenci pa so se dobro iz-
kazali in upamo, da bodo vsi skupaj še naprej vlagali
toliko energije in volje v razvozljavanje naravoslov-
nih problemov, kot v dveh mesecih pred Doho.
Letošnja olimpijada je potekala med 3. in 12. de-
cembrom 2019 in tudi prihodnje leto bo olimpijada
zimska. Godila se bo med 2. in 12. decembrom 2020
v Frankfurtu v Nemčiji. Gotovo te zanima, kako se
zrineš v ekipo: tekmuj v znanju fizike in kemije, ko
si v 8. razredu, in po možnosti zmagaj . . . Brez heca:
v širši izbor 24–30 kandidatov za ekipo se uvrstiš z
dobrim rezultatom na letošnjih državnih tekmova-
njih v znanju fizike in/ali kemije. Tekmovanje iz bi-
ologije trenutno ni prilagojeno učnemu načrtu biolo-
gije v osnovni šoli, zato rezultati na tem tekmovanju
ne vplivajo na izbiro olimpijske ekipe. Če postaneš
kandidat v širšem izboru, te bomo o tem obvestili
maja 2020. Konec avgusta in v septembru bomo za
vse izbrane organizirali vsebinske priprave, ki bodo
potekale 3 petke in sobote v Ljubljani. Oktobra bo
potekalo izbirno tekmovanje, ki bo obsegalo teore-
4Vse naloge s 16. IJSO, prevedene v slovenščino, so
na spletni strani DMFA na naslovu www.dmfa.si/ODrustvu/
NovicaPrikaz.aspx?itemid=323
SLIKA 5.
Čepijo, z leve, Brest, Jožica, Sofija, Matic, Nino in Vid. Sto-
jimo, z desne, Domen, Majed (vodǐc naših fantov), Barbara in
Margareta.
tični in eksperimentalni del. Od izbirnega tekmova-
nja naprej pa se piše zgodovina . . .
Prvo odpravo na IJSO sta, naslednje pa še bosta,
družno organizirali društvi DMFA Slovenije in
ZOTKS (Zveza organizacij za tehnično kulturo Slo-
venije). DMFA organizira tekmovanja osnovnošol-
cev v znanju fizike, ZOTKS pa tekmovanja v znanju
kemije. Priprave na olimpijado so izvedli mentorji
Domen Vaupotič, Margareta Obrovnik Hlačar, Tinka
Bačič, Iztok Tomažič in Barbara Rovšek. Ekipo so
v Dohi vodili Domen Vaupotič, Margareta Obrovnik
Hlačar in Barbara Rovšek.
SLIKA 6.
Opomba. Prispevek je bil spisan preden nas je do-
letela epidemija Covid-19. Ta hip datumi letošnjih
tekmovanj in naslednje olimpijade še niso znani.
×××