¦?iN»»p<t>->i:*J Mtr? io*. Ravnalne cene za vino. Dunajska osrednja kotnisija za preizkuševanje cen je določila za vino naslednje ravnalne cene: Za srednje vino avstrijsktega izvora pri kleti pridelovalca 300 K hektoliter. Za srednje vino avstriiskega ali ogrskega izvora v vseh dežclah, izvzeta je samo Ceška, v veletrgovini: Za vino v sodili, belo, hektoliter 375 K, rdeče 395 K, v slekienicah belo po 7 desetink litra 4 K 20 v, rdeče i K 30 v. V gostilhi ali v podrobni trgovini belo vino v sodih liter 4 K 60 v, rdeče 4 K 80 v, belo, točeno v gostilni, 5 K 80 y, rdeče 5 K 90 v, čez ulico belo 5 K, rdeče 5K 10 v. V gostilnah ,,pod vejo" 1 liter 3 K 20 v. Kot srednje vino se smatra vino, katero je po izgledu, okusu in duhu nepokvarj-eno. ir, ima kot belo vino 9—10, kot rdeče 10—11 volum-odsiotkov alkohola. Za vina, ki imaio manj alkobola, \eliajo od! kleti pridelovalca naslednje cene: Ce ima belo vino 8—9 odstotkov alkohola, rdeče pa 9—10%, 270 K hektoliter, 7—8% pri belem in 8—9% pri rdet-.em vinu 240 K, 6-7% pri belem in 7—8% pri rde''•em 210 K, 5—6% pri belem in 5—6% pri rdefiem 150 K. Ravnalna cena za vino od arneriških trt, ki sarae rodijo, od izabele in enakih manjvrecliiih vrst znaša pri kleti pridelovalca za liter 1 K. — Ce se ho<*;e rlognati ,,volumne odstotke" alkohola, je treba virio tehtati s posebno strokovnjaško tebtnico. Vino j-e treba poprej skuh-iti in še ilruge ceremonije so poti^ebne. Nnilož^e pa izračunai^ volumne odstotke, 6e visoftino odstotkov sladkorja, ki je bil v jeseni v vinskem moštn, pomnožiš s 6 in deliš z 10. Ce je n. pr. imel vinski mošt v jeseni 16 odstotkov sladkorja, ima sedaj 9.6 volumnih odstotkov alkohola; 6e ,io irael 17 odstotkov sladkorja, ima sedaj 10.2 volumnih odstotkov alkohola, torej je že nad mejo srednjega vina, za katerega so doloftene cene. Omeniti je treba s povdarkom, da, veljaio te cene samo za ,,srednja" vina. Za boljša in za sortirana vina te cene ne pridejo v poštev Oe vinogradniki niso dosedaj, naj t.ikoj na sorle v kleteh, kjer imajo boljša ali sortirana vina, napišejo, koliko sladkor.ia je imelo vino v jesflni in kake vrste vino je v sodih. Zapišite torej na sode: Pi^linp, silvanec, traminec, muškat itd. Proti vinskemu davku so vposlale svoj prntes državnemu zboru nasledn.ie obfiine brežiškegn. kozjanskega, šmarskega in rogaškega okraja: 1. Sv. Vid pri Planini, 2. Virštajn, 3. Križe, 4. Provorje, 5. Verače, 6. Sedlar.ievo, 7. Zagorje pri Kozjem. 8. Roginjska gorca, 9. Tinsko, 10. Zibika, 11. Sv. Rma fPristava), 12. Nimno, 13. Brestovec pri Rotgatcn, 14. Rajnkovec, 15. Sv. Trojica pri Rogaški Slatini. 16. Plat, 17. Sv. Katarina pri Rogaški Slatini, 18. Dobrina, 19. Kostrivnica, 20. Slndkagora. 21. Sela pri Dobovi, 22. Mosteo, 23. Mihalovec in 24. Sopnto pri Kozjem. Za kinetske potrebe. Poslanoi Roškar. Pišek in (ovariši so dne 18. t. m. vložili v državner.i zboru internelaciio na ministra za poljedelstvo, notrauje zadeve in trgovino, v kateri zahteva.io hitro od; omofii v vseb krifieftih potrebab slovenskoštajerskega prebivalstva, v prvi vrsti v okrajih fiiutomer in Maribor. Naglaša se v interpelaciji rastoSe );oma!ijkan,le živil, katerih ljudstvo vsled suše in i omanjkanja dlelavskih rnofii ni moglo dovolj pridelati in se jih rekvirira še v mnogih krajih brezolizirno čez oblastveno <lolofionn mero. Zahteva se primerna oskrba lotrebnega obutja in obleke kmetskemu prebivalstvu; naravnost neopravičeno je. da se taistemu zaltranjuje in tudi po sili odvzema usnje in podplati pri ogromnem številu odvzete in zaklnne živine. R;izloftno se je razkrinka!f krivifina rnzdelitev petroleja, ko mnogo posestnikov in tudi drugib prebivalcev v gori imenovanih r-krajih že vefi mesesev ni niti kapljice, drugi le pol litra, v na.iugodnejšem slufiaju en liter na mesec rlo Mlo. Kako se naj oskrbuje pravilno živina ter oj>r'ivljajo prepotrebna druga deln v tom zimskiom času ^rez razsvetl.iave? Napram temu se v mestih tudi rr.ajlinim sfrinkam daje nnjmanj en liter petrolejana teden. akoravno tiste svoje delo lahko med dnevom opravijo. Nadalje se je ostro graiala odflnjn soli. k;v tera je brezpogojna potreba za obstanek in prospek •Sloveštva in nič manj za rejo živine. Cudno pai9, d» vlada niti za to ne skrbi, ko vendar gre ves dobifiek v žep države, ki vedno bolj potrebuje obilnih dohodkov. Razen tega je sol v taki obilnosti v naravi, ds ie nikdaj* zmatijkalo ne bo; ob enem ima oblast d»volj delavskih mofii za to na razpolago. Zahtevalo s* je,*da se vlada vse bolj pobriga za vse potrebe m» d,ezeli, drugafie naj ne prifialcuje izboljšave gosptK darskih in življenjskih razmer za vse prebivalstvo. Usnje za poljedelc«. Poslanec dtr. B e n k e v i č in tovariši stavijo interpelacijo na trgovinsSegs rninistra, da naj se kmetom naravnost prepustijo hože doma zaklane živin«, ne pa trgovinskim zbornicam, oziroma obrtno-pospeševalnim ur.ab.om, ki jih odkazujejo le obrtnikom v mestih. Pristransko jrekviriranje živlne v oi-inoSj\-»ai okraju. Piše se nara: Nakupovalci živine zabtevaj« vedno več živine za vojaštvo in civilno mestno prebivalstvo. Hlevi nekaterih kmetov so že skoraj (>raani Pobi*;ajo se tudi breje krave, dbbdre mlekarioe iu breje *(Slice, dasiravno ljudje ponujajo jalove krav« in telice, ki niso za pleme, pa naloipovaleo take kajr kratkomalo zavrne. ,,Tvoje ne maram", pravi in v»ame potem drugemu brejo živinče. So pa še taki posestniki, ki ge niso v teku celega leta odldali. niti ¦ nega repa, med tem, ko j« drugiro, leto& pobralpoo. 6 ali še več glav. Pozivarao na&e oblasti, c. kr, v, krajno glavarstvo, c. kr. namestnijo, posebno pa v novčevalnico zivine v Gradcu, da napravijo pri oo daji živine v ormoškem okraju red! Pomanjkanje sladkorja. Prehranjevalni nad zornik v Celju nam piše, da je v naših krajih nastopilo občutno pomanjkanje sladkorja, kar se mova pripisovati edino le zastalemu železniško-tovornemu prometu. Sladkorne tovarne so rabile dosedaj vednt j)0 250 do 270 vagonov mesefino za razpošiljanje bla ga, a danes dobijo-z veliko težavo le še 50—70 vagodov. Tako se je promet s sladkorjem zmanjšal za o«lih 70—80%. Celib 1000 vagonov sladkorja je zaostaio. jNbinogoče je te številkv. nad-nvc!siili. Sic^r pa st je tudi sladkorne repe pridelalo tako roalo, da ie ireba glede sladkorja najvefije varfinosti. Skupno se j« liiidelalo letos v Avstriji surovega sladkorja samo irskih 5 milijonov q, do<5im ga je še bilo prejšnje le10 Tk milijona meterskih stotov, leta 1914 pa 12 mi li.ionov q. Do 15. novejnbra se je leta 1917 pridelalo '2,807.464 q, larisko leto do tega dn-e pa 3,423.349 q surovega sladkorja. Vsled pomanjkianja sladkorja s* je meseca oktobra odredilo sikrajšanje sladkorne m nožine na eno karto za Y* kg. Oskrba prebivalstva na Ogrskem. Na Ogrskem ee namerava preskrbeti prebivalstvo z moko za Cetrt Jeta in istotako se hoče omogoftiti prebivalstvu, da si nabavi krompir za celo leto naprej. — Pri nae pa rekvirirajo in rekvirirajo ter ni6 ne upoštevajo, a1-1 imajo ljudje kaj živil za bodoče raeseoe ali ne. Cene za jkromplr. Prevzemna cena za krompir cstane še tudi nadalje 20 K za 100 kg. Dosedamje cene za podrobno prodajo krompirja ostanejo še tudi > naprej v veljavi, 200 vagonov krompirjia zrarznilo. V Skoljiloi jia. Kranjskem je zmrznilo 200 vagonov krompir]a Bil je vojaška last. Pred dnevi smo 5itali v listih, da je zmrznilo na potu v Gradec 10 vagonov kroroj.irja, v Dunajskem Novem Mestu pa 35 vagonov1 Tako se ravna z dragocenimi živili, ki se rekvirirajo na kmetih! Koliko somenskesa žita se sme uporabiti. tk ^elni »Kospodarski urad štajerskega eesarskega nn Mestništva razglaša: Kliub zasegi se smeio upojt'. biti za seme sledefie množine semenskega žita in sieer na en hektar: Ziniske pšenice 150 lcg (200 kg i» 250 kg), jare pšenice 150 kg (200 kg, 250 kg), pir« ?20 kg (260, 300), zimske rži 150 (175, 250), jare r» 140 (180 250), zimskega jefiniena 120 (160, 200), Jar«>ga ieftmotm 140 (190, 240). ovsa 120 (200, 280), aelene koruze za krmilo 200 (250, 300), drobnozrnat« nolotne koruze 50 «'60, 70), ajde 70 (90, 120), prosa 15 (20, 215). Stevilke, k^tero niso v oklepajih, so vetjavne za njive, ko.jih lega znaša manj kakor 500 m rad morsko višino, številke v oklepajih so pa veljavne za njive. kojib lesia znaša 500 do 700 m ali vef* p.adl morsVo višino. V kateri razred glede uporal)* ! naiviSje mnnžine semciskega. žita spada ta ali ona | niiva, oziroma polje, dolnfii'o okraine politične obla\ sti, k; smojo v posebno ozira vrednih slučajih mno!žmio senieiiskega žila zvišati do 30%. Nas;:rotno se » sme v slu6a,iu, ako se uporablja izvirno semenslc!' ! lilago ali |>a 6e se odkaže prizna.io dobro somens>i $ ?ito ali 6c se seje s stroiem, dotična na,iviš]a množi j ua isemenskega žita znižati za 15%. Uinotna sno.Jila. Splošna zveza kmetijskih zuflrug nn Dunaju in poljedelsko ministrstvo popolnoma pozabijo pri razdelitvi umetnib gnojil na naJ; štalerske Rlovenoe. Goriije- in Srednještajerci dobijo rnnožine za celo Stajersko, Spodnještajeroi pa skorn nič. Pa so ta noilostatek kolikot1 mogo^e odstrani, se iio |;odalo še j>red prazniki oilposlanstvo v poljedelsko ministr.stvo in bo posrertovalo za odpravo te kri vice. Za to je potrebno poznanje cele potrebe zaves* Slov. .^tajer. Rsuli tega prosi Kmetijska zadruga v Rafiah, da ji pošlje narofiilo vsak, ki želi dobiti gnojila v toj zimi ali v priliodnji spomladi. oVi enem naj navedf*, do katerega ftasa jili želi dobiti. Ne moremo trditi, da se bo dobilo toliko gnojila, kot se ga Bo nn-ro^ilo. vendar pa sp z vsakim narofiilom slovens- ¦ gpfošiiot-iti pautaga in tisti. ki ne uaroči zdai, tu1i naibi"/. drugu leto ne bo dooil nifiesar. Gro«liia plesnoba (oidii) t vlnskem letnl91S. Za leio 1918 je skoro izkljufieno. da bi ae mogla dol»ii* zadostna množina žvepla za pobljanj¦ grozdne plesootte (oidiuni); treba bo torej sefii po nadomestiUh. Kot taka prihajajo v poštev edino ona, katpra sm« imeli lansko leto, t. j. natriumtiosulfat ali saloi¦iin in sivo žvcplo, katerib si j«, kakor se pcroča, potjodelsko ministrstvo zagotovilo veftjjo innožino. Kakor je znano, se sivo žveplo rabi tako, kakor navadao žveplo, samo treba je paziti, da v času trgatve «i ve6 nobenih ostankov sivega žvepla na grozdju, ker bi taki ostanki kvarili okus vina. Ne sme se torej opraSiti grozdje prepoznn s tem pripomočkom. Natriumtiosulfat s« rabi pa pomešan skupuo zi modro galieo po znanih navoililih. Vinogradniški strokovnjak dvorni svetnik K. Portelen pripproča na podlagi izkušenj in poročil, da se prideneJ pripravljeni zmesi niodre galice 1 kg saloidina na 1 hl zmesi. Po izkušnji lanskega leta se rabi saloidin od zafcetka, pr-t-iieii trte pričnejo ovesti. Kaidar ie grozdno zrnje že debelo in postane gladko in svetlo, se saloidin ue prime več in je vsled tega škropljenje s saloidinom bn*zvspftSno. Takrat je treba- sefsi jk> sivem žveplu. posebuo pa. &}<1ar se že opažajo pojavi oidija. Hmeii. Na luneljskem Irgu v Žatou je bilo v ?adnji (Iotri popraševanje po tujeia hmelju nekoliko živahnejše. Za tuj hmelj letošnjega pridelka so pla»f-evali \>o 140—150 K za 50 kg. Zaloge hmelja starib letnikov so baje žo vse pokupljene. S 1. januarjem 1018 )jo(1o za pivo na Ceškem na-stavljene na.ivis.ja cen©.