GLASILO SZDL Velenje, 24. februarja 1978 Številka 8 (418) Cena 4 din isetič počastili spomin na slavno Štirinajsto proslavi ob 34. letnici pohoda po poteh 14. divizije govoril sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje iz Miklavčič - Narodni heroj Tone Vidmar Luka obudil spomin na boje Štirinajste - S proslave je okrog 300 udeležencev proslave poslalo pozdravno pismo tovarišu Titu proslavo nia Graški Gori, ki začela ob 12. uri, so v ne-udeleženici letošnjega že ga tradicionalnega poho-poteh shavne 14. divizije, dvodnevno pot. Na pot adi z naše občine skupaj s »dniki terittorialne obrambe ine Velenje ter mladimi iz tratenih običin Split, Vrnja-Banja, Sulbotica in Ormož vojaki iz Celja krenili v so-o zjutraj. Fostrojili so se na ovem trgu im položili venec k miku NOB. Pred odho-na jubile jni pohod jih je ravil predlsednik občinske cije ZZB NOV Velenje Lesnjak. o danes ma tem mestu go-o težkih dneh," je poudarki so jih preživljali borci . divizije, kalkor tudi ljudstvo, »'rad v vaših srcih vzbudil še jjo ljubezen do domovine, ti-skaljeno ljubezen, tovari-in predanost, ki je krasila :aje vaših purednikov in kate-v dolgihi letih revolucije ali. Med pohodom boste spometnike in pomnike, etljujejo to težko borbo, je divizijia bila vsa izčrpa-brez hrane i in brez zadostne-streliva, pa \vendar je vztrajalo vzdržala. Starejši prebivalca katerimi sse boste srečevali, fti bodo znoova pripovedovali iborbi, o neesebični pomoči ibivalstva, o o strahotah, ki so , kko so za partizani podivjani j okupatorjevi vo-ii Ranjene boorce je bilo treba ■ivati po sennikih, v listju, saj ni bilo bolnnišnic. Veliko jih jtovražnik tuudi odkril in po-» Toda zavestt ljudi je bila mo-ejša odstrahnu, zato se je ljud- 0 na Štajerrskem, kamor je jBa divizija, , množično priučilo naroodno-osvobodilne- 1 boju; vse,, kar je bilo sporno za boj, : se je vključilo v te borcev." Nato je Filipp Lesnjak pouda-tudi pomemhbnost organizirali v našem i vseljudskem odru in v družlžbeni samozaščiti organizacijah i združenega dela, gevnih škuppnostih oziroma vseh področčjih. Zato pa po-bujemo zave/estnega, zdravega strokovno spposobnega člove- ka. Prav tak naš občan pa prihaja iz vrst naše mladine in naša družba gradi vse na mladih generacijah, da nam bodo porok za ohranitev pridobitev NOV in revolucije. Ob koncu jim je za-ž elel čim lepši pohod in jim naročil naj ponesejo borbeni pozdrav prebivalcem Gore jurišev in drugih krajev, skozi katere bodo hodili. V strnjeni koloni, kot borci 14. divizije pred 34. leti, so udeleženci pohoda odšli na dvodnevno pot. Najprej so se ustavili pri Zlebnikovi domačiji v Šentvidu, kjer je padel partizanski pesnik in član kulturne skupine 14. divizije Karel Destov-nik Kajuh, k spomeniku pri domačiji pa so položili venec. Nato so nadaljevali pohod proti partizanskim Zavodnjam, kjer so jih pričakali in pozdravili člani tamkajšne krajevne organizacije ZZB NOV. Tudi v Za-vodnjah so mladi položili venec k spomeniku borcem in z eno- V drugi p polovici tedna se bo pooblačiMlo in odtoplilo. Občasno boodo tudi padavine, v nižinahh kot dež. Prireditve za 8. marec m Velenju V počastitev mednarodnega praznika žena, 8. marca, bodo tudi letos v Velenju tri že tradicionalne manifestacije. Na sam praznik, 8. marca, bo v Rdeči dvorani osrednja slovesnost. Prvi del te kulturno zabavne prireditve bodo izvedli domači izvajalci, drugi del pa je namenjen zabavno - glasbenemu programu. V knjižnici Velenje bo odprta razstava ročnih del žena, 8. marca popoldan pa bo po ulicah Velenja 2. mednarodni tek žena. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji, ob obravnavi informacije o pripravah na slavje ob 8. marcu, sprejelo pobudo združenega dela, da naj bi v prihodnje poseben odbor pripravil program prireditev za praznik žen 8. ma rec, le-tega tudi ovrednotil in skrbel za njegovo uresničitev. minutnim molkom počastili njihov spomin. Tajnik krajevne organizacije ZZB NOV Franc Šmon pa jih je seznanil z boji 14. divizije na njihovem območju. Prvi dan pohoda so mladi končali v Ravnah. Tudi v tem kraju so jih toplo sprejeli domačini, nekdanji borec 14. divizije Zdravko Mevc pa jim je sprego-v oril o bojih divizije na območju Raven. Učenci iz tamkajšne osnovne šole, ki nosi ime 14. divizije pa so jim pripravili priložnostni program. Naslednjo jutro so se udeleženci pohoda odpravili na pot proti letošnjemu cilju — Graški gori. Na Goro jurišev so zjutraj tega dne iz Velenja odšli tudi planinci, taborniki, šolarji, drugi občani - skratka, vsi, ki se niso mogli udeležiti dvodnevnega pohoda. Nekaj pred enajsto uro so pohodne enote desetega tradicionalnega pohoda v globokem snegu in snežnem metežu ter s pesmijo na ustih prišle na Graško goro, na kraj, kjer so borci slavne Štirinajste bili najtežje boje. Razvrstili so se okrog spomenika h kateremu so položili venec, spomin na borce pa so tudi tukaj počastili z eno-minutnim molkom. Udeležencem letošnjega jubilejnega pohoda je spregovoril sekretar komiteja Občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič. (Govor objavljamo na 8. strani.) Z velikim zanimanjem pa so mladi prisluhnili tudi narodnemu heroju Tonetu Vidmarju-Luki, ki jim je spregovoril o težkih februarskih dneh leta 1944 na Graški gori. POZDRAVNO PISMO TOVARIŠU TITU Z 10. jubilejnega pohoda po poteh Štirinajste so udeleženci poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Vanj so zapisali: SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE V ponedeljek, 27. februarja, se bodo sešli na 2. sejo člani občinske konference ZKS Velenje. Na seji bodo izvolili velenjske delegate za 8. kongres Zveze komunistov Velenje ter za 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in člane v medobčinski svet ZKS Celje, obravnavah pa bodo tudi kongresne dokumente in akcijske naloge občinske organizacije ZKS Velenje. Minilo je 34_ let od prihoda 14. divizije na Štajersko. Minilo je tudi 10 let, odkar se je skupina mladih odločila, da prehodi del poti 14. divizije na območju občine Velenje. Sprva nas je bilo malo, bili smo le mladi iz velenjske občine. Z leti nas je bilo vedno več, pridružili so se nam mladi iz pobratenih prijateljskih in sosednih občin. Z nami so bili pripadniki JLA, rezervni vojaški starešine in borci, ki so nam z živo besedo prenašli tradicije, izročila ter vrednote naše revolucije. Tudi letos smo skupaj z mladimi iz pobratenih občin Vrnja-čka Banja, Ormož, Split in Su-botice ter z vojaki iz garnizije v Celju hodili po poti slavne 14. divizije in se spominjali vseh padlih borcev in bork. Tovariš Tito! Tako zbrateni negujemo največjo vrednost naše revolucije - bratstvo in enotnost. In verjemi našim besedam: Vsi bomo ena armada, če bo treba. V nedeljo, , 19. februarja je v jubljani na i državnem prven- % Šverčerčeva na cilju stvu v krosu Andreja Šverc pre-prečljivo zmagala v teku članic na 3.000 metrov dolgi progi s časom 9:54, 5. Čeprav so bile vremenske razmere zelo neugodne, med tekmovanjem je tudi rahlo snežilo, je Andreja zmagala z veliko lahkoto in že po 300 metrih teka ni bilo več vprašanje, komu bo pripadlo prvo mesto v teku članic. Tako sodi Andreja med tiste slovenske atletinje, ki ji je ta naslov uspelo osvojiti dvakrat zapored. Povedati je treba, da je tudi velenjskim atletom in atletinjam gripa prekrižala račune, saj se je od 27 prijavljenih 31. državnega prvenstva v krosu Proslava na Gori jurišev Uspešno organiziranje kulturne akcije Zlati znak „človek, delo, kultura" občinski organizaciji ZKS Velenje_ V petek, 17. februarja 1978 je bila v Murski Soboti sklepna prireditev tedna komunista „Človek, delo, kultura". Na prireditvi, na kateri je bil slavnostni govornik sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Stane Dolanc, so podelili zlati znak „Človek, delo, kultura" 11 občinskim organizacijam ZK v naši republiki, med njimi tudi velenjski. Občinska organizacija ZKS Velenje je prejela zlati znak „Človek, delo, kultura" za uspešno organiziranje kulturne akcije, za kar so poskrbele osnovne organizacije ZK in druge družbenopolitične organizacije ter društva. Teden Komunista je spodbudil osnovne partijske organizacije, da so prevzele skrb za spominska obeležja ter obudile spomine na našo bogato revolucionarno tradicijo, posebej narodnoosvobodilni boj. Nadalje so v okviru akcije, posvečene človeku, delu in kulturi, organizirali kulturni program in pogovor o italijanski poti v socializem, ki so se ga udeležili italijanski komunisti iz pokrajine Piemonte. Priredili so tudi „okroglo mizo" o pripravi priročnika za učence, ki končajo osnovno šolo o temeljih marksističnega pogleda na svet; na njej je sodelovalo tudi uredništvo slovenske izdaje ..Komunista". V okviru tedna Komunista so spodbudili aktivno vključevanje delavcev iz drugih republik in pokrajin Jugoslavije v vse oblike družbenopolitičnega življenja v občini. Organizirali so še oddelek marksistične knjižnice in družbenoslovne literature v okviru knjižnice v Velenju. Seminar pred volitvami Komite občinske konference ZKS Mozirje je predkongresnim in predvolilnim dejavnostim posvetil vso potrebno pozornost. V sklop priprav na kongres slovenskih komunistov in na volitve je sodil tudi seminar za sekretarje osnovnih organizacij, ki je bil v petek v Mozirju. Na seminarju so se udeleženci dogovorili o organiziranju javne razprave o kongresnih dokumentih in o politični aktivnosti komunistov v neposrednih pripravah na volitve. Poleg tega so se sekretarji pogovorih še o aktivnosti osnovnih organizacij ZK v akciji „Teden Komunista" in o Določili listo kandidatov Sverreevi še državni naslov v krosu ndreja Svererc, športnica leta 1977 v občini Velenje, je naslovu republiške prvakinje v krosu po sedmih dneh dodala še državnega._ udeležilo le 8 atletov in 2 atletinji. Fanlje so tekli samo v članski konkurenci na 12.000 metrov dolgi progi. Zmagal je atlet celjskega Kladivaija Stanko Lisec, velenjčani pa so se uvrstili takole: 6. Milan Balek, 7. Dragan Anič, 19. Josip Šamu in 32. Obad Lazič; ekipno: 3 mesto. V teku mlajših članov je Marjan Hudej osvojil 23. mesto, pri starejših mladinkah pa je Irena Jeromel na 2.000 metrov dolgi progi s časom 6:52,0 osvojila 8 mesto. Andreji Šverc za osvojitev državnega prvenstva tudi naše čestitke. Poročali smo že , da je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje na zadnji seji, 15. februarja sprejelo sklep o sklicu prve seje občinske kandidacijske konference. Sestala se bo danes, 24. februarja ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Občinska kandidacijska konferenca bo najprej sprejela poslovnik o delu ter obravnavala in sprejela poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Velenje o opravljenih kandidacijskih postopkih. V nadaljevanju s?je bodo obravnavali dodatne predloge temeljnih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje in skupščine SR Slovenije ter določili predlog liste kandidatov za družbeno politični zbor skupščine občine Velenje. Zatem bodo glasovali o listi kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Velenje ter obravnavali stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc glede predlaganih kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije, za delegate zveznega zbora ter zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ ter o možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občini in republiki. Občinska kandidacijska konferenca bo na današnji seji določila tudi kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter določila dva delegata za prvo sejo republiške kandidacijske konfe- vseh ostalih pomembnejših nalogah Udeleženci seminarja so med drugim izrazih željo, da bi z njihovo prisotnostjo razširili današnjo sejo občinske konference ZKS Mozirje, na kateri je osrednja točka prav predkongresna dejavnost. Mnenja so bili, da bodo s tem pridobili obilo koristnih napotkov za tvomejšo delo v svojih sredinah. PREDNOSTNE AMBULANTE V zdravstvenem domu Velenje so ponovno uvedene prednostne ambulante za borce narodno-osvobodilne vojne. V teh ambulantah dela vsak ponedeljek, sredo in petek dr. Marijan Leban, vsak torek, četrtek in soboto (razen prostih sobot) pa dr. Franc Kotnik. Borci imajo prednost v prvih dveh urah ordinacijskega časa. Skupščina občine Velenje j RAZGLAŠA da so v času od 25. 2. 1978 do 6. 3. 1978 ; ■ : razgrnjeni volilni imeniki ter vabi vse občane, da preverijo vpise v volilnem imeniku te pravočasno podajo svoje pripombe. Volilni imeniki so razgrnjeni na Skupščini občine Velenje Titov trg 1, ter na krajevnih uradih v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Skupščina občine Velenj Predlagani kandidati za Kongresa Komite občinske konference ZKS Mozirje pripravil predloge delegatov za oba kongresa - tudi dogovor o predkongresni dejavnosti Na podlagi opravljenega evidentiranja možnih kandidatov je kadrovska komisija komiteja občinske konference ZKS Mozirje pripravila predloge delegatov za 8. kongres ZK Slovenije, 11. kongres ZK Jugoslavije in za člane medobčinskega sveta ZKS Celje. Pri kadrovanju delegatov za oba kongresa je komisija v celoti upoštevala načela in merila, ki jih je na 9. seji sprejel centralni komite ZKS. O predlogih so med drugim razpravljali člani komiteja na seji prejšnji četrtek, delegate pa bodo izvolili na današnji seji občinske konference. Mozirska občinska organizacija daje štiri delegate, predlagani pa so: - Angelca MIKLAVC, delavka v upravi skupščine občine Mozirje, aktivna udeleženka NOB, članica Zveze komunistov od leta 1944. in dolgoletna družbenopolitična delavka v zvezi komunistov in socialistični zvezi; - Jože CELINŠEK, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe, aktivni udeleženec NOB, član Zveze komunistov od leta 1945 in aktivni delavec v komisijah občinske konference ZKS in v krajevni organizaciji SZDL; - Vojko HREN, sekretar občinske konference ZSMS, član Zveze komunistov od leta 1970 in aktiven član drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij; - Bogdan GROHAR, VK strojni ključavničar v temeljni organizaciji Kovinarstvo na Ljubnem, član Zveze komunistov od leta 1974 in je doslej aktivno deloval v mladinski organizaciji in v osnovni organizaciji ZK. Roman GRUDNIK je kandidat za delegata na 11. kongresu ZKJ. Zaposlen je v nazarskem GLIN-u, je kvalificiran pleskar in član ZK od leta 1973. Je sekretar osnovne organizacije v temeljni organizaciji, sekretar aktiva komunistov delavcev iz neposredne proizvodnje in delegat v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Za člane medobčinskega sveta ZKS so predlagani: - Rezika PLAZNIK, vodja splošnega sektoija v Komunalnem podjetju Moziije, članica Zveze komunistov od leta 1970, članica komiteja OK in komisije za družbeno-ekonom-ske odnose in samoupravljanje v združenem delu. - Jože TLAKER, vodja marketing službe v SOZD STIK Moziije, član ZK od leta 1974, član komiteja občinske konference ZKS in sekretar osnovne organizacije ZKS v delovni skupnosti skupnih služb SOZD; - Bogdan GROHAR in - Jože RAKUN kot sekretar komiteja občinske konference. Na seji komiteja so se dogovorili še o aktivnosti osnovnih organizacij in komunistov v razpravi o kongresnih dokumentih, obravnavali so predlog sprememb za vodilne funkcije v skupščini občine in v delegaciji za družbenopolitični zbor ter sprejeli zaključni račun za 1977 in finančni načrt komiteja za letošnje leto. J. P. SEJA PREDSEDSTVA OS ZSS VELENJE Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje je na 39. redni seji ki je bila 21. februaija obravnavalo predlog možnih kandidatov za predsednika in podpredsednika republiškega sveta ZSS in podprlo kandidaturo Vinka Hafneija za predsednika in Mirana Potrča za podpredsednika RS ZSS ter določilo 10-člansko delegacijo občinskega sveta ZSS Velenje za prvo sejo občinske kandidacijske konference 24. februarja. Na torkovi seji so obravnavali tudi predlog družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin celjskega območja s kmetijsko prehrambenimi proizvodi ter zaključni račun občinskega sveta ZSS Velenje za leto 1977 in finančni načrt za leto 1978. Srečanje pionirjev zgodovinar Posojila za stanovanja Pogovor s predsednikom komisije pri samoupravni enoti za graditev stanovanj pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti Stojanom Kukavicem. Ob koncu leta 1975 so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne skupnosti, družbeno politične organizacije in društva v občini Velenje sklenili družbeni dogovor o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v višini devet odstotkov, v letošnjem letu pa se je ta odstotek zvišal na 9,7 od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Prispevek, ki ga plačujemo za stanovanjsko izgradnjo se deli 0,345 odstotka za gradnjo dijaških in študentskih domov, 0,82 odstotka za družbeno pomoč v stanovanjslcem gospodarstvu, 0,7 odstotka za primarno komunalno izgradnjo, 7,053 odstotka se izloča v sklad skupne porabe za stanovanjsko gradnjo v samih TOZD, 0,782 odstotkov sredstev pa se združuje pri Ljubljanski banki Velenje z namenom dajanja posojil za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lastnini, za gradnjo in nakup etažnih stanovanj in gradnjo stanovanjskih hiš v osebni lasti. O tem smo se pogovar- Črna gradnja v Zavodnjah Naselja v naši občini je potrebno urbanistično čim prej urediti. Marsikje so urbanistični načrti v delu, zato je v mnogih naseljih za določen čas prepovedana gradnja. Kljub temu, da smo že pred leti črni gradnji stopili na prste, se še najde kdo, ki kljub vsemu postavi stanovanjsko hišo brez vsakeršnega dovoljenja in soglasja. Takšen je tudi primer stanovanjska hiša Silva Potočnika v Zavodnjah. Leta 1975 si je postavil garažo in klet (stanoval je v Prosvetnem domu), za kar pa ni dobil dovoljenja, ker sosedje niso dali soglasja k gradnji. Lansko leto pa si je nad garažo postavil še stanovanjsko hišo. Urbanistični inšpektor pri Skupščini občine Velenje je gradnjo že 11. aprila lani ustavil, 23. decembra je prejel Silvo Potočnik še ustavit-veno odločbo gradbenega inšpektorja, 16. januaija letos pa so ga prijavili zaradi nedovoljene gradnje tudi sodniku za prekrške. jali s predsednikom komisije pri samoupravni enoti za graditev stanovanj samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje Stojanom Kukavcem. Koliko sredstev se je zbralo v teh letih in kako ste jih potrošili? S. Kukavica: Do 31. 12. 1977 se je zbralo 36 125 589,25 dinarjev. Iz teh sredstev smo odobrili 10.235.000 dinarjev posojila 301 zasebnemu graditelju, 10 000 000 dinarjev dvema delovnima organizacijama za komunalno primarno gradnjo ter 11 298 987,25 dinarjev trinajstim delovnim organizacijam za nakup družbenih stanovanj. Stojan Kukavica Samoupravna stanovanjska skupnost je tudi podpisala samoupravni sporazum o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči prizadetim zaradi potresa na območju občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur ter samoupravni sporazum za Tolminsko o kreditiranju stanovanjske izgradnje. Koliko sredstev ste nakazali kot posojilo? S. Kukavica: Kot posojilo smo v preteklem obdobju nakazali za Koz- jansko 2 195 260 dinarjev in za Tolminsko 2 396 342 dinarjev. — Pred kratkim ste razpisali osmi natečaj posojila za stanovanjsko graditev. Komu je posojilo namenjeno in kolikšna je razpisana vsota? S. Kukavica: V letošnjem letu smo razpisali 8. natečaj z razpisno vsoto 8 250 000 dinarjev posojila, katero je namenjeno za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lasti, za gradnjo in nakup etažnih hiš zasebnim graditeljem, za toplificiranje stanovanjskih hiš v osebni lasti v KS Velenje - desni breg in KS Velenje - desni breg in KS Velenje Šmartno in za financiranje projektne dokumentacije za Velenje - Šalek II. Pri prejšnjih natečajih nismo dajali posojil za toplifikaciio stanovanjskih hiš v zasebni lasti, kar je to pot novost. Da pa se je komisija za to odločila pomeni, da smo uvideli probleme delavcev v krajevni skupnosti Velenje - desni breg in Velenje -Šmartno. To so ene prvih stanovanjskih hiš grajenih v Velenju in lastniki imajo danes problem plačati večji znesek za priključek na toplovod. Zasebnemu graditelju nudimo posojilo v času, ko dokončuje hišo oziroma kupuje stanovanje v etažni lastnini z namenom, da mu pomagamo, hkrati pa da sprosti družbeno stanovanje. - Kdo pa se lahko prijavi na natečaj za posojilo, ki traja do 27. februarja? S. Kukavica: Posojila lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbeno politične skupnosti, društva in delavci organizacij. ki zdnižujejo sredstva po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občiiii Velenje. m. TAMŠE V počastitev 35. obletnice zbora slovenskih odposlancev v Kočevju, Pionirskega pohoda Tito, revolucija, mir in dneva osvobodilne fronte bo 26., 27. in 28. aprila v Velenju srečanje pioniijev zgodovinarjev iz vse Slovenije. Tema srečanja je narodno osvobodilni boj na Slovenskem jeseni leta 1943. Doslej se je prijavilo 69 pionirskih odredov iz skoraj vseh slovenskih občin. Pričakujejo, da bo prišlo v Velenje okoli 250 pioniijev zgodovinaijev, likovnikov ter njihovi mentoiji. Pionirji bodo proučevali razpisano obdobje, ves material pa poslali v Velenje, kjer ga bo pregledala posebna republiška komisija, najboljša dela pa bodo razstavljena v avli osnovne šole Miha Pintar Toledo. Organizirali bodo tudi posvet mentoijev zgodovinarjev in likovnikov. Za mentoije pionirskih odredov, ki so se prijavili na srečanje so pripravili te dni enodnevni seminar. Seminaija se je udeležilo 52 mentoijev. Na devetem srečanju pionirjev zgodovinaijev bodo pripravili tudi kviz tekmovanje, na katerem se bo pomerilo šest najboljših skupin. V dneh, ko bo v Velenju srečanje pioniijev zgodovinaijev pa se bo pričel tudi tradicionalni pohod pioniijev, ki bodo iz Velenja krenili proti Murski Soboti, kjer bo zbor pioniijev. Pioniiji se bodo zbrali na Titovem trgu, pričakujejo, da jih bo okoli 3000 tisoč iz vseh slovenskih krajev, kjer jim bo embleme pohoda predvidoma izročil Franc Leskošek Luka. S Titovega trga v Velenju bo organiziran množičen pohod proti Šoštanju, od koder pa bo krenila prva skupina pioniijev preko krajev znanih iz narodno osvobodilne borbe do Murske Sobote. šaleški oktet na gostovanje Pevska klapa „Kaštela" in sekcija za kulturo pri krajevni skupnosti Donja Kaštela, Kaštel Stari v pobrateni občini Split, prirejata 25. februaija 1978 v Kaštel Starem srečanje nekolikih dalmatinskih pevskih klap. Na „Večeru dalmatinskega ljudskega melosa in čakovske poezije" se več let nazaj srečujejo pevske klape in okteti, s katerimi Kaštelan-ci sodelujejo in vzdržujejo prijateljske vezi. Z željo, da klapa „Kaštela" naveže tudi trajnejše stike s „Šaleškim oktetom", so naše pevce letos povabili na njihovo pevsko prireditev v Dalmacijo. Tja bodo pevci „Šaleškega okteta" odšli jutri in sodelovali v programu s petimi slovenskimi pesmimi. L. N. Na takšnih srečanjih in p dih, kjer se pioniiji srečajo z udeleženci narodno osv dilne borbe, ko obiščejo kjer so potekali med vojno boji, spoznavajo vrednote rodno osvobodilne borbe,! znajo po#tem tudi bolje a M. TA Likovni svet otrok Na osnovni šoli Karel Desti Kajuh v Šoštanju bodo odprli marca že 10. tradicionalno rai Likovni svet otrok, na kateri so jejo učenci osnovnih šol iz vsi venije. Za letošnjo razstavo so li preko 2 500 del iz večine naše republike. Komisija v kati tudi republiška svetovalka prof lena Berce Golob, je imela zelo ko delo, saj so vsa dela, ki prejeli dobra. Za razstavo odbrali 250, uredila pa jih bo ljica likovne vzgoje na tej šoli S Lesničar v sodelovanju z repub svetovalko. Razstavo Likovni svet otrok rejajo na šoli Karel Destovnik II v Šoštanju že deset let, posve pa je smrti partizanskega pesni katerem se ta šola tudi imenuje. 2. redni zbor članic Temeljne banke Velenje V ponedeljek 27. februarja I sejni dvorani skupščine občine lenje 2. redni zbor članic Tem banke Velenje. Na dnevnem red obravnava in sprejem poslovni delu zbora Temeljne banke Vek poročilo o poslovanju ljublji banke, podružnice Velenje, v 1977, poročilo nadzornega odi ter predlog sklepov o zaključnei čunu Ljubljanske banke, podrui Velenje, za leto 1977. Na 2. rednem zboru članic meljne banke Velenje bodo obfl v ali, med drugim, še sklep o us vitvi poslovnih enot Temeljne Bi Velenje ter imenovali individual poslovodnega organa in pomoi direktorja Temeljne banke Vel Seminar za sekretarje OO ZK V sredo, 22, februarja, je pravil komite občinske konfa ZKS Velenje prvi del seminaij sekretarje osnovnih organizacij, nih aktivov, komitejev konferei sekretariatov svetov zveze kom stov iz Šaleške doline. Na semii so govorili o vsebinski usmei organiziranju in vodenju razpra predlogih dokumentov za konj zveze komunistov Slovenije in i komunistov Jugoslavije. V začetku marca pa bodo v gem delu seminarja za vodstva l komunistov obravnavali opeiat načrt razprave o kongresnih d( mentih ter program akcijskih« občinske konference zveze kom stov Velenje. FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA ČAS OD 1.1. DO 31. XII. 1977 Zap. Zapos.obrt. št. Krajevne skupnosti upok.kme' SKUPAJ JANUAR - DECEMBER_ DECEMBER 100 % 70 % 30 % Silvo Potočnik si je postavil v Zavodnjah najprej garažo in klet, nato pa še stanovanjsko hišo brez dovoljenja in soglasij 1. Velenje center l.breg 2563 3 ,528.282,80 2 ,469.797,95 1,058.484,85 2. Velenje center d.breg 3040 4 ,184.931,60 2 ,929.452,10 1,255.479,50 3. Šmartno - Velenje 791 1 ,091.661,45 764.163,10 327.498,45 4. Šalek - Gorica 402 553.402,15 387.381,50 166.020,65 5. Stara vas 380 523.116,45 366.181,50 156.934,95 6. Staro Velenje 471 648.389,05 453.872,35 194.516,70 7. Pesje 543 747.505,90 523.254,15 224.251,75 8. Konovo 395 543.765,80 543.765,80 9. Cirkovca 65 83.480,45 89.480,45 1C.3 Pleši vec 96 132.155,75 132.155,75 11. Paka 200 275.324,45 275.324,45 12. Šentilj 352 481.571,00 484.571,00 '.?.. Skale 406 558.908,60 558.908,60 14. Bevče 81 111.506,40 111.506,40 15. Kavči - Podkrai 281 386.830,85 386.830,85' ! O . Šoštanj 1569 2, ,159.920,30 2,159.920,30 i - ■ Bele vode 109 150.051,80 150.051 .t. Skomo - Florjan 323 44-i.649,00 444.649,00 Zavodnje 124 170.701,15 170.701,15 20. Ravne 445 612.596,90 612.596,90 21. Družmirje - Gaberke 389 535.506,05 535.506.05 22. Lokovica 210 289.090,70 289.090,70- 23. Topol šica 502 69 i.064,35 691.004,35 2 i. Šmartno Ob Paki 573 "88.804,55 788.804,55 2 ^ _ Gorenje 326 448.778,85 448.778,85 SKUPAJ 11638 20, ;150,996,35 7i ! 894.102,65 12,256893,80 100 % 70 % 30 % 369.076,80 258.353,75 110.723, 437.765,65 306.435,95 131.329, 114.193,50 79.935,45 34.258J 57.888,75 40.522,10 17.366,1 54.720,70 38.304,50 16.416, 67.824,90 47.477,45 20.347, 78.193,00 54.735,10 23 . 457, 56.880,75 56.880, 9.360,10 9.360, 13.824,20 13.824, 28.800,40 28.800,1 50.688,65 50 . 688,1 58.464,75 58.4611 11.664,15 11.664,1 40.464,50 40.464J 225.938,90 225 . 938,1 15.696,20 15.096, 10.512,60 46.512j 17.856.25 17 . 856, r. 4.080,80 64.080, 56.016,70 56.016, 30.240,40 30 . 240, 72.288,95 72.288,1 82.513,05 82,513,1 46.944,60 46 . 944J 10'.89--,25 825.76-1,30 1,282.134,1 Oddelek za financ« skup S Sine obSine Ve len) ------Št. 8 (418) - 24. februarja 19 Malemu gospodarstvu vso pozornost lovor s sekretarjem združenja samostojnih obrtnikov občine Velenje Ivom Gorograncem o delu in načrtih združenja SIIIHIllllIlinntrtllllfllllllllllllllllllllllHIlllllllfllllllllHIllllIlllIllIHlIllllllIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItItfMllllltIHIg I Kulturnemu tednu l ob rob )brt naj bi se v občini Ve-e kar najbolje organizirala in a v sestavu malega gospo-čim večje in uspešnejše tate. V začetku letošnjega je združenje samostojnih ov občine Velenje usta-lo izvršilno telo - tajništvo ženja. V tej delovni skup-delajo sekretar, adminis-:or in finančni delavec. O za letošnje leto smo se raijali s sekretarjem zdru-samostojnih obrtnikov ine Velenje Ivom Gorogran- — Zakaj ste organizirati izvr-o telo združenja samostoj-obrtnikov? I. Gorogranc: Malemu gospo-irstvu posvečamo v zadnjem isu vse več pozornosti. Repu-organi in gospodarska ca SRS so pričeli precej ti na tem, da bi v vsaki ob- Pestra iredvolilna lejavnost Stari vasi evidentirali 58 lidatov — Marčne volit-pričakujejo dobro pri-ivljeni — Visok odstotek aležbe na kandidacijski konferenci V drugi polovici lanskega leta se v krajevni skupnosti Ve-—Stara vas začeli pripraviti na letošnije volitve. Imeno-tli so koordiinacijski odbor, ki k sestavljajo predstavniki vseh ružbeno poliitičnih organizacij i sveta krajev/ne skupnosti. Kot povedal predsednik krajevne .onference SZDL Ivan Širše, je • odbor evidentiral devetdeset nožnih kandidatov za posamez-delegacije.. Kandidacijske liso dobile dokončno obliko tem, ko so o njih skupno raz-ljali članii koordinacijskega ra in izvrršnega odbora kra-e konference SZDL. Inten-a predvoililna dejavnost je ivedla do ttega, da so 20. ja-ja pripravvili predkandidacij-konferemco. Po tej konfe-ci, na kateeri je bilo prisotnih udeležencev, so začeli z ak-prepriče:vanja kandidatov, se so pismetno obvestili o tem, e so maloge posameznih icij in obrazložili, zakaj so izbrali kott možne kandidate, tem so dossegli, da so se posa-iki lažjee odločili za spre-kandi dat ture. V predzaidnjem izboru so i na spissku 76 kandidatov, kandidaciijski konferenci, ki bila 14. ffebruarja pa so do- mčno potrrdili 58 kandidatov samezine delegacije. Te erence s se je udeležilo pri->o petnajst odstotkov volilnih upravičeencev, kar je vsekakor vzpodbouden podatek. V krajevni skuapnosti Velenje -Stara vas boodo tako v mesecu marcu volih < dve posebni delegaciji za samcoupravne interesne skupnosti, kki bosta šteli po sedem delegatttov ter tri združene delegacije za samoupravne ikupnosti, ood katerih bo ena imela enajst,!, drugi dve pa devet delegatov. NŠa kandidacijski listi za delegacijcjo zbora krajevnih ikupnosti p,pa je evidentiranih devet možnihih kandidatov izmed katerih jih bbodo izbrali sedem. Udeleženci 1 kandidacijske konference so inimenovali in potrdili tudi volilno o komisijo, ta pa volilne odbore e. Ti bodo s skupnimi močmi j pripravili in izvedli volitve. Vse e krajane so pozvali, naj pridejo > na volišča že v dopoldanskem n času in v čimveč-jem številu. . J. KRAJNC čini organizirali obrtno dejavnost tako, da bi bila kar najbolje organizirana in na ta način tudi mnogo pripomogla k uspe- Sekretar združenja samostojnih obrtnikov občine Velenje Ivo Gorogranc šnejšemu gospodarjenju v občini. Združenje samostojnih obrtnikov je bilo v Velenju ustanovljeno že leta 1973, vendar bolj na amaterski osnovi. Pogosto se je dogajalo, da sklepov, kljub temu, da so bili včasih zelo dobri, niso uresničili. Sedaj ustanovljena posebna strokovna služba je pričela delo 1. februarja letos. - Tajništvo združenja samostojnih obrtnikov je nedvomno vsakemu obrtniku ob vsakem trenutku v pomoč. V katerih primerih pa se bodo lahko vaši člani obračali na vas? I. Gorogranc: Lahko rečem, da v vseh. Radi bomo pomagali tako začetniku, kot vsem obrtnikom, ki jih tarejo pravne, finančne, strokovne in druge težave. - Vodenje poslovnih knjig je delalo doslej mnogim obrtnikom preglavice in ni skrivnost, da mnoge knjige v preteklem obdobju niso bile vodene tako kot bi bilo potrebno. Na davčni upravi Skupščine občine Velenje pa pravijo, da bodo letos še bolj dosledno kontrolirali poslovne knjige, ki bodo morale biti na vpogled ob vsakem času. Bo vaše tajništvo pomagalo obrtnikom tudi pri tem? I. Gorogranc: To vprašanje je med obrtniki zelo prisotno. Dokumentacija, ki jo morajo voditi obrtniki, je za mnoge prezahtevna in pogosto nastopajo težave. Seveda bo moralo naše tajništvo priskočiti obrtniku na pomoč tudi v takih primerih. Ce bi hoteli voditi knjige za vse obrtnike v občini, ki jih je preko 230, bi rabili kar veliko delavcev, saj bi eden lahko vodil knjige le za približno 15 obrtnikov. Dokler v občini ne bomo ustanovili knjigovodskega centra, bomo skušali obrtnikom pomagati predvsem z nasveti. Knjige pa trenutno ne bomo mogli voditi velikemu številu obrtnikov, ker razpolagamo trenutno z zelo tesnim prostorom, ki meri le 20 kv. metrov. Prav gotovo pa bo zanimanje za to, da bi vodili obrtniku knjige mi, vedno večje, saj bodo osebe, ki vodijo finančno poslovanje obrtnika za točnost tega tudi odgovarjale. — V občini je precej ljudi, ki bi želeli odpreti obrt, vendar pa nimajo ustreznih prostorov. Že lansko leto se je pričelo z gradnjo obrtnih delavnic na Selah. Kako dela napredujejo in kaj pričakujete, da bodo v teh prostorih lahko steklo delo? I. Gorogranc: Na eno zadnjih sej je izvršni odbor združenja povabil tudi predstavnika Ere, ki bo investitor teh delavnic. Povedal je, da se bo z izgradnjo pričelo spomladi, končane pa naj bi bile maja letos. Potrebno bo zbrati interesente in določiti, katere dejavnosti se bodo v teh delavnicah opravljale. — Nekaj nalog, ki vas čakajo v letošnjem letu smo že našteli. Prav gotovo pa jih je še več. I. Gorogranc: Nalog je veliko. Prizadevali si bomo, da jih bomo uresničili. Sestavili in ažurno bomo vodili seznam vseh zasebnih obrtnikov v občini po dejavnostih, ugotovili, katerih obrtnih dejavnosti občini primanjkuje, ali pa jih sploh ni, ugotovili, kakšne so potrebe po vajencih v posameznih obrtnih dejavnostih, preverili obseg in dejavnost na področju nezakonitega dela v obrti ter izdelali predlog za rešitev te problematike; seveda pa je nalog še veliko. Marsikatere naloge se bodo šele pojavile." Delovni načrt je združenje samostojnih obrtnikov poslalo vsem zasebnim obrtnikom občine Velenje, skupščini občine Velenje in njenemu izvršnemu svetu, družbenopolitičnim organizacijam občine, vsem krajevnim skupnostim občine ter gospodarski zbornici Slovenije. Novih 200 delovnih mest Sestavljalci resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 ugotavljajo, da bodo na družbe-no-ekonomski razvoj v letošnjem letu v veliki meri vplivali rezultati in tendence razvoja v letu 1977. Ti se kažejo zlasti v nadaljnji preobrazbi in uveljavljanju družbeno-ekonomskih odnosov, v umirjenih in skladnejših gibanjih na področju tržišča in cen, razen v primarni predelavi lesa, v boljši likvidnosti in večji finančni disciplini, v dokaj hitrem zaposlovanju in predvsem na neproizvodnih delovnih mestih, v nizki gospodarski rasti in v stagnaciji družbene produktivnosti dela, v neugodnih delitvenih razmerjih in v premalo stimulativni delitvi osebnih dohodkov, v nizki akumulativni sposobnosti združe-- nega dela in v le delnem uresničevanju hitrejšega razvoja manj razvitih območij. Doseženi rezultati gospodarjenja v preteklem letu so tako pokazali, da skupno dogovorjenih nalog in ciljev v mozirski občini ne uresničujejo v celoti. Zato je skupščina občine pozvala vse samoupravne organizacije in skupnosti, da v tekočem letu usmerijo vse svoje napore in uresničitev nekaterih ključnih nalog s katerimi bi okrepili že dosežene ugodne rezultate in odpravili pomanjkljivosti. Tako bodo morah vsi dejavniki zagotoviti predvsem nadaljnjo krepitev procesa preobrazbe organiziranja delovnih ljudi v temeljnih in enovitih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter uveljavitev delegatskih odnosov. Pospešiti bo treba uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o nalogah, dohodkovnih soodvisnostih in delitvenih razmerjih, zagotoviti intenzivnejše povezovanje organizacij združenega dela in razvoj kvalitetnih osnov gospodarjenja, povečati izvoz in okrepiti akumulativno in repro- duktivno sposobnost gospodarjenja, posvetiti kar največ pozornosti ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj manj razvitih in obmejnih krajevnih skupnosti in podobno. Nalog je seveda še več in samo dosledna uresničitev vseh bo zagotovila doseganje skupno dogovorjenih ciljev razvoja občine Mozirje. Ob vsem tem in ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike bodo morali v letošnjem letu doseči: - rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za 10 odstotkov. Družbeni proizvod bi tako znašal 690 milijonov dinarjev ali 45.000 dinarjev na prebivalca; - zaposlenost naj bi porasla za 5 odstotkov. S tem bi se na novih in izpraznjenih delovnih mestih zaposlilo 200 delavcev in produktivnost bi porasla za 8 odstotkov, realni osebni dohodki pa za 2; - izvoz bi porasel za 10 odstotkov, za prav toliko bo počasnejša rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb; - investicijska aktivnost bo na osnovi povečanja investicij v osnovna sredstva gospodarstva večja za 60 odstotkov, tako, da ' bodo skupne investicije v družbenem proizvodu udeležene s 25 odstotki. V resoluciji je tudi določeno, da bodo pri ugotavljanju poslovnega uspeha ob polletju in v devetih mesecih v okviru začasne delitve dohodka v posameznih organizacijah združenega dela preverjali, če se ta razporeja v skladu z navedenimi usmeritvami iz te resolucije ter v primeru odstopanja proučiti vzroke in ukrepati. Skupščina občine bo v okviru svojih pristojnosti za zavarovanje družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine sprejela začasne ukrepe, če bo ugotovila, da je OZD oškodovala družbene interese, s tem bistveno odstopala od osnov in meril, ki jih določa panož-ni sporazum in tako povzročila motnje v tokovih družbene reprodukcije- V nadaljnjem delu resolucije so nakazane najpomembnejše naloge opredeljene v družbenem planu m so izrednega pomena za uresničevanje skupne razvojne politike. V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja bodo posamezni nosilci v svojih programih te naloge še posebej konkretizirali in v zvezi s tem sprejeli potrebne ukrepe. Bera letošnjega kulturnega tedna v mozirski občini je bila brez dvoma oblina, tako po vsebini in kakovosti, kot po količini kulturnih stvaritev, ki so jih bili deležni prebivalci Gornje Savinjske doline. Akcija izmenjave prireditev med skoraj vsemi kraji je bila dobro zamišljena in zato gre organizatorjem dobra mera priznanja. Na skoraj vseh odrih v dolini so se zvrstile številne igralske in pevske skupine. Odveč je pripomba koliko prostega časa, dela in volje so vsi nastopajoči vložili, da so se lahko predstavili vse bolj zahtevnemu občinstvu. Slednji so se prav tako potrudili in dvorane v večini primerov dobro napolnili. Kulturna dejavnost v mozirski občini v = je torej v razmahu, ne ome-~ juje se več na le posamezne izjemne primere. Kulturni teden je to dokazal in je obenem potrdil dejstvo, da je tudi zanimanje za kulturne prireditve še vedno živo. Brez pomanjkljivosti ne gre nikjer in tudi v primeru kulturnega tedna v mozirski občini so te preprečile, da bi mu lahko dali najvišjo oceno. Zapisali smo, da so se gledalci in poslušalci v večini primerov številno odzvali vabilom in s svojo prisotnostjo dali priznanje nastopajočim. Žal se to ni zgodilo v vseh primerih. Dogajalo se je namreč celo to, da je bilo nastopajočih več, kot gledalcev ali pa približno toliko. Bili so to osamljeni primeri in vedno v primeru gostovanja neke skupine v drugem kraju. Vzrokov za to je lahko več. Nekateri se izgovarjajo na preslabo obveščenost in lahko jim celo verjamemo. Prireditve so se namreč vrsti- le ena za drugo in kaj lahko § je ob vsem tem spregledati I to ali drugo vabilo. Ob tem I bi se morali bolj potruditi I kulturni delavci v posamez- § nih krajih. Nikomur namreč | ne sme in ne more biti vsee- | no, če v njegovem kraju go- | s tuje neka skupina in se do | njenega nastopa vede kot, da i ga ne zanima. Letošnji kul- | turni teden je temeljil na i izmenjavi in kaj hitro so se | pokazale posledice takšnega | odnosa - z „vrnjenim" sla- | bim obiskom namreč. To pa | resnično ne vodi nikamor, i Le medsebojno sodelovanje i in pomoč med kulturnimi | delavci posameznih krajev | sta porok, da bo dolina zaži- | vela v enotnem kulturnem § utripu. Prebivalci Gornje Savinj- § ske doline so bili torej v tem § tednu deležni številnih kul- I turnih prireditev, več, kot v % razmeroma dolgem obdobju | pred tem skupaj. To je lepo | in prav, ne bo pa lepo in § prav, če se bomo zopet I omejili na enkratno akcijo in i bomo zopet čakali na na- % slednji kulturni praznik. | Akcija mora teči dalje, ne- § pretrgano in stalno. Le v | tem primeru bo kulturni § teden resnično dosegel svoj | namen in bo prihodnje leto | vsebinsko bogatejši in ka- | kovostno na znatno višji rav- | ni. Se nekaj ne smemo poza- = biti. Zavedati se moramo, da | kultura ni le sodelovanje na | tej ali oni prireditvi. Svoj I odnos do kulture moramo | dokazati na vsakem koraku | in ob vsakem času. Na to ne | bi smele pozabiti zlasti orga- | nizacije združenega dela. Ob i lanskem Tednu Komunista § so veliko obljubljale in v § večini primerov ostale le pri | svojih obetih. j. p. i šlllllllllllllllllHIIIHIHIIIIIIIIIIHIIIIIIHlinillllllllllllllHIlllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIHHIIIIIIIIš Dolgotrajno sporazumevanje Že v lanskem avgustu so strokovne službe pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Mozirju posredovale v javno razpravo poleg samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja in financiranja stanovanjske graditve v občini Mozirje za obdobje 1976 -1980. Predlog sporazuma temelji na poprej sprejetem družbenem planu razvoja občine Mozirje za to srednjeročno obdobje. Omenjeni plan predvideva povečanje stopnje izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo od prejšnjih šest na osem odstotkov. V njem je tudi navedeno koliko stanovanj bi lahko zgradili v tem obdobju s predlaganim odstotkom združevanja sredstev. Delegati ob sprejemanju družbenega plana niso imeli pripomb, ob konkretizaciji določb in ob sprejemanju samoupravnega sporazuma pa so se odločali drugače. Sporazuma ni sprejelo šest delovnih organizacij, kar dvajset pa jih sploh ni poslalo odgovorov. Strokovne službe so o tem obvestile izvršni svet SO Mozirje in vse družbe-no-politične organizacije in hkrati zahtevale njihovo stališče o tej problematiki. Na skupnem sestanku med predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in organov samoupravne stanovanjske skupnosti so potem sprejeli stališče o spremembi nekaterih določb sporazuma. Spremembe, ki se nanašajo na notranjo delitev zbranih sredstev, je obravnaval še izvršilni odbor samoupravne stanovanj- ske skupnosti in jih potrdil. Na pobudo družbeno-političnih organizacij in izvršnega sveta so se na skupnem sestanku ponovno zbrali direktorji vseh delovnih in drugih organizacij v občini. Po tehtni proučitvi predloženih sprememb so se na sestanku odločili, da bodo samoupravni sporazum obravnavali še enkrat. Rok za končno odločitev je 28. februar in po njem pride na vrsto sprejemanje sporazuma. Nova delitev je takšnale: 17. odstotkov je namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 21 za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve, 10 za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske graditve, 52 odstotkov pa so namenih za neposredne potrebe delavcev v delovnih organizacijah. S predpostavko, da bo samoupravni sporazum podpisan in bo veljal od 1 .januarja dalje, bi po predvidevanjih zbrali naslednjo vsoto sredstev: — vsega skupaj bi zbrali 11.456.980,00 dinarjev, — enoti za gradnjo stanovanj so namenili skupno 4.547.000,00 dinarjev, od tega je 909.250,00 dinarjev lastne udeležbe kupcev, — enota za družbeno pomoč bo dobila 6.909.980,00 dinarjev, od tega bi dosegla sredstva skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, namenjena za upokojenska stanovanja, vsoto 1.006.000,00 dinarjev. Pri povprečni odobreni ceni 7.389,35 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine bi lahko zgradili 1.550 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Ob povprečni velikosti stanovanja - 56 kvadratnih metrov - bi pridobili 27 stanovanj, od tega štiri upokojenska. V vseh teh sredstvih so že upoštevane naložbe za dograditev bloka na Ljubnem in za adaptacijo bivše šole na Gorici. J. P. VELIK PRIMANJKLJAJ V mozirski občini so potrebe po stanovanjih več kot očitne. Zato je pomen enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti Mozirje nedvomno velik, zlasti pri uresničevanju skupnih zadev in interesov na področju stanovanjskega gospodarstva. Njen prvenstveni cilj v tem srednjeročnem obdobju je tako seveda kar najbolj zmanjšati stanovanjski primanjkljaj. Žal tega ne bo moč v celoti uresničiti, ker samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja financiranja uresničiti, ker samoupravni sporazum o temeljih plana razvoje financiranja stanovanjske izgradnje v občini Mozirje v letih 1976 - 1980 ni podpisan. V preteklem letu so v Gornji Savinjski dolini dodelili devet solidarnostnih stanovanj, od tega šest v Na-zarjih in tri na Ljubnem. V nazarski 15-stanovanjski blok so se upravičenci že vselili, na Ljubnem pa 11-stanovanjska stavba še ni dograjena. V tem bloku bodo poleg že omenjenih solidarnostnih stanovanj letos podelili ključe še dvema upokojencema. Enota je v lanskem letu subvencionirala tri stanarine v skupnem znesku 7.042,60 dinarjev, kredite za stanovanjsko gradnjo v višini 500.000 dinarjev pa je prejelo 29 članov ZZB. J. P. St. 8 (418) i) - 24. februarja 1978 NAS CAS PO POTEH XIV. DIVIZIJE - PO POTEH XVI.DIVIZIJE - PO POTEH XIV. DIVIZIJE - PO POTEH XVI.DIVIZIJE - PO POTEH XIV. DIVIZIJE - PO POTE Govor sekretarja komiteja občinske konference ZKS Velenje Janeza Miklavčiča na proslavi na Graški gori ob 34. letnici pohoda borcev XIV. divizije na Štajersko Pohod še en dokaz, da čvrsto stojimo ob tovarišu Titu V čast mi je, da lahko spregovorim nekaj besed o naši današnji slovestnosti, 34. letnici slavnih bojev na Graški gori in X. tradicionalnem pohodu po poteh XIV. divizije. Dovolite mi, da vas v imenu komiteja občinske konference ZK Velenje,'v imenu vseh komunistov občine in v svojem imenu po ravnokar opravljeni nalogi in slovesnem poslanstvu, najtople-je pozdravim. Še posebej pa bi rad pozdravil borce junaške XIV. divizije, mladince iz pobratenih mest Vmjačke Banje, Splita, Subotice in prijateljskega Ormoža, vojake in starešine celjske garnizije ter pripadnike teroritorialnih enot. Janez Miklavčič V slehernem poštenem, svobodoljubnem, za naš socialistični samoupravni razvoj zavzetem človeku, se še bolj utrjuje zaupanje in vera v mladi rod, ko vas vidi tukaj zbrane skupaj s prekaljenimi borci revolucije in delovnimi ljudmi, polne entu-ziazma, poleta in mladostne svežine. Vsem, ki so v narodnoosvobodilni borbi prelivali kri, prestajali nečloveške napore in žrtve za osvoboditev naše domovine, je lahko v resničen ponos in vera v prihodnost, da mladina, v katerih rokah so prihodnost naše samoupravne socialistične družbe, človekova sreča, svoboda in neodvisnost slovenskega naroda skupaj z bratskimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, — zna ceniti in spoštovati z orožjem doseženo zmago narodne osvoboditve in revolucije, uspehe povojne graditve, socialistične samoupravne družbe in je pripravljena in sposobna začeto delo nadaljevati. Veliko je vredno spoznanje, da tradicije narodnoosvobodilne borbe ne hod o pozabljene, da ne bodo pozabljeni tisti, ki so darovali svoja življenja že takrat, ko še nikjer na obzorju ni bilo videti upanja svobode. To so bili trenutki, ko so delavski razred, kmetje in izobraženci stopili na pot osvoboditve pod vodstvom Komunistične partije in si pri tem izoblikovali lastno zavest o zgodovinski vlogi in odgovornosti na strmi poti revolucionarnega boja za družbo, osvobojeno krivic in zatiranja. Vsi se moramo zavedati, da ta naš boj, naša skupna pot h končnim ciljem revolucije, še ni končana. Pred nami, posebej pa še pred vami mladimi, stoji še vrsto nalog, ki pogojujejo obstanek in razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti. Letošnje leto, ko bomo na kongresih Zveze komunistov znova preverjali prehojeno pot, rezultate naporov delovnih ljudi in občanov, rezultate boja za oblast delavskega razreda, se bomo dogo- vorili na podlagi mnenj iz javne razprave, v kateri naj sodelujejo vsi delovni ljudje, mladina in občani, o nadaljnji poti družbenega, političnega in ekonomskega razvoja samoupravne socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. S poglobitvijo delovanja delegatskega sistema moramo zagotoviti vsem delovnim ljudem in občanom njihovo temeljno pravico, pravico odločanja o vseh zadevah v združenem delu, v krajevnih skupnostih in v družbeni dejavnosti. To je temeljna naloga, ki jo bo opredelil 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ in ki bo za nas komuniste, ki delujemo v vseh organizacijah združenega dela, v družbe-no-političnih organizacijah in skupnostih obvezujoča. Tudi mladi komunisti in člani Zveze socialistične mladine, Zveze borcev NOV boste z vsemi občani organiziranimi v Socialistični zvezi, določili konkretne naloge v procesu nadaljnje izgradnje naše družbe. Mladinke in mladinci, tovariši ce in tovariši! Čas, v katerem živimo, je bogat po svoji družbeni problematiki, bogat po uspehih, ki jih dosegamo, ne manjka pa tudi problemov, s katerimi se srečujemo. Danes ni Mladost Čeprav je bil letošnji jubilejni pohod po poteh legendarne štirinajste divizije zelo naporen, saj so morali udeleženci vse skozi hoditi po debeli snežni odeji, spremljal jih je tudi oster mraz, drugi dan pohoda, ko so se bližali cilju Graške gore pa tudi močno sneženje, nikomur izmed čas, da bi o teh stvareh posebej govorili. Prav pa je, če vsi mladinci, komunisti in vsi za socialistično samoupravno družbo zavzeti ljudje globlje razumemo tokove našega družbenega razvoja in da se pri tem bolj kot doslej zavedamo, da imamo tako doma res maloštevilne — še posebno pa zunaj, opraviti s si-jami, ki težijo razvrednotiti pridobitve NOB in povojnih let. Spet se srečujemo s špekulacijami in pritiski na našo deželo. Nazadnjaki vseh mogočih barv poskušajo zavirati naš samoupravni socialistični razvoj. Trdijo, da za našo samoupravno demokracijo, delavski razred, delovno ljudstvo ni sposobno in zrelo in da je le država ali finančni kapital lahko tista, ki uveljavlja red. Vsem tem reakcionarnim, tehnokratskim, nacionalističnim in monopolističnim silam, naša nova ustava in neuvrščena politika predstavlja napoto njihovim interesom. Ni treba posebnega znanja, da bi razumeli čemu takšne kritike. Tehnokrati in absolutisti izgubljajo oblast. Neuvrščena politika postaja moralna in materialna sila sodobnega človeštva in kot takšna trn v peti velikim silam in vsem tistim, ki bi O bojih v partizanskih Zavodnjah je udeležencem 10. pohoda spregovoril domačin Franc Šm še nadalje želeli določati usodo narodom in državam. Prav tako, pa tudi samoupravljanje postaja svetovni proces, kar dokazuje kriza družbenih odnosov kapitalističnega sveta in oblasti države. Jugoslavija pa je pri tem s svojim primerom vzor naprednim silam. Pozorni moramo biti do tega, pozorni zato, da bomo lahko, če bo potrebno, branili pridobitve naše revolucije, da bomo usposobljeni nuditi odločen odpor vsakomur, ki bi želel spremeniti našo razvojno pot. Koncept splošne obrambe vojne in družbene samozaščite je lahko najbolj učinkovit način, kako se lahko organiziramo proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. Nepremagljivi pa bomo, če bomo še naprej razvijali naš samoupravni socializem nenehno utrjevali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in z novimi delovnimi zmagami gradili srečno bodočnost. Tudi današnja oblika vaše manifestacije je prispevek k naporom za očuvanje pridobitev revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti in še en dokaz, da čvrsto in enotno, mladina, borci in delovni ljudje stojimo ob tovarišu TITU. Bil je pek Udeležencem 10. jub ga pohoda po poteh divizije je na proste Graški gori spregovori narodni heroj Tone V — Luka povsod najde skupne cilje „Na današnji dan pred 34 prišla XIV. divizija na to ob po hudih bojih, ki smo jih Paškem Kozjaku, ko smo se prebiti na Pohorje. Bila je i zima kot je danes. Snežilo vendar je bilo izredno mrzlo bilo kakšnih 15 do 20 stopi ničlo. Ko smo prišli v vas Ple te hiše tu okrog, smo se m odpočili, da bi naslednji dan po Graški gori naprej proti Gradcu na Koroško stran. bolj pristen, saj tako lažje spoznamo, kako hudo je bilo borcem pred 34. leti. Pohodi se mi zdijo vsako leto bolj zanimivi, saj je vedno več udeležencev tudi iz drugih krajev oziroma republik, s tem pa gojimo tudi bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi. Gotovo bom tudi med udeleženci naslednjega pohoda." VERA ZABAVNIK, Ormož: „Že lani sem bila na pohodu. Zdel se mi je dobro pripravljen in seveda zelo zanimiv, saj sem zvedela veliko novega, zato sem se ga tudi letos rada udeležila. Lani smo nekoliko lažje hodih, letos pa je bilo nekoliko bolj naporno zaradi novozapadlega snega. Veseli smo, da lahko obujamo spomine na tako izviren način. Pohodi pa so tudi ena izmed priložnosti, da se mladi med sabo seznanimo, da si predstavniki posameznih občinskih konferenc izmenjamo izkušnje in se seznanimo z delom." MILAN BABIČ, Vrnjačka Banja: „Na pohodu sem že tretjič. Moram pohvaliti organizatorje, ki so tudi letošnji jubilejni pohod zelo dobro pripravili. Pohod je ena izmed oblik sodelovanja mladih iz pobratenih občin, zato je prav, da to obliko tudi v prihodnje nadaljujemo in to še z večjo intenzivnostjo. Čeprav je bila pot naporna, sem prepričan, da ni nikogar med nami, ki bi mu bilo žal, da je bil med udeleženci. Bogatejši smo za nova prijateljstva in znan-stva, spoznali smo nove kraje in ljudi v naši pobrateni občini." ELEZOVIČ HAJRUDIN, vojak iz Celja: „Na služenju vojaškega roka v Celju sem šele dober mesec dni. V teh krajih sem bil v teh dveh dneh prvič. Vesel sem, da sem spoznal del poti, ki jo je prehodila leta 1944 14. divizija. Kot sem slišal po pripovedovanju, je bilo na Graški gori pred 34. leti izredno hudo. Juriši in preboji borcev 14. divizije so se vrstili eden za drugim, pa čeprav je bil zelo oster mraz. Tudi danes sneži, zelo hladno je in veijetno marsikoga zebe. Mislim, pa, da nihče ni pomislil na neugodno vreme, saj tudi borcem, ki so se borih za našo svobodo, ni bilo lahko." Polni nepozabnih vtisov so se udeleženci letošnjega jubilejnega pohoda vrnili z Gore jurišev. Bogatejši za nova znanstva, prijateljstva, bogatejši za nova izročila iz NOB in z obljubo, da ne bodo nikoli pozabili junaškega pohoda, jurišev in prebojev borcev te legendarne divizije. STANE VOVK Mirko Perkov njih ni bilo žal prehojene poti. Tisti, ki so bih na pohodu prvič, so spoznali kraje, kjer so se junaško borili borci, ljudi, ki so nudili zatočišče in pomagali borcem Štirinajste, ob pripovedovanju nekdanjih borcev te divizije pa so spoznali, kako težak je Silvo Grčar bil boj, ki ga je divizija bila vsa izčrpana, brez hrane in brez zadostnega streliva, vendar je vztrajala in vzdržala kljub veliki premoči sovražnika. Takole so udeleženci pohoda pripovedovali v nedeljo na Graški gori. MIRKO PERKOV: „Iz Splita smo prišli na pohod štirje mladinci. V Velenju so nas zelo toplo sprejeli. Nekoliko nas je presenetila debela snežna odeja, saj mi Dalmatinci nismo tako vajeni snega. Kljub vsemu pa smo ves napor in kar precejšen mraz med potjo uspešno prestah in ni nam žal, da smo se udeležili pohoda. Zelo smo tudi bih navdušeni nad zagnanostjo, s katero so mladi iz vaše občine organizirali pohod in nad njihovo zavestjo, kako negujejo pridobitve naše revolucije. Z zanimanjem smo poslušali pripovedovanje domačinov v Zavodnjah in v Vera Zabavnik Ravnah, kako je bilo med vojno na tem območju. Izredno lep sprejem so nam pripravili tudi v Ravnah, še posebej pa so se izkazali pionirji tamkajšnje osnovne šole s priložnostnim in prisrčnim programom. Bogatajši smo za novo izkustvo, spoznali smo del vaše zgodovine, spoznali smo nove prijatelje ne le iz vaše občine, ampak tudi iz drugih. Mladost povsod najde skupne cilje, zato je treba v prihodnje še negovati ta in podobna srečanja. Že letos bomo imeli eno izmed takšnih v Splitu. Potrudili se bomo, da mladim iz Velenja vrnemo gostoprimstvo. Mislim, da motamo sodelovanje v obliki raznih srečanj širiti še na druga področja, saj se s tem mq'e med republikami in s tem tudi med posameznimi mesti še zmanjšujejo." Milan Babic SILVO GRČAR, Velenje: „Letos sem že osmič na pohodu. Že osmo leto tudi nosim prapor, zato sem skorajda vedno na čelu kolone. Pohodov se rad udeležujem, čeprav moramo pogostokrat gaziti zelo visok sneg. Toda na napor pozabimo, pridobimo pa nove izkušnje, spoznamo nove ljudi in prijatelje. Najhuje je bilo pred tremi leti, ko smo si utirali pot po snegu, ki nam je ponekod segal celo do pasu. Sicer pa, če je več snega, se mi zdi pohod Elezovic Hajrudin Tone Vidmar - Luka dva izkrvavela, ostali pa so se kasneje v naše enote. V tehkn bih zavedni ljudje. Skupaj z smo lahko veliko naredili, le enotni smo lahko zmagah. Od borcev Štirinajste nas je os čeprav so Nemci trdih, da so uničili do zadnjega moža. Dragi mladi udeleženci po! močno silo nam je uspelo prei velikokrat nadmočnega so' Ob močni volji in hrabrosti naroda. Ob naši enotnosti. In mo enotni tudi v prihodnje, premagali še tako močnega nega sovražnika." Ob koncu se je Tone Vii Luka zaželel vsem udeleženi bilejnega pohoda, da tudi v nje obnavljajo legendo XIV. ter se jim zahvalil za udeležbo nu odbora XIV. divizije in preživelih borcev. i drovem vrhu nad Slovenj G so nas Nemci zaustavili z i zasedami, iz Slovenj Gradca je napadalo tudi topništvo, pravi pekel. V zraku je visel šanje obstoja divizije na Graj Zato smo jurišali. Juriši so si eden za drugim. Od tod tu Gora jurišev. To ime si je n zaslužila. Zdržali smo do nu se umaknili nazaj prek P le šiva h smo trinajst mrtvih in di deset ranjencev. Naslednji da se pomikali prek Plešivca & lunjski graben proti Belim vod Šentvidu v Žlebnikovi doma padel pesnik Karel Destovnikl Izmed dvaintrideset ranjena 1 | NAŠ ČAS Št. 8 (418) - 24. februarja li (rajani Raven praznujejo »membni dosežki v lanskem letu in še večji načrti za letos - Največ dela na cestah - Dobra pripravljenost na volitve Ravne pri Šoštanju bodo v ne-ijo slavile. V spomin na ta čas sd štiriintridesetimi leti, ko je he-iska XIV. divizija na območju n bila hude boje. praznujejo tega kraja vsako leto svoj ivni praznik. Nedeljsko slavje rAN STROPNIK, predsednik eta krajevne skupnosti Ravne »nuja priložnost, da o delu in živ-:nju krajanov Raven izvemo ne-»liko več. Ravne so slikovita vas, po razgiba-)sti terena na katerem leži skoraj linstvena. Po zadnjih podatkih pre-va v njej preko 1000 ljudi, nekaj netov in delavci, ki se v glavnem izijo na delo v Šoštanj in Velenje, si prebivalcev jc takorekoč „odce-jen" od njih, saj je, gledano teri-rialno, mnogo bliže krajevni skup-)sti Gaberke in se je zato tudi v eh ostalih ozirih povezal z njimi. 0 življenjskem utripu v Ravnah im je pripovedoval predsednik 'eta krajevne skupnosti Ivan Strop-k: „Kot vidite smo razmeroma ajhna krajevna skupnost, ki pa je ndarle lahko zadovoljna z vsem itim, kar se v njej dogaja. Vsako to skušamo narediti nekaj novega, (membnega za nas in naš kraj. Saših nam to uspe v večji, včasih 1 v manjši nueri. Lani smo na pri- mer morali nekoliko skrčiti naš delovni program, kajti sredstev je bilo v primeijavi z željami premalo. Tako smo v lanskem letu začeli urejati športno igrišče pri šoli, ki smo ga zravnali in posuli z gramozom. Tudi s cestnim priključkom k temu igrišču smo imeli veliko dela, sicer pa smo lani v glavnem vzdrževali komunalne objekte, predvsem ceste. Le-te nam uničujejo hudourniki in zato nam njihovo neprestano popravljanje vzame veliko časa in sredstev. Moram pa omeniti še to. da smo pri osnovni šoli postavili kip Karla De-stovnika Kajuha. Vse ostalo, kar nam ni uspelo izvesti lani, bomo skušali opraviti letos. Računamo z več sredstvi in zato je tudi naš program nekoliko širše zastavljen. V spomladanskih mesecih bo igrišče, ki smo ga začeli delati lani, po vsej verjetnosti dobilo asfaltno prevleko, saj nam jc Telesno kulturna skupnost iz Velenja obljubila pomoč. V bližini osnovne šole bi radi postavili tudi otroško igrišče za naše najmlajše krajane. Ze dlje časa se kaže potreba po preureditvi razreda v osnovni šoli v nekakšno dvorano, seveda z odrom. Resno pa smo začeli razmišljati tudi o postavitvi čakalnih utic na obeh avtobusnih obračališčih. Poleg tega bomo ogromno časa morali preživeti na cestah. Kot sem že omenil, jih moramo neprestano vzdrževati, saj jih od sedemnajstih kilomettov, kolikor jih imamo, večina leži na hribovitih področjih. Še sreča, da so naši krajani resnično pridnih rok in jim ni škoda časa in truda, ko je treba vse to urejati. Na tak način bomo v letošnjem letu morali opraviti tudi rekonstrukcijo odseka od glavne ceste proti šoli. Predvidevamo, da bomo za vse, kar sem naštel potrebovali preko stodvajset starih milijonov dinarjev in močno upamo, da jih bomo uspeli dobiti. Sicer pa sem prepričan, da smo sposobni doseči začrtane cilje." Ivan Stropnik je ugodno ocenil tudi delo družbenopolitičnih organizacij v Ravnah. Povedal je, da bodo odslej deležne večje podpore s strani krajevne skupnosti, kajti s svojim dosedanjim delom so dokazali, da potrebujejo več. Danes delujejo v Ravnah poleg krajevne konference SZDL šc osnovna organizacija Zveze socialistične mladine in krajevna organizacija ZZB NOV. Razen društev pa v Ravnah skorajda ni. Le čebelarji so in člani Rdečega križa. Kulturno društvo pa zaradi neustreznih pogojev že dolgo ne dela več. K vsemu temu jc treba povedati še to, da pod odkriljem krajevne konference SZDL že vrsto let uspešno nastopa pevski zbor Čebelica, ki je reden gost vseh prireditev v Ravnah. Družbeno politična dejavnost krajanov jc dosegla zavidanja vredno stopnjo prav sedaj, v času priprav na bližnje volitve. V velikem številu so se udeležili kandidacijskih konferenc in aktivno sodelovali pri evidentiranju možnih kandidatov. Tako so izoblikovali spisek 58 kandidatov za delegate v zboru krajevnih skupnosti in za tri združene delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Krajani Raven bodo svoj letošnji praznik, kot je videti, počastili s pomembnimi delovnimi dosežki in s še večjimi obeti za prihodnost. To kratko predstavitev njih in njihovega kraja pa naj zaključimo z obvestilom, da bodo krajevni praznik proslavili v nedeljo, 26. februaija ob 15. uri popoldne v prostorih stare šole. V priložnostnem programu bodo sodelovali pevci domačega zbora Čebclice in instrumentalnega ansambla ter učenci osnovne šole XIV. divizije iz Raven. J. KRAJNC UPOŠTEVANE ŽELJE POTROŠNIKA smel j na oirganizacija Gorenja Keramika iz leta v leto veča proizvodnjo — Izdelujejo ibližno triintrideset različnih vzorcev — Tovarna stoji na mestu, kjer seje pred 25 leti rodilo „Gorenje" V vasi Gorenje, prav na mestu, jer so pred petindvajsetimi leti za-eli pisati življenjepis tovarne Go-snje, stoji danes njihova temeljna rganizacija Keramika. Kot sporne-ik tistim časiom, ko je ta velenjska ovarna začella svojo strmo pot raz-aja. Namesto) lesenih barak, kjer je red četrt stoletja nastajalo sodo-no Gorenje, stoji tam danes mo-erna in mladla tovarna keramičnih sdelkov. Z (delom je pričela leta 974 in danes je v njej zaposlenih ribližno dve:sto delavcev. To so v ečji meri domačini iz bližnje kolice, neko)liko več moških kot ensk, sicer fpa zelo mlad kolektiv, oleg proizvodnih prostorov v Gorc-iu, kjer izdeelujejo keramične plo-cice, imajo ttudi oddelek umetnega larmoija, ki je na Ljubnem ob Sa-inji in kjer (dela dvajset ljudi. Pri-ravlja pa se že elaborat o izgradnji ruge faze KCeramike s potrebnimi kladišči in inovim obratom umet-ega marmorjja, ki bo stal nekje na odročju občiine Mozirje. O proizvodinih dosežkih temeljne (ganizacije Gorenja Keramika je ripovedoval Martin Marolt, vodja e organizacij^: „V letu 19176 smo pri nas izdelali ribližno 6550.000 ploščic, lani >0.000, za letos pa načrtujemo »izvodnjo 8850.000 ploščic. Tru-Imo se, da bbi ta načrt presegli za 80.000 izdelkov, medtem, ko se že pogovarjamo tudi o možnostih prekoračitve te številke. Izdelujemo ploščice v velikosti 20 krat 20 centimetrov in sicer v približno različnih designih. Od tega je petindvajset Martin Marolt, vodja temeljne organizacije Keramika ZBOra KRAJANOV I PESJA Š Popoldne ob 17. uri bo v | domu družbbenopolitičnih orga- J nizacij Krajeevne skupnosti Pesje \ zbor krajannov. Ocenili bodo J opravljeno ddelo v preteklem letu | ter sprejeli ddelovni program kra- J jevne skuppnosti za prihodnje | obdobje. \f razpravi ob sestav- ^ Ijanju delovivnega načrta za pri- | hodnje bodalo posebno pozornost J namenili izg:gradnji toplovodnega | in vodovodnlnega omrežja, asfalti- > ranje cest in n gradnji telovadnice. I Zaradi poomembnosti dnevne- ^ ga reda pričičakujejo predstavniki | družbenopololitičnih organizacij > in sveta 1 Krajevne skupnosti | Pesje, da se e bodo krajani pa tudi ^ predstavnikiki družbenopolitičnih s organizacij, j, organizacij združe- k nega dela ii in Skupščine občine y Velenje dananašnjega sestanka ude- | težili v čim u večjem številu. v t. 8 (418) -) - 24. februarja 1978 Tone Zlovše — v Gorenju od vsega začetka novih, ostalo pa so najuspešnejši modeli lanskega leta. Naša design služba pripravi vsako leto novo kolekcijo, obdržimo pa, kot sem že rekel, tudi najuspešnejše stare vzorce. Proces pridobivanja novih designov je zelo zapleten proces, saj je povezan s temeljito raziskavo materialov in izdelovalnih postopkov. Ko smo začeli s proizvodnjo, smo pripravili blizu 150 različnih vzorcev in čez nekaj časa izvedli pravo grobo selekcijo in to je bila osnova za izbiro našega asortimana. Pokazalo se je, da je to zelo dobra in pravilna pot in zato se je držimo še danes. Proces žganja ploščic traja približno petindvajset dni in vsaka napaka, ki nastane v tem procesu je zelo draga, njeno odpravljanje pa dolgotrajno. Toda lahko rečem, da dobro poslujemo, z dobrim ostankom dohodka in dobrimi končnimi parametri klas. Tudi „škart" se giblje v mejah normale. Vsi naši izdelki imajo potrebne teste, kar je za kupce se- veda velika prednost. Reklamacij skoraj nimamo, kolikor pa jih jc, so stare, iz časov, ko smo bili še na začetku naše razvojne poti. Kompletna naša proizvodnja je prodana za celo leto naprej in glede na to si lahko želimo le, da bi izdelali čimveč oziroma dovolj ploščic," je zaključil Martin Marolt. V temeljni organizaciji Keramika so danes zaposleni kar štirje tistih, ki so pred petindvajsetimi leti začeli delati na istem mestu, ne zavedajoč se najbrž tega do kakšnih razsežnosti se bo razvila tovarna, katere temelje so postavljali. Eden izmed njih je TONE ZLOVŠE, oddelko-vodja v Keramiki. „V Gorenje sem prišel na samem začetku, leta 1953. Najprej sem bil vajenec, tri leta pozneje pa sem se izučil za strojnega ključavničaija. Leta 1958 smo začeli izdelovati štedilnike na trda goriva, čez dve leti pa smo se iz Gorenja preselili v Velenje. Lahko rečem, da sem delal z vsemi stvarmi, karkoli smo v Gorenju uvajali novega. Bil sem oddel-kovodja pri vseh vrstah štedilnikov, pri pralnih strojih, hladilnikih, plastiki, surovinah in končno pri keramiki. Tudi tu sem od samega začetka in moram reči, da sem nadvse zadovoljen. Stanujem v Šmartnem ob Paki in imam tako zelo blizu do delovnega mesta, kar je nakakšna „nagrada" za mojo dolgoletno zvestobo Gorenju. Smo razmeroma majhen delovni kolektiv in zato se vsi med sabo dobro poznamo in razumemo. To se kaže predvsem pri izvrševanju naših samoupravnih in političnih dolžnosti oziroma pravic. Ravno pred časom, ko smo sprejemali mnoge pomembne samoupravne akte se jc to izkazalo v polni meri. Kljub temu, da je naše delo več-izmensko se večkrat sestajamo in skupno razpravljamo o najrazličnejših stvareh. Resnično sem zadovoljen tu v Keramiki in mislim, da tudi ostali moji sodelavci. Seveda pa se* bomo trudili še naprej, da bi pogoji in rezultati našega dela bili še boljši." J. KRAJNC Simfonični orkester gimnazije Theodor Heuss med koncertom v Celju (foto: Stane Vovk) Uspešni koncerti glasbenikov iz Esslingena Na povabilo glasbene mladine Velenje, je bil v dneh od 8. 2.- 12. 2. 1978 na obisku v Velenju simfonični orkester Gimnazije „Theodor Heuss" iz partnerskega mesta Esslin-gen v zvezni republiki Nemčiji, ki ga vodi gimnazijski profesor Klaus Wolf To je orkester 60 mladih glasbenikov, v starosti od 10 do 17 let. Zelo zanimivo po sestavi - precej deklet na pihalih in trobilih, ki niso učenci glasbenih šol, ampak samo skozi reden šolski pouk in v glasbenih krožkih na šoli (imajo kar 7 različnih instrumentalnih sestavov!) navdušeno muzicirajo in prav v tej neposrednosti in veliki ljubezni do glasbe, je njihov največji čar. S svojo mladostno zagnanostjo so kaj kmalu našli stik z mladimi poslušalci - po letih s svojimi sovrstniki - in zato ni čudno, da so njihovi koncerti zelo uspeli. Gostje so nastopili štirikrat: dvakrat v Velenju in dvakrat v Celju, vedno v polnih dvoranah mladih poslušalcev, ki so jim zelo vneto prisluhnili in jih tudi nagradili z zasluženim aplavzom. Mladi glasbeniki so za svoj prvi koncertni obisk v Sloveniji pripravili težak in tehten spored, ki je obsegal: L. V. Beethoven - Simfonija št. 1 v C-duru, 1. stavek K. Stamic: Koncert klarinet in orkester št. 3 v Es-duru - 1. stavek s solistko F. Schubert: Simfonija št. 8 v h-molu ..Nedokončana" 1. stavek J. Brahms: Madžarski plest št. 1. Mladi umetniki so s svojim igranjem navdušili poslušalce na vseh koncertih in v marsikaterem mladem poslušalcu prebudili zanimanje za glasbo, to pa jc bil tudi glavni namen njihovega uspeha. Naj se ob koncu zahvalim vsem, ki so pripomogli k izvedbi uspelih koncertov (v Celju: Koncertna poslovalnica). Posebej pa še mladim Velenjčanom in njihovim družinam, ki so mlade goste z veseljem in vso pozornostjo sprejeli na svoje domove. I. MARIN vzgoja izo Obsežen in zahteven program Člani Moškega pevskega zbora Kajuh so na petkovem občnem zboru kritično ocenili delo v preteklem letu in potrdili program za letos V petek, 17. februarja je bil letni občni zbor Moškega pevskega zbora Kajuh, na katerem so izvolili upravni in nadzorni odbor ter komisije, pregledali delo v preteklem obdobju in si zastavili delovni načrt za letos. Predsednik Stane Goršek je povedal, da so z delom v preteklem letu lahko zadovoljni, vendar pa bi kljub vsemu lahko naredili še več. Pred- vsem bi morali člani bolj redno prihajati na vaje. Sodelovali so na številnih svečanostih v naši občini, izvedli pa so tudi nekaj samostojnih nastopov. Med drugim so sodelovali na srečanju moških pevskih zborov Šaleške doline, posneli nekaj pesmi za RTV Ljubljana, sodelovali na reviji Moških pevskih zborov v Mislinji in še bi lahko naštevali. Zelo jih je prizadelo, da je zveza kulturnih organizacij ocenila njihovo delo le s 730. točkami in jim tako dodelila le 450 dinarjev. Program, ki so ga zastavili za letos, je obsežen in zahteven. Naučili se bodo nekaj novih pesmi, nastopili na enem izmed petkovih kulturnih večerov, posneli nekaj pesmi za Radio, žalostink za KOC Velenje, nastopili na medobčinskem srečanju v Zrečah, pripravili samostojne nastope v Velenju, Šoštanju in v Šmartnem ob Paki, posneli bodo nekaj pesmi za SOZD REK Velenje ali pa pripravili kakšen koncert za rudaije v Prelogah. Seveda bodo sodelovali tudi na prireditvah, ki jih bodo prirejale kulturna skupnost Velenje, Skupščina občine Velenje ter ostale delovne organizacije. Da bi lahko zadani program uresničili in kupili za člane zbora nove obleke, bi potrebovali 180 tisoč dinarjev. Predstavnika zveze kulturnih organizacij Velenje sta najzaslužnejšim in dolgoletnim članom zbora podelila bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja. M. T. Z delom v preteklem letu so zadovoljni, vendar bi radi naredili še več Veseli berači v Ljubljani Keramične ploščice prihajajo iz peči Čeprav je o uspehih, ki jih igralska družina iz Šmartnega ob Paki dosega z ljudsko slikanico Veseli berači, že bilo prelitega nekaj tiskarskega črnila, je vendarle spet potrebno zapisati besedo ali dve o njih. Njihovi dosežki dobivajo takšne razsežnosti, kot se z njimi lahko pohvali le redka amaterska skupina pri nas. Tako so preteklo nedeljo nastopili tudi na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v sklopu redne prireditve „Vaša matineja". V gledališkem listu njihove predstave je prireditelj zapisal: že pred drugo svetovno vojno so amaterji iz Šmartnega ob Paki uprizarjali gledališke igre, kulturno društvo pa so ustanovili takoj po vojni in nadaljevali z uprizarjanjem iger, ki so veljale kot „pri-merne" za manjše igralske amaterske skupine. Postopoma so spoznali, da hočejo z odra povedati nekaj več. Pod umet-nrškim vodstvom BOGOMIRA VERASA, igralca Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, so kaj kmalu pokazali nove rezultate. S predstavo Plavi koder las so se pred dvema letoma prvič uvrstili na zaključno prireditev Naša beseda, lani pa so z Veselimi berači nastopili na zaključni republiški reviji amaterskih gledaliških skupin Slovenije. Ta prdstava je bila deležna izrednih pohval tako s strani gledališke kritike kot tudi občinstva. Poleg številnih gostovanj po Sloveniji so z Veselimi berači nastopili tudi na Goriškem srečanju. Za zaključek pa naj povemo še to, da so igralci amaterji iz Šmartnega tudi v Ljubljani navdušili številne gledalce. J. KRAJNC Šmarčani na odru Mestnega gledališča ljubljanskega NAS CAS 11 • KOŠARKA TOČKI TUDI PROTI RUDARJU V zelo pomembni tekmi v slovenski košarkarski ligi so igralci šo-štanjske Elektre v soboto v Trbovljah z igro presenetili domači Rudar in se zasluženo vrnili domov z dvema točkama. Srečanje so bili z rezultatom 65 : 63. Tekma je bila zelo borbena, na trenutke pa tudi zelo groba. Domačini niso izbirali sredstev v prizadevanjih, da bi točki ostali doma. Igrali so izredno ostro in med drugim poškodovali arkado hitremu Hlišu. Kljub temu pa so ostali praznih rok, na drugi strani pa so Šoštanjčani zmagali zasluženo in tako še naprej ostajajo najresnejši kandidat za osvojitev naslova republiškega prvaka. Najboljša na igrišču sta bila Janko Jošt in Polovšak, koše za Elektro pa so dosegli J. Jošt 25, Polovšak 18, Hliš, 6, Udrih 4. Jutri igrajo igralci Elektre pred domačim občinstvom. Tekma v telovadnici sodildarnosti v Šoštanju se bo začela ob 18. uri. M.N. ŠALEŠKA SELEKCIJA KLONILA V FINALNI TEKMI V soboto, 18. februarja sta bili športni dvorani v Velenju in Slovenj Gradcu prizorišče zimskega republiškega prvenstva za pioniije in mladince vseh osnovnih šol. V Rdeči dvorani v Velenju so se srečale selekcije Obale, novomeška, ribniška, ljubljanska in šaleška v Slovenj Gradcu pa so igrale, celjska, gorenjska, obdravska, posavska, zasavska in koroška selekcija. V Slovenj Gradcu so prvo mesto osvojili igralci gorenjske selekcije, drugi pa so bili Celjani. V Velenju pa so pre-prečljivo zmagali pionirji šaleške selekcije, ki so dobili vsa srečanja. Rezultati tekmovanja v Rdeči dvorani: Obala : Šaleška 8:9, Novomeška : Ribniška 9 : 7, Ljubljana : Obala 7 : 7, Šaleška : Novomeška 14 : 8, Ljubljana : Ribniška 11:5, Obala : Novomeška 10 : 10, Ribniška Šaleška 8:11, Novomeška : Ljubljana 11 : 10, Ribniška : Ljubljana 15 : 9. Končni vrstni red: 1. Šaleška 8 točk, 2, Novomeška 5, 3. Obala 4, 4. Ljubljana 3 in Ribniška brez točk. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili igralca šaleške selekcije Mirana Strigla. Najboljši strelec pa je bil Podgoršek, prav tako igralec šaleške. Popoldne so se v Slovenj Gradcu srečale ekipe za prvo do četrto mesto. V borbi za tretje mesto so Celjani premagali selekcijo novomeške z rezultatom 22 : 19, v finalni tekmi za prvo mesto pa je selekcija Gorenjske premagala ekipo Šaleške z rezultatom 17 : 14. Pionirji Šaleške so dobro začeli, vodili že z 10 : 6, toda v drugem delu so močno popustili kar so izkoristili igralci Gorenjske ter zasluženo postali pionirski prvaki Slovenije, pionirji Šaleške pa so tako osvojili 2. mesto, kar je nedvomno velik uspeh, ter zasluga treneija Mirka Požuna. Selekcija Šaleške doline je nastopila v naslednji postavi: Osterc, Mra-vljak, Podgoršek, Korelc, Lesjak, Špegel, Kajba, štrigl, Knez, Jug, Po-žun in Vohar. B. VOHAR ROKOMETAŠI ŠOŠTANJA V VODSTVU Med pripravami za spomladanski del prvenstva v slovenski rokometni ligi so rokometaši Šoštanja v soboto organizirali v Rdeči dvorani v Velenju prvi turnir za pokal Jutranjke iz Sevnice. Poleg Šoštanjčanov so sodelovale še ekipe Sevnice in Krke. Največ uspeha so imeli domačini, ki so trenutno tudi v vodstvu. Rezultati: Sevnica, Krka 21 : 27, Šoštanj Sevnica 20 : 16, Šoštanj : Krka 20 : 20. Naslednja turnirja bosta v Sevnici in Novem mestu. VOHAR • STRELJANJE Velenjski strelci so na državnem prvenstvu v streljanju s standardno zračno pištolo in puško dosegli zelo dobre rezultate. V konkurenci mladincev v streljanju s standardno zračno pištolo so osvojili 3. mesto. Najboljši je bil Vinko Trinkaus s 348 krogi, sledijo pa Miran Svetina 339, Darko Jazbinšek 336, in Lazar Pu-škič 334 krogov. Člani so osvojili 6. mesto v sestavi Hinko Bela, Franjo, Žučko, Vinko Trinkaus in Jože Detlbah. V posamezni konkurenci v streljanju s standardno zračno puško je Dragutin Šafarič osvojil 47 mesto Dušan Per-hač pa 55. mesto. FRANJO ŽUCKO PRVI ZMAGOVALEC 78 Na srelišču v Rdeči dvorani je bilo strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško pod geslom PRVI ZMAGOVALEC 78 za vse kategorije, pionirji, pionirke, mladince, mladinke, člane in članice. Nastopilo je 5 3 tekmovalcev. Rezultati: Pionirji: 1. Matjaž Stropnik 131, 2. Dani Pristovšek 12, 3. Igor Pirnat 93 krogov. Pionirke: 1. Saška Bola 158, 2. Mirjana Žučko 137, 3. Denis Bola 123, Mirjana Perkač 112 krogov. Mladinci: 1. Rudi Ramšak 340, 2. Lazar Puškič 337, Hinko Petek 329,4. Milan Krk 327 krogov. Mladinke 1. Ružica Ju-rovič 330, 2. Ljubinka Grujič 245 krogov. Člani: 1. Franjo Žučko 365, 2. Dušan Perhač 335, 3. Vinko Bola 340, 4. Milan Burger 334 krogov. FRANJO ŽUCKO MLADI ZA POKAL S. ŠLANDRA Občinska konferenca ZSMS Mozirje je v sredini prejšnjega tedna na Golteh organizirala vsakoletno tekmovanje v slalomu za pokal „Slavka Šlandra". Tekmovanja se je udeležilo 66 smučark in smučarjev iz osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah. Zaradi zahtevne proge veliko nastopajočih tekmovanja ni končalo, kar je prišlo do izraza zlasti pri dekletih, saj sta se na koncu uvrstili le dve ekipi. Progo so postavili in tekmovanje tehnično izvedli člani mo-zirskega smučarskega kluba. Rezultati: mladinke — posamezno: 1. Simona Urank (OO ZSMS Nazarje), 2. Marija Pahovnik (OŠ Luče), 3. Lenka Skok (OO ZSMS Mozirje) itd; ekipno je zmagala osnovna organizacija Mozirje pred osnovno šolo Luče: mladnicni — posamezno: 1. Franc Ajnik (OO ZSMS Luče), 2. Metod Tratnik (OO ZSMS Mozirje), 3. Ivan Kumer (aktiv mladih zadružnikov Luče), 4. Dane Strmčnik (PD Luče), 5. Marjan Krznar (AMZ Luče); ekipno: 1.00 ZSMS Luče, 2. Planinsko društvo Luče, 3.00 ZSMS Mozirje, 4. AMZ Luče, 5. AMZ Nova Štifta itd. OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje bo organizirala v nedeljo, 26. februarja na smučišču v Črni na Koroškem sindikalno prvenstvo v veleslalomu občine Velenje. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. Za vsako starostno skupino lahko tekmuje največ deset tekmovalcev, število tekmovalk pa je neomejeno. Tekmovalci bodo naspotili v naslednjih starostnih skupinah: do 25 let, od 26 do 35 let, od 36 do 45 let in nad 40 let. Ženske pa le v dveh skupinah: do 30 let in nad 30 let. Tekmovanje bo potekalo po pravilih SZJ. Za ekipno uvrstitev bodo med moškimi upoštevali tri najbolje uvrščene tekmovalce, v ženski konkurenci pa dve najbolje uvrščeni tekmovalki. V NEDELJO SKOKI ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Letošnja zima je nedvomno ustregla vsem ljubiteljem bele opojnosti, zlasti zadnje sneženje pa je skakalce in delavce pri Smučarskoskakalnem klubu na Ljubnem ob Savinji rešilo veliko skrbi. V nedeljo bo namreč na tamkajšnji Bloudkovi skakalnici državno prvenstvo za starejše mladince in obenem še meddruštvene tekme za mlajše mladince in člane. Na dobro pripravljeni skakalnici so se tekmovalci pripravljali ves teden. Uradni trening bo v soboto in v nedeljo od 9. do 11. ure, tekmovanje pa se bo pričelo ob 13.30. Zanimanje za prvenstvo je veliko, organizacijski posli so v polnem razmahu in tako se vsem ljubiteljem skakalnega športa obeta zanimiva tekma in prijetno popoldne. Na prvenstvu bodo nastopili vsi najboljši mladinci od 1. do 6. razreda. J. P. PRAVI PREPOROD Lansko leto pomeni za strelski šport v mozirski občini pravi preporod. Res je, da so bili strelci zelo aktivni tudi v prejšnjih letih, vendar so se lani še posebej izkazali. Povedati velja, da so obsežen program tekmovanj v celoti uresničili, tako v osnovnih strelskih organizacijah kot na ravni občinske zveze, v mnogo-čem pa so v veliki meri kadrovsko učvrstili občinsko strelsko zvezo in njene komisije, zelo pa se je poglobilo tudi delo osnovnih organizacij. Uspehov pa niso dosegli le na tekmovalnem področju. Tako so osnovne organizacije v Smartnem ob Dreti, v Solčavi in v Lučah zgradile, ali pa v kratkem bodo, nova strelišča za malokalibrsko in vojaško puško, ob tem pa so zagotovo največ storili na strelišču občinske zveze v Mozirju. Ob zgradbi sodobno urejenega strelišča so postavili lesen objekt, ki služi kot priročno skladišče, kot prostor za postrežbo in za zatočišče strelcem. Poleg tega je skupščina občine mozirski osnovni organizaciji podarila barako, kije bila prej namenjena za predvojaško vzgojo, strelci pa so jo s prostovoljnim delom obnovili in dogradili. Celotno strelišče so z nabavo bencinskega agregata elektrificirali, kar je še posebej pomembno za dvorano za streljanje z zračno puško. V zgradbi so preuredili strelske linije za streljanje z malokalibrsko in vojaško puško, tako, da sedaj omogočajo vadbo in streljanje iz vseh treh položajev. Zgradbo so, s telefonsko linijo povezali s strelskimi jarki in s tem zagotovili večjo varnost, obnavljajo pa tudi linijo tarče in varovalni nasip. Marljivi strelci vsa dela prostovoljno opravljajo. Z delom, z denarnimi in materialnimi prispevki so se še zlasti izkazali Franjo Kaiser, Drago Poličnik, Franc Grobelnik, Franc Omladič, Vlado Kuster, Marjan Gradič, Rudi Hudolin, Jože Komac in drugi člani. j p Vse več delavcev Gorenja na smučeh Letošnja zima ni skoparila s snegom. Seveda so se ga najbolj razveselili otroci in ljubitelji smučanja. Prav ljubiteljev smučanja pa je pri nas več, saj je prav ta športna-rekreativna dejavnost že zelo razširjena. Tudi med delavci tovarne Gorenje je prijetna oblika razvedrila, prav zaradi tega pa je tudi vredno izkoristiti nekaj dni letnega dopusta. Znana je tudi ugotovitev, da je še vedno med smučarji največ delavcev iz strokovnih služb, manj pa iz neposredne proizvodnje. VERJETNO je zmotno mišljenje, da fizični delavci popoldanske rekreacije ne potrebujejo. Tako umski kot fizični delavci bi morali več v naravo, na sneg, pa tudi v bazene, na igrišča. Toda pri smučanju lahko rečemo, da je za marsikoga oprema le predraga. Saj so delavci v Gorenju imeli možnosti nabave smučarske opreme na obročno odplačevanje. V Velenju se marsikaj dobi poceni na smučarskem sejmu rabljene opreme. Toda kljub prizadevanjem bo verjetno treba storiti še kaj več, predvsem pri nabavi opreme po tovarniških cenah. Pri tem velja namreč omeniti, da so stroški tečajev minimalni, saj so tečajniki s prispevkom 200 dinaijev imeli plačan prevoz, topel obrok in vlečnice, prav tako pa tudi smučarskega vaditelja. Tako je torej bilo s tečaji, s smučanje, z belo opojnostjo pohorskih Kop. Ob zaključku vseh tečajev so izvedli še prvenstvo Gorenja v veleslalomu, ki se ga je v nedeljo, 19. februarja udeležilo rekordno število tekmovalcev, okrog 300. Številka bi bila gotovo še večja, če nebi bilo v nedeljo snežilo. Kljub drobnim in ostrim snežni-kam pa se je v jutranjih urah na Kopah začel živžav. Smučarski vaditelji in učitelji Gorenja ter člani smučarskega kluba Velenje so pripravili dve veleslalomski progi. Na prvi so tekmovali moški do 40 let starosti, na drugi pa ženske in moški nad 40 let. Na štartni listi je bilo v posameznih starostnih skupinah tudi nad 100 tekmovalcev. Progi sta bili dobro pripravljeni. Tako so imeli tudi tekmovalci z višjimi štartnimi številkami dobre pogoje. Toda sneg je le opravil svoje. Nalctaval je ob vetru, ponagajal pa tudi tistim tekmovalcem, ki so svoje smuči napačno namazali. Kot na velikih tekmovanjih, so tudi na prvenstvu Gorenja bila večja presenečanja. Že v ženskih konkurencah je letošnje leto nastopilo veliko tekmovalk, kjer pa TOMAŽ BERNIK sprejema čestitko Milana Šteharnika za osvojeno mesto med mo&imi do 30 let. Nadarjeni mladinski državni prvak je na prvenstvu Gorenja dosegel daleč najboljši čas. tako, saj v delovni organizaciji temu posvečajo vse več pozornosti. Letošnjo zimo je komisija za šport in rekreacijo v tovarni Gorenje pripravila več celodnevnih in popoldanskih tečajev za začetno in nadaljevalno šolo smučanja. Po podatkih službe organizacije rekreacije se je vseh tečajev doslej udeležilo okrog 500 delavcev, v času šolskih počitnic pa so tečaje obiskovali tudi otroci delavcev Gorenja. Nedvomno je ta številka spodbudna. Marsikdo je namreč že spoznal, da je smučanje V času šolskih počitnic so se tečajev udeležili tudi otroci delavcev Gorenja, ki so z velikim veseljem prisluhnili vaditeljem. Ob koncu vsakega tečaja so se udeleženci pomerili med seboj, najboljšim pa so celo podelili diplome. so dosedanje zmagovalke potrdile svoje znanje. Drugače pa je bilo v moški konkurenci. Tako pri moških do 30 let najdemo odličnega smučarja, Tomaža Bernika, bivšega mladinskega državnega prvaka. Prišel je iz Kranja, dela v tozd Servis in maloprodaja velenjskega Gorenja. Dosegel je daleč najboljši čas in po tekmi dejal, da se je uspeha nadejal. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da jih je športni referent v tozdu Tone Movh povabil. Iz Kranja je namreč prišlo kar 6 delavcev. V skupini od 30 do 40 let je presenetljivo zmagal Rudi Crešnik iz tozda promet: Premagal je Dreva ter Ravnjaka, ki sTa veljala za favorita. V moški konkurenci nad 40 let pa je največ znanja pokazal Jure Veršec. Na slovesnosti v slovenjegraški Nami so zmagovalcem razdelili kolajne. Rezultati: Ženske nad 30 let: 1. Hernaus Vitka (DSSS) 35,8, 2. Steharnik Jožica (Promet) 37,7, 3. Oven Ana (Elektronika) 37,9, 4. Mijoč Slavka 44,6, 5. Pele Betka (Elektronika) 44.7 itd. Ženske do 30 let: 1. Turičnik Franja (DSSS) 32,9, 2. Tomic Ne-venka (Elektronika) 35,0, 3. Petrej Irma (DSSS) 36,0, 4. Verbovšek Martina (Hladilna tehnika) 36,1, 5. Pfeifer Milena (Galvanika) 38,0 itd. Moški nad 40 let: 1. Veršec Jure (Pohištvo) 30,9, 2. Osrajnik Alojz (DSS SOZD) 32,4, 3. Mženar Lovro (Orodjarna) 34,0, 4. Zorko Stane (DSSS SOZD) 34,4, 5. Kumer Anton (Promet) 35,0 itd. Moški od 30 do 40 let: 1. Crešnik Rudi (Promet) 36,9, 2. Drev Drago (DSSS) 37,2, 3. Ravnjak Tone (DSSS) 37,9, 4. Višnjer Franc (štedilniki) 38,1, 5. Vavpot Jure (DSSS) 39,0 itd. Moški do 30 let. 1. Bernik Tomaž (Servis - Kranj) 33,4, 2. Krenkcr Drago (Elektronika) 35,3, 3. Ko-privnikar Silvo (DSSS) 37,3, 4. Andkinek Miran (Vzdrževanje) 37,4, 5. Korun Boris (Pohištvo) 37.8 itd. H. J. Maratonec na smuče Smučarski teki so v Velenju manj poznani. Le redki so posamezniki, ki se ukvarjajo s tem športom, ki je ponekod v svetu dosegel izredno velik razmah. Tudi v Sloveniji smo v zadnjem času priča vse večji udeležbi na smučarskih tekih in maratonih. Vendar imamo v Velenju enega izmed uspešnejših tekmovalcev v smučarskem teku. To je Jože Ceplak, delavec Gorenja. Letos se je že četrtič udeležil ..Trnovskega maratona", najbolj množične tovrstne prireditve pri nas. Kako je bilo? O tem je Jože Ceplak povedal: „Že v osnovni šoli v Gornjem Gradu sem rad tekel krose in se udeleževal občinskih prvenstev. Že leta 1964 sem bil v Ljubljani pri SGP Slovenija ceste v reprezentanci podjetja v smučarskem teku. Od takrat dalje sem se vse bolj posvečal teku na smučeh, v poletnem času pa sem se ukvarjal z atletiko, se udeleževal tekov „Po poteh partizanske Ljubljane" in drugih tekmovanj. Postal sem član Enotnosti, kjer sem tek treniral pod vodstvom znan tekmovalca in trenerja Jan Pavčiča. Na republiškem državnem prvenstvu sem dos šesto in osmo mesto. To moja najboljša uspeha, na šp nih igrah gradbincev Slovenije sem dosegel najboljši rezulti četrim mestom leta 1965. Ti so nastopili Kalan, Dornik, 1 bilica, ki so me edini prehit Po odsluženju vojaškega ri sem se posvetil le smučarsl maratonom. Leta 1975 sera udeležil prvega trnovskega mu tona in takrat sem sklenil, da bom udeležil tega tekmoval vsako leto. Doslej to željo ui ničujem. Letos je bilo na Trn skem maratonu najtežje. Udi žilo se ga je kar 2265 tekma cev vseh kategorij. Sam sem stopil v malem maratonu na km dolgi progi. V tem teka nastopil 801 tekmovalec. Zi gal je Pavel Kobilica z rej tatom 1 : 32,0, za njim sem 2 stal za sedem minut in dose 63. mesto. Dobil sem moi žulje na rokah, saj je bila pn zaradi nenehnega sneženja do težka in naporna." To je povedal Jože Ceplak, se je leta 1971 kot strojniki čavničar zaposlil v Gorei Danes je Jože organizacijski! retar tovarniški konference dikata. V prostem času je po izrednega študija na srednji! mercialni šoli vedno našel čas atletiko, za teke na smučeh, šport. Leta J 976 je dobil prizna vzdržljive sti, saj se je v enem tu udele? J treh maratonov. Ji se je takrat udeležil teka Vršič (gorski tek), drugi Trnovskega maratona in Ko škega maratona na Ravnah. Jožeta smo srečali v nede 19. februarja, na Pungartu, ko tekmoval na smučarskem prvi stvu Gorenja v veleslalomu dosegel 19. mesto. S pungarta tudi naš posnetek. H.JERČ Vse za bivak na Travni Planinci na Ljubnem so ocenili svoje delo — Gradnj vaka na Travniku pomembna delovna zmaga — kar udarniških ur — v prihodnje raznovrstne naloge Svoje delo v preteklen dvoletnem obdobju so pred fnevi pregledali tudi ljubenski planinci. Ocenili so uspehe, ki so jih dosegli in za razmere v katerih delajo niti niso majhni, soočili pa so se tudi s problemi, ki jih tarejo. Planincev na Ljubnem ni malo, primanjkuje pa tistih zanesenjakov, ki bi bih pripravljeni za planinsko organizacijo in za delo v njej žrtvovati nekoliko več prostega časa. Peščica zagnanih delavcev je namreč premalo, da bi društvo lahko reševalo večino pomembnih nalog. Prvi korak k izboljšanju takšnega stanje je novo vodstvo, ki so ga izvolili na občnem zboru in v katerega so vključili pretežno število mladih. V minulem letu jim je največ časa in dela vzela gradnja bivaka na Travniku. Bivak stoji na transverzalni poti med Smre-kovcem in Raduho, kar je pomembno tudi zaradi tega, ker je Raduha poleg Triglava edini slovenski vrh, vključen v jugoslovansko planinsko pot. Dela so končali, za notranjo opremo pa bodo poskrbeli takoj, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. V izgradnjo so vložili nekaj manj kot 30.000 dinarjev sredstev, ki so si jih v dol meri prislužili sami, v veli moč pa so jim bila tudi sr telesnokulturne skupnosti ninci sc prispevali med i še 1200 udarniških ur in ti njihov lastni prispevek vli sredstva oplemenitil za ti no vrednost. Zaradi obilice časa, kij je vzela gradnja, so neki zanemarili ostalo dejan Premalo jih je namreč dela da bi vse to zmogli. Čuti zlasti pomanjkanje izletov, dar bodo to skušali nadoki v letošnjem letu. Za preda so poskrbeli m nekaj več p nosti posvetili vzgoji najml saj je prav zdaj v teku mala ninska šola na ljubenski o letki. Postorili so seveda št drugih in nujno potrebnih na občnem zboru pa so si z še program za letošnje Osrednje mesto zavzema graditev bivaka, ki ga bod vorili 27. avgusta v okviri činske proslave dneva cev. Osrednja repuoliškap va bo veijetno štirinajsti pozneje na Loki pod Radul uresničitvijo preostalih želijo predvsem zapolniti* nastale v zadnjem obdobju! •V;;X« s m i ' ;v,. a* 'SflBfuV^-' 12' NAS CAS ........ Čeprav majhno, vendar prijetno planinsko zavetišče Št. 8 (418) - 24. februarja! koledar Sk, 24. febraar - Matija ©ta, 25. feb ruar - Saša leti a, 26. februar - Andrej edeljek, 27. februar - Ga-el ek, 28. februar - Leander la, 1. marec - Ludvik rtek, 2. marec - Albin dežurstva RAVSTVENI DOM LEN JE: 2. 1978 od 7. do 19. ure dr. sr Kopitar 2. 1978 od 19. dr. Janez ss 2. 1978 dot 7. ure dr. Janez cs 2. 1978 od 7. dr. Peter Dov- 2. 1978 do> 7. ure dr. Peter ršak 2. 1978 od 7. do 19. ure dr. nc Kotnik 2. 1978 od 19. dr. Nada bar 2. 1978 do 7. ure dr. Nada bar VSTVENI DOM ANJ 2. do 27. 2. 1978 dr. Peter ar 2. do 6. 3. 1978 dr. Bogdan Dih TERINARSKA POSTAJA: 24. 2. do 3. 3. 1978 dipl. erinar Ivo Zagožen, Bračiče- 3, Velenje prireditve mali oglasi vsak dopoldna od 11. do 13. ure. Mihael Potočnik, Glavni trg 2, Šoštanj. OPOZORILO Ivan Medved, Bele vode 66, Šoštanj opozarjam Franca in Marijo Medved, Ravne 95, Šoštanj, da v roku 14 dni prekličeta izjavo, ki sta jo dala v Naš čas dne 25. 11. 1977 štev. 46/47 in sicer zaradi spora in oporoke z zemljiščem v Ravnah, ker je ta izjava izmišljena. V nasprotnem primeru tožim takoj. en CARMEIN >etek 24. felbruaija ob 19.30. bo v domui kulture Velenje tovalo Slovensko narodno iališče iz NMaribora z opero Kgesa Bizetta: CARMEN. Dira! bo Boriss Švara. Naslovno go bo pela rmezzosopranistka fcena Glavalkova kot gostja. EStava Ivanai Vavpotiča srede, 1. nmarca je še odprta gledna razsstava umetniških Ivana Vavvpotiča v galerij-m kotičku i Kulturnega cen-Velenje. RRazstavo si lahko edate vsak (dan med 9. in 18. », v soboto pa med 9. in 13. zstava Staneeta Petroviča preddverju doma kulture v Stanju je oddprta razstava slik neta Petrcoviča iz Celja, ledje mogooč ob kinopredsta-i in drugih pprireditvah. pim enostaianovanjsko hišo s dovodom i ah mali ATRIJ, ilov v uredidništvu Našega ča- )dam 2 prarašiča od 100 -Okg težka. i. Angela Ježovnik, Ika vas 29,1, Šmartno ob Paki. pim dobro o ohranjen osebni o zastava i 750, Ivo Goro-nc n. h. n;nad bazenom Veje- »dam osebno ni avto Renault 4, delih, po u ugodni ceni. Ogled prebifalst^a zan, rojena 1956, delavka iz Velenja; Vojin Gcrjkovič, rojen 1954, rudar iz Velenja in Živka Blatešič, rojena 1957, delavka iz Gornje Mravice; Rade Mijato-vič, rojen 1955, natakar iz Velenja in Irena Zabukovnik, rojena 1961, delavka iz Pake; Du- šan Rusmir, monter, nogometaš iz Velenja, rojen 1953 in Zdenka Bašnec, rojena 1959, opti-karska učenka iz Konovega. SMRTI: Ludvik Kerner, upokojenec iz Velenja, Efenkova 41, star 77 let. REDNI KINO VELENJE 24. 2. - petek ob 17.30 in 19.30 MOŽ NA STREHI -švedska kriminalka 25. 2. - sobota ob 17.30 in 19.30 NASHVILLE - ameriški satirični musical. Režija: Robert Altman. Igrajo: David Arkin, Geraldine Chaplin 26. 2. — nedelja ob 17.30 in 19.30 NASHVILLE - ameriški satirični musical 27. 2. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ROMANTIČNA ANGLEŽINJA - angleška ljubezenska drama. Režija: Joseph Losey. Igrajo: Glenda Jakson, Michael Caine 28. 2. - torek ob 17.30 in 19.30 SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI - italijanski avanturistični. Režija: Enco G. Castellari. Igrajo: Michael Sarrazin, Uršula Andres 1. 3. - sreda ob 17.30 in 19.30 PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA - ameriška kriminalka. Režija: Ted Post. Igrajo: Clint Eastvood, Hool Halburk, Michael Rajan 2. 3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 NIKOLETINA BURSAČ - jugoslovanska komedija. Režija: Branko Bazer. Igrajo: Milan Srdoč, Dragomir Pajič KINO ŠOŠTANJ 25. 2. - sobota ob 19.30 ROMANTIČNA ANGLEŽINJA - angleška ljubezenska drama. Režija: Joseph Losey. Igrajo: Glenda Jackson, Michael Caine 26. 2. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI - italijanski avanturstični. Režija: Enzo G. Castellari. Igrajo: Michael Sarrazin, Uršula Andres. 27. 2. - ponedeljek ob 19.30 NASHVILLE - ameriški satirični musical. Režija: Robert Altman. Igrajo: David Arkin, Geraldine Chaplin 1. 3. - sreda ob 19.30 NIKOLETINA BURSAČ - jugoslovanska komedija. Režija: Branko Bauer. Igrajo: Milan Srdoč, Dragomir Pajič 2. 3. - četrtek ob 19.30 PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA - kriminalka. Režija: Ted Post. Igrajo: Clint Eastvood, Holl, Halburk, Michael Rajan KINO DOM KULTURE 27. 2. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI - italijanski avanturistični KINOTOPOLŠICA 25. 2. - sobota ob 16. uri SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI - italijanski avanturistični. Režija: Enzo G. Castellari. Igrajo: Michael Sarrazin, Uršula Andres UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS CAS" 'INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE i i i i I ZNAMKA i L______J NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Nai čas" od.......... naprej Pošiljajte ga na naslov: (priimek in ime)......................... (ulica)............................... (poštna Številka in poŠta)..................... Datum............................... (lastnoročni podpis) VELENJE: POROKE: Novica Stameno-vič, rojen 1951, vodovodni instalater iz Velenja in Ana Fo- ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame APOLONIJE VEDE se iskreno zahvaljujemo dr. Menihu, ki ji je dolga leta nudil zdravstveno pomoč, duhovniku za opravljeni obred in tolažilne besede, dobrim sosedom za njihovo pomoč, vsem sorodnikom in znancem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in darovali cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, pevcem in govornikom. Žalujoči: mož Miha, sinovi Franci, Miha, Tone, Ludvik, hčerki Tilka in Štefka z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata LOVRA KUMRA se iskreno zahvaljujemo dr. Menihu, delovnemu kolektivu RLV, godbi in častni straži, društvu invalidov, vsem govornikom, praporščakom in duhovniku za opravljen obred. Prisrčna hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in vso pomoč. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marta z družino in Zofka, oče z ženo, brat in sestre. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE KOŽELJ se zahvaljujemo zdravnikom zdravstvenega doma Šoštanj, posebno dr. Pirtovšku, za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se sorodnikom in sosedom, ki so nam stali ob strani in nam nudili pomoč v težkih dneh, posebno govornikoma Ivanu Stropniku in Milošu Volku za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred, Društvu upokojencev Šoštanj, tovarišu Korenu in praporščaku Antonu Plešniku. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence in cvetje in mamo v tako lepem številu spremljali na zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: hčerka Slavka z družino ' NAROČILA ZA ODDAJO POSLUŠALCI RADIA VELENJE ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO sprejema uprava Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2/11 (zgradba delavske univerze) Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 13. ure, ob sredah pa od 7,00 do 15,30 ure. KOMUNALNI CENTER VELENJE p. o. Velenje, Koroška cesta št. 46 v skladu z določili statuta DO in sklepom delavskega sveta razpisuje opravljanje naslednjih delovnih nalog in opravil: 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije, 2. pomočnika direktorja, 3. vodje finančno računske službe, 4. vodje sektorja Nizke gradnje, 5. vodje sektorja Komunalne dejavnosti, Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati izpolnjene še naslednje posebne pogoje: pod 1: — visoka ali višja izobrazba z najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih delovnih nalog, — organizacijske sposobnosti za opravljanje del in nalog, ki so v pristojnosti individualnega poslovodnega organa DO, — kandidati morajo predložiti svoj koncept za razvoj delovne organizacije; pod 2: — visoka ali višja šola pravne smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; pod 3: — visoka ali višja šola ekonomske smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; pod 4: — visoka aii višja šola gradbene smeri s 3. oziroma 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit; Pod 5: — visoka ali višja šola tehnične smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Vsi kandidati morajo imeti smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi ter biti moralno politično neoporečni. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev se vložijo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: KOMUNALNI CENTER VELENJE, Koroška cesta 46 pod oznako: — za razpisno komisijo. Podrobnejše informacije o zaposlitvi in delu daje kadrovska služba DO. Vsi kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najpozneje v roku 30 dni po objavi. KOMUNALNI CENTER VELENJE p. o. Velenje, Koroška 46 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih skupkov delovnih nalog in opravil: 1. skladiščnika 2. kuharja 3. več natakarjev Poleg splošnih pogojev za sprejem v delovno razmerje zahtevamo še: Pod 1. — KV trgovec in eno leto delovnih izkušenj; Pod Z — KV kuhar, — delovne izkušnje zaželene; Pod 3. — KV natakar, — delovne izkušnje zaželene. Za vse traja poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje delovnih nalog in opravil sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi na gornji naslov. Podrobnejše informacije o zaposlitvi in delu dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije. Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. 8 (418) - - 24. februarja 1978 NAŠ ČAS 19 Na 20. jubilejnem občnem zboru Avto moto društva Šaleška dolina so podelili številna priznanja posameznim članom za njihov trud pri razvoju društva. Ob tej priložnosti so podelili jubilejni zlati znački tudi našima najboljšima prikoličar-jema Hubertu Camleku in Petru Pogorelcu na sliki. (B. Z.) Skupaj s pohodom po poteh XVI. divizije je komisija za LO, družbeno samozaščito in ohranjevanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS Velenje organizirala tudi patruljni tek Graška Gora 78. Udeležilo se ga je 18 ekip iz osnovnih šol in okrog 20 iz osnovnih organizacij tozdov in krajevnih skupnosti. Pri starejših tekmovalcih je bila najboljša ekipa velenjskega atletskega kluba, pred 00 ZSMS tozd vzdrževanje (TEŠ) in 00 ZSMS Škale. Med osnovnimi šolami pa sta prvo in drugo mesto osvojili ekipi iz osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje. Tretji pa so bih šolarji iz osnovne šole Miha Pintar Toledo. (Na sliki: zmagovalni ekipi) V Petkovem kulturnem večeru sta pred te dni v galeriji knjižnice Kulturnega centra V< nastopila učenka 10. razreda velenjske gla šole Pia Planinšec in učenec 6. razreda te Valerij Dermol. Z igranjem na klavir sta nav< številne obiskovalce in dokazala, da sta resi zelo nadarjena. Radio klub „Hinko Košir" iz Velenja bo kmalu slavil 30 let obstoja - Uspešno delo kljub neustreznim pogojem — Kako rešiti problem prostorov Radio amaterji kluba „Hinko Košir" iz Velenja se vsem državam sveta javljajo že skoraj trideset let. Tako dolgo že namreč obstaja ta radio klub, vse premalo znan in cenjen glede na rezultate svojega dela in na razmere v katerih jih dosega. Člani kluba so preteklo soboto pripravili letno skupščino. Na njej so, kot je običaj, pregledali, kaj so doslej naredili in ob posredovanju bogatih izkušenj nekaterih veteranov kluba začrtali smernice za bodoče delo. Pisalo se je leto 1950, ko sta zavzeta radioamateija Kaudik in Ošlov-nik v Velenju ustanovila radio klub. Uporabila sta okupatorjeve telekomunikacijske ostanke in svoje znanje kmalu začela prenašati na mlade. Iz elektrarne so se najprej preselili v Staro vas, kjer so že prirejali prve tečaje telegrafije, nato pa v velenjsko osnovno šolo. Od tu se je amaterjem širom Evrope prvič javil C YU3EKL. Toda klub so kmalu začele pestiti prostorske težave, ki jih čutijo še danes. Znašli so se v nekdanji kapeli velenjskega gradu, kjer so pogoji dela bili vse prej kot primerni. Hoja na grad, neogrevan prostor in še drugo je močno odvračalo voljo do dela. Rešitev pred razpustom je bila premestitev kluba v provizorij v Velenju. Huda izguba za velenjske radio amaterje je bila nenadna smrt Hinka Koširja, neumornega delavca in tovariša, po katerem se je klub pozneje poimenoval. Po letu 1960 sta Lednik in Brajlih ponovno obudila k življenju delo v klubu. Štiri leta pozneje se je v PPS YU3EKL, ki je spet bila na gradu, prvič oglasil UKV oddajnik. Leta 1970 sta se Branko Čanč in Silvo Pokleka preko nove KV postaje javila celemu svetu. Kmalu za tem je klub ponovno zabredel v težave, saj operaterjev skoraj ni bilo več. Zaradi tega je mirovala tudi njihova PPS YU3DPA, ki sojo ustanovili v Smartnem ob Paki. Delo v klubu se je ponovno razmahnilo pred dvema letoma, ko so v klub prišli mnogi mladi člani in pod vodstvom predsednika Martina Slatinška začeli z aktivnim radioamaterskim udejstvo-vanjem. Člani kluba so pred kratkim dobili na razpolago tudi novo UKV postajo, preko katere se bodo spet slišali na frekvenci 144 MH2. Delo v klubu „Hinko Košir" poteka v štirih sekcijah. Prvo sestavljajo mlajši konstruktorji, ki pridobivajo osnovno znanje in spoznavajo polprevodniške elemente, drugo pa starejši konstruktorji, ki opravljajo zahtevnejša dela, kot so ton generatorji, UKW primopredaj niki in podobno. V tretji sekciji so člani, ki se ukvarjajo z digitalno tehniko, zadnja pa je PSS sekcija. Ta je v zadnjem času na različnih tekmovanjih dosegla nekaj lepih rezultatov. Poglavitna težava, kijih spremlja pri njihovem delu pa so še vedno prostori. Nedavno tega so jim gostoljubje odpovedali tudi na gradu in sedaj jim je ostala le še sobica v internatu Rudarskega šolskega centra Velenje. Zato so udeleženci skupščine bili enotnega mnenja, da je prva naloga, ki jih čaka v letošnjem letu dokončna ureditev tega vprašanja. Vsi upajo, da bodo njihove prošnje padle na rodovitna tla, prav zaradi širokega družbenega pomena dejavnosti, ki jo opravljajo. Ob koncu letne skupščine so nekaterim najzaslužnejšim članom podelili priznanja za dolgotrajno, vztrajno in uspešno delo v radio klubu „Hinko Košir." J. KRAJNC Na letni skupščini velenjskega radio kluba Hinko Košir so podelili tudi nekaj priznanj. Občni zbor društva invalidov Invalidi naše občine so se zbrali v nedeljo na letni občni zbor društva. Ocenili so delo v preteklem letu, sprejeli program dela in finančni načrt za letos ter izvolili člane izvršilnega in nadzornega odbora, disciplinsko komisijo ter poverjenike. Kot je povedal predsednik društva invalidov poteka letos že 9. leto kar organizirano deluje društvo invalidov v Velenju. Ko so sprejemali statut in pravila društva so v prvi vrsti zapisali, da je namen društva pomagati invalidu pri njegovi rehabilitaciji in vključevanju v družbeno življenje, da spremljajo izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanje invalidov, sodelujejo z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo invalidov. Na drugi strani pa so rekli, da se bodo zavzemali za ustrezno varstvo pri delu invalidov, za reševanje socialne in druge problematike, da bodo razvijali športno in kulturno dejavnost članov društva, da bodo skrbeli za rekreacijo, izletništvo in družabno življenje ter za množičnost in popularizacijo njihovega delovanja med invalidi. V skladu s tem pa so zapisali tudi, da bodo vzgajali njihove člane v duhu predanosti socialističnim načelom, v ljubezni do domovine ter v duhu bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v naši domovini. Na letošnjem občnem zboru so ugotovili, da se je društvo pomnožilo, da je sedaj članov kar 1164, mnogo invalidov pa še vedno ni včlanjenih v društvo. Program za lansko leto so uspešno izvedli. Pri tem velja poudariti pomoč, ki jo društvu nudi občinska skupnost social- nega skrbstva, občinska skupnost za telesnokulturo, občinski sindikalni svet ter nekatere delovne organizacije pri čemer velja posebej omeniti REK. Pestro je bilo tudi sodelovanje z drugimi društvi invalidov. Tako so v preteklem letu navezali stike z invalidi iz Siska in Prokuplja. Lansko leto so obiskali tudi invalide iz Krak-ova na Poljskem s katerimi tudi sodelujejo. Tudi za letos so si zastavili obširen in pester program. Dvajset let AMD »Šaleška dolina" Velen Naše AMD eno najboljših v Sloveniji — Zavidljivi uspehi na vseh področjih delova Zaslužnim članom podeljena priznanja V soboto so se v prostorih restavracije Termoelektrarne Šoštanj zbrali na letno skupščino člani Avto moto društva Šaleška dolina Velenje. Med številnimi udeleženci letne skupščine sta bila tudi sekretar AMZS Boris Korbar in član AMZS Jože Jeršin. Letne skupščine so se udeležili tudi predstavniki pobratenega društva Zabok in AMD Celje. Predstavnik AMD Zabok je ob tej priložnosti pozdravil skupščino, pohvalil dosedanje sodelovanje med obema pobratenima društvoma ter prisotnim prebral povelje o pobratenju. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci nejša razprava, še številne možnosti za kar najširšo osveščenost udeležencev v prometu. Avto moto društvo Velenje se je v svojem dvajsetletnem delovanju uspešno vključilo tudi na športnem področju. S stagnacijo cestno hitrostnih dirk v Sloveniji je naše AMD pričelo z izgradnjo sodobnega Moto cross centra. Na letni skupščini Avto moto društva Šaleška dolina Velenje so podelili tudi številna priznanja, diplome in pohvale najzaslužnejšim nekdanjim in sedanjim delavcem na tem področju. Zlato odlikovanje Avto moto zveze Slovenije sta prejela J Šaleška dolina Velenje in I Fece za vložen trud pri raa društva in dosežene usj Srebrno odlikovanje je Ivan Grajžl, bronasto pa Ocepek. Jubilejno zlato daljo AMZJ so ob tej prilc sti podelili Franju Skornišk dirkačema Hubertu Camlel Petru Pogorelcu. Podeljen je bil še zlati č znak AMZS ter pismena pi nja AMZS, AMD Velenje] podelilo priznanja nekai organizacijam in društvoi dosedanje uspešno sodelo ter prizanja veteranom Afi sedanjim najbolj aktivnin nom. Priznanja so dobili tudi nekdanji zaslužni člani Društvo invalidov Velenje šteje že 1164 članov osnovne šole Gustav Šilih, pevski zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov in člani Šaleške folklorne skupine, je predsednik AMD Šaleška dolina Velenje Janez Dolinar, spregovoril o delu društva v dosedanjem obdobju. Kljub težavam, ki so jih pestile, je društvo doseglo zavidljive rezultate na vseh področjih svojega delovanja in postalo eno najboljših AMD v Sloveniji. Število voznikov je raslo iz leta v leto, naglo pa se je povečevalo tudi število članov. Pri AMD načrtujejo, da bodo letos vpisali že 3000 članov. Avto moto društvo Velenje pa je doseglo odlične rezultate tudi na področju šolstva in iz skromnih začetkov razvilo moderno šolo, ki bodočim voznikom nudi najsodobnejši pristop k spoznavanju cestno prometnih predpisov in praktični vožnji. Tudi pri razvijanju preventive v cestnem prometu je bil storjen velik korak naprej, vendar pa ima to področje, tako je nakazala kas- „NAŠ CAS", glasilo SoceJ stične zveze delovnega ljudstJ izdaja Center za informiranj« propagando in založništvo VJ len je, Velenje, Titov trg 2, p.F „NAŠ CAS" je bil ustanovlj® 1. maja 1965; do 1. januafl 1973 je izhajal kot štirinajl dnevnik „SALEŠKI RUDAR kot tednik pa izhaja „NAj ČAS" od 1. januarja 1973 i prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), StaJT Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam it Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika® Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovdfl 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasloij Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev!^ inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ,,Dolenjski list" Novo mesto, tisk ti-,karaj „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije lzvršnegll sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februaijj 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.