Foitni urad 9021 Celovec — Vertagspostamt 9021 Klagenfurt
■mmi
®«§lMlIglll
p®a
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt
liip
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
P b h
Hillu
J|
Rlf
Celovec, pefek, 16. oktober 1970	Štev. 41 (1475)
Letnik XXV.
Po letošnjem 10. oktobru
Tudi 10. oktober 1970 je za nami. Minil je, kakor pač mine tudi vsak drugi dan v letu. Ni prinesel ne konca starega in tudi ne rojstva novega sveta. Zemlja slej ko prej kroži okoli sonca, v Indokini še naprej z orožjem skušajo reševati politična vprašanja in tudi v Avstriji je zavladala vsakdanja stvarnost, ko se je v začetku tedna pojavila nevarnost spora zaradi nesoglasij o tem, ali bo treba ponovno izvoljene poslance tudi ponovno zapriseči.
Celo v naši ožji domovini, na Koroškem, praznično razpoloženje počasi prehaja v običajni tok življenja. Zastave so v glavnem spet spravljene (do bližnjega državnega praznika!) in tudi v izložbenih oknih z bolj ali manj okusno dekoracijo manifestirana domovinska zvestoba se polagoma umika najrazličnejšemu blagu, ki ga ponujajo posamezne trgovine.
xx>aooooooooooooooooooooooooooooo<xx>ooooooooooo<
| ŽELJE OB JUBILEJU OZN
o
$	Kakor smo v našem listu že poročali, slavijo Združeni narodi
A letos svoj srebrni jubilej. V znamenju tega jubileja je tudi letošnje x zasedanje glavne skupščine OZN in bodo slavnosti dosegle višek O 24. oktobra — na dan Združenih narodov. Petindvajsetletnice usta-^ novitve OZN so se spomnili tudi na posebni slavnosti v San Franciscu, kjer je bila leta 1945 podpisana ustanovna listina Združenih narodov. Na tej slavnosti je glavni tajnik OZN U Tant prebral poslanico, v kateri pravi:
Ob 25. obletnici Združenih narodov izražam za človeštvo naslednje želje:
0 Želim, da bi ljudje prenehali sovražiti in moriti svoje bližnje zaradi razlike v plemenu, barvi, veri, zaradi nacionalizma ali ideologije.
0 Želim, da bi ljubezen, sočustvovanje in razumevanje odslej navdihovali človekovo delo.
% Želim, da bi bogati in privilegirani delili z revnimi, kar jim je bilo dano.
% Želim, da se narodi vpeljejo v umetnost vladanja ljudi v miru, pravičnosti in blaginji.
Q Želim, da bi se vsi narodi združili, da bi se pogumno in odločno lotili svetovnih problemov, ki se človeštvu postavljajo.
Q Želim, da bi ogromni napredek v znanosti in tehniki spremljal tudi podoben napredek na področju morale, pravičnosti in politike.
0 Želim, da bi svet posvetil več posluha vznemirjenju, ki ga kažejo mladi.
# Želim, da bi voditelji velikih držav sveta v današnjem svetu premagali svoja nasprotja in združili svoje napore v korist vsega človeštva.
Molim za naglo vzpostavitev miru v opustošeni Indokini, za pravičen in trajen mir na Srednjem vzhodu v pogojih, ki jih do-A loča Organizacija združenih narodov, in za bližnjo vključitev Y Ljudske republike Kitajske v aktivnost svetovne organizacije.
A	Vsem vam sporočam najboljša voščila kakor tudi vsem moškim
j? in ženskam dobrevolje na tej zemlji.
ooooooooooooo<xx>ooooooooooooc>ooooooooooc>ooooooooo<
Novi Nixonovi predlogi
niso imeli zaželjenega odmeva
Praznovanja je torej konec in začel se je spet delovni dan. Zato zdaj že lahko postavimo vprašanje: Kakšen je bil ta praznik in kako je potekalo praznovanje?
Ne bomo tukaj govorili o vseh tistih manjših in večjih lokalnih prireditvah, kjer je še marsikje prevladoval stari duh nacionalnih predsodkov in nestrpnosti. Tudi ne nameravamo podrobno opisovati velike in nedvomno pestre povorke v Celovcu, ki pa je v marsičem izpadla le malo preveč zastarela in muzealna — ne samo po zunanjem videzu, marveč zlasti še po vsebini, ki /jo ie izpričeval.'. F'* tudi ne bomo razčlenjevali nepregledne poplave jubilejnih publikacij, ki so le v redkih primerih pomenile resničen prispevek k oblikovanju nove sodobne miselnosti.
Bo'lj važno se nam zdi poudariti, da se je vsaj uradni del proslav po zaslugi odgovornih činiteljev brez dvoma vidno razlikoval od podobnih prireditev v preteklosti. Tako je zvezni predsednik Jonas resno opozarjal na dejstvo, da sovraštvo in nezaupanje zastrupljata odnose med narodi; poudaril je, naj bi tudi ta proslava izpričala željo po mednarodnem sodelovanju in miru. Kancler dr. Kreisky je spomnil na napake vodilnih ljudi stare monar-
Reforma volilnega reda
Ministrski svet je na svoji torkovi seji sprejel med drugim tudi osnutek zakona, s katerim naj bi bila Izvedena reforma sedaj veljavnega volilnega reda, za katerega je značilno* da imajo glasovi pri razdelitvi mandatov zelo različno vrednost.
V glavnem nov) zakon predvideva, da bi bila Avstrija razdeljena le še na 9 volilnih okrožij (vsaka zvezna dežela 1 volilno okrožje); pri razdelitvi mandatov bi bila upoštevana vsaka stranka, ki bi v enem od teh volilnih okrožij dobila vsaj 5 °/o glasov; posamezne stranke bi za vsakih 25.000 glasov dobile 1 mandat, torej število sedežev v parlamentu ne bi bilo več določeno, marveč bi zavlselo od števila oddanih veljavnih glasov pri vsakih volitvah sproti.
Za izglasovanje tega zako-Ra je v parlamentu potrebna dvetretjinska večina, ki pa |e Halo verjetna, ker se UVP že vsa leta upira taki spremembi volilnega reda.
hije, ki da /so bili slepi za znamenja in gluhi za zahteve takratnega časa; niso znali rešiti odnosov in s tem zagotoviti mir med narodi. „Zato tudi ob dnevu, ki služi spominu na zgodovino, ne sme manjkati svarilo, da se je iz napak preteklosti treba učiti." In deželni glavar Sima je nedvomno naglasil, da prednikom nismo dolžni le trajne hvaležnosti, marveč nam njihove žrtve nalagajo tudi posebno obveznost: »Poklicani ismo, da premagujemo sile razdvojenosti minulih dni, da zbližujemo ljudi, da spoštujemo občutke vsakega posamezni-’..-n in s tem prispevamo k sporazumevanju med ljuami in narodi. Izogibajmo se vsemu, kar razdvaja in iščimo, kar združuje; to je naročilo naših prednikov in je zahteva našega časa. Naša naloga je, da v duhu sporazumevanja posredujemo vsem deželanom zavest in prepričanje — zagotovimo si boljše življenje in mirno bodočnost v skupni domovini."
Ravno taki nedvomno pozitivni vidiki pa so še posebno jasno opozorili na dejstvo, da v ostalem oblika in vsebina praznovanja tudi letos nista bili takšni, da bi zagotavljali resnični skupni praznik vseh Korošcev. Tako je nujno tudi letošnji 10. oktober moral v pretežni meri potekati v stori, izkušeni in za določen krog 'ljudi očitno nepogrešljivi obliki. Skozi tedne in mesece se je načrtno ustvarjalo vzdušje, v katerem se je potem ■praznovanje
pogosto izrodilo v bučno manifestacijo uniformirane domovinske zvestobe, pri kateri verjetno prav nič ni motilo, da so marsikatera v rjavi koroški gvant odeta prša krasila tudi odlikovanja iz nacistične dobe.
Bilo je, kakor da bi še vedno veljala nekdanja parola o „enem narodu in enemu rajhu”. Na obstoj slovenske narodnostne skupnosti so opozarjali edinole (in še to v negativnem smislu) transparenti s hujskaškimi gesli in z zahtevo po ugotavljanju manjšine. Sicer pa o manjšini ni bilo govora, ne o njenih težnjah, še manj o slovesnih obljubah, na katerih izpolnitev koroški Slovenci čakamo že celih petdeset let. Kakor da pol stoletja po plebiscitu tega problema sploh ne bi bilo več ...
In vendar tudi nemški tisk ni mogel molčati, da je pri proslavi nekaj manjkalo, da je manjkal slovenski del koroškega prebivalstva. Zakaj koroški Slovenci ne moremo sodelovati, smo pravočasno in jasno povedali. Prireditve ob letošnjem 10. oktobru so pravilnost naših argumentov le še potrdile: nekdanji simboli naspptstva in razdvojenosti ne morejo čez noč postati simboli povezovanja in skupnosti; na reliktih iz preteklosti, ki so še /skozi in skozi prežeti s starim duhom, ni mogoče graditi nove miselnosti.
To spoznanje vedno bolj prodira tudi med našimi nemško govorečimi sodeželani. Tudi pri njih je slišati mnenje, da je treba iskati in najti novo sodobno obliko in vsebino, ki bo omogočila skupno praznovanje obeh narodov. V takem skupnem praznovanju združena naroda pa bosta nedvomno lažje našla tudi možnosti za skupno in sporazumno reševanje vseh še odprtih vprašanj.
Ravno letošnji 5CMetni jubilej bi bil ugodna priložnost, da se pod preteklost potegne črta in se začne graditi novo obdobje v zgodovini naše skupne domovine.
Ameriški predsednik N'ixon je kratko po svojem povratku iz Evrope znova nastopil v radiu in televiziji ter v krajšem govoru obrazložil „nov” načrt za rešitev spora v Indokini. Njegov načrt v resnici ne vsebuje nič novega, čeprav je ta ali druga formulacija morda malo drugačna kot prej.
Nixonov načrt petih točk med drugim vsebuje predlog za prekinitev ognja v Vietnamu, Kambodži in Laosu, pri čemer naj bi nadalje obdržali vojaški status quo, tako da bi »vse vojaške sile obdržale,
kar imajo v rokah", pač pa naj se ne bi še naprej krepile. Nadalje predlaga Nixan razširjeno mirovno konferenco, na kateri naj bi razpravljali o spopadih v vseh treh državah fndokine. Tretja točka predvideva umik vseh ameriških vojaških sil „po programu, o katerem se je treba sporazumeti v okviru popolnega umika kot dela splošne rešitve". »Drugo stran" poziva Nixon, da sodeluje pri iskanju »politične rešitve, ki bo zares ustrezala prizadevanjem vseh Južnih Vietnamcev". Končno pa se Nixan zavzema za to, da bi nemudoma in brez postavljanja pogojev na obeh straneh izpustili vse jetnike.
Kakor je bilo pričakovati, Nixo-novi »novi" predlogi na »drugi strani" niso naleteli na posebno navdušenje. Predstavniki Severnega Vietnama so nasprotno zelo jasno povedali, da Nixonov tako imenovani mirovni načrt ne teži za tem, da bi pripomogel k napredku pariških pogajanj o Vietnamu, niti ne prispeva k miroljubni ureditvi vietnamskega vprašanja. V sporočilu, ki ga je objavila severnovielnamska delegacija v Parizu, je rečeno, da je Nixonov načrt očitna volilna propaganda in da dokazuje željo Amerike, da »bi se okupacija Južnega Vietnama nadaljevala".
Če si Nixon zares želi končati vojno, potem mora najprej resno odgovoriti na predloge, ki jih je pred enim mesecem sporočila voditeljica delegacije začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Tako je poudarila zunanja ministrica južnovietnamske začasne vlade Nguyen Thi Binh in naglasila: »Hočemo ustavitev sovražnosti, ki bi bila uvod v trajen mir, to je takšno ustavitev bojev, ki bi temeljila na pravilni politični ureditvi, na jamstvih za temeljne nacionalne pravice vietnamskega ljudstva."
Slovenska manjšina v Italiji
SI JE IZBOJEVALA URADNO PRIZNANJE
Prejšnji teden so Slovenci v Italiji v okviru svojih dolgoletnih prizadevanj za dosego vsestranske enakopravnosti zabeležili sicer formalen, vendar izredno pomemben uspeh. Gre namreč za sprejetje deželnega zakona, po katerem se slovenska narodnostna skupnost ne bo več imenovala »skupnost s posebnimi interesi", marveč bo tudi uradno priznano, da gre za Slovence. Vsi politični krogi, ki so podpirali tozadevni boj Slovencev, zlasti pa seveda Slovenci sami doseženi uspeh pozdravljajo kot razveseljiv začetek novega obdobja v njihovem narodnem življenju.
Povod za to odločitev je dal svetovalec Slovenske skupnosti v deželnem zboru dr. Drago Štoka, ki je svo-ječasno vložil osnutek zakona, s katerim naj bi se slovenska narodna manjšina v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini imenovala s svojim pravim imenom. Deželni zbor je zakon sprejel, toda rimska vlada ga je ovrgla; potem je bil zakon v deželi ponovno izglasovan in prejšnji teden je potekel ustavni rok, po katerem bi vlada v Rimu spet lahko ugovarjala, česar pa tokrat ni storila. Tako je začel predmetni zakon avtomatično veljati in je bil s tem ustvarjen tudi važen precedens za bodoče obravnavanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Deželni svetovalec dr. Štoka je ob tej priložnosti izrazil svoje zadovoljstvo „ob zmagi deželnega sveta nad rimskim centralizmom". Poudaril je, da je zmagovita ot zakonskega osnutka, ki odpravlja krivično besedilo, i je imelo doslej v deželnih zakonih Slovence za »nosilce posebnih problemov", odprla nove perspektive v iskanju pravičnih rešitev narodnostnih problemov slo-
venskega prebivalstva. »Dokončna odobritev tega zakonskega osnutka, ki uvaja prvič v deželno zakonodajo izrecno imenovanje slovenske manjšine, je prva večja etapa na poti globalnega reševanja v deželnem okviru naših slovenskih problemov, in to v korist ne samo slovenskega, ampak vsega prebivalstva dežele Furla-nije-Julijske krajine, saj je spoštovanje pravic^ narodnih manjšin osnova za mirno sožitje med tu živečimi narodi."
Tudi predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazd Vesel je izrazil veselje spričo tega uspeha in dejal, da le-ta odraža določeno stopnjo politične volje, da se pričnejo reševati temeljna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v vseh treh pokrajinah, 'kjer živi. »Gre za moralno politično obveznost, da se dežela in vsi politični dejavniki še pogumneje in odločneje, kot doslej, lotijo reševanja preštevilnih odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem je treba upoštevati voljo skupnosti kot celote in pospešiti ta proces, saj smo Slovenci v Italiji pomemben dejavnik v splošnem demokratičnem razvoju."
Predstavnik osrednje slovenske organizacije je v tej zvezi opozoril, da so pomembne politične osebnosti iz vrst večinske stranke v zadnjem času priznale, da mora slovenska narodnostna skupnost uživati v nekem pogledu celo privilegije, da bi se mogla uspešno ohraniti in razvijati v ne ravno najbolj prijaznem okolju, 'ki jo obdaja. »Od teh osebnosti pričakujemo, da se Doao odločneje postavile na stran naših pravic ter dosegle ob podpori vseh sil, ki to podporo ponujajo, podkrepitev besed z dejanji."
Kmetijstvo v luči »zelenega poročila"
ku Iz leta v leta manjša. »Število ljudi, ki delajo v kmetijstvu in gozdarstvu, se je po zmanjšanju za 20.700 leta 1968 lani zmanjšalo za nadaljnjih 25.000. Med letom 1961 in letam 1969 se je zmanjšalo za 200.000 na 569.000. Navzlic temu in čeprav se je lani poraba živil povečala za 1,6 odstotka, je kmetijstvo oskrbo z živili la-
ni boljše krilo kot v letih poprej. Pri produktih iz govedoreje jo je krilo z več kot 100 odstotki; v enaki meri jo je krilo pri pšenici, pri ostalih osnovnih pridelkih za živilsko industrijo krije potrebe z 80 do 90 odstotki, pri svinini pa skoraj stoodstotno. V večji meri je potreben le še uvoz oljaric in olja ter pridelkov iz tropič-nih in subtropičnih krajev.
Poročilo o položaju kmetijstva v letu 1969, tako imenovano »zeleno poročilo", ki ga je pred kratkim v smislu zakona o kmetijstvu ob-javilo zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, vsebuje naslednje bistvene ugotovitve: Kljub naraščajoči produktivnosti dela ljudi v kmetijstvu se njihov delež na narodnem dohod-
Iz teh bistvenih ugotovitev (je razvidno, da kmetijstvo v naši državi nalogo, ki jo ima po zakonu o kmetijstvu, da skrbi za zagotovitev prehrane prebivalstva, docela in v čedalje večji meri izpolnjuje. Lani se je izvoz kmetijskih pridelkov povečal za 18,2 odstotka, medtem ko se je agrarni uvoz povečal le za 11,6 odstotka. Kakor v kmetijski proizvodnji, tako tudi pri agrarnem izvozu prevladujejo pridelki živalske proizvodnje. Ti pridelki so bili lani na celokupnem agrarnem izvozu udeleženi z dvema tretjinama. Iz tega je razvidno, da kmetijstvo naše države zelo uspešno vzklaja svojo proizvodnjo z nastalimi spremembami v prehrani prebivalstva.
V prehrani prebivalstva je mogoče ugotoviti le-te spremembe: poraba živil na osnovi ogljikovih hidratov in maščob živalskega izvora se manjša, medtem ko poraba živil, ki so bogata na beljakovinah živalskega izvora, narašča. Povpraševanje za mesom tudi v naši državi narašča. 'Enako narašča po-vpraševnje za sadjem in zelenjavo. V povprečju zaužije prebivalstvo naše države na dan in osebo 2990 kalorij. Z ozirom na to, da poraba živil ne narašča tako kot naraščajo osebni dohodki prebivalstva, se mora kmetijstvo v naraščajoči meri s svojimi pridelki uveljavljati na mednarodnem trgu. To velja zlasti za živino, meso in mleko. Proizvodna vrednost slednjih se je lani povečala za milijardo šilingov na vrednost 19,18 milijarde šilingov. Spričo naravnih pogojev našega kmetijstva bo vrednost živalske proizvodnje v prihodnje še bolj naraščala. Z njo pa bo naraščala tudi potreba po stalnem, neprekinjenem izvozu teh pridelkov.
O vseh teh prizadevanjih pa se gmotni položaj kmečkega prebivalstva ne zboljšu-je tako kot položaj celokupnega prebivalstva. Čeprav se je lani ob zmanjšanju števila ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu, za 3,8 odstotka produktivnost njihovega dela povečala za 3,4 odstotka, je donos dela na zaposlenega znašal le 17.209 šilingov. Ta razmreoma nizki donos dela je v največji meri posledica potrebe mehanizacije kmetijskega dela. Obseg kapitala, ki ga kmetijstvo našega časa za to potrebuje, najlaže spoznamo, če vemo, da je pri surovem donosu 14.081 šilingov po hektarju reducirane
Pavlihova pratika
že izšla za leto 1971
Tudi za leta 1971 }e PAVLIHOVA PRATIKA izšla v dobro znani In splošno priljubljeni obliki. Na blizu 200 straneh malega žepnega formata pri-noša spet bogat izbor prispevkov, namenjenih predvsem pristašem zdravega humorja; vmes pa seveda vedno spet vesele sličice In ilustracije.
Naj iz bogate vsebine navedemo nekaj naslovov: Horoskop — Skrivalnice — Turistični vodnik po slovenskih mestih — Prijazni so tisti ljudje — Ubežni mož — Supernaj-zgodba — Voznik brez refleksa — Hotelska sobarica — Seksualna revolucija na vasi — Simulant — Čudo — Poezija tujk — Smejoča se kamera — Pretirano bogatenje — Avtomobilistične sanjske bukve — A vt ost op na različne načine itd. Poleg tega seveda koledarski del, sončni in lunini mrki, Imenski koledar, vidnost planetov in mnoge druge »zanimive" stvari.
PAVLIHOVA PRATIKA tudi tokrat stane samo 10 šilingov. Dobite jo v knjigarni »Naša knjiga” v Celovcu, Wulfengasse, kjer jo lahko naročile tudi po pošti.
kmetijske površine kmetijstvo imelo lani izdatke v višini 13.276 šilingov.
Vse to so vendar le povprečne številke. Dejanski donos kmečkega dela je v večini primerov manjši. Odvisen je od proizvodnih pogojev in gospodarske razvitosti posameznih pokrajin in občin dežele in države, pa tudi od procesa reševanja strukturnih pro-
Ime tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" v Velenju je znano tudi pri nas na Koroškem. Za to so zdasti poskrbeli nepoboljšljivi nacionalistični hujskači, ki so v zadnjem času spet videli svojo domovino v nevarnosti, ker se je imenovana tovorna zanimala za zgraditev podružnice na Koroškem, v Pliberku. Toda tovarna »Gorenje" ni znana le po zaslugi takih ljudi, marveč predvsem zaradi kvalitete svojih izdelkov, ki jih izvaža v neštete države sveta, tako na Vzhod kakor tudi na Zahod, celo v tisto državo, o kateri radi mislimo, da ima vse najboljše na svetu — v Ameriko.
Prvi začetki danes svetovno znane tovarne segajo pravzaprav le kratko nazaj, namreč v leto 1947, ko so v mali vasici Gorenje blizu Šoštanja ustanovili podjetje, ki je najprej izdelovalo nekatere preproste kmetijske stroje. Prve štedilnike rn peči so začeli proizvajati leta 1958, ko je podjetje še vedno zaposlovalo le kakih 130 delavcev. Potem pa se je začel veliki razvoj. Leta 1963 so začeli graditi novo tovarniško poslopje in že leta 1963 je bilo zaposlenih 680 delavcev, ki so ustvariti za 36,425.000 dinarjev brutoprodukta. Naslednje leto so začeli izdelovati tudi pralne stroje, obrat za izdelavo štedilnikov pa so modernizirali.
Leta 1968 se je število zaposlenih povečalo na 1369, količinska proizvodnja na 308.410 aparatov, bruto proizvod pa je znašal že 252,267.000 dinarjev. Takrat so začeli graditi tudi tovarno hladilnikov; zgradili so jo v rekordnem času, namreč v 145 dneh. Lani je bruto proizvod znašal več kol 619 milijonov dinarjev, zaposlenih je bilo 2061 delavcev, proizvodnja je obsegala 552.000 najrazličnejših gospodinjskih strojev, graditi pa so začeli tudi tovarno televizorjev.
Letos zoposluje podjetje 3000 delavcev, proizvodnja obsega 18 različnih skupin gospodinjskih aparatov, ki jih bodo letos pred-
blemov kmetijstva In celokupnega gospodarstva. Prav reševanju strukturnih in tržnih problemov kmetijstva pa je namenjen vsakoletni »zeleni načrt" kot sestavni del državnega proračuna. Po tem načrtu pospešuje naša država svoje kmetijstvo od leta 1961 naprej. Tedaj je bilo za reševanje omenjenih problemov v državnem proračunu na razpolago okroglo 180 milijonov šilingov. Lani jih je bilo 750, letos pa 780 milijonov šilingov. Kakor izgleda, se bo prihodnje leto v ta namen določeni znesek državnega proračuna še nekoliko povečal.
Kmetijstvo ta denar potrebuje. Brez njega samo od sebe ni v stanju, da bi zagotovilo zdrav razvoj svoje proizvodnje, oskrbo prebivalstva z živili in boljši zaslužek kmečkega prebivalstva, ob vsem tem pa še negovalo kulturno podobo naših dolin, gozdov in planin v skupno dobro celokupnega gospodarstva in prebivalstva države.
(bi)
vidoma izdelali okoli 900.000, medtem ko naj bi brutoprodukt znašal že več kot 829 milijonov dinarjev.
Tovarna »Gorenje" sodeluje tudi z mnogimi tujimi partnerji. Tako izdeluje na primer televizorje v sodelovanju z zahodnonem-ško firmo Korting; v kooperaciji s tvrdko Bauknecht izdelujejo peči na olje in trajno goreče peči (in sicer večinoma za nemški trg); skupaj s Krupsom bodo izdelovali mešalnike, havbe za sušenje las, električne rezalne strojčke in druge gospodinjske aparate ter v ta namen nastaja nova tovarna v Mozirju. Prav tako se že več let uspešno razvija sodelovanje z madžarsko firmo tMI. Končno pa je treba omeniti tudi bodoče sodelovanje v Obliki nove družbe »Gorenje-Avstrija", ki bo imela svoj sedež v Pliberku.
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje se je stalno večal tudi izvoz izdelkov tovarne »Gorenje". Prvi izdelek — plinski štedilnik — je podjetje izvozilo leta 1963, vrednost izvoza pa ije od začetnih 54.482 dolarjev narasel 'lani na 3,307.155 dolarjev, medtem ko za letošnje 'leto predvidevajo izvoz že v vrednosti skoraj 11 milijonov dolarjev, kar pripisujejo zlasti pogodbi z Bauknechtom ter izvozu v Ameriko, kamor bodo po sklenjeni pogodbi vsako leto prodali 100.000 hladilnikov.
V prihodnjih letih namerava tovarna »Gorenje” razširiti svojo proizvodnjo na vse vrste aparatov za gospodinjstvo. Število za-posilenih naj bi se od letošnjih 3000 prihodnje leto povečalo na 4340, brutoprodukt od letošnjih 829,140.000 na 1.643,771.000 dinarjev, vrednost izvoza pa naj bi od letošnjih 10,871.000 narasla prihodnje leto na 27 milijonov 959.600 ameriških dolarjev. Za leto 1975 pa napoveduje podjetje naslednje številke: 7455 zaposlenih, 3.210,000.000 dinarjev brutoprodukta in za 64,2 milijona dolarjev izvoza.
Kmetijstvu na Poljskem
manjkajo moderne metode obdelovanja zemlje
Ob letošnjem prazniku žetve na Poljskem je prvi sekretar Poljske združene delavske partije Gomuilka med drugim ugotovil, da se mora kmetijstvo končno naučiti modernejših metod obdelovanja zemlje. Njegova ugotovitev ni bila morda priložnostna propagandna krilatica, marveč je bila izraz upravičene skrbi za razvoj kmetijstva. Poljska sodi namreč med tiste države, ki imajo razvite že vse obdelovalne površine in torej ekstenzivni razvoj ni več mogoč. Torej pride v poštev le čim večja mehanizacija kmetijstva, potrebne so moderne metode obdelovanja.
Ker je na Poljskem uveden socialistični družbeni sistem, bi na Zahodu marsikdo dajal krivdo za današnje težave poljskega kmetijstva prav temu sistemu. V resnici pa ni povsem tako. Na Poljskem nimajo kolhoznega sistema (ki ga na Zahodu tako radi navajajo za utemeljitev neuspehov), marveč je 85 °/o kmetijskih površin v rokah zasebnih kmetov, državna kmetijska podjetja razpolagajo le s 13% zemlje, preostali neznatni odstotek pa odpade na kmetijske zadruge.
Med zasebnimi kmeti prevladujejo taki, ki imajo od treh do deset hektarjev zemlje. Njihov položaj ni ravno zavidljiv, saj jih ne slabi le tako imenovani „beg z dežele", ki povzroča negativne spremembe starostne strukture kmečkega prebivalstva, marveč jim krvavo manjkajo tudi denarna sredstva za modernizacijo in mehanizacijo. Država ne daje posebnih olajšav, dohodki kmetov pa so tako nizki, da si sami ne morejo kupovati in vzdrževati potrebnih strojev ter v večji meri uporabljati umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin.
Posledica tega je na primer dejstvo, da je dolgoletno povprečje hektarskih donosov žit daleč pod povprečjem razvitejših držav. 'Nezaviden je tudi položaj v živinoreji, kjer se je število goveje živine zmanjšalo za 2 odstotka, število svinj pa za več kot šest odstotkov. Končno je za poljsko kmetijstvo značilno, da je močno odvisno od vremena in rezultati hudo nihajo iz leta v leto, nikoli pa niso taki, da bi se država lahko odrekla uvozu, da bi zadostila potrebam domače potrošnje.
Na merodajnih mestih so potrebe po spremembah že ugotovili, niso pa doslej tudi povedali, kako naj bi se to zgodilo.
Izdelki tovarne „Gorenje“
so znani v številnih državah sveta
posiROKecDsvecu
DUNAJ. — Prejšnji teden so bili objavljeni dokončni rezultati ponovnih volitev v nekaterih okrajih Dunaja. Na podlagi teh rezultatov je FPD uspelo dobiti šesti mandat, ki ga je izgubila OVP, medtem ko je SPO ostala pri dosedanjem številu poslancev. V novem parlamentu imajo stranke torej naslednje število sedežev: SPO 81, DVP 78 in FPD 6.
BONN. — Jugoslovanski predsednik Tito se je na povratku s svojega obiska v Belgiji in Luksemburgu minulo nedeljo sestal z zahodnonemškim kanclerjem Brandtom, s katerim sta v dveurnem razgovoru izmenjala mnenja o raznih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. Čeprav je bil kratki obisk neuraden, so mu v mednarodni javnosti pripisali izreden pomen, saj ni šlo le za prvi obisk jugoslovanskega predsednika v Zahodni Nemčiji, marveč sploh za prvi obisk poglavarja socialistične dežele. Zlasti pa so razgovorom med predsednikom Titom in kanclerjem Brandtom pripisali pomen zato, ker priznavajo Titu vodilno vlogo v skupini neuvrščenih držav.
VARŠAVA. — V 61. letu starosti je umrl bivši poljski zunanji minister Adam Rapacki, ki je postal znana osebnost povojne evropske diplomacije predvsem s tako imenovanim »načrtom Rapackega". S tem načrtom je Rapacki leta 1957 v Združenih narodih predlagal, naj bi srednjeevropske države Češkoslovaško, Poljsko in obe Nemčiji spremenili v 'brezatomsko cono.
WASHINGTON. — Ameriški predsednik Nixon je prejšnji teden v govoru po televiziji in radiu sprožil nov predlog glede Vietnama oziroma Indokine. Njegov načrt petih točk predvideva prekinitev ognja v Vietnamu, Kambodži in Laosu, takojšnjo in brezpogojno izpustitev ujetnikov ter razširjeno mirovno konferenco, na kateri bi poiskali rešitev za vso Indokino. Poleg tega je Nixon predlagal, da bi še naprej obdržali v Indokini vojaški status quo, vendar vojskujoče se strani ne bi krepile svojih položajev. Severnovietnamska delegacija na pariških razgovorih je Nixonov predlog zavrnila kot volilno propagando, ki samo dokazuje željo Amerike, da bi se okupacija Južnega Vietnama nadaljevala. Prav- tako so predlog zavrnili tudi v Pekingu, kjer poudarjajo, da gre samo za nov poskus, da bi prikrili agresijo Amerike v Indokini.
PARIZ. — V Parizu je pred dnevi umrl nekdanji predsednik francoske vlade Edouard Daladier. Bil je med tistimi zahodnimi državniki, ki so mislili, da bodo Hitlerja s popustljivostjo in kompromisi zaustavili v njegovem osvajalnem pohodu. Daladier je bil namreč leta 1938 med podpisniki tako imenovanega miinchenskega sporazuma in se je po vojni moral zagovarjati red sodiščem. Toda že leta 1946 je znova postal član parlamenta in deset let pozneje mu je radikalna stranka spet zaupala vodilni položaj.
KAIRO. — Po pisanju kairskega časopisa „A1 Ahram" namerava Združena arabska republika zahtevati od Združenih narodov, naj nastopijo proti Izraelu s gospodarskimi sankcijami in ga izključijo iz svetovne organizacije. To zahtevo naj bi pred glavno skupščino OZN sprožil zunanji minister Mahmud Riad. Poleg tega tečejo med arabskimi deželami posvetovanja o tem, kako naj se uprejo ameriškim interesom v arabskem svetu, če bo Amerika še naprej podpirala Izrael.
SINGAPUR. — V Suviju so slovesno razglasili neodvisnost Fidžija, skupine majhnih koralnih otokov v Južnem Pacifiku, ki so bili skoraj sto let podrejeni britanski kroni. Nova neodvisna država je postala trideseta članica 'britanskega Common-svealtha. Novembra prihodnje leto bodo izvedli volitve v novi predstavniški dom, ki bo imel 52 članov.
MOSKVA. — Sovjetski in ameriški strokovnjaki pripravljajo skupno konferenco, na kateri naj bi razpravljali o bodočem sodelovanju obeh držav pri osvajanju vesolja. V okviru takega sodelovanja naj bi se v vesolju spajale ameriške in sovjetske vesoljske ladje s posadkami.
PHNOM PENH. — Sedanji režim v Kambodži je prejšnji teden razglasil republiko. Nekdanji kamboški predsednik princ Norodom Sihanuk in vlada narodne enotnosti sta ta ukrep obsodila v skupni izjavi, v 'kateri je rečeno, da so okoliščine, v katerih se je to zgodilo, bile popolnoma nezakonite ter tako po duhu kakor po črki nasprotne ustavi Kambodže. Zunanji minister Sihanukove vlade Sarin Čak je v tej zvezi poudaril, da je republiko mogoče razglasiti samo na podlagi referenduma, kar pa ie trenutno neizvedljivo, ker so v Kambodži navzoče tuje sile.
Kmetijska šola
najdonosnejša investicija
Kmalu se bo na slovenski kmetijski šoli v Podravljah začelo novo šolsko leto. Na ponovne zahteve naših osrednjih in drugih narodnih organizacij po ustanovitvi javne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom ali vsaj podelitvi pravice javnosti zasebni šoli v Podravljah merodajna mesta doslej sicer še niso odgovorila. Kljub temu pa se bodo v Podravljah spet zbrali mladi fantje, da si pridobijo potrebno strokovno izobrazbo, ki jo današnji čas zahteva tudi od kmeta.
Sodobno kmetijstvo zahteva ljudi, ki si že v šoti pridobijo strokovno znanje; potrebno je in bo, da kmet šola svojega otroka — bodočega gospodarja, če bo hotel, da bo ta dohajal napredek v kmetijski znanosti. Le tako bo lahko lažje in boljše živel, skupnosti pa lahko več donašal.
Izobraževanje kmečke mladine je ne le potrebno, temveč tudi koristno, saj je brez znanja nemogoč kakršenkoli napredek. Vzemimo na primer načrtno uporabo umetnih gnojil. Tu vidimo veliko napak; mnogi kmetovalci bi lahko z gnojili, ki jih uporabljajo, dosegli veliko več in tudi boljše uspehe, če bi bolj strokovno ravnali z gnojili. Gnojila so enako pomembna sestavina pridelovanja, kot so n. pr. oranje in obdelava zemlje, seme, nega in varovanje rastlin pred boleznimi in škodljivci itd. Vse to mora kmetovalec seveda poznati in vedeti, a potrebno znanje in izobrazbo mu posreduje le kmetijska šola.
Investicije, ki jih nalagamo s strokovno izobrazbo mladine, da|ejo večje obresti, kot v mnogih primerih še tako veliki objekti, zgrojenl za napredek kmetijstva. Najbolj so potrebni mladi, razgledani kmečki ljudje, ki bodo strokovnjaki v svojem delu. Zato bi bilo prav, da bi vsi kmečki starši, pa tudi fantje sami čimprej spoznali namen in pomen kmetijske šole, ki ima nalogo, da skrbi za povečanje znanja in s lem za lepšo bodočnost kmečkega prebivalstva.
Zavedajmo se tega in skrbimo, da bo naš mladi kmečki naraščaj deležen strokovne vzgoje, ki mu jo bo nudila kmetijska šola v Podravljah — v korist posameznemu kmetovalcu in tudi v korist naše narodne skupnosti.
Model
slovenske gimnazije
Minister za prosveto Leopold Gratz in deželni glavar Hans Sima sta v petek prejšnjega tedna v okviru posebne slovesnosti predstavila javnosti načrte odnosno modele bodočih novih poslopij slovenske gimnazije v Celovcu rn gimnazije v Velikovcu. Svečanosti so se udeležili predstavniki učiteljstva ter zastopniki združenja staršev obeh šctl, prav tako pa so bili navzoči tudi številni reprezentanti koroškega političnega in kulturnega
skega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk.
Deželni glavar Sima 'je med drugim dejal, da pomeni gradnja poslopja za slovensko gimnazijo prispevek k izvajanju določil državne pogodbe ter dokaz iskrene pripravljenosti za mir in sporazumevanje v deželi, obe novi šolski poslopji pa naj bi bili simbol tega stremljenja. Minister Gratz je izjavil, da je gradnja obeh poslopij predvidena v seznamu gradenj no-
življenja, med njimi poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta deželni poslanec Josef Gutten-brunner in vodja manjšinskega šol-
VABILO
Db priložnosti odkritja spomenika .Mojce)" bo Slovenski oktet priredil
pevski
koncert
v soboto 24. 10. 1970 ob 19.30 url v farni dvorani v Škocijanu,
v nedeljo 25. 10. 1970 ob 19.30 url v farni dvorani v St. Jakobu v Rožu.
Ljubitelji umetne In narodne pesmi prisrčno vabljenil
vih šal v Avstriji in so zato tudi zagotovljena sredstva v državni pogodbi. To je v skladu z načrtom zvezne vlade, da v povečani meri pospešuje gradnjo novih šol in s tem veča možnost izobrazbe čim širšemu krogu mladine. Predsednik Guttenbrunner pa je med drugim menil, da bo z gradnjo slovenske gimnazije več kot 400 slovenskih dijakov, ki so že trinajst let obsojeni na izključni popoldanski pouk, končno zagotovljena možnost normalnega dopoldanskega pouka v lastnih prostorih.
Načrte za poslopje slovenske gimnazije sta pripravila arhitekta Osvvald in Nitsch. Zasnovani so po najsodobnejših pedagoških vidikih in potrebah, kakor kaže slika modela. Poslopje bo zgrajeno na 11.781 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki je bilo v ta namen kupljeno v šentpetrskem predelu Celovca. V novem poslopju bodo vsi potrebni prostori za 600 dijakov, gradbeni stroški pa so predvideni v višini 30 milijonov šilingov.
Na omenjeni slovesnosti na deželni vladi je bilo tudi zagotovljeno, da je v kratkem računati z istočasnim pričetkom gradnje obeh novih šolskih poslopij.
Počastitev Bevkovega spomina
V počastitev spomina prejšnji mesec prav na dan svoje osemdesetletnice umrlega slovenskega pisatelja Franceta Bevka je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla te dni „Bevkova knjiga*, to je publikacija, ki je bila prvotno zamišljena kot darilo za pisateljev rojstni dan. Knjigo je uredil Bogomil Gerlanc, in sicer v obliki čitanke, v kateri bo mladi bralec dobil lep pregled čez vse velikansko Bevkovo pisateljsko ustvarjanje, v katerem zavzemajo pomembno mesto prav dela za mladino.
Poglavja v knjigi so naslednja: Pisatelj o sebi in svojem delu; Naš veliki mladinski pisatelj; Povesti iz domačijskih korenin; Znamenja na nebu; Lajajmo, lajajmo, moji otroci; Dozorela je naša pravica. Knjigo krasi Bevkov portret, ki ga je ustvaril leta 1967 Gojmir A. Kos. Hkrati z „Bevkovo knjigo“ je izšel tudi ponatis mladinske povesti „Tonček“, in sicer v zbirki Sinji galeb.
Zveza prijateljev mladine Slovenije pa je sprejela sklep, naj se 17. september, rojstni in hkrati smrtni dan Franceta Bevka, odslej imenuje Dan zlatih knjig in tako postane praznik slovenske knjige za otroke in mladino. Na ta dan bo odslej Klub bralnih značk vsako leto objavil republiški program tekmovanja za bralne značke, med katerimi so tudi značke imenovane po pisatelju Francetu Bevku.
Začetek jubilejne sezone
v Slovenskem gledališču v Trstu
Zadnjo soboto se je v Slovenskem gledališču v Trstu začela nova sezona, in sicer jubilejna sezona, posvečena 25-letnici povojnega obstoja in delovanja te najvišje kulturno-umet-niške ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Temu primerno je bila prireditev zelo slovesna, udeležili so se je tudi številni predstavniki matičnega naroda, uprizorili pa so ljudsko dramo Leva N. Tolstoja „Moč teme“.
Predsednik upravnega sveta Slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar je v uvodnem govoru spomnil na 25-letnico povojnega delovanja gledališča in opozoril tudi na letošnjo 50-letnico požiga slovenskega Kulturnega doma v Trstu ter poudaril, da sta to bili dve zelo pomembni etapi v življenju slovenskega gledališča na Primorskem in v zgodovini Slovencev v Italiji sploh. „Ob otvoritvi letošnje sezone — je naglasil prof. Tavčar — naj nas vodi ena sama misel na prihodnost, ki bo taka, kakršni bosta naša volja in naša sposobnost. V skromnih mejah naših moči si na vse načine prizadevamo, da bi bilo naše gledališče vedno bolje in da bi v Italiji dostojno predstavljalo naše bogato in žlahtno narodno gledališko izročilo."
Premiera je izredno dobro uspela ter je bila res primerna počastitev srebrnega jubileja obnovljene gledališke dejavnosti med Slovenci v Trstu. Svojo drugo ustanovitev je Slovensko gledališče v Trstu doživelo 2. decembra 1945 s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem". Po petindvajsetih letih fašističnega nasilja in načrtnega uničevanja vsega slovenskega kulturnega
in narodnega življenja se je takrat začela nova doba za tržaške Slovence. Letos pa praznujejo že petindvajsetletnico obnovljenega in neprekinjenega delovanja svojega gledališča, ki se je v tem času razvilo v priznano kulturnoumetniško ustanovo, katera po eni strani oplaja slovenski živelj, hkrati pa posreduje slovenske kulturne stvaritve tudi sosednemu italijanskemu narodu in tako prispeva k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju.
Ravno zato pa Slovensko gledališče v Trstu povsem upravičeno zahteva enake ugodnosti in enako podporo, kot jo uživajo druge sorodne ustanove v deželi.
KULTURNE DROBTINE
0 Dane« se bo v Mariboru začel 5. slovenski gledališki teden, ki bo trajal do 25. oktobra. Sodelovala bodo vsa slovenska poklicna gledališča — to so Drama SNG iz Ljubljane, Slovensko gledališče iz Trsta, Ljudsko gledališče iz Celja, Mladinsko gledališče iz Ljubljane, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, Drama SNG iz Maribora, Mestno gledališče iz Ljubljane ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane. Prvič bodo letos v tem okviru podelili Boiitni-kove nagrade ter Borštnikov prstan.
Q Posebno doživetje za obiskovalce celovškega Mestnega gledališča je bila nedavna premiera drame ..Proces", ki sta jo Andre Gide in 2. L. Barrault napisala po istoimenskem Kafkovem romanu. Celovško uprizoritev je pripravil Hans Gaug-ler, zelo ustrezajočo scenerijo je prispeval Siegfried Gradischnig, v glavnih tfo-gah pa so nastopili Peter Schweiger, Grete Bittner, Miriam Dreifuss, Horst Eder, Hanns Eybl in drugi.


TONE SVETINA
PRVA KNJIGA
Odšel je Primož s strojnico. Oddahnil se je, ko je prigazil na vrh in (je bila snežna planjava prepre-žena samo s sledovi srnjadi. Ko so Utonili v gozdu, so ušli sovražnim očem in z roba so se zadnjikrat ozrli v dolino. Z vseh strani so se nemške kolone vsipale v naselje in se pomikale noprelj po dolini.
Njihova gaz se je 'izgubila v gozdu. Na vrhu, kjer so mislili, da so izven nevarnosti, je komandant ustavil kolono. Borci so bili na smrt upehani, nekateri so popadali v sneg in se pobirali ter lezli naprej z zadnjo močjo. Odpočili so se, medtem pa so obvezovali ranjence, k'i jih niso mogli obvezati pri umiku. Drugim so popravili in premenjali zasilne obveze. Ker je bilo pravih obvez premalo, so borci prostovoljno oddali rezervno perilo in ga strgali za obveze.
Ana 'in še dve bolničarki so imele polne roke dela. Nekateri so močno krvaveli in morale so jim dati zavoje *a ustavitev krvi.
Orlov je čemeren sedel na kopnjavi pod staro smreko •n razlagal komandantu, kako so zagledali Nemce. Tudi Karel je bil močno prizadet in redkobeseden. Namesto bleščeče zmage, ki so jo imeli že v rokah, so doživeli tak Poraz. Vedel je, da enota ne preboli tako hitro udarca, kli zadene v živo.
Žal mu 'je bilo fantov, ki so ostali spoddj in jih nikdar več ne bo med njimi. Z ranjenimi lin pogrešanimi jim je boj onesposobil petintrideset mož, manjkalo pa je tudi pet strojnic, ki so ostale sovražnikov plen.
Tarnanje Orlova je odsotno poslušal. S pogledom je šel od borca do borca. Čeprav so bili prepadeni, so bile njihove poteze odločne lin oči polne napadalnosti. Niso še bili zunaj nevarnosti. Zato so si razdelili municijo, kar jim Ije ostalo in se pripravili za odhod. Predhodnica je že tiipdla nekaj sto metrov pred njimi. Njihova skrb je bila oddati ranjence v bolnico.
Kolona je utonila med drevjem, v gazi pa so v belem snegu cveteli rdeči sledovi krvi.
6	i 'Ti
iPoročnik Bonke je s svojo enoto SS-policiije gorskih lovcev, specialno iz vež ban o za partizansko vojno, že pri umiku zadnje skupine vdrl v naselje. Uličice so bile prazne, okna in vrata pa zapahnjena. Pijan zmage je šel 'kar po sredi ceste s šmdjseijem v rokah, tesno obdan od svojih vojakov. Tak uspeh mu bo vsak zavidal. Obhajalo ga je topo zadovoljstvo. Misel na partizanko z dolgimi lasmi, ki je vlačila ranjence, je še podžigala ves njegov uspeh. Šel bo k Wolfu 'in poročal, da je bila to Helga. Seveda bo vso akcijo glede na težave primerno napihnil. Hvalil bo tudi metode Wolfove agenture, kajti predrznost za ceno lastnega življenja mora pri njih, če so še tako previdni, poroditi zaupanje. Na dnu srca pa Si je želel, da bi se čimprej izvlekli iz prekletega kotla, rad bi se pogrel pri svoji razneženi malomeščartki, ki se kar čez noč želi z njim poročiti in imeti otroke, neznansko veliko otrok. Šli so ob potoku, kjer so ležali v strugi pobiti in umirajoči ranjeni partizani. Ob mostu je na obrežju zagledal mladega fanta v
uniformi nemške pešadije. Dvignil se je na rOkah, 'ko jih je zagledal. Koder rjavih las mu je padal na čelo. Skušal se je zaVleči pod most, pa se ni mogel premakniti, ker je bil večkrat zadet. Kri mu je curljala iz ust in noge je imel prestreljene. Za njim je ležalo še nekaj mrtvih 'in ranjenih.
»Gotovo dezerter ali pa je slekel enega od naših,” si je dejal poročnik 'in dvignil avtomat. Fant pa se je zastrmel naravnost vanj. Kakšen ogenj so sijdle te oči. Mrzlo ga je streslo. Odložil je orožje 'in se nervozno spačil.
Podoficir, ki mu je sledil, ga je vprašali, če naj pobijejo ranjence?
„Ne,” je dejali poročnik, „to ni naša zadeva. To je račun, 'ki naj ga poravnajo žandarji. Pustite jih!" Bilo mu je, kot da je preložil težko breme s svojih na tuja ramena. Zato so pustili ranjence v miru 'in šli naprej proti hišam.
Šele ko je prikorakal Bonke s svojimi na trg pred postojanko in se je pred žičnimi ovirami ustavil, so prestrašeni žandarji začeli lesti na piano. 'Bonke bi najrajši zarjul: Tako pozdravljate osvoboditelje, capini! Vse skupaj bi postavil v dvOjno vrsto in dve uri z njimi vadil paradni korak s temi starimi, ničvrednimi mački, ki so krivi, da je bil ob toplo posteljo in dekle.
Potem jih je radovedno ogledoval, kako so bledi in upadli lezli iz svojih skrivališč. Niso mogli verjeti, da je nevarnost minila. Nekam nezaupljivo so se ozirali v neprehodna pobočja, 'kamor so Izginili partizani.
Iz glavne postojanke je z junaškim korakom prišel visokorasel komandant žandarjev, objel poročnika in mu ginjen stisnil roko.
.Hvala rešitelj, nam je že zmanjkovalo municije.’
„Ne le municije, tudi korajže in vsega, si je mislil poročnik, ko je gledal na obrazih sledove preslanega strahu. Spekli bi se 'kot krompir v žerjavici, če Wolfovi vrinjenci ne I bi opozorili na napad, šele sedaj je cenil njegovo delo in
VABILO Slovenska prosvetna zveza vabi na
odkritje
spomenika ,M O J C E J(
ki ga bo v nedeljo 25. 10. 1970 ob 14. uri pri Filiju na Trebinji Slovenski oktet slovesno izročil našemu priznanemu skladatelju Pavlu Kernjaku.
Tudi s Kernjakovo pesmijo „Mojcej" je Slovenski oktet v svojem dvajsetletnem delovanju doma in v tujini žel velike uspehe.
Na slavnosti bodo poleg Slovenskega okteta sodelovali tudi pevski zbori Slovenske prosvetne zveze.	Odbor
Skupna prireditev v Bilčovsu
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
„ V času, ko nam je zločinski fašizem hotel vzeti vse, celo naš materin jezik, je naša mladina zgrabila za orožje in se začela zbirati v gozdovih in v globokem spoštovanju do svojega slovenskega naroda šla v borbo za pravico in svobodo. Spoštujemo jih, kajti samo njim se imamo zahvaliti, da nacizem ni mogel uresničiti svojih groznih naklepov. Svoje življenje so dali za to, da smo mi ostali na svoji zemlji. Nismo jih pozabili in tudi ne bomo." To so besede pokojnega župnika Janeza Starca, ki jih je spregovoril 22. 5. 1949 ob grobu padlih partizanov, ki so jih prekopali na pokopališče v Št. Lenart pri Sedmih studencih.
Na tem pokopališču počivajo naslednji borci za svobodo: inž. Franc Herle iz Solčave, padel avgusta 1944 na Rikarski planini; Anton Malec iz Kranja, padel septembra 1944 v Št. Lenartu pri Sedmih studencih; Alojzij Vidmar iz Kamnika, padel decembra 1944 na Trebinji pri Sedmih studencih; Valentin Suhar, doma iz Podgorij v Rožu, padel 6. 12. 1944 na Blačah. Ostali štirje borci so nepoznani. O njih vemo Je to, da sta dva bila iz Štajerske in da sta padla septembra 1944 v Grpičah, medtem ko sta druga dva padla julija 1943 in 1944, prvi, ki je bil doma iz Škofje Loke, je padel na Pe-telinjaku, drugi pa je padel v Jarku-Kokre in je o njem znano le to, da je bil doma nekje v Sloveniji.
To partizansko grobišče je po vojni bilo skromno, a čedno urejeno, vsa leta sta ga negovala zakonca Sluga Jože in Francka. Zveza koroških partizanov je letos septembra tudi tem padlim junakom postavila dostojen nagrobni spomenik.
KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS!
Kot drugod po Koroškem, je na predvečer desetega oktobra tudi pri nas v Bilčovsu bila spominska prireditev ob 50-letnici plebiscita. Proslava je bila na Gori pri sv. Luciji.
Pobudo za to prireditev je dal občinski odbor naše občine. Namen prireditve je bil, da prvič po petdesetih letih sodelujejo vsi občani brez razlike njihove strankarske ali narodne pripadnosti in da
PRED DNEVOM MRTVIH
Bliža se dan mrtvih, ko se bomo še posebno spomnili naših rajnih svojcev in prijateljev, ki počivajo na pokopališčih. Obiskali bomo njihove grobove, jih okrasili s cvetjem, da jim tako izkažemo naše spoštovanje in se poklonimo njihovemu spominu.
V teh dneh pa se bomo spomnili tudi vseh tistih, ki so svoja življenja žrtvovali za lepšo bodočnost nas vseh, to je za svobodo in mir. Zveza koroških partizanov je v letošnji jeseni na številnih partizanskih grobiščih postavila spomenike in tako padlim borcem za svobodo ustvarila dostojen spomin.
Ob dnevu mrtvih bo ZKP spet položila vence na grobove padlih partizanov in se tako poklonila njihovemu spominu. Za to priložnost naproša prebivalce vseh tistih krajev, kjer počivajo padli borci, da okrasijo njihove grobove.
•
Tudi zvezo avstrijskega Črnega križa bo letos spet izvedla ztbiral-no akcijo za vzdrževanje vojaških grobov. Ta akcija bo v dneh med 18. oktobrom in 15. novembrom. V svojem proglasu, ki ga naslavlja na prebivalstvo Koroške, med drugim pravi:
Odprite srco za dejanje ljubezni in 'kulture ter prispevajte, ko se bodo v prihodnjih dneh zbiralci oglasili pri vas, kolikor morete pogrešati in kar radi date.
se odvija v smislu sprave, strpnosti in medsebojnega spoštovanja in razumevanja med občani obeh jezikov.
Po otvoritvi proslave je najprej nastopit pevski zbor »Sangerbun-da", ki je pod vodstvom učitelja boroveljske glavne šole Helmuta Krainerja zapel dve pesmi. Za njim je pod vodstvom Foltija Kapusa pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Bilka" zapel pesmi »Rož, Podjuna, Žila" in Prešernovo »Zdravljico". Nato je spregovoril župan deželni poslanec Hanzi Ogris, šolska mladina pod vodstvom učiteljice Hance Buchove pa je z deklamacijami in petjem v obeh deželnih jezikih pokazala svoje znanje.
Slavnostni govor je imel predsednik deželnega šolskega sveta za
Koroško deželni poslanec Josef Guttenbrunner, ki je orisal dogodke pred 50 leti, ko je po sklepu mirovne konference v Parizu za naše ozemlje bilo za 10. oktober 1920 določeno glasovanje. Takrat so vsi prebivalci naše dežele imeli demokratično pravico, da se odločijo za eno ali drugo novo nastalo državo Avstrijo ali Jugoslavijo. Vsak, ki je glasoval za to ali drugo stran, je to storil v zavesti, da se je po svojem prepričanju odločil pravilno in nikomur se to ne bi smelo šteti v zlo ali da bi zaradi tega imel kakršne koli posledice. Seveda se veselimo, da se je večina izjavila za Avstrijo. Danes po petdesetih letih pa naj bi se vendar znašli vsi kot ena družina Korošcev, Nemci in Slovenci. Kakršenkoli je naš materin jezik, je poudaril predsednik Guttenbrunner, dolžni smo, da ga spoštujemo in mu ohranimo zvestobo, to je prva in najvišja odlika kulturnega človeka.
Nastopil je tudi tukajšnji Trach-tenverein s svojimi Schuhplattlerji. Slovesnost pa sta zaključila oba nastopajoča zbora s koroško deželno himno.
Slovesnost je po zamisli pobudnikov lepo uspela in velika večina udeležencev je bila take spravne plebiscitne proslave vesela. Pač pa je tudi pokazalo, da je pri nas še nekaj zarjavelih nestrpnežev. Niso iz vrst priseljenih Nemcev, ampak so zrasli na naših domačih tleh, vendar so že tako daleč, da jim slovensko petje gre strašno na živce. Pred proslavo je bilo dogovor-
jeno, da bosta pela oba zbora, nemški in slovenski. Tudi za zaključek je bilo določeno, da bosta oba zbora nastopila s skupno pesmijo in je v ta namen bila skupna vaja v tukajšnji šoli, kjer po navadi vadi zbor Sdngerbunda. Naši pevci so pristali na skupno petje in tudi na to, da bo skupna pesem nemška. Ko pa je naš zbor prišel k skupni vaji, je polovica pevcev Sčrnger-
bunda izzivalno zapustila vajo. Na spominski proslavi je zbor Sdnger-bunda nastopil polnoštevilno in odpel svoje pesmi. Čim pa je pristopil slovenski zbor za skupno pesem, pa so isti nestrpneži demonstrativno odstopili. Večina zbranega občinstva je to dejanje obsojala in ogorčeno majala z glavami, češ s takimi ljudmi bo res težko graditi združeno Evropo.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCE
Was soli das?
(Kein Beitrag zur Verstandigung)
In einer Karntner Zeitung erschien am Samstag den 10. Oktober 1970 ein Beitrag zum Jubilaum und „vermutlich“ auch zur Volkerverstandigung. In diesem Artikel, der den Titel „50 Jahre Karntner Volksabstimmung" tragt, stoik sich der Ver-fasser daran, dafi von verschiedenen Seiten ver-geschlagen wurde, dem 10. Oktober einen neuen Inhalt zu geben, also diese Gedenkfeier der Zeit anzupassen. Wie aus dem Artikel weiter hervor-geht, stort es den Verfasser auch, daB es Men-schen in unserem Lande gibt, welche eben nicht engstirnig und national denken und handeln. Diese Leute sind dafiir eingetreten, die Feiern zum 10. Oktober zu einem Fest „aller Karntner" zu
V rubriki ..Tribuna bralcev" objavljamo od iaia do tata dopise bralcev naiega lista, pri tem pa izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih izraieno mnenje ni nujno tudi mnenje uredniitva.	Uredništvo
gestalten, da wir alle Karntner und Osterreicher sind, auch wenn wir nicht alle die gleiche Sprache sprechen. Er bringt es ziemlich deutlich zum Aus-druck, wenn er dazu sagt: „Die solche Oberle-gungen anstellen und Wunsche auBern, verkennen
von Grund auf den Sinn der Abstimmungs-feiern ..." Er wird noch viel deutlicher, wenn er weiters behauptet: „Was haben die Slowenen mit einer Volksabstimmungsfeier zu tun? Nichts! Sie sind in keiner Wenise daran beteiligt. Sie wird auch nicht fiir sie veranstaltet...“ Das kann man also so auffassen: Die Slowenen sind bei der Landesfeier unersviinscht! Ein wahrlich groB-miitiger Gedanke zum „Vereinigten Europa"! Traurig, aber wahr!
Auch behauptet der Schreiber, daB die Slo-wenen 1920 vollstandig fiir Jugoslawien gestimmt hatten. Wie svili man das beweisen? Laik es sich iiberhaupt beweisen oder stellt das vielmehr nur die Wunschtraume jener Menschen dar, welche die Dinge gern so hatten? Selbst wenn se so ware, ist es in meinen Augen spiefibiirgerlich, wenn man sagt, daB die Volksabstimmungsfeiern nur fiir die deutschsprechende Bevolkerung seien. Solche Fest-stellungen sind niemals ein Beitrag zum fried-lichen Miteinander der beiden Volksgruppen und beweisen nur, wie wenig Bereitschaft zum Zusam-menleben in bestimmten Kreisen vorliegt!
Bei dieser Gelegenheit mochte ich aber auch ein Wort an jene Menschen richten, die Orts-tafeln beschmiert haben, ein Kriegerdenkmal mit Farbe bekleoksten und in die Luft sprengen woll-ten, und auch an jene, die sich in der Studenten-zeitschrift „Kladivo“ iiber die Volksabstimmung lustig gemacht haben. Unterlassen Sie bitte in Zukunft solche Kindereien, welche eines ervvach-senen Menschen unwiirdig sind und keine Sach-lichkeit und Oberlegenheit widerspiegeln! So et-
was ist ebenfalls kein Beitrag zur Verstandigung! Damit verbessern Sie keineswegs die Lage der Minderheit und Sie konnen auch von jenen Leu-ten im Lande, die kein deutsch-nationalistisches Gedankengut pflegen und bereit sind, fiir und mit der Minderheit zu leben, nicht erwarten, daB sie solche Ausfalle gutheiBen. Damit gevvinnt man keine Freunde. Man kann solche Dinge nur scharfs-tens verurteilen und an die Vernunft appellieren, sich nicht gehen zu lassen, damit solche Sachen nicht mehr vorkommen, denn so was kann nur zum Schlechten, aber niemals zum Guten fiihren!
Es ist aber auch toricht zu behaupten, wie es sine Zeitung getan hat: „Sieht die Minderheit so den 10. Oktober?" (entnommen dem Artikel „Wer sind nun die Unruhestifter?"). Man kann unmoglich von einer kleinen Gruppe gleich auf ein ganzes Volk (Slosvenen) schlieBen. Extremisten gibt es in jedem Volk, auch unter den Deutschen!
AbschlieBend mochte ich zu dem Artikel „50 Jahre Karntner Volksabstimmung" noch folgen-des feststellen. Der 10. Oktober ist ein Festtag „aller Karntner"! Es sind nebensachliche Kleinig-keiten, ob die Muttersprache der Teilnehmer an diesen Feierlichkeiten Deutsch oder Slowenisch ist. Eigentlich sind wir ein gemeinsames Volk, da wir alle Karntner und Osterreicher sind. In einem „Vereinten Europa" sverden die verschiedenen Sprachen auch nur eine untergeordnete Rolle spielen. Vielleicht ist dieser Staat schon der Staat von morgen. Eine groBe gemeinsame Heimat fiir viele Volker!
Herbert Guttenbrunner junior
Tone Svetina: UKANA _______ Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
se čudil njegovi dobro organizirani mreži in učinkovitosti obvestil njegovih ljudi.
Za komandantom je pritekel pretirano rejen volčjak, njegov ljubljenec. Nekajkrat je zalajal, potem pa se je vzpel na poročnika in ga lizat po bradi. Bonke, ki mu ni bila prav nič do pasje ljubezni, se Ije z gnusom namrdnil in odrinil psa. Najrajši bi mroino sunil v zalita rebra. Kot otroka ga je ugriznil pes volčjak, zato jih je sovražil. Ogledoval si je žandarje in ugotovil, da so bili dobro pitani, poznalo se jim je, da niso dosti hodili na hajke. »Prav jiim Ije, da so jih malo prezračili, lenuhe. Nas gonijo kar naprej po teh robeh, ti tiči pa so lepo na toplem vso zimo,” si je mislil poročnik, ko je poslušal gostobesednega komandanta, ki mu je b?l že na videz zoprn zavoljo pretirane uglajenosti in vsiljivosti.
Komandant je povabil poročnika, da bi si ogledala prizorišče boja. S krepkim spremstvom sta odšla po naselju in se razgovarjala. V glavnem je govorili vodja žandarjev, ves sproščen, ker je ostal živ. »Borili smo se kot levi," se je pohvalil kar sam.
»Res ste se borili kakor levi,” mu je malomarno potrdil poročnik. »Upam, da boste nadrejeni komandi poročati o tem. Vi ste očividec sledov našega odpora, vztrajnosti in vojaške iznajdljivosti," je dejal komandant im namignil na mrliče ob reki.
»O, seveda bom poročal." Rad pa bi mu kar naravnost zabrusil, da od teh ni padel niti eden od žandarske krogle. Sla sta k vodi, da bi si ogledala mrtve in ranjene. Za komandantom je poskakoval debelušen, rdečeličen podoficir, z lunastim obrazom, na gosto posutim s sončnimi pegami. Lase je imel visoko pristrižene in v kratkih čopkih. Bil je komandantov ljubljenec, saj mu je sledil kakor senca in vse želje sproti bral iz oči.
»Renner, hodite za menoj!"
»Da, gospod komandant, da gospod komandant," je pritrjeval vsaki misli in sledil kakor komandantov pes, ki je šel zelo disciplinirano ob njegovi nogi. Na mostu so se ustavili in gledali trupla, ki so ležala razmetana po koritu. Nekateri ranjenci so se še vedno gibali.
»To je bil vražji napad, gospod poročnik!"
»Pa verjetno ne bo zadnji."
Naslonili so se na ograjo in gledali. Ker so ranjenci šli komandantu na živce, je ukazal podoficirju, naj jih spravi s poti.
Debeli, racasti Renner je tlesknil s petami previsokih škornjev in izvlekel pištolo. Počasi seje napotil na obrežje. Cez noč mu je trebuh skopnel od strahu in hlače so mu kar opletale okoli ritnic. Bližina smrti ga Ije stisnila kot podgano. Sedaj pa se mu je pogum vrnil. To je bila idealna prilika, da se izkaže v očeh vseh, da je tudi on nekaj doprinesel. Leto dni Ije bfl v postojanki, pa še ni videl v gozdu živega partizana. Racal je k mostu in zapičil svoje drobne, prašičje oči v umirajočega fanta, ki se je zaman poskušal zavleči pod most, da bi v miru umrl. Wdlter pištola se mu tresla v tolsti roki. Ko je s prvim strelom zgrešil, so se mu z mostu vsi zasmejali. »Temu se roka trese od onaniranja,” se je zaničljivo obregnil Bonke, pljunil v vodo in dodal: »Kdove, koliko jih je zadel ta debeli usrane, ki dela samo gnečo v žandarskem spisku." Komandant je preslišal pri-bombo in spodbudil debeluha, naj gre bliže, če hoče dobro zadeti.
šel je bliže in ustrelil fanta dvakrat v hret. Telo je trznilo. Ko je fantova glava omahnila, je rdečelično obličje pod prašičjimi očmi spreletel zadovoljen smehljaj. Ozrl se je h komandantu in tlesknil s petami.
»Zelo dobro! Kar tako naprej, Renner. Ko opraviš vse, dobiš steklenico ruma.”
Ob besedi rum so se mu zasvetile oči, stopil je v pozor
in pritisnil roke tesno k telesu. Potem se je počasi pomikal ob reki in streljal v trupla, ki so dajala kakršne koli znake življenja. Da ne bi koga zgrešil, je streljal tudi mrtve. Delo, ki ga je spočetka veselilo, se mu je proti koncu priskutilo. Trupel je bilo ob strugi kar precej in nekatere so bila od krogel nemarno razmrcvarjena.
Komandant se je zazrl v trdi, brezbrižni obraz ne preveč zgovornega poročnika, ki se je nekam zamaknil, kot bi se najraje pri priči poslovil. Zato ga je hotel razvedriti s cigaretami. Prižgala sta lin kadila.
»Veste, gospod poročnik, ta Renner je zlat človek. Sposoben je za vsako opravilo. Posebno mnogo smisla pa ima za organizacijo zakusk. Ko opravi z ranjenci, mu bom naročil, da naju bo pogostil. V oivilu je imel gostilno v predmestju ob veliki kasarni. Ves je vnet za nemško vojsko. Takšno delo, kot ga opravlja sedaj z velikim užitkom, je najbolj primerno zanj. Mož ima težave s srcem, svoji domovini pa bi rad koristil. Naj se izživi! Bil je precej premožen. Od nemške vdjske je obogatel. Iz gostilnice je napravil majhen hotel. Vojakom je skrbel za cipe, homoseksualcem iz mesta pa za mlade vojake, ki so rdbiti denar. Tako sii je zagotovil obtok kapitala, dokler se ni zameril strankinemu vodstvu. Pri njem so se ga vodilni možje precej nažrli in mu razbili lokal, pa jim je posldl račun. Seveda je debil plačilo — v nekaj dneh je moral v vojsko.
iPo odhodu se mu je izneverila še žena in se na debelo začela oipariti. Kot so mu njegovi prejšnji klienti pisali, ima sedaj polovico mlajšega priležnika, enega od tistih, ki so ga spravili od doma.
Napravil je še to neumnost, da je vse prepisal na ženo, ker se je ukvarjal s stvarmi, ki niso bile dovoljene. Sedaj ga ščitim, da ne bi povsem obupdl."
»Zdaj, ko ste to povedali, mi je še bolj všeč. Takile za-maščenCi so največkrat skriti gospodarski talenti."
ZRAČNA PUŠKA
Tole rgodbo sem napisal, pa mi kar nič rado ni šlo izpod peresa. Toda moral sem jo napisali, ker mi je srce lako ukazovalo, kar pa srce ukazuje, je treba storiti čimprej, sicer srce zakrkne in otopi. Napisal sem zgodbo o dečku, ki je storil grdo dejanje. Prav je, da o tem dečku zveste vsi, kajti med vami živi, z vami se igra, z vami hodi v šolo in če ste vrli fantje, mu boste dopovedali, da ni storil prav, kar je storil.
Fant, o katerem govori ta zgodba, je dobil za rojstni dan v dar zračno puško. Vsak fant sanja o puški. To je že tako v naši krvi in učeni ljudje pravijo, da izvira ta sla po puški in po vsakem orožju nasploh še iz pradavnih časov, ko je bil edini poklic človeka lov. A kdo ne bi bil vesel zračne puške! To že ni več igrača, ampak zaresna stvar, s katero lahko streljaš s kroglo in lahko tudi zadeneš. Zračna puška spada v šport. Z njo se ne smemo igrati, kajti zračna puška ne zadene samo tarče, ampak tudi kaj drugega. Tudi v bolnišnico pošlje zračnai puška nesrečneža, ki ga je, denimo, v oko zadela krogla nerodnega strelca.
Ta deček pa ni bil zadovoljen samo s tarčo. Slučajno ga poznam, ker živim z njim v soseščini. Imeniten fant >je, zdrav, čvrst, lepo raščen, da ga je veselje pogledati. Nosi kavbojke, kajpak, sicer ne bi bil pravi tant, tudi žvižgati zna kot kavboj in strašno rad se junači pred drugimi fanti. Oče in mati dobro zaslužita in zato ima fant vse, kar hoče. Ima kolo, kavbojsko pištolo, v žepu to in ono in ker sta oče in mati vedno zdoma, počne fant, kar hoče. Nadzoruje ga stara mati, toda ta je stara in betežna in ne more ves ljubi dan tekati za fantom, ki je vseh muh poln. Saj zato pa, ker počne fant, kar hoče, to ni prav! Toda fant zato ni čisto sam kriv. Tudi drevo po-
divja, če ga ne obrezujemo. Tako je tudi s tem fantom. In tako je bilo tudi z njegovo zračno puško. Ker se je naveličal tarče, je iskal ciljev drugod. Neko jutro je šel na „ilov". Čemu pa so ptiči na svetu, si je mislil. In v parku je mnogo ptičev: sinic, vrabcev, ščinkavcev, strnadov, taščic in kosov.
Vsak dan, ko sem še! skozi mestni park, sem z veseljem opazoval kosjo družinico. V visokem grmu sta si kos in kosovka zgradila
Pastorka in mačeha
Mačeha je imela pastorko in svojo hčer. Na božič je poslala pastorko jagode brat in na pot ji je dala prosenega kruha. Pastorka je žalostna šla po poti. Srečala je starega moža. Bil je Jug.
„Kam greš?* jo vpraša Jug.
„Mati me je odpravila jagode brat,* mu odgovori pastorka.
Nato spet vpraša Jug:
„Kateri vetrovi so najboljši?“
„Vsi so dobri, Jug je pa najboljši,“ odgovori pastorka.
»Stopi za moj hrbet* ji pravi Jug.
Stopila je za njegov hrbet, on je puhnil in kmalu so jagode dozorele. Nabrala jih je polno košarico, nesla jih je domov ter jih dala mačehi.
Mačeha pa ji je bila nevoščljiva in je poslala svojo hčer jagode brat. Hčeri pa je spekla potico za na pot.
Hčerka je srečala Burjo, ki jo je vprašala:
„Poslušaj ti in povej, kateri vetrovi so najboljši?*
„Vsi so zli, Burja pa je najslabša,* je zarobantila mačehina hči.
Nato je Burja tako mrzlo zapuhala okoli nje, da je zbežala in prišla domov vsa pre-mražena.
gnezdo in v gnezdu je čepelo pet mladih kosov. Komaj da so se izlegli iz jajčec. Mati kosovka in oče kos sta neumorno nosila črve in žuželke in iz gnezda so moleli samo na stežaj odprti kljunčki mladičev. To ti je bilo veselje. Srečna družinica! Smejati sem se moral, ko sem gledal, kako je kos z vso močjo vlekel deževnika iz zemlje. Kar uprl se je na obe nožiči in se razčeperil. In tako ves ljubi dan. Nešteto otrok je tam mimo hodilo in se razveseljevalo, ko so gledali ljubke živalce. Tiho, tiho so stali pod gnezdom in strmeli v čudo narave. Nobenemu na kraj pameti ni prišlo, da bi jih preplaši! ali da bi jim storil kaj žalega.
Nekega dne pa sem otrpnil od žalosti. Pod gnezdom je ležala kosovka — mrtva. Kos je nemirno frfotal okoli svoje negibne družice, zgoraj v gnezdu pa so nestrpno čivkali lačni mladiči. Kos je menda od žalosti pozabil na svoj zarod. Sfrčal je na gnezdo in spet nazaj k svoji mrtvi družici. Počepnil je k nji in ji s klunom gladil krila. Tedaj pa je za mojim hrbtom nekaj počilo. Kos je poskočil v zrak in se koj nato prekopicnil na zemljo. Nekajkrat je zamahnil s peruti, nato pa mrtev obležal pod gnezdom.
Obnemel sem od groze. Ozrl sem se — in zagledal fanta z zračno puško.
„Oba sem zadel!” je vzkliknil fant veselo in mahal s puško.
»Kaj si storil, grdoba!" sem zakričal ves razkačen od srda.
»Kaj pa te briga, osel stari!” mi je zabrusil nazaj in zdirjal iz parka, ker je zapazil paznika, ki se je bližal.
Vidite, tole mi je ležalo na duši in zdaj mi je laže pri srcu, ko sem vam razodel, kaj me je težilo. Marsikdo od vas ima zračno puško. Tudi sam še zdaj rad streljam z zračno puško, letos sem zbil marsikak storž s smreke. To je šport, to je lep šport. Toda streljati kose . . .? Uničiti mladičem očeta in mater...?
Tone Seliškar
M		^ESS	ZAROTILO PROTI MALEMU MUKU.
IVI U K A		MATI NARAVA C,A OE OBDARILA S PREČUDNO MATHNO POSTAVICO IN
L 1		KL3U0 TEMU,DA TE IMEL ŽE ŠESTNAJST LET, UE BIL ŠE VEDNO MA3MEN.
		UMRLI SO MU STARŠI...
. IMELI PREVEČ RADI.	A.


s
g
L,
Pisane barve jesenske mirno in toplo gore, v sklonjenem drevju slive, jabolka, hruške zore.
Grozdi so težki in sladki, svetlo je modro nebo, jadrno beli oblački preko goric gredo.
Rjavo, rumeno, višnjevo, rdeče naš svet žari, zlato ga sonce obliva z bleskom še žive moči.
Kmalu pa ugasnejo barve, skoro bo plod pobran, gole vzdrhtijo veje v sivi, hladni dan.
DVA BRATA
V neki vasi sta živela dva brata. Zemljo sta orala in pšenico sejala. Starejši brat ni imel otrok. Mlajši je imel četvero drobnih otročičev. Brata sta živela tako složno, da ju je bilo veselje gledati.
Neke jeseni, ko je žito dozorelo, sta požela in si razdelila zrnje na enaka dela.
Prišla je noč. Starejši brat je legel, a ni mogel zaspati. Mislil je: „Ali sva si žito pravično razdelila? Brat ima večjo družino, njemu je treba za otroke več žita." Tako je tudi storil.
Tudi mlajši brat ni mogel zaspati. Mislil je: „Ali sva z bratom pravično razdelila? Oba z ženo sva še mlada. Otroci nama bodo zrasli za pomoč. Brat in njegova žena pa sta sama, starejša od naju. Treba mu bo primakniti kaj od našega žita." Pomislil je to in storil.
Ko je napočil dan, sta brata videla: zrna ni bilo nič manj. Začudila sta se ali nista drug drugemu ničesar rekla.
In tako sta brata nekoliko noči drug drugemu prenašala, dokler nista drug na drugega naletela.
Posihmal se je ljubezen med bratoma še bolj okrepila. In živela sta srečno do visoke starosti.	Lev N. Tolstoj
Dragi mali prjatelji!
Danes začenjamo na mladinski strani objavljati znano Hauffovo pravljico »Mali Muk", in sicer v slikah, ki jih je narisal slovenski slikar in grafik Saša Dobrila. V nadaljevanjih boste spremljali malega Muka po svetu, kamor se je odpravil, da bi našel srečo. Prepričani smo, da vas bodo pritegnile njegove dogodivščine.
Uredništvo
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
iPofem sta se vračala skozi naselje. Komandantu so se odprle zatvornice, da je govoril kar naprej o težavah življenja v tej luknji, ki je gotovo težje kot življenje na vzhodni fronti. Bonke ga je na pol poslušali. Nekaj ni razumel. Ko sta gledala razdejanje po napadu, je začel razmišljati, kakšna volja žene te ljudi, da se spoprimejo z betonom in železom 'Skoraj goloroki, z zastarelim topom, z nekaj granatami. Odgovora ni našel. Skoraj strah ga je bilo tega vprašanja, ki se je porodilo samo in ni našlo odgovora.
Od cerkve je prihajalo vpitje. Pri vratih se je nagnetlo mnogo vbjakov. Iz radovednosti sta zavila tja. Žeti sta predstavo, ki so jo priredili ntjegovi 'in žandarji, že zamudila. Za oltarjem so ujeli dva ranjena partizana. Ko sta vstopila, je eden od policije kriknil: »Mirno!" Kakor sveče so se zravnali. Sredi cerkve sta na kamnitem tlaku 'ležala oba partizana in z zmaličenima obrazoma strmela v strop. Roke sta imela razklenjene, kot bi ju pripravili za križanje, prsi pa stokrat prebodene z bajoneti. Bonke se je namrdnil, kot da ga vsa stvar ne zanima in se utrujeno obrnil. Komandant žandarjev pa jih je opravičeval: »Ljudje si dajo duška, ker so bili vso noč ogroženi. Nad nekom se morajo znesti.”
Poročniku ni bilo do takih prizorov, zato se je obrnil in odšel, kakor včasih sredi 'slabega filma.
Vračala sta se v postojanko. Ulice so bile še vedno prazne. Komandant je poklical namestnika 'in mu dal povelje, naj privlečejo vse pobite za cerkveno steno, kjer naj 'jih polože in pripravijo za ogled. Potem sta odšla v postojanko in sedla v komandantovo sobo.
Medtem je Renner v rečni strugi skoraj dokončal svoj posel. Ko so oficirji odšli, je svojo nalogo po svoje dopolnil. Dosegljive mrtvece je oropal prstanov in drobnarij po žepih. Čeprav te stvari niso bile veliko vredne, so mu prinesle zadovoljstvo.
Le en sam mrlič je še ležal na drugem bregu reke blizu jeza. Ker se je podoficirju zazdelo, da se je telo premaknilo, je šel bliže, dvignil pištolo in pomeril. Krogla je tlesknila v vodo in vrgla visok curek vode, ki je brizgnil fantu v obraz. Po strelu se je okrvavljena glava dvignila, človek se je oprl na komolec, druga roka pa se je, oborožena s pištolo, prav počasi dvigala. Renner se je nerodno prestopil in nerodno pogledal. Srečal se je s pogledom, s temo v zenicah. Roka se je težko dvignila nadenj. Pomeril je s pištolo. Cev se je tresla. Potem je pritisnil. Orožje pa je obmolknilo. Spet je pritisnil in kaplje potu so zdrsnile po tolstih licih. V možganih je začutil prsteno kepo. Z one strani rečice pa je jeknil strni. Zapeklo ga je vtrebuhu. Lahno se je zgrbil in nakremžil obraz. Pištola mu je padla iz rok. Z obema rokama se je zgrabil za trebuh. Še to je videl, da je fant na oni strani reke omahnil in mrtvo obležal.
Mrmraje je vse poslal k hudiču. Vso vojno se je bal strdla v trebuh in sedaj ga je dobil. Vso noč je imel prazna čreva, le proti jutru ga je zamikalo, da se je nabasal z marmelado, ki jo je vzel s seboj v bunker. Obrnil se je in racal počasi proti postojanki. V drobovju pa ga je vse botj žgalo.
Na vratih ga je sprejel komandant, ki mu je hotel naročiti zakusko za poročnika. Renner se je naslonil na podboj in z rokami na trebuhu poročal s slabotnim glasom, da je izvršil povelje. Komandant ga je začudeno gledal, in šele ko je Renner belo zavil z očmi in se mu zavalil kakor sod pod noge, se je zavedel, kaj se je z~ol o. Poklical je ljudi da so ga odnesli.
Poročnik je nalil dva velika kozarca ruma, trčila sta in na dušek izpraznila. Bledo se je nasmehnil komandantu: »Ta, ki je prinesel čreva v rokah, mi je všeč. Vzgled discipline in vdanosti komandi. Vidite, vse je bilo v redu v
njegovem življenju, samo tisto z računom ga je polomil. Ni ga poslal na pravi naslov."
»Dober vojak, ta major Renner. Dobil bo svoj rum, če mu zakrpajo čreva. Če ne, ga bomo mi popiti v njegov spomin. Tudi o tem poročajte nadrejenim, poročnik. Ati pa objavite notico v vojaškem listu. Hvaležni vam bomo.”
»Seveda, obvezno," je pribil Bortke in znova nalil.
Izza oblakov je zasijalo sonce in razlilo medlo zimsko luč po naselju. Poročnik je pogledal skozi okno. Ob cerkvenem zidu je bilo po vojaškem redu položenih osemnajst trupel.
»Poglejte no, gospod poročnik, mOji fantje so opravili svoj posel. Če ste zato, oglejva si od 'blizu mrtve sovražnike in učinek našega orožja na teh človeških izvržkih,” je predlagal komandant, ki je opazovat skozi Okno zlaganje trupel.
»Nič nimam proti," je odvrnil poročnik in zvrnil vase še en kozarček ruma. Spustila sta se na dvorišče in se napotila k mrtvecem, okoli katerih se je drenjala gruča policistov in žandarjev in pasla radovednost.
Bonke jih je takoj razgnal, da sta ostala sama s komandantom in stražar.
Šla sta ob vrsti močno okrvavljenih trupel. Večina so bili mladi ljudje, v cvetju svoje moči, največ jih je bilo oblečenih v nemške uniforme. »Sedemnajst mož in eno dekle," je ugotovil komandant.
»Kar dober človeški material, poglejte obraze in postave, dostojen nasprotnik,” je mrmral Bonke med zobmi in se ustavil ob dekletu, katere obraz je bil spokojno veder in vzvišen. Na čelo ji je padal koder las, zaprfe oči pa so pokrivale dolge trepalnice.
»Ena vlačuga manj," je dejal žandar, ko je opazil poročnikovo pozornost.
Ljudje in cigarete
Strokovnjaki WHO o akcijah proti kajenju
Človeška bivališča v prihodnjem stoletju
Kljub množici znanstvenih razprav in drugih publikacij skoraj povsod po svetu narašča potrošnja cigaret. Kadilcem iz navade namenjena svarila se niso obnesla. Na mladino in na priložnostne kadilce usmerjene akcije so učinkovitejše, vendar te povsem razumljivo le malo vplivaijo na celotno potrošnjo cigaret. Razlog za optimizem vidijo nekateri v dejstvu, da je na ameriških srednjih in visokih šolah iz leta v leto manj kadilcev med novimi dijaki in študenti.
Mladi ljudje spočetka kadijo iz radovednosti, 'iz potrebe ipo posnemanju vzornikov, zaradi vtisa pri starostnih vrstnikih, iz dolgega časa in iz zadrege. Kadilec iz navade seže po cigareti, da bi zadostil želji po dimu in nikotinu, dostikrat pa si z njo pomaga iz neprijetnega položaja. Čeprav se zaveda škodljivosti in kaže dobro volijo, se sam večinoma ne more upirati sli po cigareti. Kadilcev zaradi užitka je več med ljubitelji cigar in pip kakor pa med kadilci cigaret.
ZANIMIVOSTI
•	Prvi helikopter *ta zgradila brata Bre-guet leta 1907 v Franciji. Na prvem ..poletu" s pilotom jo celo minuto vitel poldrugi meter nad zemljo v zraku.
•	Na konvenciji za imenovanje predsed-niikega kandidata ZDA leta 1840 se je vežina delegatov odložila za Wliliama Henryja Harri-sona in ne za Henryja Claya. To je spravilo Clayevega prijatelja lohna Tylerja v tak obup, da je glasno zajokal. Za tolažbo so ga potem na konvenciji doložili za kandidata za podpredsednika ZDA. Na volitvah je bil izvoljen Harrison, a je že mesec dni po inavguraciji umrl. Tako je postal predsednik John Tyler, ki si je svoj položaj tako rekož »prijokal".
•	Najbolj viharni predel na svetu je Obala Adelie na Antarktiki. Meritve meteorologov so pokazale, da piha tam skozi vse leto veter s povprečno hitrostjo 80 km na uro, kar ustreza 9. Jakostni stopnji.
•	Don Sheppard iz Južnoafriike republike je prehodil razdaljo od Johannesburga do Capetovvna (1445 kilometrov) v 25 dneh in tako postavil svetovni rekord v hitri hoji.
•	Baron Karl Wiihelm von Humboldt (1747— 1855), znameniti nemiki državnik, pisatelj in pesnik, je svoji ženi na žast skozi 44 let vsak dan spesnil pesem s 100 stihi. S svojo lepo in inteligentno ženo Karoline von Dachrhden je bil poročen 58 let. Tudi po njeni smrti je ie iest let vsak dan napisal običajno pesem in ji jo položil na grob, dokler ni tudi njega pobrala smrt.
Kadar gre zgolj za to, da ne bi kdo posnemal tistega, kar počno drugi, lahko kdaj zadošča svarilo na znanstveni podlagi, za zmago nad navado ati nad strastjo >pa je treba več, pravijo izvedenci svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V takih primerih ne zaleže opominjanje na zdravstvene posledice in na prezgodnjo smrt, vsaj ne pri strastnih kadilcih. Osebna soočenje z dejstvi lahko človeku pripomore, da opusti cigareto. Primer za to so angleški pljučni kirurgi. Spričo vsakdanjega nazornega stika z rakom na pljučih kot posledico kajenja, je opustilo kajo 90 odstotkov tistih angleških pljučnih kirurgov, ki so poprej kadili cigarete. Objave v tisku in celo filmi nikoli ne morejo doseči vsaj podobnega učinka kakor vsakdanji stik z rakastimi bolniki.
Kaj torej storiti? Najbolje je, da sploh ne začneš kaditi, je eno izmed propagandnih gesel. Če po naši zaslugi pusti cigarete vsaj eden izmed sto kadilcev iz navade, pravijo izvedenci, je to večji uspeh kakor operacija na srcu. Preprečevalna akcija je odvisna od poklicnih vzgojiteljev v šolah. Nobeno svarilo ne zaleže, če učitelj stoji pred razredom s cigareto med prsti. Če srednje šole določajo posebne prostore, v katerih smejo dijaki kaditi, si ne more nihče obetati trajnega učinka propagandnih akcij proti cigareti, nadaljujejo izvedenci WHO.
Kako bodo ljudje stanovali čez petdeset let? O tem razmišljajo marsikje, odgovor na vprašanje so iskali tudi arhitekti iz 17 dežel, zbrani na strokovnem posvetu na Bahamskih otokih. Udeleženci razprav so poročali o vplivu okolja in še posebej stanovanja na človeško ustvarjalnost. Kdor je poslušal vse to, se ni mogel otresti občutka, da sedanja stanovanja v tem smislu sploh niso primerna za človeka.
Dnevi četverokotnih prostorov so šteti, se je glasila ena izmed izjav. Prihodnje stoletje bo pomenilo konec sob v sedanji podobi in obliki, ker bo človek končno spoznal, da bivanje v oglatih, nezaokroženih prostorih neugodno vpliva na njegov duhovni razvoj in umsko dejavnost.
V prihodnjem stoletju bodo ljudje živeli v okroglih ali ovalnih prostorih, ki bodo po možnosti prehajali drug v drugega. Udeleženci sestanka so strmeli ob pogledu na modele okroglih stanovanjskih ihiš, bivališč v obliki valjev in gobam podobnih nebotičnikov, kakršne bodo delno že v tem desetletju začeli graditi v Severni Ameriki, na Japonskem in v Avstralijd, bržkone pa tudi drugod.
Načrti predvidevajo, da bodo gradili iz jekla in umetnih snovi stonadstropne nebotičnike in da bodo prej kot v treh mesecih pričarali iz tal okrogle hiše s 50 okroglimi stanovanji, katerih vsako bo merilo okoli 180 kvadratnih metrov. Stene bodo iz steklenih vlaken, zato jih ne bo treba niti barvati niti oblagati s tapetami ali sicer vzdrževati. Obložene bodo s plastmi, ki odbijajo svetlobo, tako da se bo zdelo bivališče še večje in bo imel stanovalec vtis, kakor da živi nekje v prostranosti.
Stanovanjske opreme ne bo več, vsaj takšne ne, da bi jo bilo treba ob selitvi vlačiti s seboj. Vse bo vgrajeno in seveda izdelano iz umetnih snovi. Stanovalec bo po potrebi napihnil blazine, les kot surovina za pohištvo ne bo več prihajal v poštev. K udobju v večnadstropnih kroglastih hišah bodo razen dvigal prispevale tudi premične stopnice iz umetnih snovi.
Po mnenju psihologov, ki so sodelovali na zborovanju, človek v dobi izumov, odkritij in sploh izredno razširjenega obzorja ne more več živeti v četverooglatih prostorih, ki mu v svoji omejenosti ne dajejo spodbud za novo ustvarjalnost. Mnogi napovedujejo, da bo spremenjena stanovanjska kultura prihodnjega stoletja zagotovila nove možnosti za ustvarjalno delo.
Rekordna
svetovna proizvodnja volne
Po dokončnih p od alkih, ki so bili predloženi na nedavni mednarodni konferenci za volno v Monte Carlu, je proizvodnja volne v letu 1969 na svetu dosegla 2,773.000 ton, proizvodnja volne v tekoči sezoni pa naj bi bila po cenitvah strokovnjakov s tega področja spet rekordna, in sicer naj bi predvidoma dosegla 2,784.000 ton. Od te količine pride na vzhodne države skupaj 560.000 fon. Od celotne letošnje proizvodnje bo največji del, in sicer kar 2,206.000 ton uporabljen v oblačilni industriji.
Avstralija je v letu 1969 povečala proizvodnjo volne za 4 % in je prvič presegla količino 2000 milijonov funtov (1 funt — 1t> = 453,59 grama). S tem je Avstralija sama proizvedla kar tretjino celotne svetovne proizvodnje volne. Samo v zadnjih petih letih je Avstralija zvišala svojo proizvodnjo volne za 20 %. Daleč za Avstralijo je druga najpomembnejša proizvajalka volne v svetovnem merilu, Sovjetska zveza, ki jo je lani proizvedla 390.000 ton. Sovjetski zvezi sledi na tretjem mestu Nova Zelandija s proizvodnjo 335.700 ton, njej pa Argentina s 183.000 tonami. Razmeroma velika je bila lani proizvodnja volne tudi v Južni Afriki, namreč 150.000 ton, zatem v Združenih državah Amerike 90.700 ton in v Urugvaju 79.800 ton.
Po izjavi sekretarja za statistiko Mednarodne zveze za volno je treba v tekoči sezoni računati z nadaljnjim povečanjem proizvodnje volne v Avstraliji, prav tako pa tudi še v Argentini, medtem ko bo ta proizvodnja v Sovjetski zvezi, ZDA, Urugvaju in v Ve-liki 'Britaniji letos predvidoma nekoliko nazadovala.
Slobodište - tempelj svobode
Pred dobrimi petimi leti je v bližini Kruševca nastal edinstven spomenik — Slobodište, pravi tempelj svobode in lepote. V njem prirejajo vsako leto sedemdnevno „Slavje svobode", to so prireditve v čast človekove svobode in smrti vseh tistih, ki so zanjo dali svoje življenje.
Slobodišta ni mogoče gledati od daleč! narejeno in zamišljeno je tako, da ga gleda obiskovalec od blizu, da se mu približa, stopi vanj. To je velikanski simbol, ki človeka priteguje in bolj in bolj vleče v svoje globine.
Pot v Slobodište vodi skozi Vrata sonca. Krožna oblika vrat spominja na sončno oblo, ki je nad nami. Pravijo tudi, da je krog kot geometrijski lik ena prvih človekovih abstrakcij in prva potrditev njegovega razuma. Na sredi Slobodišta je velik krožen prostor: to je gledališče v dneh „Slavja svobode". Tu nastopajo vsako leto najbolj znani ansambli in umetniki iz vse Jugoslavije. Sam ambient pripomore, da umetniške stvaritve zaživijo kot nikjer drugje.
Za začetek tega vsakoletnega slavja so izbrali 28. junij, ker je tega dne leta 1389 odšla iz Kruševca glavnina srbske vojske na Kosovo, da bi branila svobodo; 29. junija 1943 pa so prav na mestu, kjer je zdaj Slobodište, fašisti ustrelili stotine borcev in pristašev narodnoosvobodilnega boja.
Prvi dan „Slavja svobode" gre velika množica ljudi iz mesta, od spomenika kosovskih junakov do Vrat sonca, kjer nemo govori napis: „Kruh in svoboda nam pomenita enako". Tu v imenu živih počastijo spomin vseh padlih borcev in žrtev fašizma. Približajo se v belo oblečeni fantje in dekleta — baklonosci. Pri gomilah padlih borcev in rodoljubov prižgejo partizanske in prometejske ognje, ki potem gorijo vseh sedem dni, dokler traja „Slavje svobode". Iz njihovih rok zletijo golobi — glasniki miru.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
»Oprostite, gospod komondant, vi ste popoln laik za ocenjevanje žensk, to je lepa ženska, ideološki fanatik, poglejte oznako na njenem rokavu, če se kaj spoznate na njihove čine, strankin funkcionar je, pomočnik političnega komisarja. Veste, kaj bi dobili od nje, če ne bi bilo mojih, kroglo v trebuh, če bi vas dobila v roke. Ni mi všeč, da brcate mrtvega leva," je zaničljivo končal Bonke, si prižgal cigareto, se obrnil in odšel nazaj v zgradbo.
Čez čas, ko so vojaki odšli in so trupla samevala, je prišla iz naselja ženska, oblečena v črno. Napotila se je naravnost k mrtvecem ob zidu. Sla je od trupla do trupla. Potem je kriknila in padla na kolena. Objemala je prestreljeno telo in na ves glas jokala. V postojanki so jo zagledali, prišel je vojak, snel puško z ramena in jo dregnil v hrbet. Komandant in poročnik sta gledala skozi okno. Vojak se je drl na žensko, ki se ni niti zmenila zanj. Poročnik 'je odprl okno in vojaka spodil. Komandantu pa je rekel: »Pustite žensko, naj se stuli. Oživiti ga itak ne more. Ne nakopljite si novego srda teh ljudi, saj nas dovolj sovražijo. Prav nič mi ni do tega, da bi vas moral priti spet reševat. Računajte na to, da lahko pademo v zasedo. Prav tako ni rečeno, da vas bo kdo spet obvestil. Potem vas bodo pokopali, kot smo mi tele in vas lepo zložiti v vrsto k zidu, seveda s preluknjanimi trebuhi."
»Najbrž imate prav," se je nevoljno nakremžil komandant, se obrnil od okna in obema zvrhama nalil kozarca.
7
Skozi pokrajino, pokrito s snegom, ki ga je brazdil strupen veter, sta drvela jezdeca. Za seboj sta pustila vzvalovljeno, visoko kraško planoto z otoki kamnitih hrbtov, poraščenih z gozdom. Po skalnatih rebrih se je razlivala divja samota in se stapljala z obokom nizkega ne-
ba. Za njima so ostajali zaselki, ki so se boječe stiskali k obronkom gozda. Dim, ki ga je veter sproti razblinjal, pa je bil edini znak življenja na njuni samotni poti.
Slabo zgažena cesta se je nalahno spuščala v dolino, odpirajočo se proti vzhodu, kjer je nebo lahno bledelo in so se vzdigovale mogočne pregraje zasneženih gora. Jahala sta skozi mrtve, zapuščene vasi, kjer je veter tulil skozi prazna okna in je sneg zastiral sledove ognja in krvi. Podkve so pele po zmrzli zemlji In iz konjskih nozdrvi je puhtela vroča sapa. Konja in jezdeca sta bila vsa bela od ivja.
Prvi jezdec, mlad fant, z brzostrelko, obešeno čez prsi, je bil kurir korpusa. Neštetokrat je že premeril pot od štaba korpusa do divizije, zato se ni dosti menil za pokrajino. Le včasih se je ozrl nazaj, da bi videl, če mu mož, ki ga je vodil, sledi in če si česa želi. Ob pogoriščih sta se večkrat ustavljala in kurir je pripovedoval, zakaj so Nemci zaselek požgali in koga so ubili.
'Drugi jezdec se je nekam zamišljeno oziral po svetu, po katerem sta jahala, in z zanimanjem ogledoval sleherno vzpetino, stezo, ki je križala pot in skalo, ki je molela iz zameta, požgano hišo in izrazitejšo drevo. Jezdil je močnega vranca, nekoliko nagnjen naprej, z nemško brzostrelko pod pazduho. Ovratnik nemškega plašča je imel privihan, da je lože kljuboval vetru, ki je neusmiljeno bril. To je bil Lazar, od spomladi 1943 komandant proslavljene Gubčeve brigade. Komandant glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije ga je pošiljal na Primorsko v 9. korpus, da prevzameta s tovarišem Perom 30. in 31. divizijo, ki sta zrastli po italijanski kapitulaciji iz mladih In večji del neizkušenih borcev.
Lazar je s težkim srcem zapustil brigado, v kateri je zrastel iz borca v komandanta. Težko se je poslovil od fan-
tov, kjer se je prijateljstvo prekalilo v krvi, dimu in ognju. Ko je odhajal, so se objemali in jokali. Tudi napili so se. Vsak dan je kateri od starih odhajal. Padali so, 'bili so ranjeni ali premeščeni. Vedno manj jih je bilo, ki so z brigado prehodili tisoče kilometrov podolž in počez po Dolenjskem, Štajerskem In Hrvaškem, kjer so prižigali plamen revolucije, uničevali okupatorja in domače izdajalce ter osvobajali zemljo. Zato je bilo toliko teže, kadar je odhajal kdo izmed rujih, ki so jih družile vezi skupnih bojev od ustanovitve brigade.
V dolgih urah vzpenjanja in spuščanja skozi kraško pokrajino, vso tajinstveno in težko, se je Lazar spominjal grobov ob valovih zelene Krke, ob železnicah in cestah, po dolenjskih gričih z belimi zidanicami in po belokranjskih bregovih in gozdičih, ker so utonili v večnost njegovi prijatelji, kot bi zaostati za kolono, ki se vije v neskončnost, 'rn jih nikoli več ne bo srečal.
Zdaj, ko sta bila s kurirjem dolge ure sama s kamenjem in drevjem, z zameti in negotovim pričakovanjem, se je spominjal, kako je vodil kolone v napad prek žičnih ovir in bunkerjev. Bili so strgani, 'lačni, včasih tudi bosi, pa so vseeno vztrajali in se prebijali od zmage k zmagi, preboleli vse poraze, dokler niso zrasli v veliko vojsko.
Komandant Stane mu je ob slovesu krepko stisnil roko, ga dolgo gledal s svojimi ostrimi očmi in mu s smehljajem na ustih, tako, kakor je znal samo on, priporočil:
»Lazar, od tebe pričakujem, da tej mladi vojski na Primorskem in Gorenjskem, ki je zrasla v divizijo, posreduješ izkušnje triletnega boja. Bijte Nemce, kot so jih Gorenjci v Dražgošah, kot ste jih v Ajdovcu in v elenovem žlebu! Tako kot ste Dolenjsko, osvobajajte tudi Primorsko in Gorenjsko I’
(Dalje v prihodnji številki)
GEORGE BERNARD SHAW
SERENADA ZA LINDO
Na svoj štirideseti rojstni dan sem zrežiral eno tistih amaterskih gledaliških predstav, po katerih slovi moja hiša. Delo — ki sem ga sam napisal — je bila pravljična igra v treh dejanjih. Pripovedovala je o mladem perzijskem princu, ki dobi v roke čudežen rog. Na vrhuncu drugega dejanja princ zatrobi z rogom, izgubljen v gorah, kamor ga je pregnala hudobna vila.
Predstava je bila kar dobra. Ra-
od poklopcev. Čez sekundo sem si že upal pritisniti nanj. Škrtnil je. Z občutkom krivde sem se hitro umaknil, ko sem iz jedilnice zaslišal šum.
Zdaj se je oglasil zvonec. To je bilo znamenje za hornista, naj se pripravi za svoj vskok. Nekoliko osramočen sem čakal, kdaj se bo pojavil, in upal sem, da ne bo opazil, kako sem bil malo prej otročje otipaval inštrument.
Vendar moža ni bilo. Moj
a za-
kvari ton! Kaj bi radi zaigrali prijatelju?"
»Nekaj, kar me morate še naučiti: Schubertovo Serenado!"
Dolgo me je gledal in potem zmajal z glavo. „Ta ni bila napisana za rog," je rekel. „ Ni koli se je ne boste naučili."
„Ko jo bom prvič zaigral brez napake, boste dobili pet zlatnikov — povrhu honorarja za ure!"
To je premagalo njegov dvom.
zumljivo, da so bili gostje razočarani, skrbljenost je naraščala Odhitel sem Sprevidel sem, da je Serenado težko
ko se je razvedelo, da sam ne bom igral. Toda oprostili so mi, ker sem se lahko opravičil z dvojno vlogo gostitelja in režiserja.
Najboljši sedež v dvorani je imela lepa Linda Fitznightingale. Sedež zraven nje, ki je bil pravzaprav moj, si je precej drzno privoščil neki mlad mož, ljubeznive narave in glasbeno nadarjen, saj je svoj nekoliko ženski bariton pokazal v najlepši luči: bil je tako častihlepen, da ga je imenoval tenor.
Ker je Lindina ljubezen do glasbe mejila že na fanatizem, je Porchar-lesterjeva nadarjenost v njenih očeh Zatemnila vse druge moške s solidnej-žimi nadarjenostmi in zrelejšimi leti. Sklenil sem, da bom njun pomenek prekinil, brž ko bom utegnil. Ko sem prišel do tega, je mladi Porcharlester vstail in rekel :„ Rad bi pogledal malo za kulise — če je to dovoljeno tistim, ki ne igrajo?"
»Seveda, kar," sem odvrnil, vesel da se ga bom znebil. »Samo prosim, ne vmešavajte se! Najmanjša motnja ...“
„2e prav" me je prekinil. »Saj vem, kako natančni ste. Ves čas bom držal roke v žepih."
»Ne bi mu smeli dovoliti take predrznosti, polkovnik Green," je rekla Linda, ko je šel. »Prepričana sem, da bo zadaj za samo zgago."
jedilnico. Vojak je sedel pri mizi in spal. Pred njim je stalo pet praznih čaš.
Zgrabil sem ga za ramo in ga krepko stresel. Zamrmral je zaspano, sunil proti meni in se spet pogreznil v pijano dremavico. V sveti jezi sem prisegel,' da ga bom za njegovo neposlušnost dal ustreliti, in planil spet na hodnik.
Zvonec je drugič zazvonil. Ta znak je pomenil, naj se rog oglasi. Na odru so čakali. V tej skrajni stiski, ko je veljalo igro rešiti, sem pograbil inštrument, vtaknil ožji konec v usta in z vso silo pihnil. Zaman: rog je molčal.
Od napora mi je postalo slabo. Zvonec je spet in še nestrpneje pretrgal nesrečno tišino. Tedaj sem se oklenil roga kot primež, si napolnil pljuča, pritisnil ustnik na ustnice, da se je skoraj zarezal vanje, in pihnil.
Veličastno je zahrumelo. Od zvoka sem malone oglušel, lestenec je za-žvenketal, klobuki gostov so popadali z obešalnikov in v sobo se je prizibal vojak. Bled, ko da bi ga bile zbudile trobente poslednje sodbe, je strmel v zaskrbljene goste, ki so se pokazali na stopnišču.
Tri mesece sem se s strokovnjakovo pomočjo posvetil rogu. Možak me s
zaigrati tudi po temeljitih vajah. Slednjič pa se mi je le posrečilo.
»Na vašem mestu, gospod polkovnik," je rekel moj učitelj, ko je pospravil pet zlatnikov, »bi rajši igral sam zase, za prijatelja pa izbral kaj lažjega. Saj čisto lepo igrate, če pa ne bom stal poleg vas, boste že videli, da ne bo šlo tako lahko."
Toda bil sem obseden od želje, da bi Lindi priredil podoknico in nisem poslušal učitelja. Njena hiša na severnem koncu Park Lana je imela za mojo namero kar ugodno lego i; tudi z njenim služabnikom sem se bil že dogovoril, da me bo spustil na prednji vrt.
Konec junija sem zvedel, da namerava Linda ves večer počivati po napornih dnevih družabnega življenja. Torej sem se odločil!
Ob devetih sem spravil rog v potovalno torbo in se odpravil k Lin-dini hiši. Na poti sem srečal Por-charlesterja, ki je vzkliknil: »O, pozdravljeni, polkovnik!" Najbolje bo, sem si rekel, da ga vprašam, kam je namenjen.
»Lindo grem obiskat" je odvrnil. »Včeraj mi je sporočila, da bo danes zvečer sama doma. To vam tako
je ne upam zapeti. Kar ljubosumen sem že na to preklicano pesem! Toda rad bi ji napravil veselje in jutri jo bom pri gospe Locksly Hill presenetil. Vzel sem si učitelja, da bom res prvovrstno zapel. Če boste Lindo srečali, ji nikar ne izdajte, kaj pripravljam za njo. Naj bo preseneče-nje!"
»Prepričan sem, da bo presenečenje," sem rekel in se muzal ob misli, da bo zakasnil en dan. Vedel sem, da bi se z žalostno mehkobo in pra-močjo mojega inštrumenta lahko kosal boljši glas, kot ga je imel Porcharlester — če sebe in svojo spretnost igranja pustim vnemar.
Ločila sva se in videl sem, kako je izginil v Lindino hišo. Malo kasneje sem stal v prednjem vrtu in iz skritega kotička opazoval, kaj sta počela. Sedela sta pri odprtem oknu in se pomenkovala. Bal sem se, da sploh ne kani oditi.
Večer je bil hladen in zemlja vlažna. Ura je odbila deset, četrt na enajst, pol enajstih — bil sem trdno odločen, da bom šel domov. Tedaj, končno, sta vstala in zdaj sem razločil tudi njune besede.
„Da“ je rekla Linda, »čas bo, da greste." Iz srca sem ji pritrdil. »Toda Serenade mi niste zapeli!"
»Strašno sem prehlajen," je odvrnil. »Res ne morem. Lahko noč!"
»Nesmisel! Kdo bi rekel, da ste prehlajeni? Vseeno: če nočete, vas pač ne bom nikdar več prosila. Lahko noč, gospod Porcharlester!"
»Ne hudujte se name," je prosil Porcharlester. »Nemara jo boste slišali prej, kot si mislite!"
»O, to ste rekli s čudnim poudarkom! Prej, kot si mislim? Če imate torej presenečenje na umu, vam oprostim. Upam, da vas bom jutri
DOMISLICE
O Kič drugega nas bolj ne obvaruje pred iluzijami, kol če se vsako jutro pogledamo V zrcalo.	(Aldoux Huxley)
9 Drevo dobrih namenov obilno cveti, a malo rodi.
{Kitajski pregovor)
# Prednost novega je v tem, da je drugačno kot Staro.	(William Faulkner)
*__...... ..... odkrito povem, ker vem, da ste mož _	_
je dolgočasil s svojim malomeščan- časti. Vroče občudujem Lindo! Če bi videla pri gospe^Locksly^ Hill? skim vedenjem in utrujajočim ponav- bil prepričan, da ji ni mar samo moj Ijanjem, da je rog bolj kot katerikoli glas, marveč, da me ima rada kot
---JV. ------v . ° °	, ijanjem, ua je rog uuij tun tcaieriKun	-
„Moški so večni otroci sem odvr- inštrument podoben človeškemu gla- človeka, bi bil presenečen, to mi lah-
nil. »Kako pa kaj napreduje vaš glasbeni študij?"
»Prav zdaj me je vso prevzel Schubert! Poznate Schubertovo Serenado, polkovnik Green?"
»O poznam jo, očarljiva je! Mislim, da zveni približno takole: di-deldidum, dideldidum, didum dide-dela!"
»Da približno tako. Jo gospod Porcharlester poje?"
»No, poskuša jo gotovo. Toda prednašati zna bržkone samo popularno glasbo. Resnobno občutje, globina doživljanja in zrela sposobnost vživetja pa ...“
»Da, da. Vem ... Ali vam Serenada ugaja?"
»Ah, veste... mar vam ugaja?"
»Ljubim jo! Sanjam o njej! 2e tri dni se topim v njej!"
»Priznati moram, da se tudi meni zdi izredno lepo glasbeno delo. Upam, da boste kdaj tako ljubeznivi in mi jo zapeli?"
»Jaz naj jo zapojem? Oh, ne upam si! Ah, saj tu je gospod Porcharlester! Obljubiti mora, da mi jo bo zapel!"
»Green," je začel Porcharlester z neprimerno šaljivostjo, »ne bi vas rad brez vzroka vznemirjal, toda Človek, ki naj bi trobil, ni prišel...“
»Sveta nebesa!" sem vzkliknil, je mož prišel natanko ob pol osmih Če ga ne bo, pade vsa predstava v
vodo...“
Hitro se je opravičil pri Lindi in odhitel na hodnik. Rog Je ležal na ntizi in služabnik mi je povedal, da je mož prišel natanko Ob pol osmih tn so ga, kot sem bil zapovedal, odpeljali v jedilnico in mu postregli s čašo vina in obloženimi kruhki. Porcharlester me je potemtakem potegnil.
Ko me je služabnik jeznenga pustil oa hodniku, sem nenadoma začutil, kako me bleščeča medenina inštrumenta neustavljivo privlači. Med vsemi mrtvimi rečmi naokrog je rog, do {■oba napolnjen s strahotnimi zvoki, kar prežal na trenutek, ko s bo lahko °ddahnil. Prikradel sem se k mizi in
su. Toda bil je marljiv učitelj in sposoben in tako sem vzdržal — navzlic prigovorom soseščine.
Slednjič sem si ga drznil vprašati, ali po njegovem mnenju nisem že tolikanj napredoval, da bi nekemu prijatelju lahko solo zaigral. »Oh, gospod polkovnik," je odvrnil, »če naj povem po resnici, niste rojeni za rog! Razumete, enostavno prediv je trobite! Verjemite mi, da ni treba toliko moči, kot jo vi porabite, to
ko verjamete!"
»Zanesljivo vas nima rada samo zaradi vašega glasu," sem rekel.
»Hvala vam!" je kriknil in me zgrabil za roko. »Toda ne upam si laskati, da imate prav. Ali veste, da si ne hi upal zapeti Schubertove Serenade, odkar mi je povedala, da je to ena njenih najljubših skladb!"
»Zakaj? Vas ne posluša rada, kadar pojete?"
»Saj sem vam pravkar rekel, da si
Pritrdil je in hitro odšel — najbrž se je bal, da se bo izdal.
Ko je izginil, sem se pomaknil k oknu in se ozrl v zvezde. Pozabil sem na nestrpnost in zobje so mi nehali šklepetati.
Moja ura je prišla. V Park Lanu je bilo malone čisto tiho. Promet Oxford Streeta je bil predaleč, da bi motil tišino.
Vzel sem rog iz potovalne torbe in začel. Pri prvem zvoku sem opazil, kako se je zdrznila in prisluhnila. Ko so ji prvi takti razodeli, kaj igram, je odložila knjigo. Ustnik je
ooo<x>ooooooooc>o<x>o<x><x><><x><x>oooo<xx>ooooc><x>oooooo<x><x>ooooc >0000000000000<XXX>0
l HARRIET FREEZER
Vse v napačnem trenutku
Naš pes se zna smejati. Brž ko pridem domov, se zapodi proti meni. Zgornji del gobca se mu razvleče od navdušenja. Ko da se reži. Veselje izraža. Zobe kaže. Od veselja. Svojega prijatelja sem nekoč prosil, da bi fotografiral ta prizor.
„Če se ibo le tedaj vsaj tako vedel,” je dvomeče pripomnil prijatelj.
»Zmerom me tako sprejme," sem dodal. »Lahko stavim za svojo glavo."
Nekega dne je prijatelj res prišel z menoj. S seboj ije prinesel svoj novi fotografski aparat.
Menil sem, da sem ob glavo, ko sem opražil, da se je pes sicer pognal k meni, vendar ne tako, da bi se pri tem režal. Po naključju se je namreč pripodil za nama tuj pes.
»Nikar se ne jezi zaradi tega," je pripomnil prijatelj. »Tako mora biti. To je pač naravni zakon." In ije pospravil fotografski aparat.
Prav je imel. Dežuje pač tedaj, ko pozabimo vzeti s seboj dežnik. In če imaš s seboj obveze v kovčku, se prav gotovo ne bo nič primerilo. In zmerom, ko ne bo fotografskega aparata, se bo naš pes smejal.
Ta modrost pa ni omejena le za dežnike in pse. Tako je v vsem našem življenju. Vse pride v nepravem trenutku.
Naši duhoviti odgovori se zaiskrijo šele tedaj, ko smo že doma. In kdaj imamo končno čas potovati, lenariti in uživati? Ko smo že upokojeni ali smo za to prestari.
Kdor si želi v mladih letih dragih in lepih oblek, da bi se z njimi postavil, nima zanje denarja. Najlepše obleke imajo na sebi starejše gospe.
Prihaja mi na misel, da smo vsega deležni šele tedaj, ko tega ne potrebujemo več.
Ko uživam v postelji, tedaj moram vstati. Toda ob nedeljah sem ob prvem jutranjem svitu veder kot riba.
Isto velja za čas.
Poglejte, koliko lepih stvari imam: volilno pravico, tekočo vodo, vrt, hladilno napravo in gramofonske plošče. Nečesa pa nimam: časa, da bi vse to užival v miru.
Toda glej, kar na lepšem in nepričakovano imam na voljo dokajšnjo mero časa. Zamudim vlak. Ali: avto mora v popravilo, lin hopla, hopla, pa stojim tu s kepo časa v rokah. Mar menite, da imam tedaj pri roki tekočo vodo, svoj vrt, svojo volilno pravico, hladilno napravo ali gramofonske plošče? Seveda ne!
Me razumete, kaj mislim? Spet je tu nepravi trenutek.
se
s kazalcem previdno potipal enegaoooOOOOOOOOOOOOOOOČ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOO
bil leden, moje ustnice so bile trde in neprožne, tako da sem navkljub vsej skrbnosti večkrat grdo zagrgral, kar pa se pripeti najboljšemu hornistu. Če pomislimo, da sem zmrzoval in da sem bil zelo živčen, je šlo kar dobro. Ker se je moja samozavest kmalu okrepila, nisem več delal napak in zaključni akordi so zveneli tako polno, da mi je srce vriskalo.
Ko sem končal, so mi opogumljajoči klici z ulice razodeli, da se je tam zbrala množica in ne bom mogel zbežati. Spravil sem rog v torbo in čakal, kdaj se bo množica razkropila, da bom lahko odšel domov.
Napeto sem strmel v okno in senco za njim. Zdaj je pisala. Kdo ve, če ne piše meni, sem pomislil. Potem je vstala in senca se je raztegnila čez celo zaveso, tako da nisem mogel več razločiti njenih gibov. Zaslišal sem zvonec. Minuto kasneje so se odprla vhodna vrata. Umaknil sem se za grm. toda ker je bil služabnik, ki sem ga bil podkupil, sem mu tiho požvižgal bliže. Približal se mi je s pismom v roki. Srce mi je razbijalo.
„V redu, sir," je zašepetal. »Gospodična Linda mi je rekla, naj vam izročim tole pismo, toda odprete ga lahko šele doma."
»Torej je vedela, da sem jaz?" sem zavzeto vprašal.
»Domnevam, sir. Ko sem zaslišal zvonec, sem se podvizal k njej. Tedaj mi je rekla: ,Nekje v vrtu boste našli nekega gospoda. Dajte mu to pismo in ga prosite, naj gre domov. Naj ne bere tukaj.1"
»Ali ljudje še postavajo na cesti?" »Vsi so odšli, sir. Hvala, sir. Lahko noč, sir."
Tekel sem vso pot. Deset minut kasneje sem bil v svoji delovni sobi in s tresočimi se prsti odprl pismo, Bral sem:
»Dragi gospod Porcharlester!"
Srce mi je zastalo. Pa me menda ni zamenjala s tem fičfiričem? Še pomembnejše pa je bilo vprašanje, ali sploh imam pravico prebrati pismo, ki ni bilo namenjeno meni. Radovednost in ljubezen sta premagala pomisleke.
»Obžalujem, da Vas je moje navdušenje za Schubertovo Serenado pripravilo do tega, da se smešite. Nemara je bilo to navdušenje pretirano, vendar Vam o njem ne bi bila pripovedovala, če ne bi bila upala, da me razumete. Če vam bo prijetno zvedeti, da ste me temeljito ozdravili, tedaj mi prosim verjemite, da Serenade nikdar več ne bom mogla poslušati brez mešanice veselosti in neugodja.
Nisem slutila, da lahko človeško grlo spravi iz sebe takšne glasove in ko ste mi zagotovili, da bom Vaš glas slišala prej, kot pričakujem, nisem slutila, da mi pripravljate tako predstavo. Samo dve besedi še: Ostanite zdravi! Jutri zvečer Vas ne bom videla pri gospe Locksly Hill, ker mi druge obveznosti ne dovoljujejo, da bi šla k njej. Iz istega razloga se moram odreči tudi zadovoljstvu, da bi Vas v tej sezoni še kdaj sprejela.
S spoštovanjem Vaša Linda Fitznightingale."
Zdelo se mi je, da bi gospoda Por-charlesterja samo po nepotrebnem nadlegoval, če bi mu poslal pismo. In razen tega sem se prepričal, da je imel moj učitelj prav: nisem bil rojen za rog. Zato sem se ga odrekel.
Linda je zdaj moja žena. Včasih jo vprašam, zakaj je gospodu Porchar-lesterju pokazala vrata, saj mi je mož dal častno oficirsko in gentlemansko besedo, da jo, kolikor sam ve, ni bil nikdar niti najmanj užalil.
Toda Linda mi noče povedati.
*Spoztni
•	SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI
V	soboto 11. oktobra je velika dvorana Tivoli v Ljubljani bila prizorišče generalne vaje za svetovno prvenstvo v gimnastiki. Kakor znano, se bo XVII. svetovno prvenstvo v gimnastiki pričelo s slavnostno otvoritvijo dne 22. oktobra. V veliki dvorani Tivoli se bodo od tega dne naprej pomerili najboljši telovadci sveta za kolajne in naslove svetovnih prvakov v različnih telovadnih vajah.
Za jugoslovansko telovadno reprezentanco je pomenila generalka v soboto zadnjo preizkušnjo živcev in predpripravo za nastop med najhujšo konkurenco. Na vrhu jugoslovanske reprezentance bo stal dvojni svetovni prvak in večkratni evropski prvak na konju Miro Cerar. 31-letni telovadec iz Ljubljane je leta 1966 na svetovnem pr-venstu v gimnastiki v Dortmundu in dve leti kasneje na olimpijskih igrah v Mehiki osvojil zlati kolajni v vajah na konju. Cerarjeva in vseh njegovih prijateljev želja je, da bi se od aktivnega športnega delovanja po tem svetovnem prvenstvu poslovil s ponovno zlato kolajno iz Tivolske dvorane. Dvorana Tivoli bo za svetovno prvenstvo nudila sedeže za preko 8000 gledalcev. S svetovnim prvenstvom v gimnastiki doživlja Ljubljana že tretje svetovno prvenstvo v letošnji sezoni. Najprej so se zbrali v glavnem mestu Slovenije najboljši drsalci na umetnem ledu, nato je sledil veliki triumf jugoslovanskih košarkarjev na svetovnem prvenstvu v košarki in sedaj ima Ljubljana na programu še svetovno prvenstvo v gimnastiki. Ta dejstva pričajo nedvomno o velikem razumevanju do vrhunskega športa, dana pa je s temi prvenstvi pravtako velika možnost za razcvit turizma po vsej Sloveniji.
Pokroviteljstvo tega svetovnega prvenstva, ki je skoro že docela razprodano, je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito. Prvič je bilo v Ljubljani svetovno prvenstvo v gimnastiki pred 48 leti. Na tem svetovnem prvenstvu se bodo zbrali telovadci iz približno 25 držav.
•	MOTOSPORT
Minulo nedeljo je Dsterreichring blizu Zelt-wega doživel ponovno avtomobilsko dirko. Tokrat je bila na vrsti avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo konstruktorjev. Dirka, ki je vodila preko 1000 km, je bila v znamenju nekaterih avstrijskih avtomobilskih dirkačev. Tako je na primer Avstrijec dr. Helmut Marko s kopilotom Ahrensom vodil do 72. kroga, ko jima je zmanjkalo goriva. Izvrstno tretje mesto je zasedel Avstrijec Rudi Lins v posadki s Francozom Laroussejem na porscheju 908. Dobro uvrstitev Avstrijcev je podčrtalo tudi peto mesto manj znanega Gerolda Pankla v posadki z Nemcem Joštom.
Pred 25.000 gledalci je tretjič zaporedoma v letošnji sezoni avtomobilskih dirk za svetovno prvenstvo konstruktorjev zmagal na porscheju Švicar Jo Siffert v posadki z Redmanom iz Anglije. Izpadel pa ni le Avstrijec dr. Marko, ampak tudi Rindtov najhujši konkurent v svetovnem prvenstvu v formuli-I Jackie Ickx. 1000 km v Zelt-wegu je pomenilo za Ickxa konec zmagovalne serije avtomobilskih dirk na avstrijskih tleh. Po zmagah v dirki za svetovno prvenstvo v formufi-I v Zeltwegu in v dirkah v formuli-II v Salzburgu in Langen-lebarnu drugouvrščenemu na zaključni lestvici svetovnega prvenstva formule-I zmaga v Zeltwegu ni bila prisojena. Drugo mesto prvenstvene dirke je zasedla posadka Andrea de Adamich/Henri Pescarolo (Italija/Francija) na znamki Alfa Romeo.
Da avstrijski motošport tudi po tragični smrti Rindta še dosega lepe uspehe, je poleg avstrijskih uvrstitev v Zeltwegu dokazal tudi Dieter Quester. V dirki za evropski pokal v formuli-II je v Hockenheim-ringu blizu Heidelberga v navzočnosti 100 tisoč gledalcev zmagal pred Clayom Rega-zzonijem. To je bil za Avstrijca doslej največji uspeh v njegovi karieri kot avtomobilski dirkač. Regazzoni je z drugim mestom v Hockenheimu izboljšal pridobljene točke na 44 in s tem postal evropski prvak v for-muli-II.
•	NOGOMET
V	prvi kvalifikacijski nogometni tekmi za pokal evropskih narodov je Jugoslavija v Rotterdamu dosegla proti nogometni reprezentanci Nizozemske neodločen rezultat 1:1, ki pa je odlično izhodišče za povratno tekmo na domačih tleh. Pred 50.000 gledalci je Jugoslavija šla že v 21. minuti v vodstvo z golom reprezentanta Džajiča. Nizozemci so izenačili, ko je znani nogometaš Israel iz Rotterdama strelil enajstmetrovko.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza tlovensklh organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnlika in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.


RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevno oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih):
5.05	Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled —
7.00	Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste
—	13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu
—	13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa —
18.40	Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila
—	22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 17. 10.: 5.05 Godba na pihala — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Po željah — 17.10 Koncert v mraku — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje —
18.40	Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Oddaja za ljubitelje vina — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 18. 10.: 6.08 Igra na orgle — 7.35 Tako zveni na Tirolskem — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Po željah — 16.00 Revni kmetič, oddaja za otroke — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Oddaja za vitko postavo.
Ponedeljek, 19. 10.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 10.45 Žene v današnjem svetu — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške —
15.00	Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Otroški svet v slikanici — 17.10 Vojaška godba —
18.00	Oddaja kmetijske zbornice — 20.10 „Sin", radijska igra — 21.05 Večerna glasba — 21.30 Robert Stolz dirigira — 22.10 Teden dni športnih dogodkov.
Torek, 20. 10.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 8.05 Vojaška godba — 9.00 Shakespeare: Sen kresne noči — 9.30 Vesele note — 10.00 Kulturna zgodovina živil — 10.20 Pravice in dolžnosti državljanov — 11.00 Vesele ljudske viže — 14.45 Koroška v evropskem pogledu — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Žena med štedilnikom in parlamentom
—	16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Neomejeni šanson.
Sreda, 21. 10.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Bele puščave — 9.30 Vesele note — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Vesela Tirolska — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem —
15.00	Ura pesmi — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin —
21.15	Jesenski delovni običaji na Gradiščanskem.
četrtek, 22. 10.: 5.05 Godba na ipihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note
—	10.00 Nakup in varčevanje — 10.30 Nova glasba za otroke — 11.00 Ljudske viže — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15
Stadtgrenze Basel
Gesucht per sofort oder nach Verein-barung freundliche
SER VIERTOCHTER
auch Anfangerin, sehr schoner Ver-dienst, 2 Tage pro VVoche frei. Zim-mer im Haose. Gute Stelle.
Offerten sind erbeien on: Frau Am-stutz, Resfaurant Kreuzstrasse, CH 4104 Oberwil/BI. (Schvveiz).
Branje kol dobiček — 16.30 Leto otroškega vrtca —
17.10	Oddaja za vojake — 17.50 Spodrsljaji in njihove posledice — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 Jesen v besedi in pesmi — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 23. 10.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski teden 1970 — 8.05 Vojaška godba — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Slavni solisti igrajo klavirske sonate Ludwiga van Beethovna —
10.00	Zgodovina Avstrije v pripovedki — 10.30 Mi in država — 11.00 Ljudska glasba Iz planinskega sveta — 14.30 Aktualna reportaža — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 štajerski zbori — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroške pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 22.20 Pogled k sosedu.
Slovenske oddale
Sobota, 17. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji —
14.00	Vremenoslovje nekoč in danes.
Nedelja, 18. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 19. 10.: 13.45 Intormacije — Za našo vas.
Torek, 20. 10.: 13.45 Informacije — Portret občine: Suha — športni mozaik.
Sreda, 21. 10.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 22. 10.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Petek, 23. 10.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Za prijeten konec tedna.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 -
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 -24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informa-od
tivna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 17. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik —
9.35	Melodije s pop ansambli — 12.10 Uvertura in capriccio — 12.40 Slovenske popevke — 14.10 Glasbena pravljica — 14.20 Igramo za prijetno razpoloženje — 15.40 Poje mezzosopranistka Vera Soukupova
—	16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino
—	17.50 Kitara v ritmu — 18.15 Iz jugoslovanske baletne glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Rudija Bardorferja — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 18. 10.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Rodlj-ska igra za otroke — 8.44 Orkestralna glasba za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —
10.45	Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansambli po Sloveniji — 14.05 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 19. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb
—	9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih a\* torjev — 12.10 Londonski simfonični orkester — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Lepe melodije
—	14.35 Voščila — 15.40 Poje Goriški oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Operni koncert — 21.00 Anton Dermota: Beethoven in Dunaj — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zaplešite z nami.
Torek, 20. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Kako nastane gramofonska plošča — 9.35 Poje moški zbor „Grafika" — 12.10 Iz švarove opere »Veronika Deseniška" — 12.40 Priljubljene tuje popevke — 14.10 Mladinski zbor »Valentin Vodnik" iz Ljubljane — 14.30 Orkester Cara-velli — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Trio Jožeta Burnika
—	20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Upor črvov, radijska igra — 21.10 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Poljska glasbena avantgarda — 23.05 Madžarska ljudska lirika — 23.15 Popevke in zabavne melodije iz studia Beograd.
Sreda, 21. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenski pevci zabavnih melodij
—	12.10 Slovo v jeseni, skladbe Josipa Ipavca — 12.40 Lahka glasba z orkestrom jugozahodnega nemškega radia — 14.10 Melodije za razvedrilo — 14.35 Voščila
—	15.40 Leonid Kogan in Bach — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Iz opere »Zaljubljen v tri oranže" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 21.40 Minute z majhnimi ansambli — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Melodije in ritmi današnjih dni.
četrtek, 22. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola —
9.35	Revija popevk s slovenskimi pevci — 12.10 Iz Čajkovskega opere »Jevgenlj Onjegin" — 12.40 Orkester in zbor Ray Conniff — 14.10 Pesem iz mladih grl, otroški zbori — 14.30 Pianist Borut Lesjak —
14.45	Mehurčki, lirika za otroke — 15.40 Inozemski zbori: Agruaption coral iz Buenos Airesa — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.15 Popevke za vas — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Ansambel Mojmlra Sepeta — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Nočni koncert z deli iz slovanske glasbene literature — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 češkoslovaške popevke.
Petek, 23. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Sprehod po gozdu — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Plesi za klavir —
12.40	Od vasi do vasi — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino: pianist Marijan Lipovšek — 14.35 Voščila —
15.30	Napotki za turiste — 15.40 Madžarski državni koncertni orkester — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 David Ojstrah (violina) in Lev Oborin (klavir) igrata Kreutzerjevo sonato Ludwiga van Beethovna — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Henčka Burkata — 20.00 Dvajset let Slovenskega okteta — 20.30 »Tap-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede In zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 17. 10.: 15.10 ORF-koncert — 16.00 Listamo v slikanici — 16.20 Daktari — 17.10 Ida Rogalski — 17.35 Boutique — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bilanca sezone — 21.30 Šport — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Do poslednjega diha.
Nedelja, 18. 10.: 15.45 Lolek in Bolek, za otroke — 15.55 Povodni mož — 16.05 Fllpper — 16.30 Za mladino — 17.45 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Oknar: Dunajska predmestna balada — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Volpone, komedija —
22.00	Sejem knjige v Frankfurtu — 22.50 čas v sliki.
Ponedeljek, 19. 10.: 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Mož od včeraj — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kobra, prevzemite —
21.00	Poštni predal 7000 — 21.15 Prometni razgledi —
22.15	Čas v sliki — 22.30 Politični portret.
Torek, 20. 10.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v
sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 še enkrat od začetka, satirična komedija — 22.50 čas v sliki.
Sreda, 21. 10.: 10.00 Na obisku pri Alexandru Ler-net-HoIeniu — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Frankenstein — 16.30 Za otroke — 17.05 Mala risarska šola — 17.30 Tukaj pride Peter — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 Zgodovina pred sodiščem — 23.00 čas v sliki.
Četrtek, 22. 10.: 10.00 Kaj morem postati — 10 30 Nixon — 11.30 Unido — 12.00 Lesno gospodarstvo v Avstriji — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Oče Brovvn
—	19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Nad strehami Nice, kriminalna komedija — 21.55 Otto Schenk bere za 80. obletnico rojstva Ernsta Lotharja — 22.40 čas v sliki.
Petek, 25. 10.: 10.00 Na obisku pri Ernstu Lotharj^r
—	10.30 Društvo narodov — Združeni narodi — 11.00 Nad strehami Nice — 18.00 Zadnje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja delavske zbornice — 18.50 Cesaričin sel: Novi polkovnik — 19.15 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Salto mortale — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.30 Ob koncu tedna — 22.35 Mednarodni dnevi jazza na Dunaju.
TV AVSTRIJA 2
Sobota, 17. 10.: 17.30 Politični portret — 18.00 Iz sveta, v katerem živimo — 18.30 Panorama — 19.3D čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport —
20.10	Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Accatone —
22.05	Telereprize: Zeleni svet — Čas v sliki.
Nedelja, 18. 10.: 18.30 Oblikovan iz ilovice — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Mednarodna televizijska univerza — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Milijonska igra — 21.50 Telereprize: Čas v sliki — Kultura aktualno — Šport.
SADNA DREVESCA
oddajo poceni, češplje celo za polovično ceno, drevesnica Marko P O L -Z E R, pd. Lazar pri Št. Vidu v Podjuni.
Ponedeljek, 19. 10.: 18.30 Kaj morem postati —
19.00	Postanite lepši, ostanite mladi — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Pogovor med generacijami — 21.15 Mednarodni risani film — 21.45 Telereprize: Frankenstein — čas v sliki.
Torek, 20. 10.: 18.30 Dekalog — 19.00 Svet naših žir vali: Pajki — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno
—	20.15 Frankenstein — 21.20 Telereprize: Čas v sliki
—	Kultura aktualno -— Slike iz Avstrije.
Sreda, 21. 10.: 18.30 Lesno gospodarstvo v Avstriji
—	19.00 Klasični eksperimenti fizike — 19.30 Čas v sliki
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono: Afriško poletje — 21.15 Enaindvajset^ quiz — 22.00 Telereprize: Orientacija — Čas v sliki.
četrtek, 22. 10.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Tako je treba napraviti: Kadar odpove svetilka —
19.30	Čas v slilei — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in oktualno — 20.15 Gledališče absurdnega — 21.50 Prior And Present Dan-ger, dokumentacija — 22.40 Telereprize: Slike iz Avstrije — športni mozaik — čas v sliki.
Petek, 23. 10.: 18.30 šele mesto dela zgodovinor Narodi, države, religije — 19.00 Svet nove matematike — 19.30 Čas v sliki -— 20.00 Na poti ob koncu tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 This is Rudolf Nurejew, portret plesalca —
21.15	Ponovitev želja.
TV JUGOSLAVIJA
Sobota, 17. 10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 15.30 Košarkarski turnir — 17.45 Obzornik — 17.50 Po domače — 18.15 V senci zvezd — 19.10 Mozaik — 19.15 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik —
20.35	Senegalski tolklorni ansambel — 21.40 Skrivnosti morja — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot —
23.15	Poročila.
Nedelja, 18. 10.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Poročila — 9.35 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja —
10.45	Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Godala v ritmu — 21.50 športni pregled — 22.10 Teroristi, dokumentarni film — 23.35 Poročila.
Ponedeljek, 19. 10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —
17.15	Madžarski pregled — 18.00 Zgodbe o Tukluju —
18.15	Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Hišica iz sanj, francoska drama.
Torek, 20. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.45 Mala lupinica, pravljica — 18.00 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 Srečanje v studiu 14 — 19.00 Mozaik —
19.05	O našem govorjenju — 19.30 Zgodovina, kozmetike — 20.00 Dnevnik — 20.35 Gospa Miniver, angleški film — 22.45 Poročila.
Sreda, 21. 10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Zaklad kapitana Parangala — 18.30 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi — 19.00 Mozaik — 19.05 Narodna in zabavna glasba — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik
—	20.35 I. Torkar: Zlata mladina, gledališka predstava — 22.35 Mednarodni jazz festival v Ljubljani: Mladi levi — 23.05 Poročila.
četrtek, 22. 10.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 S festivala športnih in turističnih lilmov v Kranju — 19.00 Mozaik
—	19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primeri dr. Finlaya — 21.25 Kulturne diagonale — 22.00 Beethovnova simfonija.
Potek, 23. 10.: 9.30 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Oddaja o OZN — 21.20 Poglej nazaj, češki tlim — 22.55 Poročila.