I^eto 1887.
5
\
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos II. — Izdan in razposlan dne 22. januvarja 1887.
5.
Ukaz ininisterstva za deželno bran od 19. januvarja 1887,
s Merim se razglašajo „Propisi o uredbi črne vojske za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, razven tirolske in predarelske“.
Njegovo cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo blagovolilo je Najvišjo odloko od 18. januvarja 1887 najmilostljiveje odobriti „propise o ^edbi črne vojske za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, razven r°lske in predarelske*.
, Ti propisi, v katere so se tudi privzela v ukazu ministerstva za deželno ran od 17. avgusta 1886 (Drž. zak. št. 135) obsežena stalno veljavna — v posa-^‘Čnih točkah dopolnjena — določila o tem, kako je v črno vojsko zavezane P°pisovati in na razpregledu imevati, razglašajo se tu v naslednjem ter devajo ^ krepost, — a v tekstu na misel vzete, na kraji vendar ne poočitene, samo g Uradno porabo političnih in vojaških oblastev in poveljstev služeče priloge 7,
> H do 21, 23, 24, 27, 29 in 32 izdadd se s posebnim porazdelnikom.
Welsersli«imb s. r.
^•"Uoh.)
Pr op isi
o uredbi ér ne v oj ske
za
kraljevine in dežele zastopane na državnem zboru, raz ven tirolske
in predarelske.
Oddelek I.
Splošna določila.
§• 1.
Kam meri in kak namen ima črna vojska.
tl 1* Črna vojska meri na podkrepo vojne moči v monarhiji sploh, a nje °ro^n je, da podpira vojstvo (armado) in deželno brambo, da tem delom „ vIle moči snema breme pomočnih služeb tehnične, upravne, zdravstveno Ve itd. in da nadomešča oficirje in moštvo.
Črne vojske delo je pripravljati in dobavljati
1.	bojevalske črnovojniške sestave (formacije), namreč:
a)	čete kot posadna, garnizonska in etapna krdela;
b)	čete v čuvanje mej in deželno bran;
2.	posamezno črno voj nike za kako posebno službo o vojski (v°jni), kakor: za tehnična in upravna (administrativna) dela, vozarstvo IPratežne službe), prevažanje in oskrbo ranjencev in bolnikov itd., in
3.	pomočno nadomestilo v založbo nedostatka Pomorstvu (marini) in deželni brambi.
pri vojstvu, vojnem
§• 2.
Crnovojniška oblastva in poveljstva.
3.	Da črnovojstvo vodijo in izvajajo, odnosno da poveljstvo v črni vojski vrši, v to imajo zvanje:
ministerstvo za deželno brati,
deželno-brambena poveljstva,
črnovojniško-okrajna poveljstva;
k tem o vojski (vojni):
vojaški povelitelji (vojvodi), ki jih cesar imenuje, in
poveljniki črnovojniških čet (bataljonov, kompanij, eskadronov, drugih formacij).
4.	Ministerstvu za deželno bran izročeno je višje voditeljstvo vsega črnovojništva; njemu pristojč vse naredbe, ki se tičejo priprave za napoved črne vojske, njenega sklica samega in njene uporabe.
Iz vedenje njegovih dotičnih ukazil posredujejo z ene strani politična deželna in okrajna oblastva in pa županstva, z druge strani deželno-brambena poveljstva in črnovojniško-okrajna poveljstva.
5.	Deželno-brambena poveljstva so ob enem teritorijalna poveljstva črne vojske vsako v svojem področji.
(>. črnovojniško-okrajna (črnovojniških okrajev) poveljstva so nižja oblastva pod deželno-brambenimi poveljstvi gledé črnovojstva vsako v svojem področji.
Črnovojniških okrajev poveljstva so neposrednje podredna deželno-bram-benim poveljstvom. O vojski podstojé tudi vojaškim poveliteljem, odnosno njihovim podpoveliteljem v oziru na izvedenje onih ukazil, ki se tičejo sestave in kjer je treba, dopolnitve črnovojniških čet in oddelkov, podelitve dopusta (urlavba) Črnovojnikom in razpuščenja črne vojske.
Kjer za kateri črnovojniški okraj ni imenovan poseben poveljnik, tam naj brambovsko-bataljonski poveljnik službuje tudi kot črnovojniškega okraja poveljnik.
V tem slučaji naj, po odhodu deželno-brambenega bataljona, poveljstvo črnovojniškega okraja vrši oficir za razpreglednost deželne brambe in upravo, — a če je službeno pričujoč kak djansko poveljstvo vršeč črnovojniški oficir višje častne stopinje (šarže), ta oficir.
Službene poslove črnovojniško-okrajnega poveljstva naj oskrbuje deželno-brambeni razpregledni urad — vendar takö, da bodo odločeni od drugih službenih poslov.
7.	Vojaškim poveliteljem, ki jih imenuje cesar, pristoji po tem, ko je črna vojska napovedana, narejati, kako je djansko za vsak slučaj posebej sklice-
vati v črno vojsko zavezane ljudi in dajati jim dopust, kako uporabljati črnovojniške čete in oddelke ter odkazovati jih podpoveliteljem, kateri so jim pridani.
Ves ta čas, ko je črna vojska sklicana, stoji ona na vsako mer pod vojaškimi povelitelji, odnosno dotičnimi podpovelitelji. Ti izdajč svoja ukazila, kakor okol-n°sti nanesö in sami za dobro spoznajo, ali po deželno-brambenih poveljstvih ali pa neposrednje poveljstvom črnovojniških okrajev ali poveljnikom črnovojniških krdel in oddelkov.
8.	Poveljniki črnovojniskih čet in oddelkov vršč poveljstvo nad njimi počenši od njih sestave do dovršenega razpuščenja.
V oziru na podrednost, teh poveljnikov merodajno je razmerje, v kakeršnem ta ali oni čas biva črne vojske četa ali oddelek, kateremu oni povelevajo, namreč: predno ga vojaški povelitelj, odnosno podpovelitelj uporablja, med to uporabo m po nji. Oni podstojé
a)	pred to uporabo: deželno-brambenemu poveljstvu od dne, ko so odkazani podpovelitelju, tudi temu;
b)	med uporabo (dokler traja uporaba): vojaškemu povelitelju, odnosno podpovelitelju;
c)	po uporabi: deželno-brambenemu poveljstvu, po okolnostih tudi še prejšnjemu povelitelj u, —
v slučajih a) in c) po črnovojniško-okrajnem poveljstvu, pri čemer ne dela nikakeršnega razločka razmerje gledč častne stopinje ali čina, katero utegne biti med poveljnikom črnovojniške čete in med imenovanim poveljnikom črnovojniškega okraja ali brambovgko-bataljon-skim poveljnikom, ki službuje kot poveljnik črnovojniškemu okraju.
§• 3.
Pravice, dolžnosti, odgovornost.
9.	V vseh reččh, ki se tičejo črnovojstva, sosebno službe in uprave, merodajne so, — kjer niso izdana posebna določila, — vojaške postave in vojašik propisi za pravice, dolžnosti in odgovornost v tem udeleženih osob.
§• 4.
Črnovojniške letne vrste (letniki), sklica (napovedi).
10.	Vsi v črno vojsko zavezani sestavljajo 24 letnih vrst, izmed katerih najstarejša ol)8eza 42-letne ljudi a najmlajša 19-letne. *)
Črnovojniške letne vrste razdeljujejo se na dve skupini, „sklica ali Oapo vedi“.
°) Neki izimek za poslednje letnike drnovojniskeRa imenika velja glede tistih, kateri so po §. 20 vojne postave uobrovoljno stopili v prezentno službo vojstva, prodno jim seje začela dolžnost črne vojske. Za lake se razteza dolžnost črne vojske, po tem ko so izpolnili svojo zakonito dvanajstletno službeno dolžnost, na deset naslednjih let.
Prvi sklic obseza 19 letnih vrst, namreč one v črno vojsko zavezane, ki stojd v dobi od 19. do vštevno 37. leta, a drugi sklic 5 letnih vrst, namreč one izme<^ zavezanih v črno vojsko, ki stojč v dobi od 38. do vštevno 42. leta.
11.	Ena črnovojniška letna vrsta obseza vse zavezance, kateri so rojem v enem in istem letu gregorijanskega koledarja.
Enakega pomena je ime „črnovojniški letnik“.
12.	Letne vrste se zaznamenavajo na dvojen način, namreč na stalen način:
po rojstvenem letu in na način, ki se izpreminja vsako leto: P° življenja dobi, ali letih, kolikor jih kdo ima.
V poslovnem občenji, kakeršno vršijo črnovojniška oblastva in poveljstva med sabo in z drugimi oblastvi in poveljstvi, uporablja se samo stalno zaznana eno va nje, a v ukazilih za županstva in v razglasih treba je uporablja11 obojno zaznamenovanje.**)
§.5.
Druga določila.
13.	Pod „oficirji“ se poleg oficirjev vojaškega stand razumevajo tud1 avditorji, zdravniki in krdelni računovodniki,
pod „vojaškimi uradniki“ tudi pomorstveni in deželno-bramben1 uradniki,
pod „občinami“ in „županstvi“ tudi odločene grajščine in njih načelstva, in
pod „političnimi okrajnimi oblastvi“ tudi ona občinska oblastva (magistrat, mestni svèt, županski urad, občinski svèt), ki opravljajo poslove okraj' nega oblastva,
kolikor se dotična določila dadö zmislu primerno tudi na ista uporabljat1*
14.	Staležne čete vojstva (armade), vojnega pomorstva, deželne brambe 111 žandarstva, pri katerih se v črnovojniških letih stoječe osobe iz staleža gažisto^ (mesečnih plačevancev) in moštva v glavni knjigi odpišejo vsled prostovoljnega izstopa ali vsled odpusta, pošiljajo za vsak slučaj posebej završene pod' oddelne glavno-knjižne liste domovinskim poveljstvom črnovojniških okrajev; Pod-oddelni glavno-knjižni listovi nadomeščajo se, kjer bi jih ne bilo, s prepis^1 iz prvotnih glavno-knjižnih listov. **)
*) Na primer v letu 1887 :
Črnovojniška letna vrsta 1880,
Crnovojniške letne vrste 1868 nazaj do 185» ;
Črnovojniška letna vrsta rojstvenega leta 1886 (31-letnih),
Crnovojniške letne vrste rojstvenega leta 1868 nazaj sl o 1885 (lil- do 32-letnih).	,
**) Tako se pošiljajo vsi uže v doticnem odpuščenem letniku shranjeni pod-oddelni glavno-knjižni listi v cr vojsko zavezanih osob prvega sklica (o I lelnc vrste 1880 sem).
Takisto pošiljajo tudi razpregledna prvostopinjska oblastva vojstva, vojnega P°ttiorstva in deželne brambe o oficirjih in vojaških uradnikih v pokoji in v raz-01erji zunaj službe, kateri odložč ali izgubé prejšnji vojaški značaj a stojč še ^ ČrnovojniŠki dobi, za vsak slučaj posebej prepisne glavno-knjižne izpiske kovinskemu poveljstvu črnovojniškega okraja.
Oddelek H.
^preglednost črnovojnikov (razven oficirjev in vojaških uradnikov).
§. 6.
Načela, po katerih je črnovojnike na razpregledu imevati.
15.	Črnovojniki so gledé razpregleda pripadni v svoje domovinske °bČine.
Kadar je črna vojska sklicana, po tem je tudi take črnovojnike sklicanih ategorij in letnih vrst, ki nimajo domovinstva, vzprijeti v razpreglednost 0ruh občin, kjer kdo ta čas biva.
16.	Črnovojnike po dotičnih določilih, ki so obsežena v naslednjih para-Sfafih, na razpregledu imevati dolžna so:
a)	županstva (občinska načelstva) pod sodelovanjem držiteljev knjig-matic,
b)	politična okrajna oblastva,
c)	poveljniki ali načelniki združeb (korporacij) katere imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, in
d)	vojaška oblastva črne vojsko.
§. 7.
Sodelovanje držiteljev knjig-matic v oziru na razpreglednost.
,	17. Sodelovanje onih, ki pišejo
6 n°st črnovojniških ljudi biva v tem,
a)	da vsako leto sestavijo izpiske iz krstnih in rojstvenih vpisnikov o mladeničih, kateri stopajc v dobo črnovojniške dolžnosti, in te izpiske preoddadö županstvom, in
b)	da za vsak slučaj posebej sestavijo izpisek iz smrtnih vpisnikov, kadarkoli kdo v črno vojsko zavezanih umrje, ter te izpiske pošljejo političnim okrajnim oblastvom.
knjige-matice, v oziru na razpre-
0v v^* A d a) Določila o popisovanji stopajočih v dobo črnovojniške dolžnosti 6žeha so v §. 8.
19.	Ad b). V slučajih, kadar umrje kaka v črno vojsko zavezana osoba, dolžnost je držitelja knjig-matic poslati izpisek iz smrtnega vpisnika političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega področji je dotični človek umrl.
Kadar biva kaka dvojba o tem, je li pokojnik bil zavezan v Črno vojsko ah ne, sosebno kadar državljan, ki je bil v dobi od 19. do 42. leta, ni umrl v svoji domovinski občini, naj se tudi pošilja izpisek iz smrtnega vpisnika. To določil0 veljâ tudi za slučaj smrti takega človeka, ki ima domovinstvo na Tirolskem Predarelskem ali ki je ogerski državljan.
Samo tedaj ni treba pošiljati izpiska iz smrtnega vpisnika, kadar kdo umrj6 v svoji domovinski občini, ter držitelj knjig-matic za gotovo vé, da pokojnik ih bil zavezan v črno vojsko, odnosno vpisan v črnovojniški imenik.
§• 8.
Popisovanje mladeničev, ki stopajo v dobo črnovojniške dolžnosti.
20.	Da se popišejo mladeniči stopajoči v dobo, katera pada pod dolžnost črn6 vojske, naj uradno postavljeni držitelji knjig-matic vsako leto izpiske iz krstnih in rojstvenih vpisnikov o vseh v občini rojenih osobali moškega spola, katere v letu gregorijanskega koledarja, ki pride po sestavljanji teh izpiskov, 19. leto svoj6 dobe dopolnijo, odnosno katere bi ga dopolnile, prav tako, kakor je to v §. ll navodila v zvršitev vojnih postav zapovedano gledé mladeničev v stavno (vojaško) dobo stopajočih, sestavijo po vzorci I a) tega navodila, naj dan, katerega bi kdo v matičnem izpisku zapisanih bil umrl, — kolikor se to more zgoditi na podlog1 smrtnih vpisnikov, katere držitelji knjig-matic sami pišejo, — v razpredelek 4 tega izpiska postavijo, in te izpiske, ob enem z izpiski o mladeničih, kateri stopaj0 v stavno dobo, do konca oktobra meseca vsakega leta dotičnim županstvom oddadb-
21.	Takisto je tudi dolžnost knjige-matice držečih vojaških dušnih pastirj6^ vsako leto izpiske iz krstnih in rojstvenih vpisnikov o mladeničih, kateri prl' hodnje leto pridejo v črnovojniško dobo, zmislu primerno po vzorci I hj, zap°ve' danem v §. 11 navodila v zvršitev vojnih postav gledč mladeničev v sta^u0 dobo stopajočih, sestaviti in do 15. januvarja vojaškemu teritorialnemu povelj»^11 predložiti.
Vojaška teritorijalna poveljstva in dopolnitveno-okrajna poveljstva, kak°r tudi politična okrajna oblastva naj zarad tega, da bodo v črnovojniško dobo st°' pajoči mladeniči vojaškega rodu popisani, postopajo prav tako, kakor je v §• D navodila v zvršitev vojnih postav pisano za mladeniče, stopajoče v stavno dob0'
22.	Za vsakoletno popisovanje mladeničev stopajočih v črnovojniško dob0 19 let uporabljajo se sploh zmislu primerno določila §§0T 12, 15, 16, 19, 20, ^ in 22 navodila v zvršitev vojnih postav (o popisovanji mladeničev v stavno d°b° stopajočih), samo s to opomnjo, da mladeniči stopajoči v črnovojniško dobo 2 zdaj nimajo dolžnosti, da bi se sami oglašali v popis, in da pri popisovanji v ^rD° vojsko zavezanih ni govora o prošnjah za oproščenje.
V ostalem naj županstva v oziru na pripravljalna dela za popis mladenič6^! kateri stopajo v dobo črnovojniške dolžnosti, postopajo prav tako, kakor g*e
pripravljalnih del za stavo (nabor); sosebno gre ria podlogi krstnih in rojstvenih vpisnikov in posledkov opravljenega poizvedovanja tri posebne (ločene) spiske zmislu primerno po vzorcih Tli, IV in V navodila v zvrsitev vojnih postav*) sestaviti, namreč: o možčh stoječih pod dolžnostjo črne vojske, kateri so pristojni v občini, potem, kateri v občini nimajo pristojnosti (domovinstva), in o takih, kateri so povsem neznani, in te spiske z vsemi pomagali vred naj zadnji Čas do 15. dne decembra položč pred politično okrajno oblastvo.
Delo političnih okrajnih oblastev je, te spiske pretehtati in dopolniti, izpiske 0 tujih zavezancih dotičnim pristojnim političnim okrajnim oblastvom precej Poslati ter ukazati, da sc popravljeni spiski pristojnih zavezancev v črno vojsko, na slučaj tudi spiski o povsem neznanih v občini od 20. do 31. dne januvarja Meseca javno razgrnejo, odnosno narediti, kar je treba, da se ti spiski nadalje v Čisto denejo.
S 1. dnem februvarja naj občinska županstva te spiske z ovedbenimi pomagali vred vnovič v dokončno ustanovitev položč pred politično okrajno oblastvo, katero jih dopolni in ugotovi ter najdalje do 15. dne februvarja županstvom aazaj posije, da popisance kot najmlajši letni tečaj v črnovojniške imenike Prenesö.
\
§• 9.
Kako se zavezanci na razpregledu itnevajo pri županstvih.
Črnovojniški imeniki.
23.	V črno vojsko zavezani imevajo se pri županstvih na razpregledu s po-Pjski posameznih letnikov, „črnovojniškimi imeniki“, po vzorci v prilogi 1, Prilog» l. k‘ se o zavezanih vsake letne vrste posebej osnavajo; v večjih mestih in drugih °bčinah (ki imajo 20.000 in več stanovalcev) naj se zavezanci, kjer je moči, navajajo v ločenih imenikih črno vojniko v, držeč se podrazdelbe na okraje.
Popiski posamezni vseh 24 črnovojniških letnih vrst naj se denejo skup sporedoma od najstarejše letne vrste — onih, ki imajo 42 let — nizdolu do Qajnižje letne vrste — onih, ki imajo 19 let — in vsi skupaj sestavljajo „črno-V°joiŠki imenik leta 18 . . “
,	24. Pregledni razpredelnici v prilogah 2 in 3 služita v pojasnjenje: katere Prilogi 2 in :s
^hie vrste ima črnovojniški imenik leta 1887 obsezati, odnosno, doklej traja uovojniška dolžnost popisancev, in pa kot pomagali, po katerih bode za e°znejèi čas to ali ono presojati.
p0pi8 *) Pri vzorcih 111 in IV navodila v zvršbo vojnih postav treba jc samo nadpise zmislu primerno v oziru na p(),t_ y8denižev stopajočih v črnovojniško dobo popraviti; potlej gre namesto „pod stavno dolžnostjo stoječi“ povsod »titj. , '»P° l dolžnostjo črne vojske stoječi“, dočim je razprcdclke, ki se tičejo zglaševanja stavi podvrženih, izpu-letj’ U v nal v vzorci IV ne bode presledkov v črtah razpredelke omejujočih ni zaznamenanja : „I. letna vrsta rojeni ‘ ' )“ itd.
25.	V 23 popiskih posameznih letnikov od najstarejše letne vrste — onih, ki imajo 42 let, — do vštevno predposlednje letne vrste — imajočih 20 let — treba je na razpregledu držati vse v dotiönih koledarskih letih rojene zavezance,
a)	kateri so sicer v vojstvo (armado), vojno pomorstvo, nadomestno reservo ali žandarstvo vvrščeni bili, odnosno dobrovoljno vstopili, a so uže odpuščeni,
b)	kateri so bili preodkazani pod razpreglednost nadomestne reserve ali deželne brambe,
c)	kateri so bili, stoječ še v stavni (naboru podvrženi) dobi, časno oproščeni,
d)	kateri so bili nazaj dani, ali
e)	do začetka pravilne stave v letu 1887 v stavnih imenikih izbrisani kot taki, ki so za vsegdar nepripravni za vojno službo.
V popisku najmlajše letne vrste — 19-letne — treba je na razpregledu imeti vse v dotičnem koledarskem letu rojene črnovojniške zavezance — razven dobrovoljcev, služečih v vojstvu in vojnem pomorstvu, naj bodo v djanskem (aktivnem) ali nedjanskem staleži, in razven gojencev v vojaških izobraževalnih zavodih.
Zavezance na razpregledu imeti pravi se v eno mer popravljati vse popiske posameznih letnikov, iz katerih sestoji črnovojniški imenik, namreč tak<5:
1)	da se za vsak slučaj posebej dopolnijo, pripisujoč nove zavezance, ki prirastajo,
2)	da se za vsak slučaj posebej vpišejo premene, ki se dogajajo pri popisanih zavezancih, in
3)	da se za vsak slučaj posebej zabeležijo take posebne okolnosti, ki so znamenitega pomena v oziru na uporabo zavezancev za djansko službo.
26.	Ad 1. V črnovojniški imenik je na novo vpisati zavezance,
a)	kateri so pristojnost (domovinstvo) v občini na novo zadobili,
b)	kateri so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali izmed žan-darjev, iz pokojnega staleža — če tudi z nadaljšnjo vojaško pokojnino — ali z razmerja zunaj službe izstopili ne obdržavši prejšnjega vojaškega značaja (bivši oficirji, vojaški, pomorstveni in brambovski duhovniki, vojaški uradniki),
c)	kateri so bili iz vojstva, vojnega pomorstva, nadomestne reserve, deželne brambe ali žandarstva odpuščeni ali postavljeni v invalidsko-pokojninski stalež, ali
d)	kateri so prej bili popolnem neznani, a so se pozneje izsledili, namreč: v slučajih a) in d) na podlogi vzprijetja v občino, odnosno na podlogi
izsledbe, in
v slučajih b) in c) na podlogi priznanila, prejetega od političnega okrajnega oblastva.
Razlog ali vzrok vsakemu prirastku je povedati v razpredelku 13 črnovoj-niŠkega imenika.
27.	Ad 2. V črnovojniškem imeniku treba je izbrisati zavezance,
a)	kateri so zadobili domovinstvo v kaki drugi občini,
b)	kateri so vvrščeni bili ali dobro voljno stopili v vojstvo, vojno pomorstvo, nadomestno reservo, deželno brambo ali žandarstvo,
c)	kateri so prejeli potrdnice, da so oproščeni od črne vojske,
d)	kateri so se z dovoljenjem kam drugam preselili,
e)	o katerih seje pozneje izreklo, da so popolnem neznani*), ali
f)	kateri so umrli,
namreč :
v slučajih a) in e) vsled izbrisa iz knjige matice občinskih pripadnikov;
v slučajih b) in d) vsled priznanila prejetega od političnega okrajnega oblastva,
v slučaji c) na podlogi potrdnic o oprosčenji od črne vojske, prejetih zarad tega, da se izročč dotičnikom, in
v slučaji f) na podlogi izpiskov iz smrtnih vpisnikov, ali kadar se kako drugače za gotovo izvé smrt kakega v črno vojsko zavezanega človeka.
Pri vsakem, kateri se izbriše, treba je v razpredelku 14 povedati dotični vzrok.
28.	Ad 3. a) Pri zavezancih, kateri imajo na sebi kako v prilogi 10 nave-
deno nakaznost (napako, hibo) ter se zdi, da so zarad tega brezuvetno nepripravni, izpolnjevati črnovojniško dolžnost, treba je dotično nakaznost za to, — da se njih oproščenje od črnovojniške dolžnosti vzame v pretres, — zabeležiti v razpredelku 9 črnovojniškega imenika, —
b)	pri graduiranih zdravnikih, diplomiranih ranocelnikih in diplomiranih zivinozdrâvnikih, ki so bili po §. 18 vojne postave za slučaj mobilizacije določeni za službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi in se zarad tega, če takö služijo in dokler služijo, ne morejo klicati v službo pri črni vojski, treba je to službeno namembo zabeležiti v po-razdelku 15, — in
c)	pri zavezancih, katerim je bila dodeljena odveza od djanske službe v črni vojski, naj se ta odveza zabeleži v posiednjič omenjenem razpredelku črnovojniškega imenika.
To veljâ tudi za one osobe v djanski službi finančne straže in državnih gozdov, kateri niso — odnosno niso več — v dolžnosti službe v vojstvu ali deželni brambi a stojč še v letih občne črnovojniške dolžnosti, kateri so vendar P° §• 2, odstavku 5 postave o črni vojski, samo uvetno podvrženi.
Priznanilo ad b) in c) prejemlje županstvo od političnega okrajnega oblastva.
*) Za take, ki so „postali popolnem neznani“, zmatrati je samo one, o katerih so tudi z najkorenitejšimi sliin n' m0gl° 'ZSlediti’ d“ ®° Umrl' aU k-*e biva'*°’ 8 06 takih’ ° kateril1 86 v obžini — ie tudi dalj casa — ni
Priloga 4.
Ako se črnovojniški imeniki tak<5 popravljajo precej o vsaki premeni, kakor se dogodi, ne morejo v sebi imeti nikaldh bistvenih nepravosti ter bodo dovoljno služili tehtovitemu namenu razpregledn osti vseh pod dolžnostjo črne vojske stoječih.
Na konci vsacega leta treba je črnovojniški imenik pregledati ter uveriti se, da se ni nobena poprava in zabeležba prezrla.
Vsakoletno završevanje črn o voj nišk ega imenika.
2t). Z začetkom novega leta treba je črnovojniski imenik popraviti, odnosno dopolniti s tem, da se odloči popisek najstarejše črnovojniške letne vrste prejšnjega leta — onih, kateri štejejo uže 43 let — in v drugi polovici meseca febru-varja pridodâ popisek najmlajše, s 1. dnem januvarja pod črnovojniško dolžnost stopajoče letne vrste — onih, ki imajo 19 let.
Iz tako popravljenega črnovojniskega imenika treba je po vzorci v prilogi 4 sestaviti številčen posnetek, „posnetek iz č r nov ojn iškega imenika“, v katerem se popisani zavezanci, sestavljeni po letnih vrstah, razkazujejo.
Posnetek iz črnovojniškega imenika treba je priložiti črnovojniškemu imeniku.
črnovojniški imenik z dotičnim posnetkom predložiti je političnemu okrajnemu oblastvu do 15. dne marcija meseca.
Okrajno oblastvo vrača črnovojniški imenik županstvu do konca meseca marcija, a posnetek iz njega si pridržuje, ker ga mora poslati poveljstvu črnovojniškega okraja.
§. 10.
Poslovi, ki jih imajo politična okrajna oblastva v oziru na razpreglednost.
30.	Dolžnost okrajnih glavarstev je, županstva gledé tega, kako držč v črno vojsko zavezane na razpregledu, podpirati in nadzirati.
31.	A podpirajo jih s tem, da poučavajo županstva, kako se črnovojniški imeniki osnavajo, na razpregledu vzdržujejo in završujejo, da jim v dotič-nem pisarskem poslu pomagajo, kolikor je neogibno potrebno in mogoče, in da županstvom priobčujejo (priznanjajo) one dotične prigodke, kateri jim celo ne morejo biti znani ali katere samo nedovoljno ali stoprv prepozno doznavati utegnejo.
32.	V poučenje županstev o tem, kako gre zavezance na razpregledu imevati, poprijemati se je pred vsem onih prilik, kakor se katera podâ ob dotičnih uradnih delih. Ako je treba, moči je za tega delj in zarad pomoči v pisarskem poslu poslati odkazanega deželno-brambenega okrajnega uarednika o trošku dotičnih občin.
Troškovi odposlatve okrajnega narednika izračunjajo se po določilih pro-piša o pristojbinah (potni troškovi, prehodno stanišče, dijete).
33.	Priobčevanje posebnih prigodkov, ki se odnašajo na razpreglednost pri županstvih, tiče se
a) oficirjev, vojaških, pomorstvenih ali brambovskih duhovnikov in vojaških uradnikov, kateri so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne hrambe ali žandarstva, iz pokojnega staleža ali iz razmerja zunaj službe izstopili, ne pridržavši si vojaškega značaja, ki so ga imeli, ali kateri so ta značaj izgubili, — za vsak slučaj posebej na podlogi priznanila prejetega od črnovojniskega okrajnega poveljstva;
h) onih, kateri so iz vojstva, vojnega pomorstva, nadomestne reserve, deželne brambe ali žandarstva odpuščeni, s koncem meseca decembra — a pri posamičnem odpuščanji in o prestavljanji v invalidsko-pokoj-ninski stalež za vsak slučaj posebej ;
c)	onih, ki so vvrščeni v vojstvo, vojno pomorstvo, nadomestno reservo ali deželno brambo, — s koncem meseca avgusta in pozneje za vsak slučaj posebej;
d)	onih, ki dobrovoljno vstopajo v vojstvo, vojno pomorstvo, deželno brambo ali žandarstvo, — za vsak slučaj posebej;
e)	onih, ki so se z dovoljenjem izselili, — za vsak slučaj posebej;
f)	onih, ki so postali popolnem neznani, — za vsak slučaj posebej, kadar županstvo še ne vé, da jih je imeti za popolnem neznane;
g)	onih, ki so umrli, — za vsak slučaj posebej s tem, da se županstvu pošlje izpisek iz smrtnih vpisnikov, in
h)	namembe graduiranih zdravnikov, diplomiranih ranocelnikov in diplomiranih zivinozdrâvnikov na podlogi §*18 vojne postave, ako nastane mobilizacija, za službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi — za vsak slučaj posebej.
V vsakem priobčilu te vrste treba je pripomnili dotiČno točko §' 9.
34.	Zarad nadzora poslov, ki jih županstva vršijo v oziru na razpregled-nost, in ob enem zarad potrebe, da morajo biti kaka pomagala gledé razpregled-flosti za uradno porabo sploh in za ta slučaj posebej, ko bi se kak črnovojniški loaenik kam izgubil, potrebno je tudi pri okrajnih glavarstvih v črno vojsko zavezane po posamičnih občinah imenoma na razpregledu držati.
Omenjeno delo biva v tem, da se na razpregledu vzdržavajo spiski, ki so bili o prvem popisovanji črnovojniških zavezancev sestavljeni za podlogo vpisovanju v črnovojniške imenike, in pa oni spiski, ki jih občine, vpisavši — kar je treba — v črnovojniške imenike, okrajnim oblastvom nazaj daj<5 (točka 22), Namreč o najmlajsi črnovojniški letni vrsti. Gledč prvič omenjenih spiskov sme 80 popisovanje razpredelkov 5, 10 do 12 opustiti.
Poslovi gledé razpreglednosti spadajo med službene opravke oddelka za razpreglednost deželne brambe pri okrajnih oblastvih, in temu oddelku je za tega delj treba na vpogled dajati vse poslovne spise (vložke), ki se odnašajo na Povišanje ali umanjsanje števila vseh v črno vojsko zavezanih in na kake presne, ki se primerjajo s temi zavezanci ter jih je zabeleževati v črnovojniških
Cenikih.
35.	črnovojniške imenike, ki jim dohajajo od županstev, naj okrajna glavarstva primerjajo sè svojimi lastnimi spiski, naj odstranjajo spotike, če se katere najdejo, odnosno črnovojniške imenike in rečene spiske v sklad (soglasje) spravljajo ter črnovojniške imenike s potrebnimi opazkami do konca meseca marcija nazaj pošiljajo županstvom.
36.	Pri onih okrajnih oblastvih, ki so ob enem občinska oblastva, imevajo se črnovojniški zavezanci na razpregledu samo s črnovojniškimi imeniki tako, kakor je pisano za županstva sploh.
37.	Posnetke iz črnovojniških imenikov — kjer bi treba bilo, popravljene — poslati je črnovojniŠkemu okrajnemu poveljstvu v posameznih razdelkih zadnji čas do konca marcija ter je temu poveljstvu tudi dati na znanje, koliko izmed onih stavi (naboru) podvrženih mbž, kateri so bili prejšnje leto nazaj dani, v vsaki letni vrsti je bilo vpisano, da so pripravni za službo v črni vojski z orožjem.
38.	Kadar dojde izpisek iz smrtnega vpisnika o kakem zavezanci, ki je bil prenamenjen za oficirsko mesto v črni vojski, treba je njegovo smrt črnovojniŠkemu okrajnemu poveljstvu na znanje dati.
39.	Dohajajoči izpiski iz smrtnih vpisnikov o nepristojnih osobah črnovoj-niških let — iz obojega državnega ozemlja monarhije — naj se pošiljajo po domovinstvu pristojnim okrajnim oblastvom.
§• H.
Kakd se zavezanci držš na razpregledu pri združbah, katere nosijo vojaški značaj,
odnosno vojaška znamenja.
Priloga 5.
4:0. Poveljniki ali načelniki takih združeb, ki nosijo vojaški značaj, oziroma vojaška znamenja (Čete meščanskih stražnikov in strelcev, društva vojaških veteranov [doslužencev]), imajo dolžnost, ude takih združeb, brez razločka, so li po svojih letih podvrženi osobni črnovojniški dolžnosti ali niso in so li vpisani v črnovojniških imenikih svojih domovinskih občin ali niso — tudi neaktivne oficirje in vojaške uradnike — na razpregledu imeti v spiskih po vzorci v prilogi 5, da bodo z vojaške strani razpregledni za službe v črni vojski.
Te spiske je v dvojni izdatbi pošiljati vsako leto s koncem meseca januvarja črnovojniŠkemu okrajnemu poveljstvu, v katerega okraji ima združba svoj sedež.
§. 12.
Poslovi, ki jih imajo črnovojniška okrajna poveljstva v oziru na razpreglednost.
41.	Razpreglednost v črno vojsko zavezanih pri črnovojniških okrajnih poveljstvih vzdržava se sploh vseskupno (sumarno), zlasti s pomočjo „skupnika črnovojniških imenikov“.
En istopis spiskov obsezajočih ude onih združeb, kateri imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, hrani se pri črnovojniškem okrajnem poveljstvu.
O takih v črno vojsko zavezanih osobah, katere so prenamenjene za kako posebno službo, pisati je zapiske po imenih.
42.	Sk upnik (sumar) črnovojniških imenikov sestavljati je po vzorci v prilogi 6 ter polagati pred deželno-brambeno poveljstvo do 15. dne meseca aprila.
Ob enem je tudi spiske prej omenjenih združeb — popravljene, ako bi treba bilo, — pošiljati v enem istopisu deželno-brambenemu poveljstvu.
43.	Dolžnost črno voj niškega okrajnega poveljstva je, zbirati, razvrščevati in hraniti glav no-knjžna izkazi la, ki jih staležne čete vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe in žandarstva in prvostopinjska razpregledna oblastva vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe pošiljajo o osobah v črno vojsko zavezanih, izstopivših, odnosno odpuščenih iz glavno-knjižnega staleža ali iz raz-preglednosti.
Kadar dojdejo glavno-knjižna izkazila o takih zavezancih, kateri so naposled spadali v stalež gažistov (mesečnih plačevancev), treba je primerno priobčilo*) poslati domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, — da poskrbi za njih vpis v črnovojniške imenike kot prirast.
44.	Gllavno-knjižna izkazila naj se zarad tega, da jih bode moči hraniti v redu, razdeljujejo na 5 poglavitnih skupin, namreč:
Glavno-knj ižna izkazila.
Poglavitna skupina A.
črnovojniški zavezanci, kateri so služili v vojstvu (armadi), in pa nadomestni reservisti (prihranjenci).
Oddelki:
Pešci (pehota, peštvo).
Krdelo lovcev.
Konjiki (konjištvo).
Bojno topništvo.
Trdnjavsko topništvo.
Orožnice topništva.
Inženirsko krdelo.
Pijonirski polk.
Železnocestni in telegrafski polk.
Priloga 6.
*) To določilo odnaša sc tudi na gažiste, izstopivše dne 31. decembra 1886.
Zdravstveno krdelo, posadne (garnizonske) bolnice in lekarniški zavodi.
Pratežno (vozarsko) krdelo, zavodi za opremo pratežništva in konjerejski zavodi.
Monturno-upravni zavodi.
Vojaški oskrbovalni zavodi.
Glavno-knjižne liste nekdanjih voznih topničarjev in voznih vojakov, ki izvirajo od konjištva — razven podoficirjev in vojakov pratežnega krdela, — po tem nekdanjih vojakov ž e 1 ezn očes tn ega in tel egrafs keg a polka, ki tudi izhajajo od konjištva, vlagati je v oddelek konjikov, a glavno-knjižne liste nekdanjih žandarjev v oddelek njihove prejšnje vrste krdel.
Poglavitna skupina B.
Črnovojniški zavezanci, kateri so služili v vojnem pomorstvu (marini).
Poglavitna skupina C.
Črnovojniški zavezanci, ki so bili neposrednje v deželno brambo ali žandarstvo potrjeni.
Oddelki:
Peš-krdela.
Konjiki.
Žandarstvo.
Poglavitna skupina D.
Vojaško izobraženi evidentisti nadomestne reserve.
Poglavitna skupina E.
Vojaško izobraženi evidentisti deželne brambe.
Znotraj vsakega oddelka poglavitnih skupin A in C in znotraj poglavitnih skupin B, B in E, treba je glavno-knjižna izkazila v red devati po črnovojniških letnih vrstah, — a v vsaki letni vrsti po priimkih v abcednem redu.
Kadar kateri črnovojniški okraj sestoji iz delov različnih dopolnitvenih okrajev, tedaj se znotraj poglavnih skupin A, B in D glavno-knjižna izkazila razbirajo tudi po dopolnitvenih okrajih.
Število glavno-knjižnih izkazil naj se razkazuje s pregledom, sestavljenim po vzorci v prilogi 7, kateri se prilaga skupniku iz črnovojniških imenikov.
45.	Samo za črnovojniške letne vrste 1. sklica (napovedi) hranijo se glavno-knjižna izkazila.
Kadar katera letna vrsta prestopi v 2. sklic, treba je pod-oddelne glavno-knjižne liste nazaj poslati onim staležnim četam vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva, katerim so črnovojniki naposled pripadali, — pri čemer se več ne pazi na storjeno vložitev v druge oddelke ; — a prepise prvotnih glavno-knjižnih listov in izpiskov iz glavnih knjig je uničiti-
Čim je napovedana črna vojska, naj se precej hranjena glavno-knjižna izka-zila onih črnovojnikov, ki so posebej namenjeni v nadomestilo za vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo, pošljejo domovinskim dopolnitveno-okrajnim poveljstvom, odnosno preoddadö brambovskemu bataljonu.
46.	Od političnih okrajnih oblastev prejeta priobčila o številu onih stavi (naboru) podvrženih mladeničev, ki so bili v prejšnjem letu zapisani da so dobri za črnovojniŠko službo z orožjem, naj se hranijo v skupniku iz črnovojniških imenikov. A ker se v teh priobčil ih letne vrste po večkrat nahajajo, treba je, čim dojde kako novo priobčilo, gledé letnih vrst, omenjenih v tem priobčilu, — izbrisati podatke stoječe v priobčilu od prejšnjega leta, — da bode vsaka letna vrsta samo enkrat izkazana in da računi ne bodo oprti na prejšnja števila, ki so med tem uže postala neveljavna.
§• 13.
Poslovi gledé razpreglednosti pri deželno-brambenih poveljstvih.
47.	Raz preglednost v črno vojsko zavezanih pri deželno-brambenih poveljstvih vzdržava se v obče vseskupno (sumarno) s pomočjo „črnovoj-niŠkega glavnega imenika“ — in posebnih spiskov in preglednih razpredelnic.
48.	črnovojniški glavni imenik sestavljati je na podlogi skupnikov iz črnovojniških imenikov, prejetih od črnovojniških okrajnih poveljstev po vzorci v prilogi 8, ter polagati pred ministerstvo za deželno bran do konca me-8eca aprila.
črnovojniŠkemu glavnemu imeniku naj se prilaga po vzorci v prilogi 7 Ustavljeni „pregled“ o glavno-knjižnih izkazilih, ki so hranijo pri črnovoj-m’Ških okrajnih poveljstvih.
Ob enem je treba predložiti tudi „sp isek“, sestavljen po vzorci v prilogi 9> 0 združbah, imajočih vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja.
Oddelek IH.
Oprosčenje od dolžnosti črno vojsko in odveza od službe v črni vojski.
§• 14.
Oproščenje od črnovojniške dolžnosti.
49.	Op ros ti t ev (os vobo dit e v) od dolžnosti črne vojske dodeljuje 8e onim, ki imajo tako telesno ali dušno nakaznost ali napako, da celo ne mo-y®jo izpolnjevati dolžnosti črne vojske in da so po polnem nepripravni za kakeršno *c°li službo v črni vojski, in taka oprostitev veljâ na vsegdar.
Priloga 8.
(SlovenUoh.)
4
50.	Oprostitev od črnovojniške dolžnosti izrekujejo stavne (naborne), popregledne in nadpregledne komisije.
Te komisije naj, sodeč, je li kdo izmed zavezanih v črno vojsko nepripraven za vsakoršno službo v nji, postopajo po določilih na to stran dopolnjenega „navodila za zdravniško preiskovanje vojni službi podvrženih“.
Gledé onih, kateri so stavni dolžnosti zdaj uže zadostili, sme se vzeti, da je oprostitev osnovana na najdenji stavno komisi je, ako je v dotičnem stavnem imeniku sklep o odpisu ali izbrisu (razpredelek 18, poprej 19) naveden in za vzrok izvestno povedana katera izmed onih nakaznosti (napak), katere po spisku v pri-Priloga 10. logi 10, razpredelek 3, človeka delajo brezuvetno. nepripravnega za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti.
51.	Gledé zavezancev, kateri niso bili oproščeni takö, kakor je gori rečeno, a se čutijo ali so sploh znani, da so brezuvetno nepripravni za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti, napravi naj se v njih bivališčih obči nsko-uradno komisijsko preiskovanje.
To preiskovanje ima namen za gotovo ustanoviti, če ta ali oni res ima kako toliko nakaznost, daje brezuvelno nesposoben črnovojniško dolžnost izpolnjevati, ter takšno nakaznost zabeležiti v razpredelku 9 črno voj niškega imenika kakor vzglasilo zarad nadaljšnjega postopka.
52.	Občin s ko-uradn a komisija sestoji iz župana ali njegovega namestnika, dveh üdov občinskega zastopstva in občinskega zdravnika, in privzameta se še dva v črno vojsko zavezana moža, katera sama menita, da sta ona pripravna za službo v črni vojski, ter se ne poganjata za to, da bi bila sama oproščena od črnovojniške dolžnosti in tudi nista blizu v rodu ali svaštvu z onim zavezancem, čegar preiskovanje se hoče opraviti.
Zavezanec sam sme župana poprositi, da bi ga občinsko-uradna komisija preiskala; a župan ima vendar tudi dolžnost, napraviti, da se zavezanec preišče, kadar je sam uverjen (prepričan), da dotičnik ima na sebi kako v prilogi 10, razpredelku 3 navedenih nakaznosti, zarad katere je brezuvetno nepripraven za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti.
Ako bi se kateri zavezanec branil podvreči preiskovanju po občinsko-uradm komisiji, treba je to okolnost v razpredelku 9 črnovojniškega imenika zabeležiti ter pristaviti nakaznost, za katero se pravi, da jo ima na sebi.
53.	Občinsko-uradna komisija naj zavezanca v pričo vseh komisijskih üdov, — tudi priklicanih zavezancev — na tanko ogleda in preišče.
Kadar preiskovanec odstopi, naj komisijski udje vsak posamič izrekö, kaj mislijo: je li najdena nakaznost ali ni takšna, da dotičnik brezuvetno ni dober za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti. Ako so komisijski udje enoglasno ah z večino glasov izrekli, da je preiskovani brezuvetno nepripraven za izpolnje* vanje črnovojniške dolžnosti, ali če je pri enako razdeljenem Številu glasov župan glasoval z onimi, kateri so to isto izrekli, tedaj je župan dolžan, nakaznost v raZ' predelku 9 črnovojniškega imenika zapisati.
V tem slučaji naj se preiskovanemu zavezancu dâ na znanje, da sme zaprositi, da bi prišel pred kako stavno ali nadpregledno komisijo, a da se mora ob
enem zavezati, da bode svoje troske, ki jih bode imel s tem, sam iz svojega opravil. Ljudi, ki so celo nepremožni, naj vendar v tem oziru občine dovoljno podpirajo.
Kakšno mnenje je ta ali oni izrekel (lcakö je glasoval), tega ni povedati preiskovanemu zavezancu.
54.	Ako je občinsko-uradna komisija kakega zavezanca, ki ni domovinec, našla da je brezuvetno nepripraven za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti, naj župan naznani to političnemu okrajnemu oblastvu, in to oblastvo naj reč poroči političnemu po domovinstvu pristojnemu okrajnemu oblastvu, katero poskrbi za zabeležbo v črnovojniškem imeniku.
55.	Ako zavezanec poprosi, da bi bil postavljen pred stavno ali nadpre-gledno komisijo, naj po domovinstvu pristojno politično okrajno oblastvo vsled vzglašenja županovega napravi, da se to zgodi, ali, kjer slučaj takö nanese, naj Politično okrajno oblastvo dotičnikovega prebivališča posreduje takö, da pride °n pred ambulantno stavno komisijo v okraji, v katerem prebiva, ali pa pred stanovitno stavno ali nadpregledno komisijo, ako je v tistem okraji katera postavljena.
Zavezancu naj se dâ opis njegove osobe, da ga vzame sè sabo, in ta opis je po tem s pristavkom, kaj je stavna ali nadpregledna komisija našla in sklenila, poslati pristojnemu po domovinstvu političnemu okrajnemu oblastvu.
56.	Zavezanci,ki so sicer nepripravni za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti, katerih pa najdenje in sklep stavne ali nadpregledno komisije ne oproščuje °d nje (ker se niso podvrgli preiskovanju občinško-uradne komisije ali ker niso Prišli pred drugo komisijo), ostajajo sicer kot nepripravni v črnovojniških imenikih zapisani, a če se črna vojska skliče, morajo vendar z drugimi zavezanci vred odriniti na postajo (štacijo), kjer se črnovojniška četa sestavlja in ureja.
57.	Pred popregledno komisijo se zavezanec samo tedaj postavlja, kadar je kdo vzdignil vgovor proti temu, da je katera stavna komisija koga °Prostila, in če, bodi politično deželno oblastvo, bodi dežclno-brambeno poveljstvo najde vzrok, postaviti dotičnika pred popregledno komisijo.
58.	Zavezancem, katerim je prirečena oprostitev (osvoboditev) od črnovojniške dolžnosti, daje po domovinskih županstvih pristojno politično okrajno °klastvo „potrdnice o oprostitvi od črne vojske“ po vzorci v prilogi ji 1
Zavezanec, katerega oprosté od črnovojniške dolžnosti, bode izbrisan iz CrUovojniških imenikov.
59.	Za črnovojniško službo določeni oficirji in vojaški uradniki, kateri dalijo, da niso pripravni za službeno mesto, katero jim je prenamenjeno, ali Za službo v črni vojski sploh, naj dotično vzglasilo podadö po dotičnem prvo-^npinjskem razpreglednem oblastvu vojstva, vojnega pomorstva ali deželno btombe.
Priloga il.
Vojaškemu teritorialnemu (deželno-brambenemu) poveljstvu je na voljo, kakor izprevidi, to vzglasilo po določilih propisa o nadpregledbi (superarbitracije), ali če se po okolnostih koristno vidi stvar uprostiti, s krajšim postopkom dognati.
60.	Uproščeni postopek obstoji v tem, da se dotični oficirji ali vojaški uradniki v svojem stanovališči ali blizu istega po komisiji preiščejo, da ne bodo imeli nikakih troskov ali da bodo troški vsaj zelo majhni.
Potne troske morajo oficirji in vojaški uradniki nositi sami.
61.	Komisija se sestavlja :
1.	v postajah ali stajališčih poveljstev vojaško-teritorijalnih, divizijskih, brigadnih, trdnjavskih, krajnih (plackomand) ali tudi samo dopolnitveno-okraj-nih: iz enega generala (admirala), kjer takega ni, iz postajnega poveljnika,
enega štabnega oficirja od vojstva (vojnega pomorstva),
enega zastopnika (če je moči, štabnega oficirja) deželne brambe, in
enega štabnega zdravnika (kjer takega ni, iz garnizonskega zdravnika načelnika);
2.	v manjših krajih: iz vojaških üdov — ambulantne ali stanovitne — stavne komisije, ali, kolikor je mogoče, iz üdov, imenovanih pod 1.
Oddano mnenje naj — z ozirom na raznovrstne zahteve ali potrebnosti, ki so pri črni vojski mnogo manje nego gledé permanentnih bojnih služeb — izrekuje: je li dotičnik
a)	pripraven za prenamenjeno mu uporabo,
b)	pripraven za kako drugo uporabo v črni vojski,
c)	brezuvetno nepripraven za nikako uporabo v črni vojski,
ter je v slučajih b) in c) povedati razloge, zakaj se tako sodi, in pri tem kaka različna mnenja posamičnih komisijskih udov posebej navesti.
Ta mnenja je predložiti na ravnost vojaško-teritorijalnemu (deželno-bram-benemu) poveljstvu, katero na to po poizvedkih ukrene dokončno razloko o črnovojniški dolžnosti in službeni namembi oficirja ali vojaškega uradnika, odnosno o njegovi oprostitvi, ter mu to po njegovem prvostopinjskem razpregled-nem oblastvu vedeti dd. — V slučaji c) ne izdaje se nikaka potrdnica o oprostitvi od črne vojske. *
Kadar je preiskovanec kak oficir ali vojaški uradnik v pokoji ali v razmerji zunaj službe od vojstva ali vojnega pomorstva, daje v slučajih b) in c) vojaško-teritorijalno poveljstvo posledek preiskovanja vedeti tudi deželno-brambeneim1 poveljstvu, katero v slučaji b) novo službeno namembo priobči vojaško-teritorijalnemu poveljstvu.
V slučaji b) in c) daje deželno-brambeno poveljstvo to na znanje dotičnio1 črnovojniškim okrajnim poveljstvom.
§• 15.
Odveza od črnovojniške službe.
62.	Odveza od črnovojniške službo (od djanske službe v Črn1 vojski) lahko se dd in ima so dati uže o miru onim zavezancem, kateri s°
Neogibno potrebni na svojih službenih mestih, da oskrbujejo reči javne
službe.
Na osobne ali rodovinske razmere zavezancev ne more se opirati odveza 0(1 črnovojniške službe, nego na take razmero utegnejo se oni, ki imajo v zmislu butičnih propisov oblast za to, za vsak slučaj posebej ozirati s tem, da komu ^adö kratek dopust (urlavb), vendar samo v silnih okolnostih pri trdnih razlogih 111 kolikor to dopušča služba.
Po tem takem ne morejo zavezanci sami prositi za odvezo, nego smejo jo nasvetovati samo ona oblastva ali oni prometu služeči zavodi, za katerih službeni °ddelek, oziroma službeno poslovršbo se odveza vidi biti potrebna in želi doseči.
Predlogi ali nasveti, da bi kdo bil odvezan, in odveze same naj so omejujejo na najskrajnejšo potrebo.
63.	Predlogi odveze od črnovojniške službe stavijo se sè spiski (imeniki) Po vzorci v prilogi 12.*)
Sestavljajo te spiske delati je prav na tanko, sosebno v oziru na razpredelke l'/s, 2, 3 in 4, kateri naj se, če je moči, popišejo na podlogi uradnih spisov. Ne-rosnični vpisi vzrokovali bi dolgozatezno ovedovanje, in dotična težavnost padala bi največ na ono oblastvo, katero je dalo povod k temu.
I)a se uprosti postopek pri popisovanji zavezancev v oziru na odvezo od Črnovojniške službe, sestavljati je v vsakem službenem oddelku spiske enako-°blične, da jih bode moči več skup zlagati.
Ako je zavezanec uže v prejšnjem letu prejel odvezo, naj se pridene potrd-n'ca o odvezi od črnovojniške službe.
64.	Predloge odvezne naj načelniki e. kr. in avtonomnih oblastev in Uradov vsako leto meseca j anuvarj a položč pred nadstojna deželna oblastva, 111 ta oblastva naj jih — brez razločka pristojnosti dotičnikov — s pridodanim 8vojim mnenjem in s pristavkom svojih lastnih odveznih predlogov priobčijo poveljstvu deželne bratnbo (deželne brani) v sporazumno razloko.
Deželna oblastva, tudi tirolska in predarelska, pozvana so staviti predloge &ledé vseh zavezancev, kateri se nahajajo na službenih mestih v njihovem teri-torijalnem obsegu ter imajo svoje domovinstvo znotraj ozemlja, za katero veljâ Postava o črni vojski od 6. junija 1886.
Deželno-brambena poveljstva naj te spiske — rešivši jih — nazaj dajö deželnim oblastvom.
Odvezne predloge, gledé katerih se porazum ne doseže, sme deželno °Mastvo položiti pred svoje nadstojno osrednje mesto (oblastvo), da o njih v porazumu z ministerstvom za deželno bran razloko ukrene.
U t *) 0 zavezancih, kale rili domovinstvo je na Tirolskem in Predarelskem ali v deželah ngerjke krone, sestav-1 Je posebne spiske in po službenem poti odpravljati na c. kr. tisie oblastvo za deželno bran ali na kr. ojtersko Verstvo za deželno hran.
Priloga
(»5. Ukrenene odveze naj deželna oblastva s posnetki iz spiskov na znanje daj<5 po domovinstvu pristojnim političnim okrajnim oblastvom, a deželno-brambena poveljstva po domovinstvu pristojnim črnovojniškim okrajnim poveljstvom. Ti posnetki naj se brez posredstva vmesnih oblastev tudi tedaj na ravnost pošiljajo, kadar se politično okrajno oblastvo, odnosno črnovojnisko okrajno poveljstvo nahaja v kakem drugom teritorijalnem okoliši.
Y slučajih, ki jih omenja končni stavek točke 64, dolžno je tudi deželno oblastvo poslati priznanilo političnemu okrajnemu oblastvu, ter se posnetek iz spiska za črnovojniško okrajno poveljstvo, katerega sicer ministerstvo za deželno bran izdaje, vročuje po onem deželno-brambenem poveljstvu, katero ni privolilo v predlog odveze.
(»6. Prometu služeči zavodi vpodajö spiske zavezancev, ki so za njih službovršbo neogibno potrebni, c. kr. ministerstvu za trgovino, katero predloge o odvezi prepošilja ministerstvu za deželno bran.
Osrednja oblastva in vrhovni dvorni uradi (tudi gledé uradov zavisnih od njih) odpravljajo svoje predloge o odvezi na ministerstvo za deželno bran, dajž vedeti po domovinstvu pristojnim političnim okrajnim oblastvom dovoljene odveze a ministerstvo za deželno bran naznanja vsako tako odvezo na ravnost s posnetki iz spiskov po domovinstvu pristojnim črnovojniškim okrajnim poveljstvom.
O osobah prenamenjenih za oficirska mesta, katero se odvežejo službe v črni vojski, pošilja sc drugi izdatek posnetka iz spiska deželno-brambenemu poveljstvu, v katerega področji dotična osoba prebiva. Kadar domovinska občina in stanovališče odvezanca spadata v različna črnovojniska okraja, dolžno je deželno-brambeno poveljstvo odvezo na znanje dati črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, v katerega področji odvezanec prebiva.
67.	Kadar kak odvezanec nima domovinstva v povedani občini, naj se politično okrajno oblastvo z dotičnim vprašanjem obrne na neposrednje nad-stojno oblastvo odvezančevo — po okolnostih službeno, — odnosno na dotični prometni zavod, ter posledek vprašanja, če so z njim prvotni podatki predrugačeni, priobči tudi črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu.
68.	Odvezance naj politična okrajna oblastva v spiskih črnovojniških zavezancev zabeležujejo in tudi po županstvih v razpredelku 15 črnovojniških imenikov zabeležiti dajö.
Dolžnost črnovojniških okrajnih poveljstev je prejete posnetke iz spiskov zbirati in posebej hraniti, posnetke, kateri so izgubili veljavo, precej odbirati, odnosno pri dotičnem zavezanci zapisati opomnjo, da odveza ni vež veljavna.
Kadar se odveza tiče takega zavezanca, ki je bil prenamenjen za oficirsko mesto ter bi ta odveza ne bila poočitena v posnetku iz spiska, naj takšno odvezo politično okrajno oblastvo na znanje dâ črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu in to poveljstvo naj jo poroči nadstoječemu deželno-brambenemu poveljstvu z naznanilom zapisanim na hrbtu prepisa dotičnega posnetka.
60. Odvezanci grajanskega (civilnega stand) prejemajo „potrdnice o od-vÇzi od črne vojske“ po vzorci v prilogi 13, ki jih izdajö in zavezancem po i>r;i0{fll 13. riJ>hovih nadstojnikih izročajo ona deželna oblastva, osrednja mesta ali vrhovni dvomi uradi, od katerih je predlog o odvezi prišel na deželno-brambeno poveljstvo, odnosno na ministerstvo za deželno bran.
Zavezancem, kateri so uže v prejšnjem letu bili odvezani od črnovojniške službe, dajd se samo tedaj nove odvezne potrdnicc, kadar bi enovit pristavek o P°daljšani veljavnosti ne bil zadosti.
naj
70. Oficirji in vojaški uradniki v pokoji in v razmerji zunaj službe se s posebnimi spiski predlagajo za odvezo od službe v črni vojski.
Kadar se takšen predlog tiče osobe, ki jo razpoložna za službe v črni ^°J8ki, rešuje jih deželno-brambeno povel jstvo, oziroma ministerstvo za deželno öran, in to ministerstvo priznanja podeljene odveze deželno-brambenim po-Veljstvom.
Kadar se take osobe iz vojstva ali vojnega pomorstva odvežejo črnovojniške ®lužbe, naj odvezo deželno-brambeno poveljstvo priobči vojaško-toritorijainemu poveljstvu,
Dodeljene odveze naj deželno-brambeno poveljstvo s posnetki iz spiskov taJe na znanje onemu črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, pod katerega raz-Preglednostjo odvezanci po svojem prebivališči stojč, na slučaj tudi onemu, v katerega okraji se postavi črnovojniška četa, ki so prenamenjeni za kako 8'ožbo v nji.
Dolžnost dotičnib driigostopinjskih razpreglednih oblastev je to na znanje llajati prvostopinjskim razpreglednim obla^tvom vojstva ali deželne brambe.
71. Kadar se stavijo predlogi, da bi se dodelila odveza komu izmed onih °ficirjev ali vojaških uradnikov v pokoji ali razmerji zunaj službe, kateri niso lazpoložni za črnovojniške službe, priobčuje se dotičnim deželnim oblastvom, °8rednjim mestom ali vrhovnim dvornim uradom, v katerem vojaškem službe-n°>n razmerji ta ali oni stoji, — da se bode postopalo po §. 26 vojne postave.
,	72. Odveza od črnovojniške službe ima samo časno vel javnost, traja do
°uca meseca marcija prvega bodočega leta, ter izgubi precej svojo kre-î)0sh kadar zavezanec stopi iz dotičnega službenega oddelka ali iz službe pro-^etnega zavoda, ali tudi, kadar zavezancu dojde v roko pismen, na njegovo ime ®voČ pozov ali klic, katerega vendar sme samo deželno-brambeno poveljstvo, 0?droma ministerstvo za deželno bran zaukazati.
. 73. Potrdniea o odvezi od črne vojske, katera je postala neveljavna, aJ zavezancu njegovo neposrednje nadstojno oblastvo, odnosno prometni Zavocl vzame, kot neveljavno zaznamenâ ter pošlje pristojnemu političnemu inr.aJnemu oblastvu, katero izbriše dotično zabeležbo v svojem lastnem spisku 11 izbrisati dà v črnovojniškem imeniku domovinske občine ter na to pošlje rdnico črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, da si dotični posnetek iz spiska P°pravi in potrdnico uniči.
74.	Ako je bilo kakemu črnovojniškemu zavezancu, — ker je bil vsled pomote zapisan med vojne zavezance vojstva, vojnega pomorstva, nadomestne reserve ali deželne brambe, — po §. 26 vojne postave dovoljeno, da v slučaji vojske (vojne) ostane v svojem nameščenji, naj se to dovoljenje šteje za odvezo od črne vojske in temu primerno postopa.
75.	Predlogi za odvezo od črnovojniške službe gledé zavezancev, nameščenih pri oblastvih v zaposedenem ozemlji, kateri imajo domovinstvo v kateri onih dežel, ki za nje velja postava o črni vojski od 6. junija 1886, pošiljajo s6 po deželni vladi v Bosni in Hercegovini, — a gledé takih pri kakem prometnem zavodu v zaposedenem ozemlji nameščenih zavezancev, — po vršbenem ravnateljstvu (voditeljstvu) 15. zbornemu poveljstvu ter se rešujejo v zmislu zgornjih določil.
Predloge gledé odveze za črnovojniške zavezance, ki imajo domovinstvo na Tirolskem in Predarelskem, odpravljati je na višje oblastvo za deželno bran.
76.	Kadar v slučaji mobilizacije (napravljanja na vojno) nastane neogibna potreba, v namenu, da se poviša storitvena zmožnost onih obrtov, s katerih delom se posebno zalagajo potrebščine oborožene moči, črnovojniške zavezance pustiti, da delajo dalje pri zavodih za konfekcijo služečih vojaštvu, ter odvezati jih od črne vojske, naj predloge za odvezo sè spiski ona vojaška oblastva ali vojaški zavodi, katerim dotični zavod za konfekcijo dela (inženirsko ravnateljstvo, zavod za opremo topništva, monturno hraniŠče itd.)» vpodajö deželno-brambenemu poveljstvu, v katerega teritorijalnem obsegu biva zavod za konfekcijo, in taki predlogi naj se rešujejo po določilih veljavnih odveze v času mira.
Odveza zavezancev prvega sklica, kateri so služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali žandarstvu, dopuščena je samo v slučajih posebnega ozira vrednih-
77.	"V slučaji mobilizacije sme politično deželno oblastvo tudi vodi' telje drugih velikih obrtnih zavodov, ki so neogibno potrebni nadaljšnjo poslovršbo v njih, izimno deželno-brambenemu poveljstvu predložiti» naj jih odveže od črne vojske, ter se njih odveza sme ukreniti, kadar je v javn®111 interesu potrebno, da dotični obrtni zavod brez ovire dalje dela.
78.	V oziru na posvečene katoliške mašnike in gledé nameščenih dušnih skrbnikov (pastirjev) drugih ver, kateri črnovojniško dolžnost izpolnjujej0 samo v svojem zvanji (poklici) in po meri, kolikor se potrebuje bojnih kaplanovi in v oziru na osobje finančne straže in državnih gozdov, ki se privzel^ k službi črnovojniški, kolikor to dopuščajo službeni oziri, kadar vojni dogodk1 takö nanesé, ne stavijo se nikaki predlogi za odvezo od črnovojniške službe.
Oddelek IY.
Poskrbe v založbo potrebe oficirjev v črni vojski in večje potrebe vojaških uradnikov, ako bi utegnila nastati.
§• 16.
Osobe, ki so prenamenjene za oficirska mesta v črni vojski.
79.	Potreba oficirjev v črni vojski zalaga se:
A. V vojaškem staleži.
1.	Z oficirji pokojnega staleža.
a)	kateri so, ne bodoč podvrženi nadpregledbi, prestopili v pokoj, ker so 40 let doslužili ;
b)	kateri so zarad nepripravnosti za službo pri krdelu prestavljeni v pokoj (pri deželni brambi tudi v razmerje razpreglednosti), a so dobri za po-mestne (lokalne) službe ali za črnovojniške službe;
2.	z oficirji v razmerji zunaj službe;
3.	z vojaškimi uradniki v pokoji in na razmerji zun aj služb e, ki so P°prej bili oficirji vojaškega staleža, —
vse te osobe Še niso izpolnile 60. leta svoje dobe, če so vojevite, ter niso prejele prenamembe za kako vojno službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni hrambi. — Da so voj e viti v zmislu postave o črni vojski, vzema se za vse one oficirje in vojaške uradnike, kateri so po izprevidenji pozvanih razpreglednih °bla8tev pripravni za kako službo v črni vojski.
4.	Z osobami civilnega stanu, namreč:
a)	z nekdanjimi oficirji, kateri so — ne zakrivivši djanja poštenje kratečega —
aa) po izpolnjeni vojni dolžnosti, ali tudi — ne bodoč podvrženi vojni dolžnosti, — izstopili iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva,
bb) služeč v vojstvu, vojnem pomorstvu, deželni brambi ali žan-darstvu, ali v pokojnem staleži dalje prejemajoč pokojnino, ali v razmerji zunaj službe — dobrovoljno odložili oficirstvo ter se ne uporabljajo v nikakem drugem delu oborožene moči;
b)	z nekdanjimi podoficirji dobre kvalifikacije, kateri so —izpol-nivši vojno dolžnost, bili odpuščeni od vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva ter — kar se tiče omike in stanu sploh — stojé na potrebni stopinji, da utegnejo ustrezati svoji dotični namembi, ako pride do tega;
c)	s civilnimi osobami, ki po mestu, katero zavzemajo v življenji, in po načinu mišljenja uživajo primerno veljavo in doverje ter je po njihovi vrlini sploh moči upati, da dosežejo lastnosti oficirju potrebne.
Pri vseh osobah, o katerih je govor v tem odstavku, predpolaga se, da so v polnem uživanji grajanske česti.
B. Oficirji za pravosodno službo (avditorji).
1.	Z avditorji pokojnega staleža in razmerja zunaj službe in — po potrebi —
2.	z osobami civilnega stanu, ki — prestavši preskušnjo civilnega sodništva in dovršivši službeno praktiko pri kakem vojaškem (deželno-brambe-nem) sodišči — podvrgle se preskušnji, ki je propisana neaktivnim oficirjem za pravosodno službo, ter s tem izkazale, da so usposobljene za zvrševanje vojaškega sodništva.
G. Zdravniki.
1.	Z vojaškimi zdravniki pokojnega staleža in razmerja zunaj službe in
2.	z graduiranimi in diplomiranimi zdravniki civilnega stanu.
D. Krdelni računovodniki ali računski oficirji.
1.	S krdelnimi računovodniki, vojaškimi računsko-priglednimi in oskrbstvenimi uradniki pokojnega staleža in razmerja zunaj službe, in
2.	z osobami civilnega stanu, ki so prej služile v kaki gori omenjenih lastnosti. —
Gledé oficirsko-staležnih skupin, imenovanih pod B, C in Z), veljajo enako dotična pod A obsežena splošna določila.
80.	Vojaški uradniki pokojnega staleža in v razmerji zunaj službe, ki so prej bili oficirji vojaškega staleža, ter bi radi dosegli oficirsko mesto v vojaškem staleži črne vojske, naj svoje prošnje*) po razpreglednem oblastvu namerjajo na vojaško-teritorijalno, oziroma deželuo-brambcno poveljstvo.
§. 17.
Popisovanje v črno vojsko zavezanih oficirjev in vojaških uradnikov v pokoji in na
razmerji zunaj službe.
81.	Na ozemlji, za katero veljâ postava o črni vojski od 6. junija 1886, domovinstvo imajoči oficirji in vojaški uradniki v pokoji in na razmerji zunaj službe iz vojstva in vojnega pomorstva, ki stojé pod dolžnostjo črne vojske,
*) 1’rošnjc in dotične priloge proste so kolek«.
ter so vojeviti in za službo črne vojske razpoložni, dajö se po vojaško-teritori-jalnih poveljstvih, pod katerih razpreglednostjo so, sè spiski po vzorci v prilogi 14 meseca januvarja in pozneje za vsak slučaj posebej na znanje deželno-brambenim poveljstvom.
Te spiske pošiljajo
a)	vojaško-teritorijalna poveljstva po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru razven tirolske in predarelske, deželno-brambenim poveljstvom istih teritorijalnih okolišev,
b)	vojaško-teritorijalna poveljstva v Inspruku in po deželah ogerske krone onim deželno-brambenim poveljstvom, v katerih teritorijalnem okoliši imajo dotičniki svoje domovinstvo.
V spiske pod a) vpisavati je tudi one gledé razpreglednosti pripadne oficirje in vojaške uradnike, za katere ni v čisto djano, imajo li domovinstvo v enem iz obeh državnih ozemlij monarhije.
82.	V črnovojniško službo zavezane, vojevite in razpoložne deželno-bram-bene in žandarske oficirje ter vojaško uradnike v pokoji in na razmerji zunaj sbižbe naj deželno-brambena poveljstva na isti način popisavajo.
§• 18.
Naprejšnje zabeleževanje osob civilnega stanu za oficirska mesta v črni vojski.
83.	Kakor je z ene strani koristno za oboroženo moč, da se, ker utegne potreba biti velika, kolikor je mogoče pospešuje dobava primernih elementov Za oficirske službe v črnovojništvu, takö služi z druge strani v prid zavezanem, za take službe sposobnim, da dobodo mesto, kakeršno ustreza njihovim lastnostim.
One osobe, ki so bile na oficirski častni stopinji v vojstvu ali v deželni hrambi ter so — izpolnivši vojno dolžnost — izstopile, smejo se nameniti za Črnovojniške službe ter prevzeti pod razpreglednost deželne brambe, če se °glasé za to, če ni nikakega pomisleka v oziru na mesto, katero zavzemajo v življenji, in takö tudi na fizično in moralno sposobnost njihovo, in če jim Njegovo Veličanstvo vnovič podeli častno stopinjo, na kateri so nekdaj bili.
Oni iskalci takih mest, kateri bi ne bili imeli nikakeršne prilike, usvojiti si ejpotrebniših vojaških znanost!, utegnejo, da bode moči naprej zabeležiti (pro-1‘eležiti) jih za črnovojniške oficirske službe, najti priliko k temu, če nastopijo P°ti, ki vodijo k oficirstvu v neaktivnem staleži c. kr. deželne brambe, namreč °e Hodijo v katero Šolo za oficirske aspirante ali če se podvržejo oficirski
Preskušnji.
84.	Osobe civilnega stand zabeležujejo se naprej za kako oficirsko mesto v črni vojski pri deželno-brambenih poveljstvih, in sicer:
a)	vsled tega, da se dotičniki sami od sebe oglasé,
b)	kadar je potreba, vsled poziva, da bi se za to oglasili, kateri poziv se dotičnikom pošlje na podlogi podatkov izpisanih iz spiskov pri političnih okrajnih oblastvih, na slučaj iz črnovojniških imenikov o sposobnih v to ljudéh, in
s*
c)	po izstopnih potrdnicah oficirjev in uradnikov, kateri — izpolnivši zakonito službeno dolžnost — izstopajo iz vojstva, vojnega pomorstva ali deželne hrambe.
Vpodajanje proženj in dotično poslovanje.
85.	Osobe civilnega stand, katere ustrezajo uvetom stoječim v §. 16 ter bi rade dosegle oficirsko mesto v okvirji uredbe črnovojništva, naj svoje dotične prošnje*) namerjajo na politično okrajno oblastvo svojega trdnega sta-novališča.
V prošnji naj prosilec navede, koliko let svoje dobe Šteje, kam je po domo-vinstvu pristojen, in katero mesto zavzema sploh v življenji, katere jezikovne in druge znanosti ter izkušnje si je zadobil, in pa, je li morebiti prej služil v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi ali žandarstvu, pri kateri četi in na kateri častni stopinji najposlednje, naj ji priloži izkaze, kar jih ima, ter naj dâ od sebe to izrecilo:
„da se v slučaji, ako bode prenamenjen za oficirsko mesto v črni vojski, zavezuje: seznaniti se z dolžnostmi svoje dotične namembe, in kadar bi se za stalno kam preselil, to na znanje dati črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu takö prejšnjega, kakor tudi novega stanovališča“.
Prosilci za oficirska mesta v vojaškem staleži, kateri poprej niso pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi ali žandarstvu, naj v prošnjo postavljajo izrecilo:
„da se hočejo poprijeti Šole oficirskih aspirantov v izomiko oficirjev za neaktivni stalež c. kr. deželne brambe, namreč katere izmed uže obstoječih Šol na določenih mestih — ali ako bi se taka šola ustanovila v kakem posebnem kraji, (kjer je vsekakor stajališče brambovskega bataljona) —-odnosno podvreči oficirski preskuŠnji na kateri takšni šoli pod uveti in po načinu, kakor veljajo za to“.
Iskalci kakega oficirskega mesta za pravosodno službo (za avditorja), ki niso usposobljeni za zvrševanje vojaškega sodništva, dolžni so izjaviti:
„da se hočejo najpred o svojem trošku podvreči službeni praktiki pri kakem vojaškem (brambovskem) sodišči ter storiti preskušnjo za vojaško sodniŠtvo“.
Taki iskalci oficirskih mest, ki niso podvrženi črnovojniški dolžnosti, morajo se tudi izrecno zavezati, da dobrovoljno pristopijo v črno vojsko.
Kadar kateri iskalec oficirskega mosta želi biti službeno uporabljen v kakem določenem črnovojniškem okraji, odnosno pri črnovojniški četi, ki so postavi iz tega črnovojniškega okraja, sme to željo izreči v prošnji, a ne sme jo postavljati za uvet.
*) Prošnje in dotične priloge proste so kolek».
Prošnji jo prilagati:
Svedočbe ali druga potrdila o podatkih, obseženih v prošnji,
vojaška izstopna ali odpustna izkazila in druge dotične spise in
odrečnico (revers), ki jo je prosilec svojeročno podpisal, naslednje vsebine:
Odrečnica.
Izrekujem na mojo pošteno besedo, da jaz zdaj ne pripadam v nikako lajno družbo in da tudi v bodoče ne vstopim v nobeno tako družbo.
V I. dne.......................18 . .
(Pačat.)	I. I.
(Uradno potrjenje podpisa.)
86.	Politično okrajno oblastvo naj prošnji — kjer jo treba, obrnivši se na županstvo za kako pojasnilo, — pristavi svoje mnenje vsaj kar se tiče neobre-čonosti in dobrega vedenja — na slučaj tudi gledé drugih važnih reči —, odnosno *'aj v nji obsežene podatke razjasni ter jo po tem pošlje črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, katero jo, pridavši jej svoje lastno mnenje, položi pred deželno-brambeno poveljstvo.
87.	Gledé takih iskalcev oficirskih mest v črni vojski, ki imajo domovinstvo v ozemlji, po katerem veljd postava o črni vojski od 6. junija 1886, a kateri za b'dno stanujejo kje zunaj tega ozemlja, predrugačujejo se zgornja določila takö :
Gledé Tirolskega in Predarelskega.
Prošnja so namerja na politično okrajno oblastvo, v katerega okoliši prosilec za stalno stanuje; to oblastvo pristavi prošnji svoje mnenje, oziroma jo razjasni, in po tem pošlje poveljniku distrikta za deželno bran; ta poveljnik odpravi prošnjo — dodavši ji svojo mnenje, — na pristojno po domovinstvu črnovoj-uiško okrajno peveljstvo, katero jo položi pred deželno-brambeno poveljstvo.
Gledé dežel ogerske krone.
Prošnjo ja namerjati na pristojno črnovojniško okrajno poveljstvo, katero, ako bi kakega podatka ali izkaza ne bilo, na ravnost od prosilca zahteva, naj dopolni, česar nedostaje, a kaka potrebna pojasnila po kralj, ogerskem črnovoj-t^Škem okrajnem poveljstvu dobode ter na to, priloži vsi dotični odpis, prošnjo položi pred deželno-brambeno poveljstvo.
Gledé zaposedenega ozemlja
J® prav tako postopati, vendar s tem razločkom, da so je za potrebna pojasnila obračati na dotično dopolnitveno-okrajno poveljstvo.
Gledé vnanjih dežel.
Prošnjo je napisati na pristojno po domovinstvu deželno-brambeno poveljstvo ter vpodati pri c. in kr. zastopstvu, katero jo pošlje na ravnost deželno-bram-
benemu poveljstvu, pristavivši jej svoje mnenje, odnosno pojasnivsi jo. Ako bi se kateri podatek ali izkaz pogrešal, obrniti se joj za-nj na domovinsko politično okrajno oblastvo.
88.	Deželno-brambenemu poveljstvu dohajajoče prošnje je pretehtati, — ako je potrebno, obrniti se na čete, pri katerih so dotičniki morebiti služili, za kaka dopolnjujoča pojasnila. Ako kateri prosilec ne ustreza postavljenim uve-tom, priznaniti mu je — vračaje prilogo — na sami prošnji, da ni prenamenjen za oficirja.
Onim, kateri bi radi hodili v kako Šolo za deželno-brambene oficirske aspirante, ali podvrgli se oficirski preskušnji na takšni šoli, naj se po propisanem za to poti deželno-brambenih oblastev daje dotični odlok.
Prošnje za oficirsko mesto v pravosodni službi (kot avditor) treba je za vsak slučaj posebej predložiti ministerstvu za deželno bran in to ministerstvo — po okolnostih v porazumu s c. kr. državnim vojnim ministerstvom —jih rešuje, na slučaj odkazuje aspirante kakemu vojaškemu (deželno-brambenemu) sodišču v službeno praktiko ter razloča na dalje o tem primerno posledku te praktike.
Ostale prošnje je zbirati, v prosti zabeležnici popisavati ter hraniti, dokler ne bodo dokončno rešene.
89.	V to zabeležnico vpisavati je tudi oficirje in uradnike, kateri — dopol-nivši zakonito službeno dolžnost — stopajo iz deželne brambe, na podlogi izstopnih potrdnic, katere deželno-brambenemu poveljstvu dohajajo od ministerstva za deželno bran.
Tem ni treba prositi za oficirsko ali uradniško mesto v črni vojski ; njihova dolžnost je samo, po onem poti, ki je propisan za vpolaganje prošenj, oddajati naznanilo o svojem trdnem stanovališči ter v naznanilu izjaviti: da se bodo držali dotičnih propisov.
§• 19.
Prenamemba, namenilo, vdružba in razpregled v črno vojsko zavezanih oficirjev in vojaških uradnikov in za oficirska mesta naprej zabeleženih osob civilnega stand.
P r ena m em ba.
90.	V črno vojsko zavezani oficirji in vojaški uradniki in za oficirska mesta naprej zabeležene civilne (nevojaške) osobe določajo se v občo po prenamembi (designaciji) za oficirska in druga službena mesta zarad primerne uporabo v okvirji uredbe črnovojništva.
91.	Predloge v prenamembo za službe v črni vojski dajö deželno-bram-bena poveljstva s predložnico po vzorci v prilogi 15, kise ministerstvu za deželno bran do srede meseca februvarja predlagajo v dveh istopisih, in ti predlogi naj obsezajo vse oficirje, vojaške uradnike in sposobne za oficirstvo osobe civilnega stand, — pozneje z vsemi onimi vred, kateri so bili uže poprej prena-menjeni, — kateri v njih teritorijalnem okoliši stalno prebivajo, in pa one v lastnem teritorijalnem okoliši domovinstvo imajoče, ki stalno prebivajo kje zunaj ozemlja, za katero veljâ postava o črni vojski od 6. junija 1886.
92.	Predložnico je sestavljati iz spiskov o oficirjih in vojaških uradnikih, ki so zavezani v črno vojsko, in iz zabeležnice o osobah civilnega stanu, ki so sposobne za oficirska mesta v črni vojski.
Sestavljajo predložnico paziti je na naslednje:
Oficirji, vojaški uradniki in za oficirska mesta naprej zabeležene osobe civilnega stanu, katerim se je podelila odveza od službe v črni vojski, naj se ne predlagajo za prenamembo gledé službenih mest v črni vojski.
Kjer ne govorč posebni oziri tudi v službenem interesu za to, da se kdo izimno uporabi za kako višjo častno stopinjo, prenamenjajo se dotičniki za službena mesta, primerna oni oficirski šarži (uradniškemu značaju), katero oficirji in vojaški uradniki v pokoji ali na razmerji zunaj službe imajo, ali katero so iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva izhajajoče, za oficirska mesta zabeležene osobe civilnega stanu imele, odnosno odložile takrat, kadar so izstopile iz svoje prejšnje staležne čete, a one osobe, ki prej niso imele oficirsko šarže, prenamenjajo se za službena mesta najnižje šarže svoje staležne skupine.
örnovojniski okrajni poveljniki naj se odmenjajo za vsak okraj, a v prvi vrsti za one črnovojniške okraje, kateri obsezajo velika mesta ali odnosno dokaj ljudstva sploh.
93.	S predložnico vred predlagati je po vzorci v prilogi 16 v enem isto-pisu tudi razkaz o številu oficirjev potrebovanih za črnovojniške čete in oddelke, in pa o oficirjih, kateri so uže določeni za službe v črni vojski po lastnem teritorijalnem okoliši, in o vojaških uradnikih in osobah civilnega stand prena-menjenih za oficirska mesta.
94.	Ministerstvo za deželno bran zvrši po občnih načrtih o vdružanji in postavljanji za črno vojsko potrebno izravnanje med teritorijalnimi okoliši in pa 8 cesarjevim odobrenjem prenamembo poveljnikov in oficirjev črnovojniških čet.
En istopis predložnice, dopolnjen z vpisom prenamembe, vrača se deželno-[irambenemu poveljstvu, — druga deželno-brambena poveljstva dobivajo posnetke lz predložnice, katere se njih tičejo.
Namenilo.
95.	Namenilo za službena mesta v črni vojski zvršuje se z ene ztrani po Prenamembi za oficirska mesta in druge službe, v kolikor se dotičniki določijo za črnovojniško službo v teritorijalnem področji deželno-brambenega poveljstva, ter 86 z druge strani dopolnjuje s tem, da se isti odkazujejo čruovojniškim okrajem ln na primerna službena mesta.
Odkazuje naj jih deželno-brambeno poveljstvo po vsako leto prejetih ukazih ministerstva za deželno bran o pripravah za uporabo črne vojske, odnosno 0 postavljanji črnovojniških formacij.
96.	Štabni oficirji, kateri so predoločeni za poveljnike črnovojniških okra-Jev, Štabni oficirji in, če je potreba, stotniki, določeni za bataljonske poveljnike, lQ pa oficirji in vojaški uradniki, ki so določeni za službo pri vojaških ali deželno-
brambonih oblastvih, poveljstvih, zavodih in sodiščih, namenjajo se posebej „za ta službena mesta*.
Vsi drugi oficirji vojaškega staleža, zdravniki in krdelni računOvodniki, za oficirska mesta predoločeni vojaški uradniki in osobe civilnega (nevojaškega) stand dobivajo namenilo samč v obče:
„za oficirsko mesto (morebiti kot adjutant [pobočnik], zdravnik žive-
žar8ki [provijant-] oficir, krdelni računovodnik, računski oficir) pri kateri
četi črne vojske,
„iz črnovojniškega okraja I.“ ali kadar se takšno določilo službo še ne
ukrene,
„iz teritorijalnega okoliša deželno brambenega poveljstva v I.*.
Isto tako jo postopati gledč onih zavezancev, kateri so namenjeni v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu ali deželni brambi.
Naznanjanje prenamembe (predoločbe) in namenila.
97.	Prenamombo in namenilo oficirjev in vojaških uradnikov v pokoji in na razmerji zunaj službe iz vojstva in vojnega pomorstva za službo v črni vojski naj deželno-brambeno poveljstvo priobčuje gledč razpreglednosti pristojnim vojaško-teritorijalnim oblastvom.
98.	Prenamembe za kako službeno mesto v črni vojski naj se dotičnikom samo prvič na znanje dajč, a nadalje naj se jim priznanjajo samo premene v službeni določbi (namenilu).
Oficirjem in vojaškim uradnikom priznanja se to po prvostopinjskem raz-preglednem oblastvu vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambo.
03obam civilnega stand priznanja so njih prenamemba za oficirska mesta po črnovojniškem okrajnem poveljstvu in političnem okrajnem oblastvu njih stalnega prebivališča, — v slučajih omenjenih v točki 87 po črnovojniškem okrajnem poveljstvu in političnem okrajnem oblastvu domovinske občine ter se jim nazaj dajč priloge prošnji pridjane — razven reversa.
Kadar politično okrajno oblastvo, ki posreduje priznanilo, ni ob enem po do-movin8tvu pristojno, naj črnovojniŠko okrajno poveljstvo poslednjič omenjenemu (domovinskemu) političnemu okrajnemu oblastvu na znanje dâ ukreneno prenamombo za oficirsko mesto, — a priobčevati tudi namenila v tem slučaji ni treba.
99.	Vse prenamembe osob civilnega stanu za oficirska mesta v črni vojski naj domovinska politična okrajna oblastva zabeležujejo v spiskih zavezancov, — gledč takih, kateri niso več podvrženi dolžnosti črne vojske, na posebnem vložku-
100.	Kadar kdo takih prenamenjencev odpade ali če zvč za kako drugo bitno premeno, ki se je zgodila z njimi, dolžno je politično okrajno oblastvo za vsak slučaj posebej to na znanjo dati črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu.
Vdružanje v vojaškem staleži.
101.	Podloge za vdružanje oficirjev in pa vojaških uradnikov in osob civilnega stana, prenamenjenih za oficirska mesta v črni vojski, so:
a)	ukazana uredba (organizacija) in pripravljano postavljanje črnovoj-niških čet in oddelkov v obsegu deželno-brambenih poveljstev in črno-vojniških okrajev, in
b)	število in sposobnost razpoložnih življev (elementov) za različne oficirske službe.
Vdružba v črnovojniške čete in oddelke, ki je ukazano, da jih bode na slučaj treba sestaviti, naj se torej po prejeti!) z višega mesta prenamembah (— po tem ko bodo izvedene vse izravnave —) opravi pri deželno-brambenih poveljstvih, namreč:
v prvi vrsti za nadomestilne čete vojstvu in deželni brambi,
po tem za odhodne bataljone črne vojske,
na dalje za črnovojniške teritorijalne bataljone in eskadrone, in naposled
morebiti za posebne sestave (formacije).
Nadomestilnim četam polkov peštva, bataljonov bojnih lovcev in deželne brambe treba je načelno vdružati za službe v črni vojski pod razpregled-nost deželne brambe prevzeto nižje oficirje (točka 83) in za mosta nižjih oficirjev v črni vojski prenamenjene osobe civilnega stand, ki so pri pešcih ali lovcih, odnosno pri brambovskih pešcih služile ter so takrat, kadar so izstopile iz vojstva ali deželne brambe, še imele oficirsko šaržo, — najpred one iz mlajših letnih vrst, in samo, kadar in kolikor je potreba, tudi iz starejših letnih vrst prvega sklica črne vojske.
Vsi iz ostalih orožij in vej ali oddelkov (razven konjištva) izvirajoči za službe v črni vojski v razpreglednost deželne brambe prevzeti oficirji ali za oficirska mesta v črni vojski predoločene osobe civilnega stand ostanejo, dokler spadajo v prvi sklic, razpoložni za nadomestilo vojstvu in za-zdaj nevdruženi; — v slučaji potrebe vdruži jih c. kr. državno vojno ministerstvo.
Za nadomestilo deželne brambe vdružati je poveljstvom oddelkov — ako ne bi bilo dovolj stotnikov in po činu starejih nadlajtnantov aktivnega in neaktivnega staleža, tudi sposobne oficirje in za oficirska mesta prenamenjene osobe civilnega stand prej omenjenih obeh kategorij, — in ako bi še večja potreba bila, telesno najpripravnejše iz peštva izvirajočih stotnikov in nadlajtnantov v pokoji in na razmerji zunaj službe.
Y odhodne bataljone črne vojske naj se za nadomestilo vojstvu in deželni brambi nepotrcbovani, gledč kake službe v črni vojski pod razpreglednost deželne brambe prevzeti oficirji in za oficirska mesta v črni vojski prena-menjene osobe civilnega stand — kolikor je mogoče, iz prvega sklica — določajo, za temi po letih svoje dobe mlajši ali vsaj trdnejši oficirji v pokoji in na razmerji zunaj službe — gledč vseh brez razločka, kateremu orožju ali oddelku so prej pripadali — in za oficirska mesta prenamenjeni vojaški uradniki.
Dalje je kolikor se more gledati na stanovališče, jezikovne znanosti in kako izjavljene želje dotičnikov, da bi radi služili v nekem izvestnem črnovojniškem °kraji, in pozneje naj se vdružba predrugači samo tedaj, kadar kaka preselitev aH druge okolnosti to zahtevajo.
Pri vdruževanji mora se kolikor je moči paziti na nadomestilne življe.
Vdružanje na druga službena mesta.
102.	Avditorji in za oficirska mesta ne prenamenjeni vojaški uradniki dobivajo službena mesta pri onih vojaških ali brambovskih oblastvih, poveljstvih, zavodih in sodiščih, na katera so črnovojniške formacije ljakazane v upravnem in sodnem odnosu.
103.	Oficirje in vojaške uradnike, katerih državljanstvo ni v čisto djano, treba je — kolikor se dâ — vdružati na službena mesta pri oblastvih, poveljstvih, zavodih in sodiščih vojstva ali vojnega pomorstva.
104.	Vdružbo vseh oficirjev in vojaških uradnikov in za oficirska mesta prenamenjeni h osob civilnega stanu v različne črnovojniške formacije in na druga službena mesta naj deželno-brambena poveljstva, za katerih teritorijalni okoliš je bila prenamemba v črnovojniško službo ukrenena, s spiski po vzorci v prilogi 1 7 na znanje dajö onemu črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, v katerega okoliši prenamenjenec stanuje, — gledé onih, ki stanujejo na Tirolskem in Predarelskem, v deželah ogerske krone, v zaposedenem ozemlji ali v kaki vnanji deželi, po domovinstvu pristojnemu — in na slučaj, tudi onemu črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, ki se iz njegovega okoliša ima postaviti dotična črnovojniška četa.
V družbenice.
105.	Deželno-brambena poveljstva dolžna so o vseh za črnovojniško službo v njihovem lastnem teritorijalnem okoliši določenih oficirjih in vojaških uradnikih in prenamenjenih za oficirska mesta osebah civilnega stand— brez razločka, kje kdo stanuje, — sestaviti „ v d r u žbenic o“ po vzorci v prilogi 18 in predložiti ministerstvu za deželno bran 15 dni po tem, ko dojde predložniea dopolnjena z vpisom prenamembe.
Enako vdružbo priobčujejo deželno-brambena poveljstva, za vsako formacijo črne vojske posebej, po vzorci v prilogi 19 črnovojniškim okrajnim poveljstvom, ki naj jo hranijo za slučaj, ko bi se črnovojniške formacije imele postaviti.
Razpreglednost.
106.	Razpreglednost vseh v črno vojsko zavezanih oficirjev in vojaških uradnikov in pa za oficirska mesta v črni vojski prenamenjenih osob civilnega stanu je dvojna, namreč razpreglednost prebivališča in razpreglednost službene namembe.
Razprcgledn ost prebivališča obseza vse, kateri stanujejo v črnovoj-niškem okraji, odnosno v teritorijalnem okoliši — ali kateri, če stanujejo kje zunaj ozemlja, za katero veljâpostava o črni vojski od 6. junija 1886, svoje domovinstvo imajo v črnovojniškem okraji (teritorijalnem okoliši).
Razpreglednost službene namembe razteza sena vse, kateri so — brez ozira na stanovališče — določeni za črnovojniško službo v lastnem črnovojniškem okraji (teritorijalnem okoliši), odnosno pri četah in oddelkih črne vojske, ki se imajo postaviti iz teh okolišev.
Razpreglednost pri črnovojniškem okrajnem poveljstvu.
107.	Kazpreglednost biva v tem, da se spiski po vzorci v prilogi 17 prejeti od deželno-brambenega poveljstva in od drugih ßrno voj niških okrajnih poveljstev zbirajo, posebej hranijo in v razpregledu vzdržavajo.
Kadar kdo v črno vojsko zavezanih oficirjev in vojaških uradnikov umrje ali sicer odpade, kadar se preseli ali se kaka druga bitna premena zgodi z njim, priobčujejo to prvostopinjska razpregledna oblastva vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe za vsak slučaj posebej črnovojniŠkemu okrajnemu poveljstvu.
Ta priobčila treba je, po tem ko se spiski popravijo, — razven takih, ki se tičejo kake preselitve znotraj lastnega črnovojniškega okraja, — predlagati dcželno-brambenemn poveljstvu ter na slučaj na znanje dajati onemu črnovojniŠkemu okrajnemu poveljstvu, ki se iz njegovega področja postavi dotična čmo-vojniška četa. Isto tako je tudi odpadke za oficirska mesta prenamenjenih osob civilnega stand ali kake druge bitne premene z njimi, ki jih črnovojniŠkemu okrajnemu poveljstvu politična okrajna oblastva priobčujejo ali za katere kako drugače zvedö, dalje poročati, odnosno priobčevati.
Preselitve v kak drug črnovojniŠki okraj treba črnovojniŠkemu okrajnemu oblastvu, v katerega področje novo stanovališče spada, priobčevati sè spiski.
108.	Kadar je kateri izmed teh, ki so za oficirsko mesto prenaraenjeni, prestopil dobo dolžnosti črne vojske podvrženo, naj se po političnem okrajnem oblastvu zahteva od njega pismeno izrecilo o tem, kaj si želi, ali da bi v bodoče dobrovoljno služil v črni vojski, ali pa, da ga izbrišejo iz zabeležbe prenamenjenih za oficirska mesta.
To izrecilo je predložiti deželno-brambenemu poveljstvu.
Razpreglednoet pri deželno-brambenem poveljstvu.
109.	Pomagala razpreglednosti so :
spiski v črno vojsko zavezanih oficirjev in vojaških uradnikov, dopolnjena predložnica za prenamembo, odnosno posnetki iz predložnic
drugih deželno-brambenih poveljstev,
skupni spisek po vzorci v prilogi 17,
zabeležnica o osobah civilnega stanu prosečih za oficirska mesta gledé
onih prošenj, ki dohajajo stoprv po tem, ko je predložnica uže odposlana, in vdružbenica.
110.	Ta pomagala se vzdržavajo na razpregledu s tem, da se za vsak slučaj posebej dopolnijo in popravijo, kakor se primeri kaka premena.
Kadar kdo onih, ki so za črnovojniško službo v drugem teritorijalnem okoliši prenamenjeni, umrje ali sicer odpade, in pa kadar se kdo izmed istih preseli v drug črnovojniŠki okraj, treba je to na znanje dati dotičnemu deželno-brambe-ttemu poveljstvu.
Kadar se kdo takih preseli v teritorijalni okoliš drugega deželno-brambenega poveljstva, treba je to rečenemu poveljstvu priobčiti ter poslati tudi posnetek iz predložnice.
Kadar ge vidi, da je silno potrebno preseljencu premeniti službeno namembo, naj jo ukreneta obe deželno-brambeni poveljstvi v porazumu in dotičniku naj se njegova nova namemba priznani po razpreglednostnem oblastvu njegovega novega stanovališča.
§• 20.
Imenovanje oficirjev v črni vojski.
111.	Cesar imenuje na predlog ministra za deželno bran oficirje v črni vojski po meri potrebe za njene čete in oddelke, ki se postavijo, kakor je mogoče naprej videti.
112.	Oficirji in vojaški uradniki v pokoji in na razmerji zunaj službe in pa civilne osobe, ki so poprej bile oficirji ali vojaški uradniki, imenujejo se — praviloma — na častni stopinji, ki jo imajo ali so jo prej imeli, za taka službena mesta v črni vojski, ki ustrezajo njih dotičnemu činovnemu razmerju;
osobe civilnega stami, ki prej niso imele oficirske šarže, dobivajo praviloma najnižjo šaržo, kije za trdno ustanovljena dotični staležni skupini;
— ti, in pa prej omenjeni vojaški uradniki in nekdanji oficirji: za čas,
dokler je črna vojska sklicana.
113.	V slučaji, kadar se vname vojska (vojna), imajo vsa deželno-brambena poveljstva pripraviti predložni ce za imenovanje p rename njeni h oficirjev črne vojske po vzorci v prilogi 20.
Kadar je napoved črne vojske izdana, tedaj je po večji ali manji razsežnosti te napovedi dolžnost prizadetih deželno-brambenih poveljstev ministerstvu za deželno bran za namembe napovedi ustrezne predložiti predloge o imenovanji, na-vajaje ob enem premene, kar se jih jo zgodilo od časa poslednjega prenamenjanja (po odpadku, odvezi, preselitvi, premeni v stanu ali mestu itd.), in na to oprte predrugačbe, in istodobno tudi posebno predložnico o oficirjih in vojaških uradnikih, ki so od časa poslednjega prenamenjanja postali razpoložni za službo črne vojske, in tako tudi o osobah civilnega stami, ki so bile pozneje zabeležene za oficirska mesta — vendar po vzorci predložnice za prenamembe v prilogi 15 sestavljeno in v dveh istopisih izdano.
114.	To ministerstvo nasvetuje cesarju, koga naj imenuje za poveljnike črno-vojniških čet in za oficirje v črni vojski, ter razglaša v ukazniku zvršeno Najvišje imenovanje.
Ako se črna vojska skliče, še predno je razglašeno imenovanje oficirjev, daje poprejšnja prcnamemba za prevzetje dotičnih služeb s tem v zvezi stoječe pravice in dolžnosti in iz njih izhajajočo odgovornost.
§. 21.
Nadomeščanje oficirjev črne vojske, kar jih nedostaje (manjka).
115.	Ako ni bilo mogoče, uže o času mira ukreniti prenamembe, da bi se vsa oficirska mesta zastavila (popolnila), in kadar bi kak prenamenjenec ne mogel prevzeti svojega službovanja, bode delo prvih nadstojnih poveljstev,
začasno narediti, kar treta, da se vsaj mesta poveljnikov in druga najpotrebnejša oficirska mesta začasno zastavijo z osobami kar je koli mogoče ustreznimi.
Kadar se skup namerijo osobe, ki imajo vojaški značaj, veljajo, kjer ni nobenega posebnega povelja, določila službenega pravilnika o razmerji nadrednosti in podrednosti in o tem, kdo bodi komu namestnik v poveljstvu.
116.	Kadar se o prvem sestavljanji črnovojniških čet, oddelkov itd. niso mogla zastaviti vsa oficirska mesta, ali pa, kadar o djanski uporabi črne vojske kak oficir vsled smrti itd. za vselej, ali vsled prejete rane, vsled bolezni, ali ker nau je kam drugam ukazano iti itd. za daljši čas pogrešan biva, tedaj sme za take pogreške (odpadke) vrhovni vojaški povelitelj po predlogih, ki mu jih krdelna poveljstva službeno podajö, poskrbeti s tem, da koga začasno imenuje poveljnika „bataljonu“, „kompaniji“, „vodu“.
Na ta način zvršeno podelitev oficirskega mesta dolžan je poveljnik črnovojniških krdel naznaniti ministerstvu za deželno bran.
117.	Kadar se primeri, da odpade kak črnovojniški oficir onih čet, ki so namenjene v nadomestilo vojstvu ali deželni brambi, naj se poveljniki nado-mestilnih čet obrnejo za nadomestilo na ono črnovojniško okrajno poveljstvo, v katerega okoliš je spadal manjkajoči oficir.
Kadar je za isto nadomestilno četo še kaj oficirjev razpoložnih, naj črnovojniško okrajno poveljstvo upoti nadomeščenje.
Odpadke pri nadomestilnih kompanijah črne vojsko je pod istim uvetom isto tako zalagati.
A če za dotično nadomestilno četo ni več razpoložnih oficirjev, naj se črnovojniško okrajno poveljstvo obrne na deželno-brambeno poveljstvo, da ono odkaže nadomestilo, ter je ob enem navesti imena onih oficirjev, kar jih je sploh se na razpolaganje.
Vsekakor naj se odpadek, ki je kje nastal, poroči deželno-brambencmu poveljstvu, a to naj ga poroči ministerstvu za deželno bran, — a nadomestilo je naznanjati samo tedaj, kadar je v isto odkazan kak oficir, kateri je bil po službi kam drugam vdružen.
§• 22.
Poskrbe za založbo večje potrebe vojaških uradnikov, ako bi kje nastala.
118.	V črno vojsko zavezane osobe civilnega stana smejo prositi za uradniška mesta pri službah vojstva, vojnega pomorstva ali deželne brambe.
Za vpolaganje prošenj, poslovanje z njimi, za prenameno, namenilo, vdružbo, fazpreglednost in imenovanje veljajo v obče določila gledé prosilcev civilnega stanu za oficirska mesta obsežena v §§. 16, 18, 19 in 20, vendar z naslednjimi predrugačbami:
Usposobljenost za uradniško mesto je izkazati po določilih, veljajočih
za dotično službeno vejo;
prošnje je odpravljati slučajema na ministerstvo za deželno bran ;
predložnice za imenovanje je predlagati posebej in ne skupaj s pred-
ložnicaini za oficirska mesta.
Ministerstvo za deželno bran prenamenja, po potrebi, prosilce za mesta vojaških uradnikov, ter jih imenuje za vojaške uradnike, na slučaj v porazumu z državnim vojnim ministerstvom, odnosno s pomorstvenim odsekom tega ministerstva.
Oddelek ¥.
Uredba krdelnih cet cine vojske; stežeri (kadri). Posebna [službovanja
za vojne namene.
§• 23.
Priprave za postavijenje čet in oddelkov črne vojske.
119.	Pripravljanju uredbe (ustroja, organizacije) čet in oddelkov črne vojske služi v podlogo uredba in postavitev črnovojniških čet in oddelkov v okoliših deželno-brambenih poveljstev, odnosno črnovojniških okrajev, kakor jo je ministerstvo za deželno bran zaukazalo držeč se popisa v črno vojsko zavezanih z ene strani in zahtevov armadnega voditeljstva za slučaj vojske (vojne) z drugi strani.
Na podlogi teh ukazil dolžnost je deželno-brambenih poveljstev ukreniti ustrezne upotujoče naredbe, a črnovojniških okrajnih poveljstev pripraviti namembo in vdružbo zavezancev svojega okoliša.
Vdružbene načrte po vzorci v prilogi 21 naj črnovojniška okrajna poveljstva predlagajo ob enem sè skupnikom iz črnovojniških imenikov, a deželno bram-bena poveljstva ob enem s črnovojniškim glavnim imenikom.
§. 24.
Bataljoni črne vojske.
Uredba.
120.	Bataljoni črne vojske (črnovojniški bataljoni) so samostalne čete.
Postavljajo se načelno iz enega črnovojniškega okraja.
Za posadne, garnizonske in etapne službe napravljajo se odhodni bataljoni, ki se sestavljajo v prvi vrsti iz pričujočih v črno vojsko zavezanih domo-vincev celega črnovojniškega okraja in v katere se samo po potrebi vdružajo po domovinstvu v ta okraj nepristojni zavezanci.
V ostalem se zavezanci, kolikor niso določeni za gori omenjene formacije in v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu ali deželni hrambi, vdružajo po svojem prebivališči v teritorijalne bataljone, ki se sestavljajo z ozirom na sodno in politično razdelbo.
Bataljoni imenujejo se in zaznamenavajo sè številkami kakor dotični brambovski bataljoni ter dobivajo poleg tega zapored tekoče drobce, n. pr. Be-laški Št. 27/3.
Sestavljalne postaje odhodnih bataljonov so dotične brambovsko-bata-Jjonske postaje, — postaje teritorialnih bataljonov so glavni kraji onih okolin, lz katerih se postavljajo; — poslednjič omenjene sestavljalne postaje bodo, po Meri splošnih z višjega mesta jim dohajajočih ukazil, predlagala črnovojniŠka okrajna poveljstva, ki naj se zastran tega porazumevajo s političnimi okrajnimi oblastvi, a določalo jih bode deželno-brambeno poveljstvo.
121.	En odhoden bataljon sestoji iz : bataljonskega štaba,
4 bojnih kompanij in
1 nadomestilne kompanije, — vsaka po 4 vode;
en te ri to rijal e n bataljon sestoji iz: bataljonskega štaba in 3 do 6 bojnih kompanij, po 3 do 6 vodov.
Odhodna nadomestilna kompanija stoji, dokler biva bataljon v črnovojniški okrajni postaji, pod bataljonskim poveljstvom, a v drugih slučajih Deposrednje pod črnovojniškim okrajnim poveljstvom.
Priloga 22 razkazuje pravilni stalež bataljonov.
Vdružanje zavezancev.
122.	Za črnovojniške bataljone so razpoložni:
od prve napovedi (prvega sklica): oni vojeviti zavezanci, kateri niso bili po §. 29 prihranjeni brezizimno v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu lQ deželni brambi ali kateri — če tudi v to prihranjeni — pozneje došedši na toesto, niso bili vzprijeti, ker niso pripravni za nadomestilo, a so vendar pripravni za kako drugo službo z orožjem, in
od druge napovedi: vsi vojeviti zavezanci.
Odhodni bataljoni sestojé praviloma — deje njih razpoložno število dovoljno (zadostno) — iz zavezancev prve napovedi; a teritorijalni bataljoni naproti sestavljajo se iz zavezancev obeh napovedi.
Bataljonski štab in bojne kompanije odhodnih bataljonov dobivajo samo in edino vojaško izučene zavezance najmlajših letnih vrst, kolikor jih ostane razpoložnih, po tem ko se odberö namenjeni za nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu in deželni brambi, brez razlike orožja, v katero so spadali poprej; — Nadomestilna kompanija dobiva prebitek vojaško izučenih zavezancev in toliko v°jaško neizučenih, kolikor jih je še potreba za polno število.
123.	Računeč potrebo in razpoložne postopati je takö:
Potreba.
Za potrebo bataljonskega Štaba in bojnih kompanij odhodnih bataljo-00 v naj se čez pravilni stalež proračuni 25 odstotkov privržka.
Priloga 22.
Za nadomestilno kompanijo naj se razpoložnemu prebitku vojaško izučenih zavezancev doračunja tudi 25 odstotkov privržka in potrebovani ostanek, ki se zalaga z vojaško neizučertimi zavezanci, računiti je po trikrat do petkrat z ozirom na to, da so v posameznih okrajih razmere pripravnosti (sposobnosti) kaj neenake. *)
Pozneje treba je gledé onih črnovojniških letnih vrst, pri katerih je znano število onih mbž, ki pri stavi (naboru) niso bili vvrsčeni, a so bili spoznani, da so za črnovojniško službo z orožjem dobri, in se torej samo ti v poštev jemljč, doračunjati potrebi 50 odstotkov privržka, in poprečno razmerje več črnovojniških letnih vrst omogočuje tudi približno pravičen izračun števil onih za orožno službo v črni vojski dobrih zavezancev starejših letnih vrst, kateri niso služili.
Ra z položni.
Računu razpoložnih služivših in ne služivŠih zavezancev naj se v podlogo jemlje razmerje onih brambovcev, ki so v vsakem deželno-brambenem razpre-glednem okraji po domovinstvu pristojni, onih, kar jih je izmed teh iz doma (nepričujočih), in onih pričujočih brambovcev, kateri niso pristojni, kakor se podaje po posledku priglednih shodov (zborov).**)
124.	Vdružbi zavezancev v terito rijaln e bataljone služi v podlogo število popisancev v posameznih sodnih in političnih okrajih (mestih) odbivši kategorije zavezancev, ki jih je prihranjati v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu in deželni brambi, kakor tudi v sestavo odhodnih čet, po tem one zavezance, ki so vzglašeni kot brezuvetno nepripravni za službo v črni vojski, in kateri so bili te službe odvezani, — dalje razmerje zavezancev, dobrih za orožno službo v črni vojski, kateri niso služili v vojstvu, vojnem pomorstvu ali deželni brambi, do njih skupnega števila, katero se mora, kakor je uže omenjeno, za zdaj približno izračuniti, in poleg tega se razmerje nepričujočih pristojnikov (domovincev) in pričujočih nepristojni kov.
*) Primeroma:
Služivših Nesluživših
Bataljonski štab in 4 bojne kompanije.................................................... 047	—
K temu 28 odstotkov privržka...................•............................ 237	—
Nadomestilna kompanija. Služilo jih je.................................................... 02	—
K temu 28 odstotkov privržka....................................................... 23	—
Nedostatek, ki ga je zalagati s takimi, ki niso služili.................................... —	276
K temu še trikrat toliko............................................................. —	828
Skup . .	1209	1104
**) Primeroma:
Število prigledu podvrženih brambovcev...................................... 485 ali 100 odstotkov
Izmed teh se je udeležilo priglednih shodov v drugih brambovskih razpre-
glcdnih okrajih................................................. 88	„	14	„
Prigledu podvrženih iz drugih brambovskih razpreglednih okrajev prišlo je k pri-
glednemu shodu . ...................................................... .	20	-
Kazlika nepričujočih pristojnikov in pričujočih nepristojnikov iznaša več pričujočih ...........................................................................
Gledé teritorialnih bataljonov gre samo/a raz položne zavezance. Ako se po zgornjih računskih činiteljih pokaže kak ne zelo znaten presežek pravilnega staleža ali pa nedosežek, naj se zarad tega ne odstopa od načela vdružanja zavezancev po okrajih, kakor spadajo drug k drugemu.
Stežer ali kader.
125.	Za vsak odhodni ali teritorijalni bataljon odločiti je uže o miru stežer (kader), ki sestavlja samostalen črnovojniški oddelek ter stoji pod črnovojniškim okrajnim poveljstvom.
Podoficirje in črnovojnike izbirati je izmed vojaško najbolje izučenih zavezancev. Opororišča o tem dajö za prvo napoved glavno-knjižna izkazila, ter je sosebno gledati na one, ki stalno prebivajo v postaji (stajališči) črnovojniškega okraja in blizu nje, o čemer se dobiva znanost, če se pogledajo črnovojniski imeniki, ki jih prejemajo politična okrajna oblastva.
§. 25.
Posebne službe za vojne namene.
126.	Zavezanci, ki se ne uporabljajo v vojstvu, v vojnem pomorstvu, deželni brambi ali v črnovojniških četah, prevzemajo se — po svoji osobni uporabnosti ali po svojem grajanskem zvanji (poklici) potrebi primerno za druge službe, kakeršnih je o vojni treba.
Uporabljajo se:
pri različnih zavodih vojstva, v rokodelski službi,
v zdravstveni službi, takö v zdravstvenih zavodih vojstva, kakor tudi za moštvo v kolonah bavečih se s prevažanjem ranjencev in v znanstvenih vlakih, po tem v zdravstvenih zavodih družbe rudečega križa in viteških redov,
v oskrbstveni službi,
v pratežništvu (vozarstvu) kot vozniki, vodniki tovorne živine in vozo-vodniki za prevažalne kolone,
pri delanji trdnjav in občil ali potî,
pri zasobnih podjetjih, ki delajo, da bi orožno moč zalagali s tem, česar potrebuje,
in drugod, kakor kje nanese potreba.
127.	K tem službam privzemati je bistveno take zavezance, kateri niso vojaški izučeni in tudi sicer niso pripravni za orožno službo v črni vojski, torej načelno
od prve napovedi, kateri niso služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu, nadomestni reservi, deželni brambi ali žandarstvu ali ne stojé, odnosno niso bili pod razpreglednostjo nadomestne reserve ali deželne brambe, in
od druge napovedi izmed vojaško izučenih samo one, ki so bili vdruženi v staleži konjištva in pratežnega krdela.
(Slovenitich.)
7
128.	Ako se zavezanci na slučaj mobilizacije in dokler traja vojska, posamič rabijo v pomočne službe za vojaške namene, kakor n. pr. kot moštvo zdravstvenim kolonam in zavodom družbe rudečega križa ali viteških redov, kot pra-težni vozniki in vozovodniki (konduktêrji), pri posebnih podjetjih kakega dela in konfekcijskih zavodih itd., naj to ukazujoča poveljstva in oblastva dajč na znanje z izkazi — podobnimi posnetkom iz spiskov o odvezaneih — onim črno-vojniškim okrajnim poveljstvom, v katerih okoliši imajo dotičniki izpolniti svojo črnovojniško dolžnost, da sc ti ljudje, časno od druge službe v črni vojski odvezani, primerno zabeležijo v razpreglednih spiskih in črnovojniških imenikih.
Kjer se pokaže kak pomislek, obrniti se je na nadstoječe vojaško teritori-jalno oblastvo, da ono stvar reši.
129.	Kadar je treba zavezance v večji meri jemati v kako službo za vojne namene, naj se to načelno zgodi po porazdelbi na bližnje, vendar dovolj obširne okoliše, kateri porazdelbi naj kolikor je moči služi v podlogo politična razdelitev, ter naj se zavezanci kolikor se koli dâ jemljö iz črnovojniškega okraja, ali pa iz teritorialnega okoliša, v katerem biva kraj, kjer se kdo uporabi za službo.
Kadar koli se zavezanci sklicujejo, da bi kje kaj delali, naj se jim dâ na znanje, imajo li sè seboj vzeti kako orodje in katero — za primerno odškodovanje, — ali dobodo li orodje tam, kjer bodo delali.
130.	Ako se za kako pomočno službo poklicani zavezanci sestavijo v lastno črnovojniške oddelke, dobivajo svoji službi in dotičnemu kraju primerna oznamenila.
Popisovanje in raz p reg le dnost zavezancev za takšne službe.
131.	Zavezance, ki se imajo uporabljati v kako posebno službo za vojne namene, treba je posebej popisovati in na razpregledu imeti.
To popisovanje je osnovano na 1. dan meseca januvarja, — obseza vseh 24 črnovojniških letnih vrst — od začetega 19. do izpolnjenega 42. leta. Popisujejo jih politična okrajna oblastva po stalnem stanovališči v črno vojsko zavezanih.
Graduirani zdravniki, diplomirani ranocelniki in diplomirani živinozdrdv-niki naj se popisujejo sč „spiski“ po vzorci v prilogi 28, za vsako kategorijo posebej.
Ostali zavezanci naj se popisujejo sè „skupnim razkazom“ po vzorci v prilogi 24.
I)a ne bode kake pomote, poudarja se, da se tem zavezancem ne prištevajo neaktivne osobe vojstva, vojnega pomorstva, nadomestne reserve ali deželne brambe, ker vsi ti ne spadajo med črnovojniške zavezance, dalje pod ra zp re gle d nos tj o nadomestne reserve ali deželne brambe stoječi, z rodovinskih ozirov časno oproščeni ali prezgodaj odpuščeni črnovojniški zavezanci, ker se morajo taki prihranjati v nadomestilo vojstvu, vojnemu pomorstvu ali deželni brambi.
132.	Na podlogi spiskov in skupnih razkazov treba je sestave
o graduiranih zdravnikih, diplomiranih ranocelnikih in diplomiranih zivinozdrâvnikih po imenu, in
o vseh ostalih zavezancih skupno (sumarno) napraviti in poslati:
namreč politično okrajno oblastvo naj jih do 20. dno januvarja pošlje političnemu deželnemu oblastvu in črn ovoj niš k emu okrajnemu poveljstvu, katero naj jih, zbrane, precej predloži deželno-brambenemu poveljstvu, in
deželno-brambeno poveljstvo naj jih do konca januvarja pošlje mini-sterstvu za deželno bran.
Kadar se kaka premena prigodi s katerim izmed popisanih graduiranih zdravnikov, diplomiranih ranocelnikov in diplomiranih živinozdrdvnikov, naj to za vsak slučaj posebej politično okrajno oblastvo poroči političnemu deželnemu oblastvu ter na znanje dâ tudi črnovojniskemu okrajnemu poveljstvu in to poveljstvo naj dalje poroča.
S temi ukazili razkrepljajo se določila v ukazu ministerstva za deželno bran
,	,	št. 1715
od 12. novembra 1881, ——--------'II a.
Praes.
133.	Ako je mogoče naprej presoditi, koliko bode zavezancev potreba, da se sestavijo v oddelke zarad posebnih služeb za vojno namene, naznanja mini-sterstvo za deželno bran potrebščino to na podlogi izrečenih zahtevkov c. kr. državnega vojnega ministerstva deželno-brambenim poveljstvom.
Deželno-brambeno poveljstvo naj v porazumu s političnim deželnim oblastvom napravi po tem porazdelbo na črnovojniške okraje in na politične okraje ter določi zbirališča zavezancem.
Dotični razglas naj se po okolnostih ali precej opravi ali pozneje kdaj v pripraven čas.
Po le-tem, kako in kje se bodo črnovojniški oddelki uporabljali, in kakor kjekod nanese potreba, najbližja četa od vojstva, deželne brambe ali črne vojske ob enem ukrene, da se jim pridadö oficirji ali podoficirji v nadziranje zavezancev, ali pa oboroženo sprevodno poveljstvo.
Vozovodniki, ki imajo v skrbi vozniške kolone in druga vozila
v slučaji mobilizacije.
134.	Dotična splošna določila bila so političnim oblastvom na znanje dana
št. 18440
v ukazu ministerstva za deželno bran od 6. decembra 1886, -------II a.
5848
Dolžnost političnih okrajnih oblastev je v porazumu sè županstvi v to službo pripravne osobe voliti in na razpregledu imeti. Vozovodniki (konduktêrji)
bodo uže sodelovali pri izbiranji in prevzemanji vozil, da se hitro in primerno zvrši. V to naj se zlasti določajo v okraji stalno nastanjeno osobe, ki utegnejo težavno službo o vojski prenesti ter po mestu, katero zavzemajo v življenji, uživajo neko doverje po občini.
Vozovodniku odkaže so praviloma 50 vôz, odnosno 50 parov opravljenih konj ali 50 tovorivek; on mora znati čitati, pisati in računiti, potem jezditi in voziti, mora biti zanesljiv, krepkovoljen možak in sposoben, vzdrževati strah in red med vozniki in vodniki tovornih živali; torej bodo posebno dobri za to dosluženi podoficirji pratežnega krdela, bojnega topništva ali konjištva.
Za vozovodniŠtvo smejo se v razpreglednost vzprijemati tudi pripravne osobe, ki se dobrovoljno oglasé za to ter niso v črno vojsko zavezane, ako se v to službo na slučaj mobilizacije zavežejo.
Spiske o vozovodnikih je do konca februvarja ugotoviti in pri skupnih razkazih v okraji prebivajočih zavezancev hraniti. Kadar se med letom gledč tega ali onega izmed zabeleženih za vozovodniŠtvo prigodi kaka premena, ki se tiče te službe, dolžna so politična okrajna oblastva za vsak slučaj posebej napraviti, kar je za vzdržbo propisane razpreglednosti potrebno, in svoje lastne spiske popraviti.
Razpreglednost vozovodnikov, ki bi se utegnili potrebovati za kolone tovornih živali, ne zahteva se za zdaj.
Oddelek VI.
Združbe, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja,
§. 26.
Načelna določila o združbah v črno vosjko zavezanih.
135.	Združbe (korporacije), ki nosijo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja in na katere se kot združbe dolžnost črne vojske razteza— brez ozira na to, da so v obče njihovim udom ustanovljene osobne zavez-nosti, — so:
1)	vse čete meščanskih stražnikov in strelcev, ki imajo svoj obstanek vsled podeljenih privilegij, odobrenih ustanovil (statutov) ali drugih dovolil, in
2)	vojaško-veteranska društva.
136.	Določila §§'°’ 6, 7 in 8 po stave o črni vojski uporabljajo se samo tedaj in toliko na omenjene združbe kakor take, kadar in kolikor se posebej pokličejo v službo črne vojske.
137.	Ako se na to stran ne izdadö izrecne naredbe, dolžni so udje gori omenjenih združeb, kateri so osobno zavezani v črno vojsko, črnovojniško službo, kadar nastane slučaj, opravljati tak<5 kakor vsi drugi.
A če se namenja dotične združbe poklicati in uporabiti, bodo deželno-brambena poveljstva poveljništvom in načelništvom, z ozirom na vojaške zahteve in na podlogi spiskov, ki jih gori omenjene združbe vsako leto po črno-vojniških okrajnih poveljstvih vpolagajo o svojih udih, po imenu naznanjala one zavezance, ki dobodo o slučaji, ako se črna vojska uapové, kako drugo namembo in torej ne morejo svoje črnovojniške dolžnosti v dotični združbi izpolnjevati.
Naredbe o uporabi v dobi občne črnovojniške dolžnosti stoječih posameznih udov združeb v črno vojsko zavezanih za kako drugo namembo bodo se ravnale po tem,
a)	če so dotičniki morebiti dolžni služiti v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi, ali če spadajo med ono zavezance, ki so namenjeni ter prihranjeni v nadomestilo tem delom oborožene moči, ali
b)	če bi bilo katerega naznačiti za posebno namembo, n. pr. v avstrijski družbi rudečega križa itd.
Ad a) naj bodo merodavna občna določila;
ad b) izda ministerstvo za deželno bran posebne naredbe.
138.	Omenjene združbe smejo se po pravilih razdružiti, dokler črna vojska ni napovedana. Posamezni udje v črno vojsko zavezanih združeb, ki so pristopili, še predno je bila razglašena postava o črni vojski, ter osobno niso več podvrženi dolžnosti črne vojske in tudi v nji služiti nečejo, zarad česar bi torej imeli izstopiti, smejo, ako bi po izstopu iz združbe izgubili pridobljene pravice, svojo lastnost in z njo tudi svoje pravice in zaveznosti kot udje — kjer Ustanovilna pravila tega ne branijo — obdržati, vendar samo pod tem uvetom, da bodo izključeni od uredbi primernih častnih stopinj (šarž), od nošenja Orožja, opreme in znamenj, in tako tudi od udeležbe pri volitvi poveljnikov in častnikov (šarž), odnosno službovnikov društvenega načelništva.
§. 27.
Čete meščanskih stražnikov in strelcev.
139.	Ustanovitev novih čet meščanskih stražnikov in strelcev, odnosno nova uredba in premena ustanovilnih pravil takih čet podvržena je določilom cesarskega patenta od 22. avgusta 1851 (Drž. zak. Št. 191).
Dotičnim prošnjam in načrtom ustanovilnih pravil naj pristavljajo svoje Mnenje politična oblastva, imajoč oko na te uvete, da take formacije, na katere
uporabljajo določila §' 7, odstavka 2 postave o črni vojski, morajo tak<5
v splošno političnem in socijalnern oziru, kakor tudi gledé njih uporabe v slu-čaji vojne dajati primerno poroštvo, namreč da bodo bitno služile svrham redü, varnosti in vojaškega uspeha ter bodo tudi mogle izpolniti, kar se v gori pripomnjenem določilu postave o njih predpolaga v oziru na obleko in opremo, kakor tudi uredbo.
Ako bi se takšna združba razdružila ali razpustila, naj to politična deželna oblastva dajö na znanje deželno-brambenemu poveljstvu in ministerstvu za deželno bran.
140.	Za število oficirskih in podoficirskih šarž v četah meščanskih stražnikov in strelcev, ki se v slučaji uporabe za črno vojsko jemljé v ozir za službo oficirsko in podoficirsko, in tako tudi gledé odmerjanja njih pristojbin, naj bodo v obče merodavna v prilogi 22 obsežena določiia za štab in kom-panije črnovojniškega bataljona, v kolikor niso v doslej veljajočih ustanovilnih pravilih drugačna staležna Števila izrecno postavljena.
Da se torej omenjenemu v §. 7, odstavku 2 cesarskemu potrjenju poveljnikov in oficirjev in nadaljšnji uporabi dotičnikov zadobi podloga, bode tam, kjer bi bilo čez število častnikov, one osobe, ki bi ostale čezštevilne na svoji častni stopinji, razkazati kot take v razpredelku „Opomnja“ spiska po vzorci v prilogi 4.
A v bodoče naj bi se za oficirske in podoficirske Šarže nihče ne volil» odnosno imenoval čez stalež, kakor je v ustanovilnih pravilih določen ali za črnovojniški bataljon ustanovljen.
141.	Kadar se čete meščanskih stražnikov in strelcev v svoji formaciji privzemajo za službo v črni vojski, naj one po svoji jačini, in to vsaka združba za se, sestavljajo vode, kompanije ali bataljone. Kadar se zgrne več vodov v eno kompanijo ali več kompanij v en bataljon, tedaj sme število vodov, odnosno kompanij biti različno in tako tudi njih jakost.
§. 28.
Vojaško-veteranska društva.
142.	One ude vojaško-veteranskih društev, ki so jih avstrijska družba rudečega križa ali viteški redi vzprijeli v dobrovoljno oskrbovanj0 zdravstva, bodo dotični zavodi meseca januvarja sè spiski po vzorci v prilogi 5 imenoma naznanjali ministerstvu za deželno bran, ki ukrene na dalj0 česar bode treba, ter priznaniti dâ, smejo li ti zavezanci v gori rečeno službo namenjeni ostati.
Oddelek VIL
§. 29.
Izimno pribavljanje nadomestila za vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo.
143.	Za nadomestilo privzemajo se črnovojniški zavezanci, kadar ni dovolj nadomestne reserve, da bi se z njo vojstvo (armada) in vojno pomorstvo vzdržalo v zakonitem za čas vojske ustanovljenem staleži, odnosno kadar je pozeba deželno brambo dopolniti na zakoniti za čas vojsko ustanovljeni stalež.
144.	Potrebno nadomestilo jemlje se iz prve napovedi (prvega sklica) črne V(jjske ter privzema iz različnih kategorij zavezancev in znotraj vsake katego-rije takö, da se začenja z najmlajšo letno vrsto.
Take kategorije so:
A.	vojaško izučeni, iz rodovinskih ozirov časno oproščeni in prezgodaj odpuščeni, kateri so, odnosno so bili pod razpreglednosljo nadomestne reserve ali deželne brambe;
B.	taki, ki so bili odpuščeni, dovršivši svojo službeno dolžnost;
C.	vojaško-neizučeni evidentisti, kakor v kategoriji A j
T). taki časno oproščeni in odpuščeni, ki spadajo v kako stavi podvrženo letno vrsto;
E.	devetnajstletni mladeniči, kateri še niso stavi (naboru) podvrženi, po tem
F.	taki, ki so bili pri poslednjih stavah nazaj dani, ker za zdaj niso pripravni, in pa oni, ki so bili uže poprej, nego se je začela pravilna stavna doba leta 1887, kakor za vselej nepripravni iz stavnih imenikov izbrisani.
145.	Zavezanci kategorij A, B in C so do konca koledarskega leta, v katerem dovršijo 34. leto svoje dobe, *)
zavezanci kategorije D so do časa, ko se stavna dolžnost vnovič začne, zavezanci kategorije E so do začetka stavne dolžnosti in zavezanci kategorije F do konca koledarskega leta, v katerem dovršijo 32. leto svoje dobe,
za nadomestilo v obče namenjeni ter jih je prihranjati za to namembo, vendar nič ne brani časno za kako delo uporabljati zavezance kategorij B, E in F,, ki se sicer ne privzemajo.
V nadomestilo so posebej namenjeni
za voj stvo
iz kategorij
A in G evidentisti (razpregledniki) nadomestne reserve,
B iz vojstva izhajajoči odpuščenci in oni, ki so služili v vojnem pomorstvu, katerih ono vendar ne zahteva;
j ,	*) Ako je treba tu<l! starejše zavezance iz kategorije B prihranjati za nadomestilo, zaukaže ministerstvo za
Uno bran to posebej.
za vojno pomorstvo
iz kategorij
A in C evidentisti nadomestne reserve,
B vsi odpuščenci iz pomorstvenih dopolnitvenih okrajev in oni iz vojstve-nih dopolnitvenih okrajev, ki jih zahteva vojno pomorstvo ter dopolnitvenim okrajnim poveljstvom po imenu na znanje dâ;
za deželno hrambo
iz kategorij
A in C zdanji in nekdanji evidentisti deželne hrambe in B odpuščenci, kateri so bili nepo.^rednje v deželno hrambo ali žandarstvo potrjeni za vojake, in tudi vsi iz južne Dalmacije, kateri so služili v vojstvu ali vojnem pomorstvu.
V nadomestilo pripravni zavezanci kategorij D, E in F porazdeljujejo se na vojstvo (vojno pomorstvo) in deželno hrambo, po razmeri 6 : 1, ako zastran tega ne bi bilo drugače ukazano.
146.	Za nadomestilo potrebno število zavezancev dotičnih kategorij privzemati je tako, da bode v slučaji potrebe nadomestilno moštvo pripravljeno ter moglo precej odposlati se, kamer je namenjeno.
147.	Zavezanci se kot nadomestilni elementi praviloma uporabljajo za one čete, katere nekoliko svojega dopolnila iz dotičnega črnovojniškega okraja prejemajo.
148.	V nadomestilo vojstvu in vojnemu pomorstvu določeni zavezanci vdru-žajo se v nadomestilne čete ter uporabljajo po ukazilih državnega vojnega-ministerstva, — a v nadomestilo deželne brambe namenjeni zavezanci po ukazilih minister8tva za deželno bran.
149.	V posebnih in silnih slučajih potrebe smejo se tudi zavezanci prve napovedi iz črnovojniških bataljonov odbrati in v nadomestilo vojstvu in deželni brambi uporabiti.
Oddelek VIII.
Obleka, oprema in oborožba. Hranjenje zalog.
§. 30.
Obleka, oprema in oborožba črnovojniških čet in oddelkov. Hranjenje zaloge.
Obleka.
150.	Ako bi za vojaško obleko črne vojske ne bilo poskrbljeno, nosij0 črnovojniški podoficirji in ostali črnovojniki tudi, dokler djansko (aktivno) služijo, svojo navadno obleko in potegujejo zarad tega v odškodovanje po deset
krajcarjev na dan. V tem slučaji dâ se vsakemu uže od daleč dobro viden črno-rumen, sè številko črnovojniškega bataljona zaznamenan pasek (ali paska) po vzorci v prilogi 25, ki naj si ga črnovojnik na levico okoli nadlehti pripenja ter sebi in svojim tovarišem v prid vsegdar nosi, kot znamenje pravice na dobroto mednarodnega prava, da bode črnovojnike moči v vseh okolnostih lahko spoznati za krdelo postavljeno pod zaščito mednarodnega prava.
Kadar ima črnovojnik primerno vojaško obleko in opremo, ni mu treba nositi paska ramenika.
Podoficirji in razvodniki (patrolovodniki) nosijo v djanski službi vojaška častna in razlikujoča znamenja, namreč zvezde (portice) na ovratniku suknje, kakor je propisano za deželno brambo, in portepej na bajonetu.
151.	Kadar se črnovojniške čete oblečejo z vojaškimi, vendar neenakimi monturami, naj se te razdelé takö, da bodo kompanije ali vsaj vodi kolikor je mogoče enako opravljeni.
152.	Nadzorni častniki (šarže), ki se privzamejo iz zavezancev poklicanih v kako posebno službo za vojne namene, odnosno iz oddelkov, ki bi bili sestavljeni iz takih, dobivajo kape.
Oprema.
153.	Moštvo črnovojniških čet in oddelkov dobiva, kolikor je moči, epremne stvari in bojno pripravo (robo).
Vsak mož prejme „izkaznico“ po vzorci v prilogi 26 in dotično medno (mesingasto) škatlico in vrvco, črnovojnik naj vsegdar sè seboj nosi izkaznico dobro shranjeno, da bode mogel v vseh okolnosih izkazati, da pripada krdelu, ki stoji pod zaščito mednarodnega prava.
Oborožba.
154.	čete in oddelki črne vojske oborožujejo se s puškami in strelivom (municijo) stareje zaloge, kolikor jih bode na razpolaganje.
Hranjenje zaloge.
155.	Zaloga različne obleko in opreme, bojnih priprav, orožja in stre-lVa, dalje službenih knjig, navodil, tiskanic, skrinje blagajnične itd. hrani se po razmerah prostora in drugih okolnostih ali v postajah brambovskih bataljonov ^li pa najpred v večjih hraniščih, od kodar so po potrebi razpošiljajo v sestavine postaje črnovojniških bataljonov. V črnovojniških postajah hranjene služ-oene knjige in navodila smejo se izposojati prenamenjenim črnovojuiškim °krajnim ali bataljonskim poveljnikom, da se iz njih učč.
(Slovealsch.)	g
Priloga 25.
Priloga 20.
§. 31.
Obleka, oprema in oborožba nadomestilnega moštva za vojstvo, vojno pomorstvo in
deželno brambo.
156.	Zavezanci, vdruženi v nadomestilne čete za vojstvo, vojno pomorstvo ali deželno brambo, oblačijo, opremljajo in oborožujejo se iz zalog dotičnih krdel, kakor njihovo lastno moštvo.
§. 32.
Oprava oficirjev.
157.	črnovojniški oficirji, ki imajo oficirsko čast (šaržo) v vojstvu ali v deželni brambi, v pokoji (v razpreglednosti) ali na razmerji zunaj službe, obdržujejo v službi črne vojske uniformo, katera jim pristojl po zgornjem razmerji.
Ostale za oficirje v črni vojski imenovane osobe smejo se — če niso vdru-žene pri uniformiranih krdelih, poslužiti tiste uniforme, ki jo morebiti nosijo kot vojaški ali civilni državni uradniki, ali pa sploh navadne obleke — a dolžne so vseskozi v službi nositi črnovojniški pasek ali ramenik na levici, oficirsko kapo, vojaška razlikujoča znamenja (zvezde, na slučaj srebrne porte) na ovratniku suknje, sabljo z oficirskim portepejem — in v službi pri krdelu tako kakor oficirji vojaškega staleža bojni pas.
Črnovojniški oficirji civilnega stand, ki so vdruženi pri četah in oddelkih vojstva ali deželne brambe in pri uniformiranih črnovojniških četah in oddelkih, nosijo v času aktivne službe uniformo, kakeršna ustreza tem četam, odnosno oddelkom.
158.	Vsi črnovojniški oficirji naj si omislijo izkaznice sè škatlicami in vrvcami.
Oddelek IX.
Napovedba črne vojske ; sklic in prihod zavezancev.
§. 33.
Napovedba črne vojske.
159.	črna vojska se napoveduje z razglašenjem Najvišjega povelja, s katerim se določa razpoložnost črne vojske za zakonito uporabo in obseg te uporabe.
Ministerstvo za deželno bran dâ napoved črno vojske političnim deželnim oblastvom in deželno-brambenim poveljstvom po telegrafu na znanje, in teh dolžnostjo, prizuaniti to političnim okrajnim oblastvom, odnosno črnovojniškim
okrajnim poveljstvom — kolikor je moči, tudi po telegrafu, ter ukazati političnim okrajnim oblastvom, da se napoved precej po občinskih županstvih razglasi. Vrhu tega imajo politična deželna oblastva Najvišje povelje o napovedi črne "vojske v polnem besedilu po uradnih listih oglasiti.
160.	PrejevŠi ukazilo političnega deželnega oblastva imajo politična okrajna oblastva precej dopolniti razglasila o napovedi črne vojske, ki jih uže prej dobivajo od političnega deželnega oblastva, in ki naj jih ustrezno prirejajo. Ta razglasila naj obsezajo:
a)	Najvišje povelje,
b)	obseg napovedbe,
c)	opomin črnovojniškim zavezancem: naj bodo pripravljeni, da bodo mogli 24 ur po sklicu, opravljeni z izkaznimi listinami odriniti, kamer so namenjeni,
d)	določilo: da so zavezanci od dne, katerega dobodo sklic, do dne, katerega prejmejo dopust (urlavb), podvrženi vojaškim kazenskim in ustrahovalnim (disciplinarnim) propisom, in
e)	da se sklicani zavezanci ne smejo oddaljiti v kako vnanjo deželo ali v tak predel monarhije, kjer napoved ne bi bila izdana ali ne tak<5, da bi dotičniki ondukaj prišli pod enakŠno dolžnost.
Priloga 27 kaže primer takim razglasom.
Te razglase treba je — takč kakor razglase o občni mobilizaciji vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe — razposlati v dovoljnem številu na županstva in ta so dolžna razznaniti jih najprimerneje, kakor je v katerem kraji navadno.
161.	Za popotovanje v slučajih navedenih v točki 160 pod e), potrebno je dovoljenje političnih okrajnih oblastev, v katerih okoliši kdo prebiva, in to dovoljenje sme se dodeliti samo takim osobam, za katere je izkazano, da imajo svoje redno stanovališče (v zmislu §'1 16 civilnih pravilnikov sodne oblasti od 20. novembra 1852, drž. zak. št. 251) zunaj ozemlja z napovedjo črne vojske v enakem obsegu prizadetega, in ki se s tehtovitih razlogov tja vračajo — ali izimno takim popolnem zanesljivim osobam, katere hočejo sè svojega rednega stanovališča v važnih reččh na neki kratkotrajni čas kam oditi, a se zavežejo, da bodo poklicu v črno vojsko, ako bi jim došel na njih stanovališče, vsak čas pokorni.
Taka podeljena dovoljenja izkazovati je s potrdnicami po vzorci v prilogi 28.
Vojaškemu povelitelju in vrhovnim oblastvom črne vojske po okoliši, na katerem je napovedana, pristoji pravica, s tehtovitih vojaških razlogov podeljevanje dovolitev za popotovanje nekim izvestnim osobam, ali časno tudi vsem in vsacemu celö ustaviti.
162.	Zavezanci, kateri so se kje zunaj monarhije za stalno naselili, dolžni so vzglasiti se pri c. in kr. zastopalnih oblastvih (poročništvih, poslaništvih, konzulatih itd.) ter pričakovati kakih ukazil, ki bi jim se utegnila po njih dati.
Priloga ‘i8.
§• 34.
Sklic črne vojske.
163.	črna vojska se sklicuje na podlogi poprejšnje napovedi praviloma s tiskanimi razglasi, izimno s pozovnimi listki, slovoöimi na dotično ime, za kar se utegnejo uporabljati tiskanice za pozov brambovcev v djansko službo, pre-menivši jim ustrezno besede, kjer bi treba bilo — in sicer ali istodobno z napo-vedbo samo ali v poznejši čas. Ta sklic ali pozov se razteza po potrebnosti na cele napovedi, na posamične kategorije ali letne vrste, po okolnostih tudi samo na manjše število osob, kakor n. pr. v napravo stežerov (kadrov).
Pozovna povelja — ako ista ne prihajajo uže od samega ministerstvà za deželno bran — izdaja v področji delujoče armade vojaški povelitelj deželno-brambenim poveljstvom ter se ob enem daje na znanje, katerim podpoveliteljem so odkazane čete in oddelki črne vojske (kako se vdružajo v Ordre de bataille itd.).
Kjer je potreba, ukazujejo deželno-brainbena poveljstva tudi samostalno sklic zavezancev znotraj obsega razglašene napovedi.
Ukazani sklic izvesti delo je črnovojniških okrajnih poveljstev in političnih okrajnih oblastev.
164.	Zavezance je sklicovati:
v nadomestilo vojstvu in vojnemu pomorstvu : v obče k dopolnitveno-okrajnim poveljstvom,
v nadomestilo deželni brambi in za črnovojniške čete (oddelke) k brambovskim bataljonskim, odnosno črnovojniškim okrajnim poveljstvom, na slučaj v dotično sestavljalno postajo.
V sklicevalnih razglasih je določiti
a)	kategorije, h) letne vrste in c) namenišča
pozvanih zavezancev ter pridodati opomin in naročilo, da naj vsak točno pride ter — kdor jih ima — sè sabo vzame vojaške (brambovske) doslužne liste, odpustne potrdnice, vojnoslužne liste, invalidsko-pokojninske listine in druga izkazna pisma.
Priloga 29 kaže primer za taka razglasila.
165.	Da se odvrnejo kake težke pomote, naj se črnovojniška okrajna poveljstva zahtevajoč od političnih okrajnih oblastev, da bi se zavezanci sklicali) ne poslužujejo telegrafa, nego dopisovanja.
Dotične dopise in adrese treba je uže brž po občni napovedi črne vojske kolikor se dâ pripravljati, na to dopolnjati ter pridodavši en popolnem popisan primerek sklicevalnega razglasa za vzor razposlati z jahajočimi ali vozečimi se ordonancijami, — za katere se je na slučaj obračati na postajnega poveljnika.
166.	Prejevši zahtev o sklicu od črnovojniškega okrajnega poveljstva, imajo politična okrajna ohlastva dopolniti razglasila o sklicu črne vojske, ki jih uže prej dobivajo od političnega deželnega ohlastva, in katera naj si ustrezno prirejajo.
Ta razglasila naj so na županstva razpošiljajo in po občinah oznanjajo prav takö, kakor je zapovedano za razglas občne mobilizacije vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
Zavezanci poklicanih kategorij in letnih vrst, kateri nimajo domo-vinstva ondukaj, kjer prebivajo, dolžni so precej po oznanjenem sklici vzglasiti se pri županstvu svojega prebivališča, kjer se oni popišejo ter s tem črnovojniški imenik dopolni.
Zavezanci, ki samo nekaj časa bivajo zunaj avstrijskega državnega ozemlja, morajo po prejetem sklici oditi v svoje redno stanovališče. Avstrijski državljani, ki imajo svoje redno stanovališče v deželah ogerske krone, podvrženi so dolžnosti črne vojske po svojem domovinstvu, ako jo je izpolniti v vojstvu, v vojnem pomorstvu, v deželni hrambi ali v oboroženih črnovojniškili četah.
Oni so dolžni, ako spadajo v kategorije v nadomestilo vojstvu ali vojnemu pomorstvu poklicanih, odriniti k dopolnitveno-okrajnemu poveljstvu, — a drugače k brambovsko-bataljonskemu, odnosno črno voj niškemu okrajnemu poveljstvu onega okoliša, pod katerega spada njihovo prebivališče.
A če taki zavezanci niso namenjeni za službo z orožjem, nego samo pripravni za kako delo, dolžni so samo takrat odriniti, kadar so izrecno poklicani.
167.	Ako se cele letne vrste črnovojnikov ali cele črnovojniške ali nado-Oiestilne čete z dopustom (urlavbom) razidejo, a nastane potreba, jih vnovič prijeti v djansko službo črne vojske, naj se isto tako z razglasi sklicujejo.
§. 35.
Prihod zavezancev; prigled tega prihoda.
Prihod na mesto, kamer je zavezancem odriniti.
168.	Posebej imenovani črnovojniški okrajni poveljniki, kateri niso na Svojih postajah, naj so, čim je črna vojska napovedana, — ne čakajo pozova — precej tja podadö.
Za ostale oficirje, vojaške uradnike in osobo civilnega stand, ki so pre-namenjene za oficirska mesta, merodaven je kraj, ki je v njihovi prenamembi imenovan, ako ne dobodo posebnih pozovnih listkov.
169.	Vsi drugi poklicani zavezanci, brez razlike domovinstva, naj se zbirajo v občini, kjer kdo prebiva, ob uri, ki jo določi županstvo, in na določenem mestu,*) pod prigledom občinskega županstva na podlogi črnovojniških imenikov in dotičnih dopolnil in pod sodelovanjem enega moža zaupnika: namreč ali enega občinskega zastopnika ali pa črnovojniškega oficirja, na slučaj takega izmed črnovojniških zavezancev, ki je bil prenamenjen za oficirsko mesto v črni vojski ali je prej bil podoficir.
Županstvo ima skrbeti zato, da se zavezanci v pokoji in redu zbirajo in da ne bodi nikakeršnih nespodobnosti.
Zavezance treba je — po njihovih v pozovnem razglasu imenovanih namembah v posebnih (ločenih) imenskih popisnicah po vzorci Prilog« 30. v prilogi 30 spisovati in na konci vpisati one, kateri so bolni ali ki sploh o® morejo oditi, naznanjajo bolezen, ki jo kdo ima, ali drug vzrok, ki mu brani odriniti. Ob enem je potrebne zabeležbe o odhajajočih, o bolnikih in onih, ki morajo iz kakega drugega vzroka domd ostati, v črnovojniški imenik za zdaj samô sè svinčnikom vpisati.
Zavezanci, ki so sicer brezuvetno nepripravni za izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti, a za katere se ni izreklo, da so oproščeni od te dolžnosti, ki torej niso prejeli potrdnic o oproščenji in niso izbrisani iz črnovojniških imenikom ne smejo ostati domâ, če jih je moči voziti.
170.	Po tem ko so zavezanci popisani, zvrši se pod vodbo župana ali njegovega namestnika, odnosno črnovojniškega oficirja ali zavezanca prenamenje-nega za oficirsko mesto v črni vojski ali nekdanjega podoficirja redoviti odhod zavezancev v kraj, kamer so namenjeni (v postajo dopolnitvenega okraja, bran1' bovškega bataljona in črnovojniškega okraja, na slučaj v sestavljalno postajo črnovojniškega bataljona). Izgotovljene imenske popisnice — in kader je prilika, poslužiti se kake železnice ali ladje parnice, tudi poverilnice in vozne nakaznic0
Prilog« 31. po vzorci v prilogi 31 — dati je vodnikom, da jih vzamejo sè sabo.
Ako bi kdo od domačih hotel spremljati zavezance, naj župan kolikor je koli moči skuša to ubraniti, ker bi se s tem popolnem brez vse koristi čas io denar tratil.
171.	Kadar se zavezanci kličejo v kako posebno službovanje za vojn0 namene, sosebno kot delavci, vozniki, vodniki tovorilnih živali, jim je prav takisto zbirati se, popisani biti in odriniti. Ako bi ne bilo več mogoče poklicanih popisati v občini, kjer prebivajo, ker je odhod nujen in njih število veliko» naj se popišejo v kaki zbiralni ali pohodni postaji ali pa na mestu samem, kam01 so namenjeni.
*) V velikih mestih bode v vsakem okraji določiti mesto, kjer se dotični poklicane! imajo zbirati.
172.	Ako se cele letne vrste črnovojnikov ali cele črnovojniske ali nado-Uiestilne čete razidejo z dopustom (urlavbom), a se pozneje ukaže jih vnovič skli-cati, naj oni sicer zbirajo se in odhajajo prav tako. kakor pri prvem odhodu, a Popisovati zavezancev vendar ni treba. Vodniku naj se v izkaz dA samo ena Poverilnica, ob enem vozna nakaznica.
Prigled prihoda.
173.	O takih zavezancih, gledé katerili ni uže popred v čisto djano in tak<5 tudi v črnovojniske imenike zapisano, da so za stalno iz doma, — ali kateri niso odvezani od službe v črni vojski, ter bi na poklic vendar ne prišli, naj županstva poizvedujejo ter njih spiske ali imenike, pristavivši znane podatke o teh zavezancih, predlagajo političnim okrajnim oblastvom, katerih dolžnost bode napravi, da se rečeni neprisedši zavezanci dobé, ako biva kaka opora, po kateri bi jih bilo najti.
Prigled političnega okrajnega oblastva naj se razteza tudi na one zavezance poklicanih kategorij in letnih vrst, ki so vpisani v spiske črnovojniških zavezan-Cev> a jih ni najti v imenskih popisnicah, ki prihajajo nazaj od razgledovalnih komisij, in o katerih tudi druga politična okrajna oblastva ne daj<5 na znanje, da 80 tam došli.
Pod prigled jemati in primorati, da izpolnijo svojo črnovojnisko dolžnost, treba je tudi one zavezance, kateri, imajoč svoje domovinstvo drugej, bivajo v kaki občini ter so v zrnislu zgornjih določil dolžni odriniti v črno vojsko iz občine, kjer prebivajo, in tako tudi one, kateri bi, po tem ko je črna vojska skli-eaua, od drugod v kako občino došli.
Črnovojniški dolžnosti podvržene osobe, katere pridejo v kako ozemlje, kjer Je črna vojska napovedana, da bi nekaj malo časa ondukaj prebivale, — če tudi ^ tem ozemlji nimajo ni domovinstva, niti svojega rednega stanovališča, — potrebujejo potrdnice, ki jo politično okrajno oblastvo njihovega rodnega stanovališča lzdâ po vzorci v prilogi 29, da ne bodo privzete v črnovojnisko službo v tem °Zemlji.
174.	Vse v črno vojsko zavezane osobe, ki se samohotno odtegnejo službi 'Ume vojske, treba je, kadar se najdejo, preoddati črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu, da z njimi postopa po uradu.
175.	Take, ki so z dopustom odšli, prigleduje v oziru na njih vnovični prihod u°tična staležna četa.
Oddelek X.
Razgledovanje, zaprisezanje in preoddajanje v črno vojsko zavezanih ljudi.
§. 36.
Razgledovanje v črno vojsko zavezanih ljudî.
176.	Razgledovanje zavezancev je njih komisijonalno preiskovanje in presojanje v oziru na to, so li fizično pripravni za službo, za katero so bili poklicani. Ako razgled pokaže, da dotičnik ni pripraven, odloči se on vsled tega samč časno iz Števila onih, kateri so namenjeni za to službo, a to ostaja brez vse pomembe v oziru na njegovo črnovojniško dolžnost sploh.
177.	Razgledovanje biva:
a)	gledč zavezancev, ki so poklicani v nadomestilo vojstvu, vojnem11 pomorstvu in deželni hrambi, v tem, da jih zdravnik preišče takd, kakor je za prihajajoče ne aktivno moštvo sploh propisano;
b)	gledč zavezancev, ki so poklicani da služijo pri črnovojniških četah, v tem, da se komisijonalno preiščejo, so li pripravni za službo z orožjem, kakor na roko daje razpredelek 1 priloge 10, in
c)	gledč zavezancev, ki so poklicani v kako posebno službovanje za vojne namene, v tem, da se komisijonalno preiščejo, so li pripravni za kako delo sploh, kakor na roko daje razpredelek 2 priloge 10.
178.	Zavezanci se razgledujejo v tistih krajih in pri tistih poveljstvih, kamer so bili poklicani, — na slučaj na onem mestu, kjer bodo za kako delo poklicani zavezanci delali.
Razgledovalna komisija pri brambovsko-bataljonskib, odnosno črnovojniskih okrajnih poveljstvih sestoji :
z vojaške strani:
iz črnovojniškega okrajnega poveljnika ali njegovega namestnika, z razločevalnim glasom,
enega brambovskega ali črnovojniškega oficirja in
enega brambovskega ali črnovojniškega zdravnika, s posvetovalnima glasom»! s politične strani:
iz župana one občine, iz katero so razgledovani zavezanci, ali njegovega namest' nika, pod njegovim poroštvom za istovetnost predstavljenca.
Političnemu okrajnemu oblastvu tistega kraja, v katerem bode razgl0' dovanje, treba je vsako razgledovanje na znanje dati, ter mu je na voljo, dati s0 v tem poslu zastopati.
V dobavo potrebnih pisarjev in drugega še potrebovanega pomočnega in nadzornega osobja naj prvosednik razgledovalne komisije ukrene, česar je potreba, po okolnostih naj se obrne na postajnega poveljnika, da on pomore.
179.	Razgledujejo se zavezanci v vsaki občini, po večjih mestih v vsakem občinskem okraji posebej.
180.	Zavezance, ki so služili v vojstvu, v vojnem pomorstvu, nadomestni reservi, deželni brambi ali žandarstvu, treba je samo vprašati, ima li kdo na sebi kako nakaznost, zarad katere ni za službo z orožjem, in če reče, da jo ima, naj bode samo gledé te nakaznosti preiskovan, — v nasprotnem slučaji ga ni treba preiskovati.
Zavezance, ki se najdejo da so pripravni za službo, za katero so namenjeni, sestaviti je v skupine:
a)	v nadomestilo vojstvu (35—37letne zavezance, ki izhajajo iz posebnih vrst orožja in zavodov ter so bili s posebnim zaukazom določeni v nadomestilo vojstvu),
b)	v nadomestilo za deželno brambo, in
c)	za črnovojniške sestave (formacije).
Zavezance, ki so poklicani samö v kako posebno službovanje za vojne Namene, treba je samo tedaj ogledovati, kadar rek<5, da imajo kako nakaznost, ki jim brani delati.
Gledé zavezancev, ki zarad kake bolezni niso došli, naj se dva za črnovoj-mško službo pripravna zavezanca iz iste občine povprašata, kaj vesta o bolezni učenih zavezancev.
181.	Razredbo (klasifikacijo) vseh zavezancev je vpisati v razpredelek »Opomnja“ prinesene imenske popisnice in ta popisnica naj se po črnovojniškem okrajnem poveljstvu in političnem okrajnem oblastvu nazaj pošlje županstvu.
Razredbo je zabeležiti v spiskih zavezancev in v črnovojniških imenikih.
O takih zavezancih, ki stojé v imenskih popisnicah, a nimajo domovinstva ondukaj, kjer prebivajo, naj politično okrajno poveljstvo pošlje posnetke po domo-vmstvu pristojnim političnim okrajnim oblastvom zarad prigleda, so li došli, kamer so poklicani.
182.	Kadar zavezanci, kateri so v nadomestilo vojstvu ali vojnemu pomorcu prišli neposrednje k dopolnitveno-okrajnim poveljstvom, pri razgledovanji lobodo razredbo, da niso dobri za ondukajšnjo službo, naj se ne odpuščajo ^°mü, nego sè sabo vzevši imensko popisnico — pošljejo k črnovojniškemu °krajnemu poveljstvu, kjer naj se vnovič preiščejo, so li pripravni za orožno 8tažbo pri črnovojniških četah, ter je z njimi postopati po dotičnem najdenji.
183.	Zavezanci, za katere se najde, da so brezuvetno nepripravni za izpolnjevanje dolžnosti črne vojske, dadö se nazaj „za ves čas, dokler traja napo-v®d“, a za orožno službo nepripravni dadö se nazaj „do bodočega poklica“.
184.	Razgled in prisega, ki jo zavezanci po tem prisezajo, nadomeščujeta P°trjenje za čas vojske (vojne).
(SloTeniaeh.)
9
O zavezancih, ki se najdejo, da so dobri za službo črne vojske, ne izdajö se vendar nobeni naborni imeniki, nego samo imenske popisnice po vzorci v prilogi 30, — za vsakega moža posebej.
V razpredelek „Opomnja“ naj se vpiše:
Našlo se je, da je pripraven ter je bil v prisego vzet.
Y I., dne.........................18 . .
Podpis prvosednika komisiji.
§• 37.
Zaprisežba zavezancev in njih preoddaja.
185.	Kadar je razgledovanje dokončano — a če nastopi kak prestanek v razgledovanji, pred tem prestankom — naj onim zavezancem, ki so na razgledovanji najdeni, da so dobri za službo v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi, v črnovojniških četah ali za kako posebno vojnim namenom slu-žeče poslovanje — v pričo prvosednika razgledovalne komisije oficir, kateri službuje kot ud te komisije, prečita in objasni v njih maternem jeziku I. in V. vojni člen in na to naj slovesno prisežejo zapovedano službeno prisego.
Za črnovojniške čete in za zavezance privzete v kako posebno službo za vojne namene veljâ brambovska prisega za črnovojniško prisego; samo da se namesto besede „brambovci“ dene beseda „črnovojniki“.
Črnovojniški oficirji vojaškega staleža — tudi taki, ki so vdruženi iz pokojnega staleža ali z razmerja zunaj službe, — naj prisezajo vkupno z razgledanimi zavezanci, — a oficirji za pravosodno službo (avditorji, zdravniki, krdelni raču-novodniki in oni vojaški uradniki, ki se uporabljajo v tej lastnosti), naj storé prisego, ki je za njih službo posebej pçopisana.
186.	Kadar se združbe, ki nosijo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, privzamejo kot take v službo pri črni vojski, prisezajo udje v formaciji kot združba tudi na slovesen način.
187.	Po tem ko so črnovojniki prisegli, treba jih je z imenskimi popisnicami po različnosti službe, v katero so namenjeni, ali oddati, odnosno poslati dopol-nitveno-okrajnemu poveljstvu, v katerega okoliš spada razgledovalna postaja,
ali pa oddati brambovskemu bataljonu, odnosno črnovojniškemu bataljonu (stežeru) —
črnovojnike določene v kako posebno službo za vojne namene poveljniku, kateri je določen da jih prevzame.
188.	Črnovojnike imajoče svoje domovinstvo na Tirolskem in Predarelskem ali v kaki deželi ogerske krone, ki so se kot poklicani vzglasili ter pri razgledovanji našli, da so dobri za službo z orožjem, poslati je po prevožnji pristojni!*1 črnovojniškim okrajnim poveljstvom, na katera je odpravljati tudi imenske popisnice (nominalne konsignacije).
Oddelek XI.
Sestava črnovojniških cet in oddelkov, pisanje staleža. Dobrovoljni
pristop v črno vojsko.
§• 38.
Sestava črnovojniških bataljonov (stežerov ali kadrov).
Stežer.
189.	Ako se ne pokličejo precej črnovojniški bataljoni, ki jih je sestaviti, postavi se praviloma poprej „bataljonski stežer“ (kader).
Bataljonski stežer sestavlja se iz posebej poklicanih oficirjev in zavezancev iz moštva.
Stežeru je namen: pripravljati postavljanje bataljona, sodelovati pri razgledovanji prihajajočih zavezancev in seznanjati oficirje in podoficirje z njihovim bodočim delokrogom.
190.	Ta dan, ko se zavezanci pokličejo zarad tega, da se postavi bataljon, razpustiti je stežer. Osobe stežera je vdružiti v bataljonski štab in v kompanije. Oni so po zdaj okvir, po katerem je postaviti pod-oddelke bataljona.
191.	če se črnovojniski bataljoni postavijo brez poprej sestavljenih stežerov, Qaj se v takih postajah, kjer bivajo nadomestilni oddelki deželne bratnbe ali uže postavljenih drugih črnovojniških bataljonov, ti oddelki uporabljajo za pripravljalne poslove.
Bataljon.
192.	čim se stežer razpusti, začenja se istodobno sestava bataljona. Raz-bčno obleko in opremo, bojno pripravo, orožje in strelivo izdati jo pod-oddelom, poskrbeti je za stan, za prejemanje blaga za živež in drugih potrebščin, zagotovi hrano (menažo) ter storiti vse druge priprave, kar jih je moči storiti.
193.	Bataljonski poveljnik naj po pouku, ki ga prejme od črnovojniškega °krajnega poveljstva, napravi vdružbeni črtež dohajajočim črnovojnikom pazeč na to, kateri izmed njih po občinah, sodnih in političnih okrajih gredö drug k drugemu.
Kadar je pri odhodnem bataljonu potreba staležnega izravnanja med kom-Panijami, naj se tudi kolikor je moči črnovojniki skupaj dcvajo, kakor v teritorialnem oziru skup gredö.
V nadomestno kompanijo je vdružati vse vojaško neizučene črnovojnike in fitted vojaško izučenih take, ki spadajo v najstarejšo letno vrsto izmed poklicanih.
Pri teritorijalnih bataljonih lahko se taki vojaško neizučeni črnovojniki, ki znajo s puško rokovati, vdružajo tudi med bojne kompanije.
Stalež bataljonskega štaba naj se dopolni, čim pride toliko črnovojnikov, da je ustrezen izbor mogoč.
194. V oziru na načela :
staležno postopanje s temi, ki prihajajo, veljajo naslednja a) Za odhodne bataljone:
"V založbo propisanega staleža naj v prvi vrsti služijo domovinci ali pristojniki dotičnega črnovojniškega okraja, — po tem domovinci iz okoliša istega deželno-brambenega poveljstva, naposled naj se jemljö domovinci iz okolišev tujih deželno-brambenih poveljstev.
Ako je zaloge dovolj, naj se domovinci precej opremijo in oblečejo, a ostali po tem, kakor se kdo odkaže svoji četi po naslednjih določilih.
Ko prejde rok, v katerem je pričakovati, da največji del poklicanih pride, kamer so namenjeni, naj se precej po telegrafu poroči nadstojnemu deželno-brambenemu poveljstvu, koliko jih je res prišlo, naznanjaje vsoto onih, ki imajo domovinstvo v lastnem okraji in v posamičnih drugih črnovojniških okrajih iz lastnega okoliša deželno-brambenega poveljstva, — naposled vsota onih, ki imajo domovinstvo v katerem drugem okoliši deželno-brambenih poveljstev.
Deželno-brambena poveljstva ukažejo precej, kjer bi treba bilo, gledé donio-vincev svojega okoliša izravnati stalež med odhodnimi bataljoni, a dotiČne skupne posledke in pa Števila domovincev iz okoliša drugih deželno-brambenih poveljstev, kar jih je prišlo, naj dalje po telegrafu poročč ministerstvu za deželni bran. To ministerstvo ukrene na to, bode li poslednjič omenjene po prevožnji drugim deželno-brambenim poveljstvom dati na razpolaganje, — ali, če se o® dadö, uporabiti v dopolnilo staleža, kjer ne bi bil poln, v lastnem okoliši, — ah naposled dati jim za zdaj dopust, da gredö domü.
Kadar se na konci najde, da je kaj prebitka čez stalež, ter se vsled tega nekaterim dâ dopust, držati se je tega reda, da se dopust dâ domovincem tujih okolišev deželno-brambenih poveljstev, — po tem domovincem iz lastnega okoliša deželno-brambenega poveljstva, naposled domovincem iz lastnega črnovojniškega okraja — in da se v vsaki kategoriji začne pri najstarejših letnih vrstah.
b) Grledé teritorijalnih bataljonov
veljâ za prihajanje samo načelo prebivanja in samo v posebnih izimnih slučajih» kjer bi tega treba bilo, izravnuje se jim stalež na podlogi poročil črnovojniškeg3, okrajnega poveljstva po ukazu deželno-brambenih poveljstev.
195.	Kadar je sestava bataljona dovršena, naznaniti je to črnovojniškeiMu okrajnemu poveljstvu in deželno-brambenemu poveljstvu, na slučaj, tudi p od' povelitelju, če je uže postavljen, — obema poslednjič omenjenima na ravnost — sè „staležnim izkazom“ po vzorci v prilogi 32. Staležnemu izkazu je pr1' ložiti prepis vdružbenice oficirjev, prejete od črnovojniškega okrajnega poveljstva» ter navesti one, ki še niso prišli.
196.	Cas, kar ga ostane do odhoda, odnosno do uporabe bataljona, naj se porabi za vojaške vaje, sosebno v pohodu (marši), v stražni in varnostni službi, v streljanji, v tem, kakö je napadati sovražnika in kakö braniti se, kakö je zopet zbirati se, in kakö naj bode notranja služba v red djana.
197.	Kadar se v slučaji posebne in silne potrebe črnovojniki prve napovedi odberö iz črnovojniških bataljonov ter uporabijo v nadomestilo vojstvu in deželni brambi, naj se oni znotraj kategorij po §. 29 v nadomestilo določenih izberö iz naj mlajši h črnovojniških letnih vrst.
Pisanje staleža.
198.	Črnovojniki, kateri so bili kot podoficirji ali razvodniki (patrolovodniki) odpuščeni iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva, prevzemajo se na častni stopinji, na kateri so prej bili, v črnovojniške Žete (stežere), ako z vojaškimi izkaznimi listinami ali kako drugače nedvojbeno dokažejo, da so takrat, ko so prejeli odpust, imeli neko čast (šaržo) in katero. Kompanijski poveljniki zastavljajo (popolnjujejo) mesta uredbi primerna s takimi odpuščenci — ali, ako jih ni, s podoficirji, katere je treba imenovati in ki naj se v to predlagajo bataljonskemu poveljniku.
199.	črnovojniki se prevzemajo v stalež ter stopijo pod erarno oskrbo z razglednim dnem.
200.	črnovojniki, ki so vdruženi v nadomestilne čete vojstvu, vojnemu pomorstvu ali deželni brambi, prevzamejo se v stalež in držč v staleži ondukaj po propisih, ki veljajo za te dele oborožene moči.
201.	Pri črnovojniških krdelnih in nadomestilnih četah' (stežerih) prejemajo se črnovojniki v stalež na podlogi imenskih popisnic po vzorci v prilogi 30, ki se vsak dan završujejo in s predstavnim pristavkom opravljajo.
Na mesto glavno-knjižnih listov služijo od razgledovalne komisije prejete imenske popisnice, v katerih razpredelek „Opomnja“ je vpisovati vsako premeno, ki se prigodi, — kot prvo premeno vpisati je predstavo (prezentacijo).
Štabni oddelki in bojne kompanije naj sestavljajo imenske popisnice o svojem skupnem staleži takö, da bode v razpredelek „Opomnja“ moči še kaj vpisati, ter ûaj jih predlagajo bataljonskemu poveljstvu, kjer jih je na razpregledu vzdrževati.
Isto tako se prevzemajo v stalež tudi oficirji.
202.	Ako se kak črnovojnik pozneje preoddâ drugemu oddelku, v bolnico itd., naj se to zgodi z enakŠno imensko popisuico ter pové, daje bil prehranjen ln katere erarne stvari, — ki naj se mu vse popolnem dajö, če jo na bojnem polji,
ima pri sebi.
§. 39.
Kadar se sestavljajo oddelki iz črnovojnikov določenih v posebno službo za vojne
namene.
203.	Take oddelke sestavlja dotični poveljnik (voditelj) na mestu, kjer se delo vrši; razdeliti jih je v skupine stanišČem in delališčem primerno.
Kadar odkazani nadzorni častniki niso dovoljni (zadostni), smejo se črno-vojniki, ki izkažejo, da so bili kot podoficirji ali razvodniki (patrolovodniki) odpuščeni iz vojstva, vojnega pomorstva, deželne brambe ali žandarstva, vnovič imenovati na poprejšnjo častno stopinjo (šaržo) in v nadziranje delavskih skupin uporabiti.
204.	črnovojniki prevzemajo se na razpregled ter vzdržujejo na razpre-gledu po določilih obseženih v §. 38 za črnovojniške čete (stežere.)
§• 40.
Dobrovoljni pristop v črno vojsko.
205.	Oso be, ki niso zavezane v črno vojsko, a so pripravne za službo z or> žjem ter vojaško izučene, smejo pristopiti v črno vojsko kot dobro voljen
Njihova dolžnost je, ali sè zavezanci svoje občine, kjer prebivajo, — v tem slučaji ta čas, kadar se zavezanci vpisujejo v imenske popisnice, — po točki 169 priti k razpregledovanju in pred razgledovalno komisijo izreči svojo namero dobrovoljnega pristopa v črno vojsko, ali pa z imensko popisnico, ki jim j° župan posebej po vzorci v prilogi 30 izdâ, oglasiti se pri prvosedniku razgl0' dovalne komisije ali pri kakem črnovojniškem okrajnem poveljstvu ali pr* poveljstvu črnovojniškega bataljona, v katerega jih je volja pristopiti.
Ce so dobri za službo z orožjem, bodo prevzeti v črno vojsko in storivši črnovojniško prisego vzamejo na se dolžnost črnovojniške službe za ves Čas, dokler traja napovedba.
200. Tudi osobam v črno vojsko zavezanim, katere ne spadajo med pokh' cane kategorije ali letne vrste, na voljo je pod istimi predpoložki in uveti dobr0' voljno pristopiti v črnovojniške čete.
Oddelek XII.
§• 41.
v
Crnovojniška služba žandarstva, finančne straže in osobja državnih gozdov.
207.	čim prigodki v času vojske žandarstvu, finačni straži in osobja državnih gozdov branijo zvrševati svoje službo po odkazanem službenem p°^' ročji, imajo ti stražniki in nadzorniki ali pazniki, ako ni na to stran nikakib posebnih naredeb, dolžnost — ne čakaje posebnega povelja, — oglasiti se prl najbližjem oddelku črne vojské. S tem stopajo oni v službo črne vojske in p0(1 povelja dotičuega oddelnega poveljnika, kateri — če je kam odposlan (deta* širan), — mora to svojemu bataljonskemu poveljniku poročiti.
Možje iz finančne straže in državnih gozdov jemljö se v prisego a ne raZ' gledujejo.
208.	Iz osob žandarstva, finančne straže in državnih gozdov treba je — ne pomesujoč ene z drugim — sestavljati v njih uniformi, opremi in oborožbi oddelke, odkazovati jih štabom črnovojniških bataljonov ter izročati jim, ker poznajo ljudi in svét (obližnje zemljišče), različne posebne naloge, službe slov (potov) i dr. t., a žandarske in finančno-stražne oddelke uporabljati je tudi pod vodbo njihovih oficirjev, odnosno uradnikov.
209.	Kadar se sovražnik umakne s pravilnega službenega ozemlja žan-darstva, finančne straže in osobja državnih gozdov, treba je te oddelke precej razpustiti ter naj se dotične osobe poprimejo vnovič svoje prave službe.
Oddelek XIII.
Dajanje dopusta. Razpust črne vojske. Pismena potrdba službe
v črni vojski.
§• 42.
Dajanje dopusta.
210.	Dopust (urlavb) more se komu podeliti stoprv po tem ko so oficirji in Črnovojniki vzprijeti v stalež pri črnovojniških četah ali nadomestilnih četah (stežerih), odnosno po tem, ko so dotičniki pri oddelkih določenih posebnim sbižbam v vojne namene prevzeti pod razprcglednost.
Dopust se podeljuje ali kot kratek odlog črnovojniške službe (dovoljenje, ®lužbo pozneje nastopiti) ali pa kot kratek prestanek djanske službe.
Dopust iz osobnih ozirov.
211.	Iz osobnih ozirov sme se črnovojniku dati dopust samo v res izimnih 8Wajih in v sosebno nujnih okolnostih, kolikor korist službe dopušča in sè zago-h>vljenjem te koristi.
Za dajanje dopusta takim, ki so vdruženi v vojstvo, vojno pomorstvo ali ^želno brambo, veljajo dotični tem delom oborožene moči dani propisi, — a za ^janje dopusta črnovojnikom, ki stojé na bojnem polji pri armadi, veljajo Propiai gledé njih obstoječi.
V oziru na kak dopust oficirjem in črnovojnikom črnovojniških čet ali na-^°mestilnih čet (stežerov), ki niso vdruženi armadi na bojnem polji, in v oddelkih ^ločenih kaki posebni službi za vojne namene, naj dotični poveljniki, propis o a^janji dopusta za c. kr. deželno brambo zmislu primerno uporabljajo, razločajo, Vnosno obračajo se na višje mesto za razloko.
Dopustnikom naj se dajö navadne potrdnice o dopustu.
Dopust iz službenih ozirov.
212.	Dopust iz službenih ozirov daje se, kadar je črnovojnikov čez število, kadar se jim stalež znižuje ali kadar se črnovojniška krdela ali nadomestilne čete (stežeri), odnosno oddelki časno ne potrebujejo.
213.	Podelitev dopusta zarad staležne čezštevilnosti pri sestavi črnovoj-niških odhodnih bataljonov ukaže in izvede se po določilih stoječih v točki 194-
Pri stežerih dâ se nepotrebovanemu osobju dopust, kadar ni na dogledu, da bi se bataljon imel v kratkem postaviti. Dotično naredbo izdâ ministerstvo za. deželno bran.
Y	obojnem slučaji dobodo dopustniki dopustne potrdnice.
214.	Kadar se pri črnovojniških krdelih ali nadomestilnih četah dâ stalez znižati, ukaže to znižbo na ozemlji delujoče armade vojaški povelitelj, a v drugih slučajih ministerstvo za deželno bran.
Kadar cele črnovojniške krdelne ali nadomestilne čete postanejo časno nepotrebne, ukaže jih z dopustom razpustiti tudi vojaški povelitelj, odnosno ministerstvo za deželno bran, na slučaj, velevaje ob enem sestavo stežerov (kadrov).
V	obeh slučajih vrši se razprema in podelitev dopusta v brambovsko-bataljonskih ali drugih sestavljalnih postajah.
Dopustniki tù ne dobivajo dopustnih potrdnic ter jim je dati na znanje, da bodo v slučaji potrebe vnovič z razglasi poklicani.
215.	Znižbo staleža ali podelitev dopusta v oddelkih določenih kaki posebni službi za vojne namene ukrepajo ter na samem mestu, kjer se delo vrši, izvajaj0 ona oblastva ali poveljstva, katera so njih sestavo ukazala.
Tudi v tem slučaji ne dajö se potrdnice o dopustu.
§• 43.
Razpuščenje črne vojske.
216.	Cesar ukazuje delovito — na posamezne dežele omejeno — ali vse-obsežno razpuščenje črne vojske, kadar prestanejo razlogi, s katerih je bda sklicana.
Ali službena dolžnost črnovojnikov ne končuje se uže z dnem, katerega 80 razglaša, da je črna vojska razpuščena, nego stoprv onega dne, katerega bodo dokončno odpuščeni iz črnovojniške službe.
217.	Razpuščenje črnovojniških čet in oddelkov izvaja se po zaukazj* deželno-brambenih poveljstev ali v brambovsko-bataljonskih ali pa v drugi sestavljalnih postajah ter se začenja z razpremo moštva kompanij in odpustod1 moštva in oficirjev. Kompanijski poveljniki, računski podoficirji in podoficirji 1 črnovojniki, vzeti iz najmlajših letnih vrst, kar jih je potreba za redno odprav0» vzdržbo in razredbo (razvrstitev) obleke ali monture, opreme, bojne priprave» orožja n streliva, in drugih erarnih predmetov, morajo ostati dotle, dokler °e bode razpuščenje kompanije po vsem zvršeno.
Bataljonski štab, katerega nepotrebne osobe se uže tudi poprej utegnejo odpustiti, naj se na zadnje razpusti.
Črnovojnike, ki služijo v vojstvu, v vojnem pomorstvu ali deželni brambi, odpošiljajo njihove staležne čete na ravnost v domovino.
218.	Vsi oficirji in drugi gažisti, ki so služili v črni vojski, tudi taki oficirji in vojaški uradniki v pokoji ali v razmerji zunaj službe, povračnjo se v svoje prejšnje razmerje.
219.	Listine (pisma), ki se odnašajo na osobe iz črne vojske, namreč: dopolnjene in završene pododdelne glavnoknjižne liste, imensko popisnice (nominalne konsignacije) in drugo takšne naj staležne čete vojstva in vojnega pomorstva po poveljstvih domovinskih dopolnitvenih okrajev pošiljajo nazaj na poveljstvo domovinskega črnovojniškega okraja, a deželno - brambene in črnovojniške čete in oddelki naj jih izročajo na ravnost poveljstvu črnovojniškega okraja, katero jih v red djane hrani.
§. 44.
Pismena potrdba službe v črni vojski.
220.	Kdor je v črni vojski opravljal službo, prejme o nji potem, kadar bodo črnovojniško čete konečno razpuščene, primerno uradno potrdilo, v obče °d svojega poslednjega oddelka (bataljona, eskadrona), v katerega stalež je bil pripisan.
Osobe črnovojniške od stotnika nizdol prejemajo potrdnice o službi v Črni vojski po vzorcih v prilogah 33 in 34; dotičnih golic (blanketov) bodo deželno-brambena poveljstva na podlogi staležnega izkaza (točka 195) pošiljala primerno število poveljstvom črnovojniških okrajev, da jih razdadö ČrnovojniŠkim četam. Poveljnik črnovojniškega bataljona jih po tem dâ porazdeliti med kompanije in ako bi kaj teh golic ostalo, odpravi po poveljstvih črnovojniških okrajev na deželno-brambeno poveljstvo, in takisto dela tudi eskadronski poveljnik.
221.	Potrdnice izdajö naslednja oblastva in naslednji postavljenci, odnosno hl'hovi namestniki ali nasledniki:
1. Ministerstvo za deželno bran imenovanim črne vojske okrajnim in atnljonskim poveljnikom, zarad česar so deželno-brambena poveljstva, po raz-Puščenji črne vojske, dolžna ministerstvu predložiti imenik prej omenjenih °s°b, ter pristaviti, v katerem kraji (selišči) in okraji in katerega leta je kdo °jen, katero mesto sicer v življenji zavzema, v kateri lastnosti in koliko časa jo služil V črni vojski.
2.
jl2dol
^°lžne.
Deželno-brambeno poveljstvo vsem oficirjem črne vojske od stotnika na podlogi dotičnih imenikov, katere so mu črnovojniške čete pošiljati
(Slov.nlioh.)
tu
Prilogi 33 in 34.
3.	Črne vojske bataljonski poveljnik in kompanijski poveljnik, odnosno črnovojske eskadronski poveljnik sam, vsem ostalim osobam črne vojske.
4.	Ono moštvo, ki je črnovojniško službo odslužilo pri deželni brambi) dobode službeno potrdnico od pristojnega bataljonskega poveljstva deželne brambe na podlogi glavno - knjižnih listov, ki mu dohajajo od pododdelov, a onim nasproti, ki so svojo črnovojniško dolžnost odslužili pri vojstvu (vojnem pomorstvu), dolžna so izročiti potrdnico ondukajšnja poveljstva.
Potrebne za to golice naj se dobavijo od deželno-brambenih poveljstev.
Priloga 1
k §. 9.
'rnovojniški okraj I. št.
Politični okraj
Občina
TrnovojiiLski imenik
letne vrste (rojstvenega leta) 18 . .
Opomuje. a) Pri enakih priimkih in imenih naj sc v tanje zaznamenanje dotičnega zavezanca navede kak pridevek, ce katerega ima, ali očetovo ime ali kaka druga oznamenilna okolnost.
b) K razpredelkom 2, 3, 7 do 12. Kadar se kak zavezanec odpiše (izbriše), treba je v razpredelkih 2 in 3 imena a v razpredelkih 7 do 12 v njih obsežene vpise izbrisati: (tako prečrtati, da se bode še citati moglo, kar je bilo zapisano).
cj K zazpredelkom S, 10 do 12 in 13. Podatke o tem, kje kdo prebiva (razpredelki 3, 10 do 12), v katero službo so namenjeni zdravniki in živinozdravniki ali da je kdo odrezan od službe (razprc-dclek 13) vpisovati je samo sč svinčenikom.
d) K razpredelku C. Pri zavezancih, ki so službo v liniji in reservi doslužili v vojstvu ter so samo v poslednjih dveh letih svoje dvanajstletno vojne službe spadali v stalež deželne hrambe, vpisovati je vojaške čete in zavode.
Kadar vojaška četa ali zavod ni na tanko znan, naj sc začasno vpiše samo orožna vrsta ali branža (peštvov v ojstvu, lovci, konjiki v vojstvu, bojno, trdnjavsko, tehnično topništvo, inženirsko krdelo, kobilarstvena, monturna ali vojasko-opravna, oskrbstvena branša — deželno-brambeni pešci, strelci, konjiki).
°blik
cele pole: 48 cm visoka, 60 cm široka.
Ill
Tekoče število	Priimek in pridevek, če ga ima	1 m e	Stan, značaj, delo ali posel, ki ga živi	Stanovališče in hišno število v pristojni občini	Služil je v vojstvu (vojnem pomorstvu, nadomestni reservi) ali deželni hrambi, pri katerem krdelu in na kateri častni stopinji (šarži)
	pod dolžnostjo črne \ojske stoječega				
1	2	3	4	S	ti
1	Ales	Simon	neoženjen ključaničar		v polku peštva, št. desetnik
2	Brodar	Tomaž	oženjen, trgovec		v bojnem topništvu predstrelec
3	Debeljak	Janez	neoženjen, zdravnik	I. ulice Rti	
4	Koder tudi Pečnik	Martin	vdovec, dninar	1. ulice 4	v brambovskem bataljonu št. patrolovodnik
S	LîjWHLÇC	it laž	neoženjen, gostilnica r	I. ulice IR	
0	Mlàlcii^	Jilri^	oženjen, pismnnoscc		v trdnjihiskega topništva bataljonu št. • vodovodtHk
7	Milič	Lovre	oženjen, knjigovodnik		pri konjišlvu vojstva, dragonec
8	Novak (udi Sitar	And rej	oženjen, mizar		v vojnem pomorstvu košnjak
!)	Obreza	Jernej	vdovec, mlinar	Novi Mlin	v inženirskem polku št.	, razvodnik
10	Vrhovnik	Anton Vinko	oženjen. grajščak	Stari Dvor	lajtnant (poročnik)
11	Jančar	Filip	oženjen, kramar	1. ulice 3	v polku peščev . št.	, računski podoficir
12	Bosta	Matija	neoženjen. poštni oiieial	1. trg 1	
	i				
	Stoji, odnosno je bil pod razpre-glednost jo		Za črno vojsko brezuvctno nepri-praven in zakaj	Zo stalno iz doma ter biva			Razlogi, zakaj je število		Opomnjiv
	nadomestne reserve 1	deželne hrambe		v kateri domačih dežel	nu vnanjem	•Jr '9	večje	manjše	
				v kateri deželi, katerem kraji					
	7	8	0	10	n	12	13	14	IS
				na Ogcrskeni v Gjurn					
y ■					na Bavarskem v Pasovu				
		1							Na slučaj mobilizacije določen za službo v deželni hrambi
			Otrpnenost desnega kolena, Neda si ga ogledati						
			ninm'Tfrvçj’oke					prejel potrdnico oprosčenj «	
				\Nl)olnji Avstriji, v Himlmrgu				18. dne maja 18. . v 1. umrel	
						1			
				na Štajerskem v Ptuji					
	1								
									
							z doslužnim listom odpuščen		
							Preselil sc iz I		Odveza od službe dovoljena do konca marcija 18..	,
									
Priloga 2
~mToT
I. Pregledna razpredelnica ërnovojniske dolžnosti
rojenih od leta 1845 do vštevno 1874.
	dovršijo v niže stoječih letih		t e	r pridejo	
Rojeni v niže			o prvi osnovi	s 1. dnem janu	varja leta niže
					
stoječih letih	18.	42.	za leto 1887	stoječega	
	leto svoje dobe		v črnovojniški imenik		iz črnovojniške dolžnosti
1845		1887	\		1888
1846		1888			1889
1847		1889			1890
1848		1890			1891
1849		1891	rS *		1892
1850		1892	S		1893
1851		1893	o		1894
1852		1894	*c?		1895
1853		1895	■8		1896
1854		1896	Cm		1897
1855		1897	O		1898
1856		1898	\ s J E		1899
1857		1899			1900
1858		1900			1901
1859		1901	O) V)		1902
1860	.	1902	O)		1903
1861		1903			1901
1862		1904			1905
1863		1905	1	•	1906
1864		1906			1907
1865		1907			1908
1866		1908			1909
1867	1885	1909			1910
1868	1886	1910	1		1911
1869	1887	1911		1888 .	1912
1870	1888	1912		1889	1913
1871	1889	1913		1890	1914
1872	1890	1914		1891	1915
1873	1891	1915		1892	1916
1874	1892	1916		1893	1917
If. Pregledna razpredelnica
vrst od leta 1887 do 1893 vrščenih v črno vojsko.

!g3S5S3S3SSSSS3SSS’°g
SSSSS8aSSS5SSés8SS8S-§S
SSSSSÏSS&SSSSSSSS^g
SSSSSSäSSSSSSSSSS
oooooooooooocooooo
T* T*	«r^ TH tH ^"1	TH
5S2gSSSSSf,S;SSSSS2"SS
SÜSSSSSSSSS&SSSSS^S
3SS*32Š»SS?SSSS£8§S-«|
Prilog« 1
Crnovojniški okraj L št.	v
Politični okraj Sodni okraj Občina
Posnetek iz èrnovoj niških imenikov.
Letnik	Število mož stoječih v dolžnosti črne vojske	0 d		teh				0 p o m n j a
		so služili		stoje, odn. so bili v razprc-glednosli		SO		
						stalno iz doma	S |'3 U Jt	
		v vojstvu (vojnem pomorstvu, nadomestni reservi)	v deželni hrambi	nado- mestne eserve	deželne hrambe			
1845								
1846									jß
1847									
1848								
1849										
1850								
1851											
1852										-
1853	10	7	1	1	1	4	1	1 doslužen evidentist^
1854									Jk
1855									
1856									-
1857								
1858										
1859									
1860									
1861									-
1862								
1863								__—-
1864									—
1865								
1866											-
1867									
1868									-
Vsota .								—
V I. dne...........................18 • .
I. I., župan.
O p o m n j n. Število tistih, kateri so služili v vojstvu (vojnem pomorstvu) ali v deželni hrambi, a so bni
vsled kakega oprostilnega vzroka ter bivajo pod nepreglednostjo nadomestne reserve a i 1 hrambe, kateri torej po večkrat v razpredelkih stoje, treba je poočiliti v opomnji.
Prilog# 6
k#-«.
Ime združbe Stajalisče združbe
Spisek
udov (združbinih) stoječih pod dolžnostjo črne vojske.
1 *S 0 2 1	Priimek	Ime	Častna stopinja (ein, urad} v združbi	Rojstveno leto	Domovinska občina (okraj, dežela)	Stan, značaj, delo ali posel, I ki ga živi	Stanovališce in hišno število	Je pod vojno dolžnostjo, v rojstvu (deželni brambi) (krdelo in častna stopinja)	Služil je v vojstvu (voj-, nem pomorstvu, nadomestni reservi) ali deželni brambi (krdelo in častna stopinja)	Stoji, odn. bil je pod Jrazpre- glednostjo		Stalno iz doma in kje		Opomnja
	udov stoječih pod dolžnostjo črne vojske													
										nadomestne j reserve	deželne brambe	v kateri domači deželi	na vnanjem	
	2	3	4	3	6	7	'8	9	10	n	12	13	14	15
								P	adpis pove	'S- f	(nac	elnika	):	

Op oni n j a. Število tistih, kateri so sl razpreglednostjo nadomest	Ji Vsega skupaj . . . .	1.1.													Politični okraj			
		Vsota političnega okraja .		I. F.					Skupaj .	I. I.					Sodni okraj			
			1 Skupaj .												Občina			
															1845			L e t n
											1 1				184(i			
											1 1				1847			
															1848			
užili v vojstvn (vojnem pomorstvu) ali v deželni brambi, a so bili odpuščeni vsled kakega oprostilnega vzroka ter bivajo pod ; ne reserve ali deželne brambe, kateri torej po večkrat v razpredelkib stoje, treba je poocititi v opomnji.		.	- - ||							1				1 1				184!)			
							1				1 1 1				1850			
							1								1881			
		1 1 1				III 1									18S2			
		1 1 1				III 1					1 1 1				1883			
		1 1 !				Il 1	1	II II									1854			
	—	II	MII							1	II 1 1						185«			
		I I	M 1 1							1	M II						18«(i			
		Il	1 1 1 1							1	II II						18K7			
			—	MII					1	II II						1858			IT-
				1		1 1			1	II II						1859			
		1 1 1				1 1			1	II II						186')			
		1 1 1				1 1			1	II II						1801			
						1 1			1	II 1 1						1862			
		1 1 1				1			1	II II						I8i>3			
			1 1			1			1	Ml						1864			
			1 1			1		1 1 1				1			1805	—		
				1		1		1		1		1			1866			
				1		1		1		1					1867			
						1									1868			
															Vsota			
															v voj st vu (voji pomorstvu, na mestni resorv	iem do- !_ nbi	so služili	
	—														v doželni brni			
															nadomestne reserve	stoje, odn. so bili v raz-preglednosti		Od teh
															deželne hrambo			
															stalno iz doma		O	
															brezuvetno nepri-pravni			
		, 1 ; 1													Opomnja			
00
<2.
*0
o
o-
g<
B
o
<
o
p»
co
o<
rj
0
O
4
3.
2.
5
§■
s.
tr1
K
op
Skupnik crnovojniških imenikov
S
«
i-O
e
2
rO
O
-S
o
>N
O
'"O
•£>
O
!>
O
C
muo[i z; ou[R}S
iquiB.iq iiqozop A
H|OSA
S
£ :i
O o






'





















'



■ 4









■
.


Priloga 10 k §. 9, 14 in 36.
Spisek
o
tiakaznostih (napakah), katere za črno vojsko:
a)	ne jemljö pripravnosti, služiti z orožjem ;
b)	pripravnost, z orožjem služiti, sicer izključujejo, a ne jemljö pripravnosti za kako drugo službo o vojski (vojni) ;
c)	neporabnega delajo človeka, kakor si koli bodi služiti, tako da je vzrok, izbrisati ga iz stavnega (nabornega) imenika.
^l>omnjn. V tekstu razumevata se pod pismenoma O in D spiska O, odnosno D priloge 2 k navodilu o zdravniškem preiskovanji ljudi stoječih v vojni dolžnosti.
Tekoča številka priloge 2 k navodilu o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	2 •)	3
	Pripravni za službo z orožjem Ipri črni vojni	Nepripravni 7.a orožno službo, a pripravni zu kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
1	Z nakaznostjo navedeno pod D.		
2	Z nakaznostmi, navedenimi pod C in D.		
3		Z nakaznostjo navedeno pod C, če ohraslek (zarastica) dotičniku ne brani opravljati svoje navadno delo.	
4		Z nakaznostjo navedeno pod D, če nima škodljivega vpliva na možgane.	
S	Z nakaznostjo, navedeno pod Z>, ako ni huda, ako ga ne boli in mu ne brani gibati in oblačiti se.	Z nakaznotsjo navedeno pod D, če dotičniku ne brani baviti se z navadnim poslom svojim.	
6		Z nakaznostjo navedeno pod 0, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
7		Z nakaznostjo navedeno pod D, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
8		Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
9		Z nakaznostjo navedeno pod 0.	
10	Z nakaznostjo, navedeno pod D.		
13		Z nakaznostjo, navedeno pod D, če je samo na enem ušesu.	Prirojeno ali pozneje na-stavše popolno zaprtje vnanjega sluhovoda na obel' ušesih.
14	Z nakaznostjo, navedeno pod 0, kadar je sluh boljši, nego je rečeno pod št. 8 in 9 spiska 0.	Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
			
*) V ta razred je vpisovati sosebno one pri črni vojski uporabne rokodelce, kateri imajo kako v ta razpredel® spadajočo nazkaznost, a so sposobni vršiti svoj obrt.
Tekoč» številka priloge 2 k navodilo o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	2	3
	Pripravni za službo z orožjem pri črni vojni	Nopripravni za orožno službo, a pripravni za kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
15		Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
16	Z nakaznostjo, navedeno pod 0, če dotičnik na desno oko pravilno vidi.	Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
17		Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
18		Z nakaznostmi navedenimi pod C in D, če ne branijo navadna dela opravljati.	
19		Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
20		Z nakaznostmi, navedenimi pod 0 in D, če ne branijo opravljati navadno delo ter je vnetica vezne kožice postala kronična ter več ni nalezljiva.	
21	Z nakaznostjo, navedeno pod 0, ce dotičnik na desno oko pravilno vidi,	Z nakaznostmi navedenimi pod C in .D, če ne branijo navadna dela opravljati.	
22	Z nakaznostjo, navedeno pod C, če dotičnik na desno oko pravilno vidi.	Z nakaznostmi navedenimi pod C in D, če ne branijo navadna dela opravljati.	
23	Z nakaznostjo, navedeno pod 0, če dotičnik na desno oko pravilno vidi.	Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
24	Z nakaznostjo, navedena pod 0, če dotičnik na desno oko pravilno vidi.	Z nakaznostmi navedenimi pod C in D, če ne branijo navadna dela opravljati.	
25	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če je desno oko takšno, kakor je pravilno.	Z nakaznostjo navedeno pod D, če se tiče samo enega očesa.	Motnobe na leči obeh očes, ali če obe očesi nimata leč ali jima je leža izpreme-njena.
			
Tekoča številka priloge 2_k navodilu o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	2	3
	Pripravni za službo z orožjem* pri črni vojni	Nepripravni :za orožno službo, a pripravni, za kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
26	Z nakaznostjo, navedeno pod I), če se tiče samo levega očesa ter obstoji v patvorbi, ali če je bolezen, ki jej je bila vzrok, uže iztekla se ter je desno oko ostalo zdravo.	Z nakaznostjo navedeno pod D, če dotičniku ne brani baviti se z navadnim poslom svojim.	
27		Z nakaznostjo, navedeno pod D, če se tiče samo enega očesa, ter navadnega dela ne ovira.	Oko se mu suši ali slep na obe očeši.
28		Z nakaznostjo navedeno pod D, če dotičniku ne brani baviti se z navadnim poslom svojim.	
29		Z nakaznostmi navedenimi pod C in D, če ne branijo navadna dela opravljati.	
30		Z nakaznostmi navedenimi pod 0 in D, če ne branijo navadna dela opravljati.	
31		Z nakaznostmi navedenimi pod 0 in D, če ne branijo navadna dela opravljati.	Jako nagrdne patvorbe na nosu, močni kazeči govorico in dihanje.
32		1 nakaznostjo navedeno pod C.	
33	Z nakaznostjo, navedeno pod D, čo mu govoriti in jesti preveč ne brani.	Z nakaznostjo pod D navedeno.	Jako nagrdna zajčja škrbina na ustnici, prostrano zrastenje ustnic ali lične sluznice, ako je ob enem govorjenje nerazumljivo in jedenje znatno otežkočeno.
34	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če ne škoduje hranitvi telesa.	Z nakaznostjo pod D navedeno.	
33		It nakaznostjo navedeno pod D, če mu govoriti in jesti preveč ne brani.	
37		Z nakaznostmi, navedenimi pod 0 in D.	
			
Tekoča številka Priloge 2 k navodilu o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	2	3
	Pripravni za službo z orožjem pri črni vojski	Nepripravni za orožno službo, a pripravni za kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
38		Z nakaznostjo navedeno pod C.	
39		Z nakaznostmi, navedenimi pod C in D.	
40		Z nakaznostjo navedeno pod D, če dotlčniku ne brani baviti se z navadnim poslom svojim.	
41		Z nakaznostjo, navedeno pod D, če dihanje ni preveč otežkočeno z njo.	Velika guša (krof), da človek težko diha.
42		Z nakaznostjo, navedeno pod 0 brez bolečine in gnojenja.	
43		Z nakaznostjo, navedeno pod O, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
44			Pijavka v jabolku in dušniku.
48		Z nakaznostjo, navedeno pod O, če ne škoduje bistveno hranitvi telesa.	
46		Z nakaznostjo navedeno pod D, če dotičniku ne brani ba viti se z navadnim poslom svojim.	
47		Z nakaznostjo navedeno pod D, če dotičniku ne brani ba viti se z navadnim poslom svojim.	
48			
49		Z nakaznostjo navedeno pod 0.	
80			
81 52		Z nakaznostmi navedenimi pod 0 in l), če ne branijo navadna dela opravljati.	.Močno nagrdna grba na prsih ali hrbtu.
	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če je moči gibali in brez ovire rabiti ud.	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če je moči ž njo navadna dela brez ovire opravljati.	
			
Tekoča številka priloge 2 k navodilu o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	'i	- 	 3
	Pripravni za službo z orožjem pri črni vojski	Nepripravni za orožno služb", a pripravni za kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
S3	Z nakaznostjo, navedeno pod O, če ne bije v oči, kadar je človek oblečen.	Z nakaznostjo, navedeno pod O, fče ide tako daleč, da bijej v oči, če tudi je človek oblečen.	Preklana hrbtenica.
54		Oteklina vranična na visoki stopinji, če je pri tem človek dobrega zdravja.	
55	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če je na m a nji stopinji, ter je moči pomagati z nakilnikom.	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če navadnega dela in hoje ne ovira.	
56		Z nakaznostjo, navedeno pod 0, kadar je mala ter navadnega dela ne ovira.	
57	Sè zlatožilnlmi ozli, če niso vneti in ne krvavé.	Sč z 1sttožilninii ozli, če so vneti in krvave, in ostalimi pod (J navedenimi napakami.	
58			Protinaravna zadnjica.
59	Z nakaznostjo, navedeno pod T>, pri molki zunajščini.	Z nakaznostjo, navedeno pod D.	
60	Z nakaznostjo, navedeno pod C, če ni boleča, tudi pri trudnejši hoji.	Z nakaznostjo, navedeno pod 0, čc ne ovira v hoji in v navadnem delu.	
61		Z nakaznostjo, navedeno pod 0, čc človeka ne ovira v navadnem delu.	
65	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če scai\je ni ovirano.	Z nakaznostjo, navedeno pod D, če ne ovira v navadnem delu in v hoji.	
64			
65			
6 i			
67			V oči bijoča nepodoba, p»" kvečenost udov, manjkanje (nedostatek) kakega uda ali njegovega dela, ;
			
Tekoča številka priloge 2 k navodilu o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	2	3
	Pripravni za službo z orožjem pri črni vojski	Nepripravni za orožno službo, a pripravni za kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
68		Z nakaznostjo, navodeno pod D, že ne ovira v navadnem delu in v boji.	
69		Z nakaznostjo, navedeno pod G in D, že ne ovira v navadnem delu in v hoji.	Ce se je komu kost zlomila ter je bil ozdravljen, a je kost znatno skrajšana ali nepodobna, kar dela moža nesposobnega za delo.
70		Z nakaznostmi, navedenimi pod G in D, že je bolezen, njih vzrok, uže iztekla se, že niso holeže in nc ovirajo navadnega dela in hoje.	Zastarelo neozdravno izvi-nenje, delovito ali popolno zrastenje (Anchylose) ali skljuženje žlenov (Pscu-darthrosen), že žlovek ni sposoben za delo.
71	•	"Z nakaznostjo, navedeno pod D, že ne oviva v navadnem delu in v hoji.	
72			
73		Z nakaznostmi navedenimi pod C in D, že ncbraiiijo navadna dela opravljati.	
74	Z nakaznostjo, navedeno pod D, ce nc brani rabiti orožje.	Z nakaznostjo, navedeuo pod D, že brani rabiti orožje, a ne ovira navadnega dela.	
75		Z nakaznostjo, navedeno pod C in D, že ne ovira v hoji in v navadnem delu	
76		Z nakaznostmi, navedenimi pod 0, že ne ovirajo v navadnem delu in v hoji.	
77		Z nakaznostjo, navedeno pod D, že ne ovira v navadnem delu in v hoji.	
78			
			
Tekoča številka priloge 2 k navodilu o zdravniškem preiskovanji stoječih pod vojno dolžnostjo	1	2	3
	Pripravni za službo z orožjem pri črni vojski	Nepripravni za orožno službo, a pripravni za kako drugo službo, kakeršne so potrebne o vojski	Za vsako službo nepripravni
80	Ploskonožec, ali to ga cisto nie ne ovira v hoji.	Z nakaznostjo, navedeno pod D, brez znamenite ovire v hoji.	Svedrasta (v kopo zra-stena), kljukasta ali konjska noga.
81	Potč se mu noge, a noge ne dajč premočnega duha od sebe niti so ranjave.	Z nakaznostjo navedeno pod C.	
82			Pritlikavost, pokvečenost ali nepodoba celega života,
83		Z nakaznostjo navedeno pod 0.	
84		Z nakaznostjo navedeno pod 1).	
85		Z nakaznostjo navedeno pod 0, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
B : «fi	Z manjšimi žleznimi otoki in obrasleki po prestanih bramorjih, kadar jo človek videti zdrav.		Kramorji (skrofuloznost) na visoki stopinji.
87		Z nakaznostjo, navedeno pod 0 in D, če ne ovira v navadnem dolu in v boji.	Očitno velike neozdravne otekline in izrastki I>° telesu, in vsi hudi novo-tvori.
88		Z nakaznostjo, navedeno pod 0, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
89		Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
90		Z nakaznostjo navedeno pod C, če človeka ne ovira v navadnem delu.	
91		Z nakaznostmi, navedenimi pod C, če je človek še sposoben za delo.	
			Gluhonemost.
			
Priloga 11 k §.14."
Politično okrajno oblastvo.
Potrdnica o oprostitvi od èrne vojske.
Za zavezanca I. I.......................................................
po domovinstvu pristojnega v občino I....................rojstveno leto 18...
enačaj, delo, s katerim se kavi, prislužek........................kateri S6 po
sklepu stavne (naborne) komisije v I............od....dno..........18.....
^ sklepu popregledne komisije v I...............od....dne.............18......
sklepu nadpregledne komisije v I. ...........od.......dne..........18.....
do cela oprošc uje dolžnosti črno vojske, ker je zarad nakaznosti brezuvetno nepri-praven izpolnjevati jo.
V I......................dne.......................18.......
Politično okrajno oblastvo.
Priloga 1 2
k§Tis7™
Oblastvo, prometni zavod, osrednje mesto (oblastvo), vrhovni dvorni urad.
Spisek
v črno vojsko zavezanih osob, katerih odveza od Črnovojniške službe na slučaj vojske (vojne) se po §. 2 postave o črni vojski predlaga za to, ker so neogibno potrebni, da oskrbujejo reči javne službo ali koristi.
POmnja. aJ K razprcdelku 1. V spiskih (imenikih) nižjih ohlastev naj se tekoča števila ne vpisujejo; ta števila se vpostavljajo stoprv pri deželnih oblastvih.
bj K ra z pred el koma l*/a in S. Kazpredelek 1</a vzprijemlje se samo v spiske, ki jih je posebej sestavljati o oficirjih in vojaških uradnikih v pokoji in razmerji „zunaj službe“.
V teh spiskih ostaja razpredelek 5 prazen.
c) K razprcdelku 2. Imena onih zavezancev, katerih odvezo od crnovojniške službe predlagajo sicer nižja oblastva prometnih zavodov, a ne tudi deželno oblastvo ali osrednje mesto, treba je v spisku prečrtati z rude cim crtnikom.
ki. dezelno-brambeno poveljstvo v I.
__^kr- ministerstvo za deželno bran.
Za c. kr. poveljstvo črnovojniškega okraja I. št .
Posnetek
spiska „
U	...............",.....
Sl) >ah stoječih pod dolžnostjo črne vojske, ki so od crnovojniške službe do konca marcija 18_________________odvezane.
«I -X	
V) o	Šarža
	(značaj) in
‘S O 0)	vojaško službeno razmerje v ne djanskem
	stanu
Grajansko (civilno) nameščanje		
Oblastvo (želczno-cestno ali paro-plovstveno podjetje)	Stanova-lišča (kraj, kjer je kdo nameščen)	Službena Isistnosl
Ime (krstno) in priimek in kak pridevek, če ga ima
£
O
O»
š
as
Občina,
v katero je pristojen po domo-vinstvu, okraj
i-« £
S * g 5
“1 js.£. a *
Opomnja
Opomnja. Drugi razpredelek je izpustiti, kadar ga v spisku ni.
Tekoče število	Sarža (značaj) in vojaško službeno razmerje v ne djanskem stanu	Ime (krstno) in priimek in kak pridevek, če ga ima	Rojstveno leto	Občina, v katero je pristojen po domo- vinstvu, okraj,	Djansko služil, izprva v vojstvu,) v vojnem pomorstvu, deželni hrambi, žandarstvu. Ril v nadomestni reservi	Bil prenamenjen za oficirsko mesto v črni vojski	Grajansko
							Oblastvo (železno- eestno ali paroplov-stveno podjetje)
1	1 Va	2	3	4	S	6	7
					v vojstvu	1	
					v vojnem pomorstvu		
							
					v deželni hrambi		
					pri žandarjih	1	
							
					v nadomestni reservi		
	iti «2; S *						
	Lajtnant vojstva zunaj službe						
	Fregalni zdravnik vojnega pomorstva v pokoji						
	Stotnik deželno hrambe v pokoji						
	1’odintendant deželne hrambe v pokoji						
	Nadlajtnant žandarski v pokoji						
(civilno) naineščenje		V lanskem letu je bilo dovoljeno, da sme na slučaj mobilizacije ostati na svojem mestu, kjer služi	Razlogi, s katerih je vsak posamez neogibno potreben v službi, ki jo opravlja	Splošna ali osohitna pripomnja dežel no branih enega poveljstva, odnosno ministerstva za deželno hran	0 p o m n j a
Stanovališče (kraj, kjer je kdo nameščen	Službena lastnost				
8	II	10	11	12	13
		1			
					
					
		1			
					
				N	
		1			
					
		i			
					
					
		1			
		1			
Deželno oblastvo, osrednje mesto, vrhovni dvorni urad.
Priloga 18
“mTis"
Potrdnica o odvezi od črne vojske
za zavezanca T. I..............................................................
po domovinstvu pristojnega v občinu I..................okraj I...............
dežela T..........rojstveno leto 18....(značaj, s čim se bavi................),
deželno-brambenega poveljstva v I.............
kateri se po privoljenji c. kr. ——;----------———-----------------------------
ministerstva za deželno bran
..dne
st.........bil do konca
službe.
marcija 18.......odvezan od službe v črni vojski, da oskrbuje reči javne
V L.
dne.
koristi-
f "\
1 Pečat.
Oblastvo.
\
/

Podpis.
Veljavnost podaljšana do konca
marcija 18........vsled privoljenja c. kr.
deželno brambenega poveljstva v 1. ministerstva za deželno bran
..od..........dne........18.....
Št.....
V I.
..dne
Pravilni
črnovojnijških čet
I n to:
Se-
stavlja
Od štaba
n
■2.f
5 S
J o-
nižji
oficirji
zdrav-
niki
13
bata-
ljonski
•is
ca _o
rS.IS
»a 3
at p,
CA
0	CA
C O)
s I
e .2
.S.T3
1	“■
Črnovojniski
bataljon
Bataljonski stab in
4 bojne kompanije
1 I I I 1 I
1 l| 1 i 2	2	2	1	2 <i
	
Nadomestna kompanija	
Stežer (kader) crnovojnišketra bataljona
1 1

Prilog:» 22 k §• 24.
s t a 1 e ž
in oddelkov-
0(1 šla lin					Od ko m p unij																Skupna vsot»			llojc- valci	
k»nj		vsota			oficirji		moštva											vsota							
							s puško					brez puške													
1 1 I Î	j krčmarskih	oficirjev	moštva	? <o	stotnik	nižji	narednik (nadlovec)	C p 1 p	desetnikov (podlovcev)	I 1 t	crnovojnikov	računskih podoficirjev	bobnarjev	trobcev	pijonirjev	nosilci ranjenih	oficirskih služabnikov	oficirjev	moštva	•s* <o	oficirjev	moštva	konj	oficirjev	moštva
8	2	6	10	10	1	4	1	4	12| IS		180	1	2 2		4	3	5	5	232	1	26	947	14	22	894
					5		218					17						237							
1(1		28			4	Ki	4	16	48	72	720	4	8	8	16	12	20	20	928	4	973			916	
					20		860					68						948							
																									
					1	4	2	6	18	30	300	1	3	3			5	5	368		5	368		5	362
					5		356					12						373			373			367	
																									
		3	S		1	1	6				4	1	1	1			2	2	15		13	80		12	60
					2		10					5						17							
		8			S	S	30				20	5	5	5			10	10	75		93			72	
					10		50					25						85							
O p o m n j e.
1.	Pravilni stalež bataljonskega štaba velja za vse bataljone.
2.	Pomočnik je namenjen krdelneinu računovodniku (računskemu oficirju).
3.	Pri črnovojniških četah z Dunajskega, O l aškega in Zaderskega ozemlja ni bataljonskih in knmpanijskih bobnarjev, nego nadomeščajo jih trobci.
4.	Od štabnih vodnikov opravlja eden službo profoza, drugi vozarskega mojstra.
K. Kn mesar je desetnik (podlovcc), drugi, ki naj služi kot pomagač in gonjač, pa razvodnik ( palrolovodnik) ali črnovojnik.
6.	Krčmar je lahko podoficir, razvodnik (patrolovodnik) ali črnovojnik, a pomagač — če je zavezan v črno vojsko — sme samo iz najnižjega razreda biti.
7.	Kadar je vojska (vojna) po gorovji, vzeti je dvojni stalež podoficirjev za nosilce ranjencev in tudi teh nosilcev samih.
8.	Nosilca obvozil odkazana sta zdravniku načelniku.
9.	Pri vsaki kompaniji naj dva črnovojnika s puško služita kot kompanijska čevljarja.
10.	Računskih podoficirjev sta dva razreda; podoficirji l. razreda stoje na častni stopinji narednikov (nad-lovcev), a podoficirji 2. razreda na stopinji vodovodnikov.
11.	Pravilni stalež bojnih kompanij in nadomestne kompanije velja za odhodne bataljone,
12.	Pri teritorialnih bataljonih naj najmanje število ene kompanije o času sestave, ako je mogoče, ne pada pod 180 mož — in največe ne seza čez 360 mož.
Vodovi naj štejejo po 80 do 60 mož vsega skop, iz česar se podaje podrazdclba kompanije na neko primerno število vodov.	>
Na vsak vod prihaja poleg I oficirja: 1 vodovodnik, 3 desetniki (podlovci), 4 razvodniki (patrolovodnik!)» 1 igralec, 1 pijonir, 1 ranjcnonoscc in 1 oficirski sluga. Število igralcev (trobcev), pijonirjev in ranjenonoscev se ravna v ostalem tudi po število za to pripravnih črnovojnikov in po njihovi potrebni opremi.
Število kompanij smo po različnosti razmer iznašati tudi samo po 3 ali do 6, vendar tako, da naj — ako j® mogoče — stalež mošlva v enem bataljonu o sestavi ne obseza munj nego 890 in ne čez 1.269 mož.
Uril ogli '25
T§: 3ÖT
Pasek, ki si $>a črnovojiiik pripenja na levico.
Ta poveza je 45 cm dolga, Kiew (vsaka proga 4 eni) Široka, in na krajih obrobljena. Na vnanji strani levega konca nameščene so v 3 vrstah po 3 petljice iz koncev (sukanca), in na notranji strani desnega konca po 3 zaponci (dedci), s katerimi sc pasek na gorenjem oblačilu okoli nadlehti ovija in po potrebi voljneje ali tesneje Pritrjuje.
/.aznamenanje nameščati je na gorenji rumeni progi s črnimi številkami in začetnimi črkami dotične čele, "• P«1- 26/2. Čv. K,; — S Čv. E. itd.
V”
(rnovojniska izkaznica.
(Prirodna veličina.)
ČrnovojniSki bataljon st. 40/2.	SC > «0 C > O S o Q	občina:
4. kompanija	jj	I vod.		
Crnovojniški desetnik		okraj :
Janez Grom		
		dežela:
Rojgtveno leto: 18K1		
O p o m n j a. I. Golice naj se popisujejo po zgornjem primeru.
2.	V kraljevinah in deželah, kjer se govori po vež jezikov, treba je nemškim besedam pridodati tudi prevod v dotižni materni jezik.
3.	Izkaznica je iz možnega, od zunaj barvovitega papirja ter se dvakrat zlaga v gube.
4.	Ako bi „domovinstvo“ katerega crnovojnika ne bilo znano, naj se ta beseda izbrise, namesto "je zapile „Sanovalisža“ in zraven stoječi razpredelki popišejo po prilogi 30.
3. Vse, kar je tiskano ali pisano, hodi z latinskimi pismeni tiskano ali pisano.
Priloga 28 k §■ 33.
Politično okrajno oblastvo.
Potrdnica
niže imenovanemu črnovojniku, kateremu se je dovolilo oditi iz svojega
prebivališča.
ime (krstno) in priimek. Pojstveno leto..........
Rojstveni kraj................ okraj..................dežela.......
l>0 domovinstvu pristojen v občino..........okraj...........deželo.
Stanovalisče : občina..............okraj................dežela.....
ktan (neoženjen, oženjen, vdovec)..................................
Pelo, s katerim se bavi (živi).....................................
Postava..............................Obličje.......................
Pasje................................ Nos..........................
Oči.....................!............Usta..........................
Obrvi...................1............Brada.........................
Posebna znamenja»..................................................
Popotuje v: kraj.................okraj_...............deželo.......
Čemu se podaje na pot..............................................
Veljavna za čas....................................................
V L.
...dne,
(Slovenisch.)
Politični okraj I, Občina I. . . .
Priloga 80 k §§. 35, 3tj, 38 in 40.
Imenska popisnim.
o niže imenovanih črnovojnikih, kateri odhajajo k dopolnitveno-okrajnemu
poveljstvu št. . . v I.................(k deželno-brambenemu bataljonu,
odnosno k črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu I.......................
št. ... v I....................).
Število glav	Častna stopinja	Priimek in pridevek, ce ga kdo ima	Ime (krstno)	Rojstveno leto	f Stan, značaj, delo (pri— siužek)	Občina, okraj, dežela,kamer je kdo po domovinstvo pristojen	Stanovališče in hišna številka, okraj, dežela	Služil v vojstvu, v vojnem j pomorstvu, nadomestni reservi, deželni brambi; četa, častna stopinja (šarža)	Sto odno bil razp gledn C 1 •. X > 1 “ o cn -c X c u	s no )0(\ re-ostjo <x> o» ja -S £ X CG -N trn x _a -o	Opomnja
											
											
											
											
											
Opomnja.
Imenske popisniee (nominalne konsignacije) uporabljajo se tudi kol naborni, predstavni, pregledni, vodovni m tovaršijski imenik, namesto glavnpknjižnih listov in dopustnih popisnic.
Nadpis imenskih popisnic naj slove primerno različnim namenom.
Poverilnica in vozna nakaznica.
. črnovojnike
.„.vodnike
Skup.
osob
ki odhajajo k črni vojski v...........................ter imajo pravico, da se
zastonj vozijo po železnici ali na parobrodu.
V I.
. dne.,...



\
;	Občinski	i
1	pečat.	/
\
I. L,
župan (županov namestnik)
^pniiinja. Števila osob vpisovati je s pismeni (črkami).
Potrdnica » službi v črni vojski.
S katero se potrjuje, da je gospod
Urban Vrtovec
iz [.	......., sodnega okraja I..........rojen v letu 18.....kot črnovojniški
stotnik*) in poveljnik 2. kompanije 25./1. črnovojniškega bataljona I. št...
od......do.......................18...... (pred sovražnikom zvesto in junaško
služil, (udeležil se bitev pri.................dno....................in pri
..................dne..................ter prejel za odlično junaštvo, izkazano
v poslednjič omenjeni bitvi križec za vojaške zasluge).
V I..................dne................18.....
(L. S.)
Dežolno-brambeni poveljnik (ali njegov namestnik) :
"J Po častni stopinji (šarži) in službeni uporabi naj sc prcnarcdi, n. pr kot črnovojniški lajtnant in bataljonski adjutant.
Priloga 34 k §. 44.
Potrdnica o službi v ërni vojski.*)
S katero se potrjuje, daje
Juri Gomišč ek
iz L, sodnega okraja I., rojen leta 18...... kot črnovojniški vodovodnik pri
1. vodu 2. kompanije 25-/1 • črnovojniŠkega bataljona I. št......do..........
......... 18......(pred sovražnikom zvesto in junaško) služil, (udeležil se bitve
Pri..................dne.............. ter zarad odličnega junaštva v nji
prejel srebrno medaljo hrabrosti).
V I., dne..............................
Crnovojniške kompanije poveljnik:
(L-S.)	Tomaž Grmek,
črnovojniški stotnik.
ČrnovojniŠkega bataljona poveljnik:
(L-S.)	Janez Mlinarič,
črnovojniški polkovnik.
“) Za eskadron naj se priležno prenaredl.