Leto m, št. 35 („Jutro«xiv.,šf.2aoa) Ljubljana, ponedeljek 23. avgusta 1933 Upravuistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. . [ -B v ■ f j ■ ■j i Ponedeljska izdaja Cena 2 Din Ponedeljska irdaja »Jutra« iznaje vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ff posebej in velja po poŠt: prejemana Din 4.-, po raznažaJ- cih dostavljena Din 5.- mesečno, Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Nemški militarizem na pohodu Hitler jevski režim razvija na vsej fronti militaristični duh in pod raznimi krinkami obnavlja staro nemško armado Berlin, 27. avgusta, d. Ko so se pred ne koliko tedni pojavila nad Berlinom letala, katerih poreklo še do danes ni ugotovljeno in ki so metala letake z napadi proti Hitlerjevi vladi, se je pričela v hitlerjev-ski Nemčiji nova agitacija za obrambo države v zraku in na kopnem. Tretje nemško carstvo ne opušča nobene prilike, da ne bi opozarjalo prebivalstva na razne možne vojne nevarnosti. Nemčija se seveda predstavlja kot država, ki je razorože-na, dočim so vsi njeni sosedje oboroženi do zob. Pri tem pa se pred javnostjo stalno poudarja, kako skrbi hitlerjevski režim za izpopolnitev nove oborožene sile. Revije hitlerjevskih napadalnih in zaščitnih oddelkov so popolnoma vojaškega značija ter vse predstavljajo gledaicem kot nadomestilo za vojsko in kot njen bodoči kader. Dne 6. avgusta so v Tempelhofu defili-rale formacije napadalnih oddelkov iz Velikega Berlina in brandenburške grofije. Kako je Nemčija razorožena, dokazuje dejstvo, da je ob tej priliki na Tempelhofu samo iz tega dela države korakalo v v aških formacijah z vojaškimi godbami in razvitimi zastavami s kljukastimi križi pod poveljstvom izvežbanih oficirjev z vojaškim elanom in strojno točnostjo bivše cesarske armade 82 000 Hitlerjevcev. Na okoli je stalo več sto tisoč občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo to militari-stično revijo. Dne 13 avgusta je bila prirejena revija zaščitnih formacij ter je ob tej priliki korakalo po zgodovinski cesti Unter den Linden 11.000 mož v črnih uniformah, očitna elita nemške vojaške moči. Tudi ti so bili samo iz enega dela glavnega mesta. Revije pa se ne prirejajo samo v Berlinu, temveč tudi na Pomorjanskem, v Vzhodni Prusiji, Šleziji, Pcrenju in drugod. Vse to so izrazito militaristične revije. Temu s; rridružuje sedaj živahna propaganda za letalsko obrambo države. Vsi N emci aaj bi se zbrali v državni zvezi za letalsko obraml>o. V Berlinu so družinski poglavarji skoro vseh mestnih okrajev prejeli poziv, naj vstopijo v državno vezo za zrakoplovno obrambo in umevno je, da se bo glede na sedanji politični položaj večina brez dvoma odzvala. Število članov te zveze znaša že več milijonov. S temi številkami bo Nemčija paradirala pred inozemstvom ter čla. e zveze enostavno proglasila za pristaše narodne socialne stranke. Razen tega se izvršujejo tudi razni konkretni ukreni. V vsaki hiši. zlasti v Berlinu, je določena straža, ki je točno informirana, kaj je treba napraviti, ako pride do napada iz zraka. Vsaka hiša mora imeti v kleti varno zgrajene prostore za zavetje pred bombami iz zraka. Hišna straža ima prav ta- { ko na razpolago maske proti plinu, ki jih ima razdeliti med stanovalce, ako preti nevarnost plinskih napadov. Za vsak blok hiš je imenovana straža bloka, ki so ji podrejene vse hišne straže. Nad temi stražami blokov so okrajne straže in končno 6000 vrhovnih oficijelnih straž. V Berlinu je torej organizirano celo omrežje raznih poklicc\ in straž in lahko si je predstavljati, kako pod sedanjim režimom stremi prebivalstvo za tem, da bi pridobilo kak vojaški čin. Danes se je na Horst-Wesel Platzu, ki se je nekdaj imenoval Biilow-Platz, vršila velika revija krajevne skupine »Aleksander« v Velikem Berlinu, pri kateri so nastopile vse straže, ki so prebivalstvu nazorno pokazale, kako učinkuje eksplozija fetalskih bomb. Ta revija zveze za zrakoplovno obrambo je samo pričetek velike agitacije. Hitlerjevska vlada pričakuje, da bo v teku nekoliko tednov zbrala v državni zvezi za zrakoplovno obrambo nad 20 milijonov ljudi in kasneje celo 40 milijonov, ki bodo vsi pred svetom zahtevali pravico do zrakoplovne obrambe svoje države. Pri tem oficijelni listi ne prenehajo zahtevati, da naj »agresivna« Francija razoroži svojo vojsko Militaristična proslava bitke pri Tannenbergu Berlin, 27. avgusta. AA. Danes dopol dne se je vršila slovesna proslava 19. ob letnice bitke pri Tannenbergu. Udeležila se je je velika množica ljudi ob navzoč nostl predsednika rajha Hindenburga, Hitlerja, Papna, vojnega ministra in najvišjih zastopnikov mornarice. Nad zbrani mi oddelKi rajhsvera, hitlerjevskih milic, stahlhelma, tannenberških veteranov itd je krožila eskadrilja letal, med njimi po sebna eskadrilja Hermana Gobbelsa. Govorilo je več govornikov, med njimi predsednik vzhodnopruskih provinc Koch, predsednik pruske vlade Goring, kancelar Hitler to dru.gi. Naposled se je Hindenburg zahvalil za manifestacije, ki so mu jih priredili, ta se poklonil spominu nemških vojakov, ki bo padli za domov1 no, ter izrazil svojo hvaležnost cesarju ta gospodarju, ki ga je poklical na čelo nemških armad. Po svečamostih se je Hitler odpeljal v avtomobilu v Marienburg, odkoder se je •po še nepotrjenih vesteh z letalom odpeljal na posaarsike manifestacije v Nieder-waldu. Demonstracija Posaarcev SarrbrCicken, 27. avgusta, AA. število Posaarcev, ki so se odpeljali na manifestacijo v NiedervraM, cenijo na 50.000 do 55.000, to je okoli 50 odstotkov manj, ka_ kor se je prvotno računalo. Za pacifiste v Nemčiji ni prostora Berlin, 27. avgusta. AA. Kakor javlja »Deutsche Zeitung«, je badenski prosvetni minister odredil, da se izključijo z univerze ne samo dijaki, ki so se zadnje leto marksistično ali komunistično udejstvova-li, nego tudi vsi tisti, ki so bili člani pacifističnih društev, kakor na pr. francosko-nernškega društva za mir. Prav tako morajo pacifisti zapustiti vse javne službe. Berlin, 27. avgusta, s. Glede na vprašanje, ali bodo izgubili državljanstvo tudi rodbinski člani onih 33 oseb, ki jim je notranji minister zaradi bivanja v inozemstvu odvzel nemško državljanstvo, zatrjujejo, da se bo ta zadeva reševala v vsakem primeru posebej. Predvsem bodo ugo- tovili, ali živijo tudi rodbinski člani v inozemstvu. Pariz, 27. avgusta, s Današnjim manifestacijam v Niederwaldu v Posaarju posveča francoski tieic veliko pozornost, ker smatra, da bo ta manifestacija prva velika preizkušnja za glasovanje posaarskega prebivalstva 1. 1935. Dočim piše >L' Intransigsant« samo o spretni organizaciji, posveča »Tempec posaarekemu problemu uvodnik, ki ga zaključuje z zahtevo, da mora policija v Posaarju čuvati pravice tamkajšnjega prebivalstva. Današnja manifestacija v Niadervvaldu je svarilo, ki se ne sme pustiti v nemar. »Hitlerjevski dan" Za kongres narodnosocialistične stranke v Niirnbergu pripravljajo ogromne parade, ki pa so se jih tudi v Nemčiji že naveličali Berlin, 27. avgusta, d. V Nemčiji še ri zaključena sezona velikih svečanosti, revij in manifestacij. Po nedavni paradi 82 tisoč članov napadalnih oddelkov, ki so de-filirali v Tempelhofu, in po veliki reviji zaščitnih oddelkov se hitlerjevska Nemčija pripravlja za novo nacionalno slavnost, ki bo prihodnje dni v Niirnbergu. Tej svečanosti so dali ime »Narodno socialistični danf. Vsi listi so polni reklame, ki jo v pretirani množini razpošilja ministrstvo za propagando. V listih je izračunano, koliko kvadratnih metrov blaga bodo porabili za šotore, koliko stotov eksplozivov je pripravljenih za ognjemet, koliko bo potrebno živil, na kratko, nemška javnost se mora zopet čuditi, kaj se v nemški republiki vse dogaja in pripravlja z ogromnimi stroški. Po dosedanjih vesteh je prijavilo udeležbo na svečanosti v Niirnbergu že 400.000 ljudi, ki bodo prispeli s posebnimi vlaki. Razen tega bo veliko število gostov prispelo z avtomobili. V starodavnem južno-nem-škem mestu bo nastopilo okoli 164.000 samo funkcionarjev stranke, da bi čuli Hitlerjevo poslanico. Hitler se je že mudil v Niirnbergu, da se osebno prepriča, kako je preskrbljeno za stanovanja ter je sam dal navodila za poslednje priprave. Listi neprestano ponavljajo, da bodo nacionalne svečanosti v Niirnbergu prekosile vse, kar 30 hitlerjevci priredili doslej v tem pogledu. Čeprav je ogromen ognjemet 1. maja v Berlinu po tedanjih poročilih predstavljal ster dr. GObbeis slovesno v listih, da bo ognjemet, ki bo prirejen v Niirnbergu, še večje mojstrsko delo, kakor pa je bila nočna svečanost 1. maja v berlinskem Tempelhofu. Vstopnina 50 pfenigov za osebo naj bi pokrila vse izdatke. Mesto Nlirnberg je v veliki meri poskrbelo za nastanitev gostov, večina izmed njih pa bo nastanjena pod šotori na prostem. Okolica Ntlrn-berga bo pretvorjena v pravo vojaško taborišče in hitlerjevski tisk že sedaj navdušeno razglaša, da bo to primer moderne selitve narodov in vzoren vzgled nemške organizacijske sposobnosti. Kljub vsej bombastični reklami režima pa se že sedaj opaža, da se polašča občinstva nekakšna utrujenost in da propaganda nima več tako ugodnega odziva, kakor ga je imela še pred nekoliko meseci. Zato mnoge hitlerjevske prireditve v zadnjem času nimajo kljub vsej propagandi pričakovanega uspeha. Naravnost klasičen primer za to je bila razstava v počastitev Schlageterja, k! je bila pred nekoliko tedni obvorjena v Berlinu. Vprašanje je seveda, ali morejo hitlerjevci proslavljati Schlageterja, ki so ga Francozi kakor znano v času okupacije Porurja ustrelili zaradi atentata z bombo na tovorni vlak, kot prvega hackenkreutzlerskega junaka. Schla-geter ni bil nikdar narodni socialist, in malo verjetno je, da bi se kot dober katoličan prijavil za člana hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Toda narodno socialistič- la prirejena razstava, za katero je bila izvršena velika reklama v javnosti, tisku in po radiu. Razstava je zares polna pijetete. Zaprta bo 15. septembra, ni pa verjetno, da bi bilo objavljeno število posetnikov. Pred nekoliko dnevi je eden izmed listov Scherlovega koncema na bolj skrivnem mestu ugotovil, da je poset razstave sramota za prestolnico Nemčije. Razen nekoliko frontnih bojevnikov, članov napadalnih in zaščitnih oddelkov, vojnih invalidov in pripadnikov nemške vojske, ni razstave nihče posetil. Nemško občinstvo Je ostalo doma. Vobče se nihče ne zanima za razstavo, čeprav znaša vstopnina samo 20 pfenigov, za brezposelne in otroke pa polovico. To je najboljši dokaz, da niti največja reklam-t več ne pomaga. V Nemčiji je sedaj že mnogo ljudi, ki se vprašujejo, kdo bo vse plačal, ko pred niirnberškimi slavnostmi čitajo v listih, kakšen veličasten ognjemet in druga razna čudesa bodo tamkaj priredili. i Merniki program Okupacija nemškega dela Švice in Belgije, vse šlezije ter razbitje Poljske in češkoslovaške panoramo svoje vrste, izjavlja sedaj mini- 1 ni stranki je potreben junak in zato je bi- Pariz, 27. avgusta, d. »Echo de Pariš« je objavil članek Charlesa Bonefo-na, ki pravi, da je Rosenberg, ki je prav za prav pravi minisier za zunanje zadeve režima, kateremu služi baron Neurath le kot zunanja firma, poudarjal 8. avgusta t. 1., ko je govoril o Belgiji in Švici, da ni izključeno, da bo nemška Švica, Id je danes germanofob-sko razpoložena, začutila potrebo, da se pridruži Nemčiji in postane zopet velika. Slično se je Rosenberg izjavil tudi o Belgiji. »Echo de Pariš« vidi v vseh njegovih izjavah stremljenje Nemčije, da anektira nekega dne, ko bo zopet močna, Belgijo in Švico. Zatem se bavi z govorom guvernerja nemške Šlezije Bruchnerja, ki ga je imel 30. julija na osmem kongresu Zgornje Šlezije in ki je dejal: »Prihajam iz Katovic in Bijelice, kjer sem se razgovarjal z zastopniki ger-manstva, ter razumem, da še ne vedo, na kak način bodo te pokrajine, ki so nam bile odvzete, zopet vrnjene Nemčiji, vendar pa čutijo v dnu srca, da bodo Katovice ponovno nemške. Rekli so mi, da bi nam bil ponovni plebiscit gotovo naklonjen ne samo v mestih, temveč tudi v vaseh. V ostalem ne bo Društvo narodov odločalo o usodi Zgornje Šlezije, temveč nemški narod sam, ki pa ne bo odločal samo o Zgornji Šleziji (poljski), temveč tudi o Kulčinu, kajti približuje se dan, ko bo Češkoslovaška »postala razvalina«. Aneksija Belgije in Švice, vojna proti Poljski in Češkoslovaški, vse to je torej program za čas, ko postane Nemčija zopet močnejša. Pri vsem tem ni še potrebno posebej poudarjati, da je general Epp napovedoval vrnitev nemških kolonij, kar je poudarjal kot glavno točko programa kongresa bivših bojevnikov iz kolonij in kar pomeni, da misli na vojno proti Angliji in proti južnoafriški republiki, bodisi proti obema na enkrat, bodisi proti vsaki posebej. Tej gospodi se mora priznati, pravi Charles Bonefone, da so cinični v svoji iskrenosti. Toda, kaj bodo rekli naši otroci, če bodo morali čez dva ali tri leta zopet iti v vojno, gospodu Dala-dieru. Ali mu bodo morda rekli: »Imeli ste zase pravico razpolaganja s silo in imeli ste moralno podporo civiliziranega sveta, vendar pa ste dovolili, da se je vse to dogodilo zato, ker ste bili na dopustu ali pa vam je v trenutku, ko je bila potrebna odločitev, primanjkovalo odločnosti,« Hitlerjeve! v skrbeh za slovensko Koroško Bojno glasilo nemških narodnih socialistov o pevski turneji Triglavanov po Koroškem Berlin, 27. avgusta. »Volkische Beobach- i blatnigsee«), ki ga je nacionalno prebival-r«, ki izhaja v Monakovem kot »bojno ! stvo ob velikih materialnih žrtvah priredilo v ogroženem obmejnem ozemlju. Kakor vse to kaže, so se avstrijska oblastva že povsem očitno stavila v službo vseh ter« glasilo narodno-sccialističnega gibanja velike Nemčije«, kakor se glasi njegov podnaslov, v ogromnem formatu, kakršnega ljubijo boljseviški dnevniki, je v svoji sobotni izdaji prinesel senzacijo z bombastičnim naslovom »Dollfuss — Verrat &n Karaten — Slovenische Irredenta hetzt ungenindert (»Dollfussovo izdajstvo nad Koroško — Slovenska iredenta ščuva nemoteno«), »Volkischer Beobachter« ima vobče rad hrupne naslove, pri njem se nedolžna notica ne loči od prvorazredne senzacije. Ta članek o koroških Slovencih pa je tem bolj zanimiv, ker se »Volkischer Beobachter« redkokdaj dotika problemov tujih narodov — saj ima kot bojno glasilo hitlerjevsko organizacije čez glavo posla doma. Koroški Slovenci, Jugoslavija in akademski klub »Triglav« iz Ljubljane — njegova ekskurzija po Koroškem, o kateri je »Jutro« nedavno poročalo, je dala povod za omenjeni članek — so postali cilj ogorčene hitlerjevske atake samo mimogrede — sredi svojevrstnega, zgodovinsko vele-zanimivega političnega duela med narodno socialističnim Berlinom in krščansko-so-caalističnim Dunajem. Članek je datiran iz Beljaka dne 25. avgusta in se v celoti glasi: V južni Koroški se je zadnji čas vršilo veliko število iredentisiičnih zborovanj, ki jih je brez vsakih ovir od strani policije in koroške vlade priredilo nacionalistično ljubljansko akademsko društvo »Triglav«. (V monakovskem listu je naš Triglav prekrščen v »Triglay«. Op. ur.). Na Obirju so imeli govore, v katerih so kazali na Podjunsko dolino, ki leži ob vznožju Obir-ja, in so ponovno naglašali, da ni več daleč čas, ko bo nad Celovcem in Gosposvet-skim poljem (»iiber dem Zollfelde« piše »V. B.«) zavihrala jugoslovenska troboj-nica. Koroške Slovence so pozivali, naj ostanejo močni, saj dan osvobojenja itak ni več daleč. Slovenska organizacija, ki jo je zastopalo 20 ljubljanskih visokošolcev, s katerimi je bil tudi poseben pevski zbor, je lahko 14 dni nemoteno agitirala po deželi, dasi so udeleženci imeli samo dovoljenje za prestop meje, ki opravičuje samo do dvodnevnega bivanja onkraj meje. Domovini zvesto koroško prebivalstvo je zlasti ogorčeno nad zadržanjem avstrijskih oblasti, ki imajo sicer navado, da proti vsakomur, tudi najbolj nedolžnemu, ha-kenkreuzlersko sumljivemu pojavu nastopajo z najbrutalnejšo strogostjo. Veliko vznemirjenje vlada tudi zaradi prepovedi nemškega turnerskega taborjenja ob Baškem jezeru (to bo bržkone nemški »Sa- nemštvu sovražnih stremljenj. Značilno je, da se ta slovenska aktivnost drami v znamenju Dollfussovega pohoda proti naroano-socialističnemu gibanju, dočim se v zadnjih letih slovenstvo v tej pranemSki deželi (podčrtano v originalu) sploh ni več pojavljalo. Tako »Volkiscler Beobachter«. Kakor je videti, hitlerjevska reportaža iz Avstrije precej počasi prihaja do Berlina. Dolgi tedni so že minili od tedaj, ko so slovenski visokošolci iz Ljubljane v najidealnej-šem razumevanju svojih dolžnosti do svojega naroda priredili izlet med koroške Slovence, da s pesmijo zanesejo mednje živo misel na narod, katerega veja so. To ni bil nikak izzivalen, iredentističen pohod, bil je samo dostojen, preprost in prisrčen obisk pri svojih ljudeh. Zdaj, po dolgih tednih je prispel iz Berlina ta pavšalni in brutalni napad, ki nosi vse odlike metod nemškega narodnega socializma. In da bo brutalnost in topa krivičnost tega hit-lerjevskega napada toliko bolj očitna, je kakor nalašč izšel ravno nekaj dni potem, ko je avstrijska vlada prepovedala Slovenski krščansko-socialni zvezi na Koroškem prireditev slovenskega dobrodelnega pevskega koncerta. Niti koroškim Slovencem niti nam ne bo težko zavzeti jasnega stališča do hit-lerizma. Nemškim narodnim socialistom ni dovolj samo brezpravnost slovenske narodne manjšine, oni bi jo bržkone želeli iztrebiti. Akademskemu društvu »Triglav« pa vsa čast, da je njegova pesem po koroških slovenskih vaseh odmevala, kakor vse kaže, noter do Berlina. Novi izgredi na Kubi Havana, 27. avgusta. AA. Associated Pres poroča, da se je delavsko gibanje, ki je bilo neposredni povod za odstranitev Machada, zopet začelo še s hujšo silo in da se obrača proti diktatorski vladi Ces-pedesa. Stavkajoči zahtevajo znižanje delovnega časa in zvišanje mezd. Doznava se tudi, da se je več oboroženih skupin Machadove stranke zapletlo v praske z vojaštvom in s člani onganizacije »ABC« v Santi Clari in treh okoliških mestih, žrtev pa ni bilo. Washington, 27. avgusta. AA. Kakor govore v poučenih krogih, namerava državna zakladna uprava poslati na Kubo svojega zastopnika, ki naj pomaga novemu ameriškemu poslaniku Jeffersonu Coffery-ju pri proučevanju kubanskih finančnih problemov. Prvotno je vlada Zedinjenih držav hotela poslati na Kubo celo komisijo finančnih in gospodarskih strokovnjakov Francoski polet v Rusijo Pariz, 27. avgusta, AA. Letalski minister Pierre Cot, ki ga je povabila sovjetska vlada v Rusijo, bo odletel iz Villacoublaya bržkone 8. septembra. Cotovo potovanje po Rusiji bo trajalo teden dni in bo imelo namen razkazati najbolj reprezentativna francoska letala in napredek francoskega letalstva. Cotova odprav bo obstojala iz treh letal: eno znamke Devoitine bo pilotiral Doret; v njem se bo peljal minister, drugo bo znamke Vibault, tretje pa vojaški aparat za kolonije znamke Bloch. Lindbergh z ženo priletel v Evropo Kopenhagen, Z7. avgusta, č. Polkovnik Lindbergh je včeraj ob 10.30 startal na Šotlandskih otokih za polet preko Oceana. Kopenhagen, 27. avgusta. AA. Lird-bergh in njegova žena sta včeraj ob 17.15 pristala v Kopenhagenu. Sprejel ju je poseben sprejemni odbor s člani ameriške legije in zastopniki letalskega ministrstva. Letalski par se je nato peljal po ulicah, ki so bile vse v zastavah, pred mestno hišo, kjer ju je pozdravil m.otni župan. Prebivalstvo je nad prihodom slavnega letalca in njegove žene silno navdušeno. Smrt senatorja dr. Gavrile v Rogaški Slatini Včeraj popoldne je umrl v Rogaški Slatini, kjer se je mudil na oddihu, senator dr. Emil Gavrila, zadet od kapi Rogaška Slatina, 27. avgusta. Danes ob 14. je v Rogaški Slatini nenadno umrl zadet od kapi senator g. dr. Emil Gavrila. Kosil je v neki okoliški restavraciji, po kosilu pa je v večji družbi igral domino. Nenadno je omahnil in izdihnil na mestu. Nenadna smrt uglednega politika .ie zbudila v vsej Rogaški Slatini presenečenje in globoko sočustvovanje. * Pokojnik je bil iz Velikega Bečkereka, kjer se je rodil 17. aprla 1. 1861. Ko je dokončal gimnazijo v rojstnem mestu, je študiral rravo in filozofijo na Dunaju, nato pa še v Bonnu, Monakovem in Budimpešti. S tako pridobljenim obsežnim znanjem se je posvetil advokaturi in ie 1. 1890 otvoril svojo pisarno v Velikem Bečkere-ku. Kmalu si je pridobil glas odličnega pravnika, obenem pa je tudi z vsem svežim elanom vstopil v poldtčno areno ter je začel sam izdajati in urejati glasilo »Glas«. Kmalu nato je postal direktor no-vosadske »Zastave«. L. 1894 ie organiziral veliki narodni metropolitsk? zbor v Kar-lovcih, kjer je pravoslavni element Vojvodine odločno protestiral proti madžarskim cerkveno-političnim reformam. Ko se ie kmaki nato vršilo v Aradu veliko zborovanje Rumunov. Slovakov '.n Srbov, se je dr. Emil Gavrila odločno uveljavil kot srbski predstavnik. V »vedeizdajni- škem procesu« proti Rumunom in nekaterim Slovakom je dr. Gavrila uspešno zagovarjal rumunske obtožence. Na »narodnostnem kongresu« v Budimpešti L 1895 je bil dr. Gavrila kot predstavnik vojvodinskih Srbov tajnik kongresa. L, 1898 je sestavil memorandum v obrambo narod-no-cerkvene samouprave Srbov v ogrski kraljevini, 1. 1896 pa ie Srbom iz Bosne sestavil memorandum o nacionalnem verskem in prosvetnem stanju srbskega živ--l'ja v Bosni. L. 1905. je pokreml prvo srbsko politično glasilo v Bosni. »Srbsko ri-ječ«. Razen v novinarstvu je njegovo publicistično delovanje poseglo tudi v razna druga področja. Tako je uredil in izdal »Spise islamskega naroda Bosne in Hercegovine«. Čim je nastopila svetovna vojna. je bil dr. Emil Gavrila seveda med prvimi, ki je moral za zapah vendar pa ie srečno prestal vse persekucije. Takoi po osvoboditvi je bil izvoljen za člana vojvodinske Narodne uprave. 1. 1921 pa je bil imenovan za velikega župana v Velikem Bečkereku. Nekaj let se nato ni vidno udejstvoval v širšem območju jugoslovenske politike, njegovo veliko in zaslužno nacionalno delovanje oa ie bilo kronano s tem. da je posta! član senata prerojene Jugoslavije, ki bo odličnemu roli-tiku in narodnemu delavcu ohranila naj-častnejši spomin. Tragedija matere in sina Podrobnosti o obupnem dejanja Celjanke Jozefine Schmidtove Obnova Tardleujevega načrta Pred važno odločitvijo francoske vlade — Tardieujev načrt o podunavskem sodelovanju zopet v ospredju Sklepi Resolucija poziva k bojkotu fašizma in hitlerizma ter opozarja na vojno nevarnost, ki grezi od teh dveh režimov Kmetski praznik na Bledu Kmetski praznik na Bledu, ki se bo vršil na Mali šmaren 8. septembra in za katerega je tudi letos dovoljena polovična vožnja, bo potekel po naslednjem sporedu: Ob 9. zjutraj po prihodu vlakov in sprejemu zastopnikov vlade, banske uprave in drugih gostov se otvori na prireditvenem prostoru v Zaki razstava gorenjske (pinc-gavske) živine S predhodnim pregledom in odbiro živine po hlevih je zagotovljeno, da bo prišla na razstavo res prvovrstna plemenska živina in bo nudena tako prilika interesentom za nabavo prave gorenjske pasme, živino bo ocenjevala posebna komisija banovinsk'h in krajevnih strokovnjakov ter določila in razdelila nagrade v denarju in orodju, ki so jih prispevali ban-ska uprava. Kmetijska družba in odbor. Ob 13. (1. uri popoldne) se zbero vsi udeleženci v narodnih nošah, nadalje okrašeni vozovi in konjeniki na cesti pred Blejskim domom s čelom proti hotelu Jekler po naslednjem redu: Godba, vodja sprevoda na konju in z zastavo, kolesarji, konjeniki, narodne noše peš, posamezne in v skupinah, vozovi. Vsakdo v narodni noši, vsak voz in konjenik dobi posebno števil- I ko, ki naj si jo pritrdi na vidnem mestu. Po teh številkah si bo zabeležila ocenjevalna komisija, v kateri sodelujeta iz prijaznosti prof. Sič in akademski slikar Gaspari, najlepše pristne noše zaradi podelitve nagrad. Slavnostni sprevod krene nato po cesti okrog jezera skozi Mlino mimo kraljevega dvorca Suvobora v Zako na prireditveni prostor, kjer bo kratek obhod pred ocenjevalno komisijo in zbranim občinstvom ter eventualno pred filmskim aparatom, nakar se bodo narodne noše, vozovi in konjeniki porazvrstili v slikovite skupine po navodilih rediteljev na posebnem prostoru. Takoj nato se otvori javno zborovanje, na katerem bodo poročali o političnem, mednarodnem in gospodarskem položaju gg. ministra Ivan Pucelj, dr. Albert Kramer, g. ban dr. Drago Marušlč ter sreski poslanec Ivan Mohorič. Govorilo bo tudi več senatorjev in poslancev Iz naše in drugih banovin. Govore bodo prenašali zvočniki, da jih bodo lahko čuli vsi udeleženci. Ob 16. url (4. uri popoldne) se vršijo velike konjske dirke ameriških dirkačev, pa tudi domačih lahkih in težkih kmečkih konj, katerih podrobni program bomo še objavili. S totalizatorjem bo nudena prilika za stave in tekmovanje v presojanju konj. Po dirkah bo velika ljudska veselica na prostem v zeleni Zaki, kjer bo preskrbljeno z jedačo in pijačo. Kmetski praznik na Bledu dne 8. septembra t. 1. bo kakor vsako leto tudi letos javna in odločna manifestacija slovenskega kmeta za jugoslo-vensko narodno edinstvo In za pospešen kmečko-gospodarski napredek. Zagreb, 27. avgusta. Kakor je »Jutro« kratko že poročalo, je zagrebška policija v hotelu »Kanadi« na trgu kralja Tomislava odkrila žalostno dejanje, ki ga je izvršila mlada mati Pepca Schmidtova, doma iz Celja. Schmidtova je prišla v hotel v petek zvečer sama ter najela sobo. Nato je skrivaj pripeljala vanjo še sedemletnega sinčka in zažgala večjo količino oglja, da zaduši sebe in otroka. Sinček Hugo se je res zadušil, dočim so nesrečno mater vendarle še rešili. ^ elika tragedija nesrečne matere je v Zagrebu vzbudila enako veliko senzacijo, kakor nedavni krvavi dogodek, ko je blazna ženska odsekala glavo svoji 7 letni vnukinji. Po dosedanjih ugotovitvah se je tragedija odrigrala takole: Ko je Jozefina Schmidtova v petek zvečer okrog IS. ure prišla v »Kanado«, je napravila najboljši vtis in portir ji je na željo ponudil sobo za 33 Din. — Toliko nimam pri sebi, je rekla simpatična neznanka, k! še ni bila stara 30 let. — Tu Vam 20 Din, ostanek bom še plačala. Vratar je nato odvede! Jozeiino v sobo. Kaj je nato počela in kako je dovedla vanjo svojega sinčka, bo morda povedala v preiskavi. VsL so bili prepričani, da je prišla sama, zato je bilo presenečenje tem večje, ko so v soboto zjutraj našli otroka mrtvega. Jozefina v soboto zjutraj vobče ni zapustila sobe. Vratar Morič ie zatorej mimogrede potrkal na vrata in kmalu nato se je pojavila Jozefina, vendar takšna, da se je je vratar kar prestrašil. Široko razprtih oči in vsa kuštrava je stala pri vratih, oprta ob kljuko, tako oslabljena, ka-ior da se bo zdajci zgrudila. — Vstopite, je tiho rekla vratarju. — Hotela sem se umoriti, a sem še ž-iva. V sobi pa je moj sin mrtev... Vratar Moric ni verjel lastnim ušesom. Vendar je vstopil. Na robu obeh postelj, ki stojita druga ob drugi, je ležal fantek nepremičen in sključen, da je bilo na prvi pogled očitno, da je že dalje časa mrtev. — To je moj edinec. je rekla Jozefina. Hmeljske cene nadalje rase j o Kljub nedelji živahno povpraševanje — 85 Din za kg Žalec, 27. avgusta. Obiranje Je bilo ves dan pri lepem vremenu v polnem teku. Kljub nedelji je bilo povpraševanje za hmeljem prav živahno. Zjutraj se je trgovalo Po 70 do 80 Din za kg, popoldne se je cena okrepila In nI bilo mogoče izpod 75 Din dobiti nobenega stota ter se Je plačevalo 80 Din gladko že za manjše ko- ličine, dočim so dosegle večje partije že 85 Din za kg. Podkrepljeni po složnih poročilih o slabem svetovnem pridelku, hmeljarji ne hitijo s prodajo, preden svetovni trgi ne oživijo. _ >Venkov< poroča, da je bilo v soboto 26. t. m. kupljeno nekaj malega hmelja po 97 Din za ka (2200 Kč za 50 kg). Nevaren požar v Zagrebu V bližini kolodvora je zgorelo skladišče lesa in zaloga tvrdke Singer - Ogenj je bil najbrž podtaknjen Pariz. 27. avgusta, d. Francosko zunanje ministrstvo se podrobno bavi z Mus-soliniievimi predlogi glede Podunavja Oficielno še niso zavzeli stališča gleie Mussolini jevih ponudb Avstriji in Madžarski, ki so bile objavljene včeraj v >Daily Mailu«, zatrjujejo pa, da je francoska vlada že obveščena o uspehu poseta dr. Dollfussa in Gombosa v Rimu. Francoska vlada se bo prihodnji petek bavila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna podrobneje z razvejem avstrijsko - remškega spora in § p^loža-jem Avstrije po povratku zveznega Kancelarja dr. Dollfussa iz Rima. Ta seja to zelo važna, ker bo na njej določena na-daljna smer francoske politike v Podu- 1sv1u V zvezi s tem se pripisuje poseben pomen izvajanjem »Tempsa« o rešitvi po. dunavskega vprašanja. List pravi, da je Pariz, 27. avgusta, d. Konferenca druge socialistične internacionale je v petek ponoči končala svoje delo. Po zaključnem poročilu poročevalca Otona Bauerja je bila sprejeta sklepna resolucija, v kateri se odklanja enotna fronta s komunisti, izraža pa volja za zedinjenie razcepljenih sil delavskega razreda, obsoja hitlerjevsko barbarstvo ter poziva vse delavstvo kakor tudi narodi vsega sveta v borbo proti fašizmu. Nadalje je konferenca sklenila: 1. Vse socalistične stranke prirede 9. novembra ob obletnici nemške novembrske revolucije leta 1918 velike manifestacije proti fašizmu in hitlerizmu. 2. Socialistična internacic-nala bo sodelovala z vsemi svojimi silami pri organizaciji moralnega in materijalnega bojkota hitlerizma. Podpirala, bo žrtve fašizma in hitlerizma kakor tudi begunce, ki so se umaknili pred tema političnima režimoma. 3. Socialistična internacionala poziva vse svobodne narode, naj se združijo proti vojni nevarnosti, ki jo predstavljata fašizem ln hitlerizem. 4. Socialistična internacionala poziva nadalje demokratične narode, naj predlože svetu Društva narodov vse probleme, ki ogrožajo svetovni mir in ki se tičejo novega oboroževanja Nemčije, nemške agitacije v Avstriji, Gdansku itd. Konferenca odobrava skupno resolucijo druge internacionale in strokovne internacionale glede borbe proti vojni. Priznava, da ima Nem- IVashington, 27. avgusta, č. Roosevelt je včeraj po radiju sporočil ameriškemu narodu novo poslanico, v kateri je naglašal, da ne bo krenil s poti, po kateri hoče Ameriko dovesti k obnovi gospodarstva. Cene blaga se morajo pod vsakim pogojem dvigniti. Okoliščina, da na efektnih borzah tečaji oscilirajo, za izvedbo obnovitvenega programa nima pomena. Finančni minister NVoodin je izjavil, da je imel daljši razgovor s predsednikom Rooseveltom in da more demantirati vse govorice o inflaciji, ki naj bi jo pripravljala ameriška vlada. Sedaj bo minister odpotoval na dopust za dobo dveh mesecev, da si ozdravi grlo. Poudaril je, da že v naprej demantir« sleherno vest o tem. da bi podal ostavko. London, 27. avgusta. AA. Odkar je začel Roosevelt svoj gospodarski eksperiment, skoraj ne mine dan. da ne bi veliki londonski listi prinesli uvodnika ali vsaj daljšega članka r> izvajanju načrta za reorganizacijo ameriškega gospodarstva, ki ga je izdelal Roosevelt s pomočjo polkovnika Johnsona. Ta eksperiment so Angleži v začetku s simpatijami pozdravljali, predvsem s simpatijami do človeka, ki ga je ustvaril, saj je znano, da uživa Roosevelt plasti med Angleži zaradi svojega liberalizma in smisla za mednarodne realnosti velik ugled. V začetku marca notranjepolitični program — boj proti gospodarski krizi — še ni bil oddvojen od zunanjega Francoske dobave Rusiji Pariz. 2". avgusta, d. Uradno poročilo »unan:ega ministrstva potrjuje, da je bil v petek sklenjen z rusko vlado sporazum o francoskih dobavah, in sicer na konferenci, na Kateri so zastopali francosko vlado ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Paul Boncour, trgovinski minister Serre in kmetijski minister Queil!i. Uradni komunike o sklenjenem dogovoru bo izdan v prihodnjih dneh, kakor hitro bo ruska vlada odobrila njegovo besedilo. Miljardni primanjkljaj francoskega proračuna Boussac, 27. avgusta. AA. Minister za proračun Lamoureux je imel tu ob posvetitvi nove mestne hiše govor, v katerem je med drugim navedel, da bo imel prora čun za leto 1934 približno 6 milijard frankov primanjkljaja, to je za 2500 milijonov več kakor leta 1933. Ta številka je pa vzlic temu nižja, ker se je proračunskemu ministru posrečilo prihraniti na račun proračuna za leto 1934 okoli 1600 milijonov. Razen tega, je nadaljeval Lamou-"eux, kaže eosnodarssi indeks in plačila 'avkov v zadnjih mesecih, da se finančni iložaj obrača na boljše. Lamoureux je v svojem nadaljnem govoru pobijal razne glasove o načinu po- stališče Francije v Srednji Evrr.p: danes močnejše kakor kdaj prej. Francija ni pridobila Anglije samo ?Vuie nazranje, da je neodvisna Avstrija mogoča le v okviru gospodarskega sodelovanja pokibice« Atletikov s 5:3 (2:0). Istočasno je na Glaziji kombinirano moštvo SK Celja zmagalo nad moštvom SK štor s 7:1 (6:1). Popoldne je na igrišču pri Skalni k.eti rezerva Atletikov zmagala nad rezervo Jugoslavije z 9:1 (4:1). Naslednji revanž-ni tekmi SK Atletlk : Vojaški team 30. pp. 3:1 (0:0) je prisostvovalo okoli »00 gledalcev. Tekma je bila zelo napeta. Vojaki 90 igrali fair, Atletiki pa zelo ostro. Po Igri sta bili moštvi izenačeni. Dva gola sta padla iz enajstmetrovk. Sodnik g. Oberlintner iz Laškega je sodil v prvem polčasu zadovoljivo, po odmoru pa je z mnogimi odločitvami vzbujal viharne proteste med občinstvom. Ostale nogometne tkme Dunaj: Otvoritev prvenstva: Donau : FAC 3:2 (1:0), Admira : WAC 3:2 (1:1), Hakoah : FC W,en 1:1 (0:0), Rapid : Viei.na 2:0 (1:0). Bukarešta: Ferenczvaro« (Budimpešta) : Juventus 5:4. Praga: Sparta : Zidenlce 3:2, Nachod : Bohemians 1 : 1. Teplitzer FC : Slavia 0:0, Kladno : Viktorija (Plzen) 2:1. Zaključek veslaških tekem za prvenstvo Evrope Včeraj so se v Budimpešti vršile finalne tekme za prvenstvo Evrope v veslanju — Jugoslavija je zasedla samo tretje mesto v osmercu, četrto v dvojki brez krmarja in peto v dcuble-sculiu Budimpešta, 27. avgusta. Razen rezultatov, o katerih smo z veslaškega prvenstva Evrope poročali, je bila včeraj na sporedu še tekma osmercev v polfinalu, v kateri je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Jugoslavija 5:52.2; 2. Holandska 5:53.4; 3. Poljska 5:56.8; 4. Češkoslovaška 5:59.4; za njimi pa Belgija in Španija. »Krka« — ki zastopa Jugoslavijo — je startala slabo, toda na 1400 m je prevzela vodstvo in v silnem tempu vodila vse do cilja. Odločitve V današnjih finalnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Cetvorka s krmarjem: 1. Italija 6:00.6; 2. Madžarska 6:01.8, 3. Češkoslovaška 6:14.2, 4. Švica 6:16.8, Danska ni sodelovala. Dvojka brez krmarja: 1. Madžarska 6:24, 2. Švica 6:29.2, 3. Holandska 6:31.2, 4. Jugoslavija 6:83, 5. Italija 6:33.6, Madžari so vodili do 1000 m, nato so se jim do 1500 m do 1 m približali Italijani, ki pa so pozneje popolnoma popustili, tako da jih je prehitela tudi Jugoslavija. Skiff: 1. Poljska 6:28.4, 2. Švica 6:31.8, 3. Italija 6:32:2. Pri tej točki je bil start dvakrat napačen. Dvojka s krmarjem: 1. Madžarska 6:52.2, 2. Poljska 6:52.8, 3. Francija 6:58.4, 4. Belgija 7:11.6. Cetvorka brez krmarja: 1. Danska 6:04.6, 2. Holandska 6:07.4, 3. Madžarska 6:08.2, 4. Švica 6:15. Double-scull: 1. Francija 6:22, 2. Italija 6:26, 3. Madžarska 6:28.8, 4. Poljska 6:31.4, 5. Jugoslavija 6:44.8. Osmerec: 1. Madžarska 5:44.2, 2. Italija 5:45.2, 3. Jugoslavija 5:48.4, 4. Francija 5:48.6, 5. Švica 5:49.8. Zmaga Madžarske je vzbudila splošno presenečenje, ker je bila Jugoslavija v tej točki velik favorit. Današnjim zaključnim tekmam za prvenstvo Evrope v veslanju je prisostvovalo okoli 20.000 gledalcev. Med odličnimi gosti so bili navzoči državni upravitelj Horthy z zastopniki diplomatskega zbora, med katerimi je bil tudi jugoslovenski poslani« z osobjem. V tekmah je Madžarska zasedla tri prva mesta, po eno pa Danska, Francija, Poljska in Italija. Športni dan v Kamniku Kamnik, 27. avgusta. Znano je, da je SK Kamnik najagilnejši podeželski športni klub, ki se uspešno uveljavlja v številnih športnih panogah in dosega sorazmerno za provinco prav lepe uspehe. Svoj letošnji športni dan je moral klub zaradi številnih prireditev v Kamniku in zaradi podsaveznega in državnega plavalnega prvenstva preložiti na neugoden čas proti koncu avgusta, vendar pa Je imel srečo, da je prireditev, ki je bila izvršena v velikem obsegu s teniškimi, plavalnimi in nogometnimi tekmami, še v dovolj lepem vremenu spravil pod streho. Tradicijonalni štafetni tek po Kamniku je letos odpadel, ker so zaradi znanih izpadov na zadnjem občnem zboru izstopili iz kluba najboljši tekači. Teniški turnir. Po programu so bile najprej na vrsti teniške tekme, ki bi se morale pričeti že ob 7. zjutraj, vendar pa so se zaradi zakasnitve Ilirijanov pričele šele ob pol 11. Prvič je bil to pot v Kamniku teniški turnir po izločilnem sistemu Udeležili so se ga Ilirija, Domžale in Kamnik. Najštevilnejša je bila ilirijanska ekipa, ki je prišla v Kamnik s prvakom Trudnom na čelu. Ilirijo so zastopali: Truden, Banjai, Gogala, Kos, Drago in Lado Zaje ter Banko. Domžale so zastopali inž. Skok ter brata Oskar in Rudi Ladstaetter. Kamniško reprezentanco pa so tvorili: Pouthon, Stuzzi, inž Rebolj, inž. Gerzinčič, Rechbach in Ster-gar. Po kratkem pozdravu načelnika teniške sekcije S1K Kamnika g. Valterja Stuzzija so se izžrebani pari tekmovalcev pomerili v igri, ki je dal« naslednje rezultate: Truden : Gerzinčič 6:0, 6:1, Stuzzi : R. Ladstaetter 8:6, 9:7, Gogala : Rajko Kos 6:4, 6:1, Banko : Lado Zaje 6:4, 6:\ Ban-jaj : Skok 6:1, 6:1, Rebolj : Rechbach 6:3, 6:2, Drago Zaje : Stergar 6:0, 6:1. V vseh prvih izločilnih tekmah se je opažala premoč zmagov Icev, najbolj napeto igro pa sta odigrala Stuzzi in R. Ladstaetter, kar je razvidno že iz rezultata. Dopoldanski turnir je v lepem številu po-setila kamniška publika, ki je z zanimanjem spremljala potek borbe. Popoldanski rezultati so bili: Truden : Banjaj 6:1, 6:0, Zaje D. : Gogala 6:3. 6:4, Truden : Stuzzi 6:2, 6:0, Stuzzi : Rebolj 6:2. 6:2. Banko : O. Ladstaetter 6:0, 6:0, Zaje D. : Banko 6:3, 4:6, 7:5. Za finale sta se plasirala Truden in Zaje D. Odigrani so bili tudi naslednji doubli: Truden-Banko : R. Ladstaetter—O. Ladstaetter 6:0, 6:0; Stuzzi—Grzinčič : Rebolj —Rechbach 6:4, 6:1; Kos—Gogala : Skok —Pouthon 6:0, 6:0 in naslednji mešani doubli: Ge?\:nčič—Debevčeva : Stuzzi— Krasa 8:6, 6:3, Kos—Hajkova : Rebolj— Taho B. 6:4, 6:3 Damski singli in ostale igre niso mogle biti končane zaradi pomanjkanja časa. Damski singli bodo med tednom, ker tekmujejo samo domače tekmovalke. Plavalne tekme. Popoldne so se pričele na lepem kamniškem kopališču plavalne tekme, h katerim se je poleg Kamničanov prijavila še močna ekipa Ilirije in 5 plavačev SK Ko-rotana iz Kranja, ki so prispeli pod vodstvom predsednika g. Joška Horvata. Vreme je bilo plavalnim tekmam manj naklonjeno, ker je ves čas pihal mrzel veter, voda pa se je po zadnjem dežju se grela komaj do 16 stopinj C. Jurv je pod vodstvom predsednika SK Kamnika g. Fer-da šmuca funkcijonirala prav dobro, le pričetek se je zakasnil za skoro pol ure in točke so si prepočasno sledile druga drugi. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 50 m prosto, seniorji in juniorji: Ker se je prijavilo 9 tekmovalcev, se je startalo v dveh skupinah. 1. Skupina: 1. Šerbec (I) 30, 2. Lenard (I) 30.08, 3. Karba 32.06, 4. Pogačnik (oba Kamnik), 5. Schell (I). V drugi skupini so prišli na cilj: 1. Cerer (Kamnik) 30. 2. Demonte (I) 33.8. 3. Ko-šnik 34.8, 4. Česen (oba Kranj). Cerer ln Šerbec sta dosegla oba enak čas 30 sekund. 100 m hrbtno, gospodje: Na startu sta bila samo dva tekmovalca. Sigurno je zmagal Šturm (Kamnik) 1:31 nad Tavzesom (Ilirija) 1:36.5. 50 m prosto, dame: Tri tekmovalke: 1. Grošelj Nana 34.06, 2. Bradač 37.14 (obe Ilirija), 3. Vrlinšek (Kamnik) 48:09. 100 m prsno, dame: Med tremi tekmovalkami je v dobrem času zmagala Babi-nek (Ilirija) 1:4102, 2. Sitar Stana 1:55, 3. Kocmur (obe Kamnik) 2:09. Štafeta 3X100 mešano, gospodje: Na startu 3 štafete. 1. Ilirija (Sever, Tavzes, Lenart) 4:23.2, 2. Kamnik (Šercer, Šturr*. Cerar) 4:31.7, 3. Kranj je odstopil. Zmago Iliriji je priboril Sever, ostala dva kamniška plavača sta bila enakovredna Ilirijanoma, vendar nista mogla zmanjšati razlike. 50 m prsno, subjuniorji: Na startu trije Kamničani in en Ilirijan. 1. Gjuran Marjan (Ilirija) 50.7, 2. Bevec 56.7, 3. Keržar, 4. Keršmanc (vsi Kamnik). Gjuran ni plaval pravilno. 100 m prsno, gospodje. Na startu 8 tekmovalcev. Zmaga sigurno Kramar (Ilirija) 1:29.6, 2. Presl (Kamnik) 1:38.7, 3. Hafner (Kranj) 1:41.2. Sledijo Turner, Presl Jan-či, Sadnikar, Leejak. šušteršič. Presl K. je od podsaveznega prvenstva zelo izboljša; čas. m prosto, gospodje: Najbolj napeta točka tekmovanja. V prvih 100 metrih se je zdelo, da bo odločilna borba med Serb-cem iri Cerarjem, vendar pa je Šerbec zadnjih 50 m popustil, Tavzes (Ilirija) pa dosegel Cerarja in proti pričakovanju za četrt metra zmagal v času 2:57.8. 2 Cerar (Kamnik) 2:58.5, 3. šerbec 3:07.7, 4. Košnik (Kranj). 3X50 m mešano, dame: Neenaka borba dveh štafet. 1. Ilirija (Babinek, Bradač, Grošelj) 2:07.2, 2. Kamnik (Kocmur, Krat-nar, Vrlinšek) 2:59.2. S to točko je bilo zaključeno plavanje. Sledili so propagandni skoki, katere so izvajali Bervar, Krek, Pogačnik, Levičnik (vsi Kamnik) in mlada subjuniorja Gjuran (Ilirija) in Jeglič (Kamnik). Vzbudili so mnogo odobravanja in prizn-.ja. P kazalo se je, da ima Kamnik prav številno gardo dobrih skakačev. Po skakalnih tekmah, katere je jury tudi ocenila, se je vršila \vaterpolo tekma Ilirija lil : Kamnik 9:1 (6:1). Ilirijani postavili svojo tretjo garnituro v postavi: Linhart, Sever, Schell, Lenart, Tavzes, Demonte, Ziža. Kamnik je nastopil v postavi Presl K., Pogačnik, Karba, Levičnik, Šercer, Cerar, Sadnikar. Kamničani niso Bili dorasli igri Ilirijanov, čeprav so igrali požrtvovalno. Grešili so posebno v obraiabi, kjer niso znali kriti. Napad se nikakor ni mogel uveljaviti, zastreljal pa je vsaj dve lepi šansi. Igro Je zelo ovirala mrzla voda. Edini gol za Kamnik je zabil Cerar. Sodil je dobro Kamni-čan g. Lado Stergar. K plavalnim tekmam se je zbralo izredno veliko število publike, ki je živahno pozdravljala vsak uspeh domačih. Po končanem vvaterpolu se je na travniku poleg kopališča odigrala prijateljska nogometna tekma med kamniškimi nogometaši in močno garnituro ljubljanskih nogometašev, med katerimi so nekatera znana ime- na. Že dopoldne je kamniška rezerva odigrala tekmo z ŠIK Radomlje. Po živahni in napeti igri, v kateri so bile Radomlje v stalni premoči, so Kamničani podlegli 0:1. Lahkoatletsko prvenstvo klubov LHP SK Ilirija priredi dne 8. septembra t. 1. s pričetkom ob 15. na svojem igrišču ob Celovški cesti lahkoatletsko prvenstvo klubov. Tekališče meri 3S5 m, je iz ugaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Pravo nastopa imajo vse verificirane in neverificirane atletinje klubov LHP., kakor tudi atletinje klubov nevčlanjenih pri LHP. Tekmuje se v disciplinah: 60 m, met krogle, 2W m, skok v višino z zaletom, 800 m, met diska, 100 m. met kopja, skok v daljino z zaletom, štafeta 4 krat 100 m. Prijave v dveh kopijah je poslati na naslov: SK Ilirija, hazena sekcija, kavarna »Evropa«, Ljubljana, najkasneje do 1. septembra opoldne. Zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Tekmovalo se bo po pravilih za večboj in po prooozicijah LHP. — Tekmuje se po pravilih JLAS. Avstrija : Jugoslavija %: X V tekmi za Davisov pokal je Jugoslavija zmagala v doubleu nad Avstrijo 6:2, 0:6, 6:4, 8:6 — Odločilni bodo današnji singli Zagreb, 28. avgusta. V današnji double-igri za Davisov pokal, v kateri sta za Jugoslavijo nastopila Punčec in Kukuljevič, za Avstrijo pa Ar-tens in Metaxa, je Jugoslavija po trdem boju izvojevala prvo zmago in izboljšala stanje na 2:1, tako da je še nekaj nade, da se bo morda v jutrišnjih singlih kvalificirala za nadaljnje tekmovanje. Toda ta na-da je zelo skromna. V prvem setu so naši dobro začeli in že vodili s 4:0. Gostje so popravili na 4:1, naši povišali na 5:1. Igra je bila zelo hitra in prvi set se je končal 6:2 za naše. Pri gostih je bil zelo nesiguren mladi Metaxa in tudi Artens ni bil v formi kot včeraj. V drugem setu so se gostje popravili, posebno Metaxa je bil brez treme. Naši so igrali zelo nesigurno, tako da so Avstrijci gladko dobili 6:0. V tretjem setu je igra spet izenačena. Naši so igrali sem ln tja odlično, pa zopet zelo nesigurno, toda končno so vendarle dobili 6:4. Četrti odločilni set se Je odigral po kratki pavzi. Naši so vodili 4:3, potem 5:3, v nadaljnjem so Avstrijci izenačili na 5:5, toda našim je uspelo končno doseči vodstvo 7:6 in odločiti set 8:6. Ta igra Je bila najbolj napeta. Jutri se bosta odigrala oba odločilna singla med Pučecem in Metaxo ter Kuku-ljevičem in Artensom. Splitski akvareli Ob napovedani uri pričetka je bilo pla-vališče skoraj še prazno. Kot se je izkazalo, je to stara navada splitske publike, da vsaj pol ure zamudi — med plavanjem se je tribuna napolnila in dodobra poln je bil tudi vlačilec, ki je na drugi strani zapiral plavališče, pa tudi čolnov in jadrnic se je ob plavališču nabralo precej. Nesrečno razdeljeni program Pri sestavi programa je naš savez hotel biti velikopotezen. Poleg dveh \vaterpolo tekem in olimpijskega plavalnega programa, iz katerega je bil sestavljen službeni del dvomatcha, je izven konkurence per-fektuiral še tekmovanje na 1500 m prosto, v mešani štafeti 3 krat 100 m in v skokih. Prav je, da se našim plavačem nudi čim več možnosti — mednarodnih nastopov, vendar pa je treba računati s tem, da moramo v vseh točkah nastopati z istimi tekmovalci in če ne že pri sestavi programa, je treba vsaj pri njegovi razdelitvi skrbeti. da posamezni tekmovalci niso preobremenjeni, da ne gredo utrujeni na start, zlasti pa ne v disciplinah, ki štejejo v službeni del dvomatcha Vse to se je pri nas seveda prezrlo. Srečno je razdelitev programa izpadla tako, da je bilo treba plavati prvi dan eno samo, drugi dan pa kar štiri točke službenega programa in še bolj srečno je izpadlo, da so Madžari v štafeti nastopili s popolnoma svežimi ljudmi. od naših pa sta istega večera imela za seboj Mini in Senjanovič progo 400 m prosto, Wilfan in Gazzari pa 100 m hrbtno! — Šikane gostov Dobro so si bili svesti Madžari, da so rišli v goste mladi plavalni organizaciji, je še strašno neizkušena, v primeri z njimi, renomirano nacijo, čisto, čisto maj- Po debaklu naše plavalne reprezentance v meddržavni tekmi z Madžari cena. Dobro je vedel njih vodja, znani rekorder dr. Baranv, da je že samo njegovo slavno ime močan adut za naš mladi plavalni šport. In v tej zavesti so si Madžari dovolili marsikaj, o čemer bi drugje morda vseeno preje malo pomislili. Ni jim bilo dovolj, da so samovoljno zapustili hotel, ki jim je bil odkazan kot bivališče in se vselili v najlepše sobe hotela »Bellevue«, tudi na plavališču so gospodovali! Malo neverjetno smo pogledali, ko sc pred startom na 100 m prosto Madžari zahtevali naenkrat, da se tekmuje v predpisanih trikojih, češ, da je to pri meddržavnih reprezentativnih tekmovanjih obvezno. Neverjetno smo pogledali zato, ker smo vedeli, da smo lani proti Avstriji v Millstattu startali brez trikojev, ker smo vedeli, da so tudi Madžari nastopili že v reprezentativnih tekmah brez njih. Pa smo se — bog ve zakaj — le uklonili njih volji — nato pa debelo gledali, ko je prišlo na dan, da niti Wilfan, niti Senjanovič nimata trikojev s seboj! In ko sta morala plavati nato v hitro izposojenih trikojih — jako razvitega NVilfana je premajhni triko močno vezal in ga znatno oviral pri plavanju — ko sta dala rezultate znatno pod svojimi običajnimi, pa so se vsi čudili »kaj delajo?«. — Če se je naš savez tej kaprici Madžarov tako gladko uklonil, bi bil vsaj moral to stvar razčistiti pred pričetkom tekmovanja in naše tekmovalce obvestiti pravočasno, da bi bili prišli s pravilno opremo na start. Tudi je bila po pravilih dolžnost saveza, da bi bil tekmovalcem preskrbel enotne plavalne kapice v savezni barvi, ker sicer ne bi v eni in isti točki dva tekmovalca Jugoslavije startala vsak s kapico svojega kluba! Če se že tem in še nekaterim nepotrebnim nevšečnostim res ni dalo izogniti, pa ni bilo prav nič potrebno, da je popolnoma odpovedala tudi tehnična stran organizacije Splitski JSK Jadran je dosti ugleden klub, da se mu je moglo brez skrbi zaupati tehnični aranžman. Pa je tudi tu popolnoma odpovedalo. Res so Jadranovi funkcionarji vložili mnogo brige in truda za to, da je bilo na plavališču in krog Ja-dranove klubske hiše dovolj barvastih žarnic. da je bil buffet dovolj bogaio založen in da so vsi njegovi člani pravočasno dobili permanentne proste vstopnice, pozabili pa so, da je pri takšni prireditvi posvetiti vso pažnjo pia »blišču ter napravam in pripravam, ki so direktno ali indirekt-no potrebne za tel/lovanje. Tako se je primerilo, da ob pričetku tekmovanja ni bilo »stoperic« na mestu, tako se je zgodilo, da ni bilo niti pet. kaj šele sedem garnitur številk za sojenje skokov na razpolago. Iz zadrege si je savez pomagal s salomonsko reš'tvijo, naj skoke sodijo pač samo štirje sodniki; točke pa so preračunavali po tabelah, pripravljenih za pet sodnikov in nihče si ni belil glave, če je bil rezultat, po teh računih, od začetka do konca napačen. Tudi o sestavi in poslovanju razsodišča za skoke bi se dalo reči marsikaj — če je že moralo biti tako, da je sedel v njem samo en jugoslovenski sodnik in poleg Delahaya dva Madžara. Gotovo ni bilo treba, da je naš sodnik reševal madžarskega skakača, ki ne bi bil imel za neuspeli skok dobiti nobene točke, kar Je priznal celo sam dr. Baranv. Sploh so skoki in okolnosti, v katerih so se skoki vršili — oder, na katerem je bila postavljena dosti mizerna deska, se je močno zibal — poglavje zase in vprašujemo se, kaj le mislil savez, ko je odredil, da se bo tudi dvomatch z Avstrijo, kjer so skoki v ofi-cielnem sporedu, vršil v Splitu in bi se torej moralo skakati na tej deski. Sreča, da so skoki bili izven konkurence ln te pomanjkljivosti niso imele vpliva na končni rezultat dvomatcha. Zato pa Je tembolj žalostno, da so se neodpustljive tehnične pogreške pojavile tudi na plavališču samem, kar je žal imelo dalekosež-nejše in tragičnejše posledice. Prav nič ni bilo potrebno, da so se po malomarnosti prirediteljev na startu in obratu pojavili defekti, ki so veljali tekmovalce njihov placement. Pri startu v hrbtnem plavanju je \Vilfan enkrat odtrgal desko, drugič pa se mu je deska pod rokami udala in po-greznila, Senjanovič pa je v mešani štafeti pri 100 m prosto na obratu, ko se je hotel odriniti, zadel z nogo v prazno in ostal pod vodo, kar ga je stalo dragocene desetinke sekunde, Jugoslavija pa je izgubila štafeto! Nastop Fuxa Naše čitatelje bo zanimalo, da je bil v tekmi drugega dne najmlajši igrač, komaj 171etni junior ljubljanske Ilirije Miran Fux najboljši v moštvu. Dosegel je uspeh, s katerim se more ponašati redkokateri branilec na svetu: pokrival je obe krili madžarske prve garniture Boszija in Ver-tessvja. kratek čas tudi fenomenalnega centerfora Nemetha, v vsej igri pa ni med 15 goli, ki so jih dali Madžari, padel po igraču. ki ga je on kril, niti eden. niti ni posredno zakrivil gola. Mlademu igralcu treba za tak uspeh najprisrčnejše čestitati! Razgovor z De!ahayem Član »International \vater-polo boarda«, znani belgijski \vater-polo strokovnjak, ki slovi kot najboljši \vater-po1o sodnik sveta. Delnhaye. ki je spdil obe tekmi z Madžari. je vašemu dopisniku dovolil precej obširen razgovor. V svoji, s flamščino pomešani 'n tupatam s francoskimi in angleškimi izrazi prepleteni nemščini je prav po domače kramljal skoraj celo uro.. Pr- vič je bil topot v Jugoslaviji in ves je bil očaran od nje. Obljubuje venomer, da bo v belgijskih listih samo lepo pisal o naši domovini. Na vprašanje, kako sodi o našem plavalnem športu, se je kar neka*n razživel. Zavida nam, zavida jaedvsem. ker je plavanje kot šport, o čemer se je mogel uveriti, močno vkoreninjeno med vsemi ljudskimi plastmi, najbolj pa tako-rekoč med nežno mladino, med otroki. Tu je naša velika bodočnost! Med tekmovalci mu je daleč najbolj ugajal NVilfan, ki plava v cravvlu in na hrbtu absolutno popoln stil in je brezdvomno plavač svetovne kvalitete. — \Vater-polo moštvu manjka predvsem rutine, tekem. Moštvo drugega dne je bilo boljše kot prvo. Gledal je pri treningu Jadranove subjuniorje in prepričan je, da bodo v nekaj letih igrači najboljših kvalitet, boljši, kot seniorji, ki igrajo sedaj. Z organizacijo dvomatcha ni .adovoljen. Pomanjkljivosti je bilo dovolj, spored se je razvijal dosti prepočasi, vse preveč je krog žirije vedno bilo ljudi, ki niso imeli tam nikakega posla. — Plavališče za prilike, v kakršnih je postavljeno, prav dobro in lepo. Ne more pa biti govora, da bi se na njem postavljali rekordi. Zadovoljen je. da je prišel k nam m srečen, da je spoznal Jugoslavijo! Tako Delahave o nas. Vsaj ta izjava odličnega strokovnjaka je uspeh dvomatcha za nas. Škoda, da je pa to res tudi skoro edini uspeh. Vprašujemo se samo še, kako bo na dvomatehu z Avstrijo, ki bo 2. in 3. septembra« Tudi ta bi se moral vršiti v Splitu, toda, če pogledamo nazaj na go stovanje Madžarov, moramo žal priznati, da bi bilo za naš ugled boljše, da bi se ne vršil. Ali pa bo Madžarska morda le za savez lekcija in morda bo savez končno vendar spoznal, da se da plavati tudi še kje drugje, ne smo v »lipome Splitu*! —šič TEDEN DNI FILMA „V znamenju križa" — številke govore Po enoletnem odmoru bomo zopet videli priljubljene filmske zvezde Greto Garbo, Joano Crawfordovo, Bamona Novajrra, Nils Asthera in druge Za Paramountov zvočni film »V znamenju križa«, ki ga je izdelal Cecil B. de Mille, so porabili 250.000 metrov filmskega negativa. Pri tem filmu, ki nam kaže čase Nero-novega vladanja in preganjanja kristjanov, je sodelovalo več ko 7500 statistov. Troški za izgotovitev filma »V znamenju križa« znašajo 2 milijona dolarjev (130 milijonov dinarjev). 6000 posnetkov (kopij) antičnih okraskov in okoli 1500 kovinastih delov telesne opreme in orožja so izdelali v tovarni, ki jo je Paramount nalašč zgradil za ta film. V veličastnih cirkuških prizorih tega filma bomovideli 12 levov in 18 levinj. štirje zvezdniki v tem filmu so štirih različnih narodnosti, Charles Laughton, ki igra Nerona, je Anglež, Elissa Landi, mlada kristjanka Mercia, je Italijanka. Rojena Francozinja je Claudette Colbertova, ki igra vlogo cesarice Popeje. Frederic March, ki podaja rimskega prefekta Marka Superba, je pa po rodu Američan. Film »V znamenju križa« je prvi monu-mentalni zvočni film, ki se peča z versko-zgodovinskim problemom. Med 58 filmi, ki jih je Cecil B. de Mille doslej napravil, so trije s svetovnim slovesom, ki jim je temelj svetopisemska ali versko zgodovinska vsebina: »Deset božjih za- ' - ni ^fei povedi«, »Kralj kraljev« in zdaj »V znamenju križa«. Prvi prizori, ki so jih snemali za film »V znamenju križa«, se odigravajo na zelo obljudeni rimski cesti v 64. letu po Kr. r. Pri teh prizorih je sodelovalo približno 200 ljudi, ki so predstavljali tele tipe: 10 Rimljanov, 10 Rimljank, 2 pekovska pomočnika, 1 vinotržca, 2 tržarja, 2 bogata Rimljana, 8 slov. (tekačev), 4 oklicevalce, 1 nosilničar-ja, 4 črne sužnje, 5 Grkov, 5 Grkinj, 7 Egip-čank in 5 Egipčanov, 5 sirskih deklet, 4 rimske senatorje, 5 rimskih patricijev, 5 rimskih gospa, 3 pretorijance, 5 belih sužnjev, 2 črni sužnji, 9 rimskih otrok, 1 mater z otrokom, 1 dečka, ki hodi po rokah in 94 raznih rimskih pocestnih tipov. Za vlogo mlade kristjanke Marcije se je pulilo 476 igralk pri Cecilu B. de Milleu. Napravili so 114 poskusnih posnetkov, dokler ni Elisse Landi doletela sreča, da je smela igrati glavno žensko vlogo. Obleka, ki jo je morala nositi Claudette Colbertova kot cesarica Popeja, je tehtala celih 15 kg in je bila nazankana iz drobne srebrne žice. Ker je morala Popeja stati skoraj pri vseh prizorih, ki jih je igrala v družbi cesarja Nerona, ji je režiser de Mille dovolil, da se je po vsaki uri filmanja 15 minut odpočila. Ka] prinaša Metro Goldwyn ? Po ukinitvi zakona o kontingentiranju filmov ni več razloga, da bi Američani ne prinašali svojih filmov na naš trg. Po kratkih dneh priprav za svoje poslovanje so pričele poslovalnice ameriških filmskih podjetij spet z rednim izposojanjem filmov. v najbližji bodočnosti bomo torej že imeli na sporedu velike ameriške zvočne filme. V obvestilo čitateljem naj navedemo nekaj podatkov o filmih, ki nam jih prinese Metro Goldwyn Mayer. Filmi te produkcije se vselej odlikujejo z visoko kvaliteto, s priljubljenimi igralkami in igralci. Vsebinsko so zelo zanimivi in nikakor ne plehki. V splošnem bodo Metro-Goldwyn-Ma-yerjevi filmi, ki pridejo k nam, izdelani v nemškem jeziku, le nekaj jih bo angleških. V prvi vrsti omenjamo film »Tarzan« (Gospodar pragozda), ki je izdelan po motivih romana z istim imenom. Film je delo režiserja W. S. van D y k a, ki je ustva-ritelj znanih filmov »Bele sence«, »Trader Horn« in »Kubanska ljubavna pesem«. Vsi posnetki za »Tarzana« so napravljeni v Afriki v bližini Albertovega jezera. Posnetki divjih zveri so v tem filmu prav gotovo zanimivejši in senzacijonalnejši od onih iz »Trader Horna«. Glavno vlogo igra svetovni prvak v plavanju J o h n n y Weissmiiller v družbi Maureene 0'Sullivanove. Greta Garbo se nam bo pokazala v dveh filmih. Prvi ima naslov »Suzana Le-nox«; partner »božanske Grete« je pa priljubljeni ameriški filmski igralec Clark Gable. V drugem filmu, ki se imenuje »Mata Hari«, igra Greta Garbo vlogo znane plesalke in vohunke. Oba filma sta žela po vsej Evropi sijajne uspehe. »Titani neba« je naslov filma, ki prekaša s svojimi nad vse uspelimi m vratolomnimi letalskimi predvajanji vse, kar je kdaj ustvarila človeška drznost. Glavne vloge imajo Clark Gable, Wallace Beery in Dorothy Jordan. Zelo zanimiv je film »Arsene Lupin« (kralj vlomilcev). Vsebina je lahka, vendar prepre-žena z duhovitimi prigodami in zabavnimi doživljaji, čeprav ne rešuje film težkih problemov, je vendar najmanj tako zabaven kakor najboljši detektivski roman. Glavni vlogi igrata John in Lionel Barrymore, ki sta se s tem filmom občinstvu bolj priljubila ko kdaj prej. Film »Tommy boy« nam nazorno pokaže, kako požrtvovalno in zvesto služi konj človeku, ki pa ne zna dovolj ceniti zvestobe in požrtvovalnosti, temveč ga pogosto z nehvaležnostjo nagradi za njegovo koristno službo. Po mnenju svetovnega tiska spada ta film med najboljše, kar so jih napravili v poslednjem času. Obdelan je na popolnoma svojevrsten nov način, misel sama je prepričevalno izražena, poleg tega pa ne manjka senzacijonalnih dogodkov. Glavne vloge imajo Clark Gable, Ma g d e Evans in konj Tommy boy. Predlanskim so odkrili v Ameriki novega filmskega zvezdnika fantka Jackie-ja Cooperja. 2e s prvim filmom si je osvojil vse ameriško občinstvo, s filmom »Mamičin junak« in »šampijon« pa še evropsko. Posebnost dečkove igre je, da je povsem naraven in ume občinstvo ganiti in razveseljevati še bolj kakor nekoč Jackie Coogan. »Greh gospe Claudetove« je vsebinsko globok. Je povest mlade matere, ki rodi nezakonskega fantiča, nakar jo zapro zaradi nesrečnega slučaja v ječo. Zataji svojemu lastnemu otroku sebe in pravi, da mu je mati umrla, samo da bi ga obvarovala sramote. Za svojega sina žrtvuje vse. šola ga za zdravnika, a ker ji primanjkuje sredstev, postane celo prostitutka. Helen Hayes, ki igra z največjo dovršenostjo vlogo matere, je dobila za to svojo igro lani prvo nagrado »Ameriške filmske akademije«. Joano Crawfordovo bomo videli v dveh filmih: »Poslednji korak« in »3Ii-Iijonarjeva prijateljica«, v prvem sta ji partnerja Robert Montgomery in Nils Aster, v drugem ji dela družbo Clark Gable. Oba filma se odlikujeta z dobro vsebino, razkošnimi toaletami in opremo, zlasti pa s sijajno igro Joane Crawfordove in njenih partnerjev. Buster Keaton nas bo razveselil z dvema velikima komedijama: »Za ljubezen ni zdravila« in »Buster, narodov dobrotnik«. Oba filma sta polna najneverjet-nejših zapleti ja je v in najsmešnejših prizorov. Marija Dresslerjeva igra glavno vlogo v filmu »Ema«. Ta film bo navdušil vsakogar, ki ima le še trohico čustvovanja. V vsakem pogledu je film »Ema« popolnoma uspel in so ga po vsej Evropi sprejeli z navdušenjem. To so slavni filmi, ki nam jih prinese Metro Goldwyn Maver. Vsekako se pa nadejamo še novih presenečenj, ki jih bomo čitateljem ob pravem času zaupali. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10 000 Oin! „$tedlfiva pogostitev" Ameriški glavni poštni ravnatelj James Farbey Je sprejel novinarje vseh velikih listov, ki jih je iz razlogov štednje pogostil samo z dinjami M >IU'[I].> 1 Vsaka btwd» 50 par: ta dajanj« naslova ali ca Iifro pa 8 Din. (1) Perfektno kuharico •-ednjih let, ki bi oprav Ijala tudi drug« hišna dela io ti i« že služila po g'«tiiinah. »prejme-m takoj troti piači po dogovoru P smerne ponudbe na na slov: Vladimir Cerne, go stilna, Zagreb. Rečeva ulica 1. 24731-1 Kuharico »-wlnjih let — popolnoma samostojno. sprejmem e 1. •■»pterobrotn. Ne ta nO ne ponudbe w>d »Zelo snažna« Ba. ogaeni oddelek Jutra. 24760-1 Plačilno natakarico i-dne in prikup'jiive zunanjosti. spretno ter dobro izurjeno, spre;mem takoj. Ponud-be « »l;ko im p.pri d'v«H na podruž. »Ju.tra« t Norem meg.tu pod š;fro »Prikupijiva«. 24791-1 Medičarja in voščarja k" t p-vo moč » letnimi spričevali spr-ej-mrm. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Trezetu. 25082-1 Kdor ima pisalni stroj dob! zaposlen je. Ponudbe sa o<»iasni oddelek Jutra pod S-.fro »Okus«. 25140-1 Dobro pletiljo in šiviljo •prejme Aniur, Predor i-če-14. Mo«t.e pn Ljubljani 231204 Delavec ki bi bi! v položaju preskrbeti »i konja in voziček, dobi rarvažanje kurjave po mestu. Naslov T oglasne® oddelku »Jutra«. 251S9-1 Zamenjam ugodno službo v Mariboru s podobno v Ljub-li&ni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zasebna uradnica«. 25235-1 Frizerko veščo v poslu, tudi trajne, iščem za stalno službo. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposobna«. 25303-1 Uradnik z znanjem »lov., hrvatskega ln nemškega jezika, s ISletno pisarniško prakso, ;šče primerno službo v pri-sarni, kot skladiščnik al; kaj sličnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24090-2 Ljubeznjiva gospa (vdove) želi mesto gospo ■iinje pri inteligentnem in dobrosrčnem starejšem go ■"podu — višjem drž. urad niku. Je dobra gospodinja rer finega prisrčnega ve den;«. Cenjene dopise pod »T,'i»Ho d«nM» na »g!« sni oddelek »Jutra«. 24793-2 500 Din nagrade tistemu, ki preskrbi m'a-deniču kakršnokoli stalno zaposleni«. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Nagrada«. 253C-S-2 Dekle staro 19 let. izučena šivilja začetnica, išče službo. Gre tudi k otrokom aii za sobarico. Naslov F. Rozman. Maribor. Ob bregn 2. 25078-2 Deklico »taro 14—15 let, sprejmem takoj kot postrežnico m Sns od 8.—6. dnevno. — Corana. Poljanska cesta 15 — • V. atopnjišče. 25285-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; M da jen je naslova aii aa IHns pa 8 Din. (2) Gospodična 1» 1«* »tara, išče mesta k boljM družin) k otrokom. Ponudbe n« ogi. odd. Ju trs pod značko »Samo v LjuMjsni!« 25091-2 Kot postrežnica želim zaposlen je s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. oddeek »Jutra« pod šifro »Sem poštena*. 24-810-2 Trgovski pomočnik mlajši, iz učen v trgovini mešanega blaga, želi primerno služb". Nastopi lahko takoj. Naslov: Avgust Travner, Braslovče pri Celju. 24935-2 Katero društvo Dreskrbl kaoelnlku kakršnokoli službo, ustanovil bi ali podučevai TOdbo 2 leti brezplačno. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« Dod »Kapelnlk« 25223-2 Bivši občin, tajnik !n trgovec, vešč vseh trgovskih ln pisarniških poslov, knjigovodstva, slovenščine nemščine ln italijanščine išče primerne službe. Ponudbe na otI. odd. »Jutra« pod »13964. 25212-2 Mlad trg. oomočnik izurjen v mešani m menu-Fakturni str-oki, s 4 razr. moSfansike šole. išče n« moščenje. Naslov v ogla*. od-de'ku »Jutra«. 25010-2 Trg. vajesiec z ftaiesečno prakso želi prem en i ti uik. Ponudbe j>od šifro »Pošten in marljiv« na ogl. odd. Jutra. 25088-44 Učenca s predpisano šols-ko it obrazbo. »prejme ma.nufak turna trgovina v Lj ubija ni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »104«. 24980-44 Učno mesto v kakšni trgovini mešanega blaga, s hrano in stanovanjem v biši, išče pridno in pošteno 15Ietno dekle revnih staršev. — Ponudbe prosi na o-glaeni oddelek »Jutra« pod značko »Koroška«. 24896-44 Učenca za krojaško obrt sprejme A. Zigon. modno kroja stvo v Ljubljani, Gradišče št. 4. dvorišče. Hrena iti stanovanje pri mojstru. 23106-44 Kot trg. vajenec v trgovina mešanega blaga, kjer bi imel hrano tn stanovanje, prosi mešata 15% let star deček s 3 razredi meščanske šole. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Pošten deček«. ->4034-44 Akademik bi instaliral v Ljubljani srednješolca za kosilo vn večerjo. Naslov pove ogl. oddelek »Ju.tra« v Ljubljani. 24858-44 Inštruktor enega ali dva prvo-ali drugošolca prevzame odlična moč. Izjemoma in samo pod najugodnejšimi pogoji. Resno, solidno delo, ev. glasba. Ponudbe pod »Eden ali dva« na ogl. odd. »Jutra«. 25298-4 Akademik bi inštrutral nižješoica »» stanovanje ali hrano. ozir. proti nizkemu honorarju. Gre tudi za domačega uči telja k otroku, ronudle na og'es. oddelek »Jutra« pod »Veste.n«. 25181-4 Prodam Kdor i 6 i e luika, plača ia vsak« besedo 50 par; ta naslov ali šifro S Dio. — Kdor n o d i iasJnlek, pa za vsako besedo 1 Din, ta dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (S) Šivilja boljša moč, so priporoča za delo ob'ek. kostumov, plaščev ta deftke in deklice. istotam se sprejme gospodična na stanovanje. Neslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25406-3 Stavbno adaptacijo solidno ln poceni izvršuje podjetje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Solldnost« 25200-3 K otrokom S?«m m»eta. Vajena sem gospodinjstva. širra.nja hj razumem nem^Vn. Ponndbe na oc'as-0! oddelek Jutra pod »S tv-flksn i«n sfco šolo«. 249S9-2 Mesarski m nrekaj. pomočnik išče »lužbo za takoj a'i po dogovoru. Na-slov v oglas, oddelku »Jntra«. 25122-2 Ključavničar, mlinar in šoier g tehnično izobrazbo ter znanjem perfektne nemščino, ieli čimprej kjerkoli službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »D. R. C. 18«. 24990-2 Razno blago sprejmem v komisijsko prodajo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina — garancija«. 25329-3 Beseda 1 Din; ta dajanj« oaaloiva ali ia ftifro 5 Din. Dijaki, ki iščej« instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali ta dajanj« naslova 3 Din. (4) Violino poučujem na poseben način. Plačilo ob lotu — po doseženem uspehu. Sprejmem samo nadarjene fante. Ponudbe n« ogl as. oddelek »Jutra« po-d značko »Dober način«. 25296-4 Oglasi trg. značaja po f 1 Din beseda; ta da l janje naslova a!i ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (6) 3 krasni oleandri beli, naprodaj na Glincah. Tržaška c-esta štev. 30/1. 24968-6 Naprodaj: Strešna opeka, lesena streš na konstrukcija, vrata, ok na. lončene peči, štedi'l nifci. klosetne naprave, vo do-vodnd materi itd. — Vprešati pri Strojnih tovarnah fr livarnefc i. d.. Ljubljana, kjer ie tneteri ja't tudi na ogled. 24798 6 Prodam izum da kolo stoji brez postavka. Ponudbe na neslov: Velen+in 7,aga.r. Artiče. — 7.2. odffovor znamko. 85054-6 Izložbena okna meceancva. z roleti, dobro ohranjena naprodaj. Vprašati v pisarni dr. Luck marina, Ljubljana. Gradišče št. 4. 25118-6 Povečevalni fotoaparat zamenjam za radio aparat alt moSko koi>o. Ob izvir kih št. 6. Studenci. Maribor. 25081« Fotoaparat F. 4.5. Compur. 5X8. prodam aii zamenjam za 4.5X 6 na plošče. Naslov pove ogl. odd. Juitra. 25065-6 Žična vrv za brod preko Drave, naprodaj. — Vprašati pri županstvu Ma renbere. 241951-6 Risalnih desk 30 komadov novih, poceni prodam. Naelw v oglas, oddelku »Jutra«. 23156-6 Vinske sode dobro ohranjene, čiste, poceni pro-da Nemeth Štefan, Stari trg 26/11. 25359 6 2 roza oleandra 2 m visoka, naprodaj v Zg. Šiški 176 — Spančeva po*. 25356-6 Oglaii trg. i na čaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali ta iifro 5 Din. — Oglasi socialnega inačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (T) Žično mrežo sta.ro, za ograjo, 1 ali 2 m visoko kupi A. Keršmanc, Domžale. 24799-7 Kopalno banjo malo rabljeno, kupim. Na slov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 249:3 7 Izložbeno okno z rolo. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« i>od »Velikost«. 25271-7 Elektroštevec 220 volt, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Števec«. 23135-7 »r» Vsaka beseda 1 Din; | ia dajanj« nasiova aH I šifre na 5 Din. (9) | Radio-aparat Čisto nov. selektiven, pod ceno prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Izvrsten aparat«. 24906-9 Radio »ov« tipe, selektiven, kupi » druge roke Pahernik. Krakovski na-sip štev. 26. 25046 9 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z® da »rije naslova ali u šifro 5 Din. — 0 "ooialnega jnačaja pa vsaka _ befeda 50 par; za da.isnje naslov« al' za šifro pa 3 Din. '81 »Ljubljanski Zvon« nevezani letniki 1923., 1928.. 19C9. in 1930. poce-ni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jn>tra«. 2K65-8 Vnaia beseda 1 Din: t« dajanje najl-ora ali ta Sifpo pa 5 Din. (101 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen naprodaj v Trnovem. Veli ki štradon 7. 25206 6 Tovorni avto Chevrolet. 1 V4 do 2 tone, in odprt avto »Fiat« 501. oba dobro ohranjena, z vsem plačanim davkom, zamenjam za šestsedežno limuzino dobre znamke. — Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Zamenava«. 24š49-10 Bencin-motor 3 HP mi večji, v dobrem stranju kupi Cebular, Ig pri Ljubljani. 24981-10 Harley Davidsoti motocikel e prikolico 1200 ccm, z električno razsvetljavo, kil. števcem, klaksonom ita., vožen komaj 11.562 km, v brethilunem stanj u, se vsied boiez.ni ugodno proda. Ponudbe ua oglasni odd. Jutra pod »VsleS bolezni«. 25083-10 Avtomobil oikobimi, poltovorni aH luksuzni kupi takoj Pro etovoljno gasilno društvo Krka pri Stični, Dolenjsko 24854-10 Motorno kolo s pomožnim motorjem, malo rabljeno. znamke »Sachs«, zaradi družinskih ra.zmer naprodaj. Karoi Gmidioa, Kolodvorska 35, mesarija. 25034-10 Avtobus »Renault« z uradno določenimi 15 sedeti ia 4 stojišči, v zelo dobrem stanju prodam pod povoijnimi pogoji. Naslov v og asnem oddelku Juira. 25136-10 r/ Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali sa šifro p« 5 Din. (121 Orehovo jedilnico ročno rezlja no. zelo dekorativno, prodam. Naslov v oglasinem oddelku »Jutra« 231.12-12 Kompletno spalnico čisto, ne dosti rabljen« kupim. Miklošičeva cesta št. 34/11 levo. 25ČS59-12 Oblačila Prg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali ta šifro 5 Din Oglasi socialnega inačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova il.i 7» šifro 5 Din. (13) Kostum temno moder, plašč ln lepo lisico, prodam. — Vprašati med 8. ln 10. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25162-13 V »»k* beaeda ] Din; ta dajanj« naslova aK ia sifr« pa 5 Din. (171 Gostilno ali vinotoč v Ljubljani vzame v n« jem natakarica. Ponudbe na o£'*sni oddelek »Jutra« pod »Oorenjika«. 34911 17 Vinotoč ali mlekarno vzamem v najem. Prevra mom tudi gostilno na ra Sun Ponudbe n« og!. od 1e!ek »Ju>tra« pod značko »1901«. 25211-17 Gostilno dobro idoč«, i gospodarstvom, na prometnem kraju v Rimskih Toplicah od damo v najem proti kav oiji. Pojasnila daje uprava kopališč« Rimske TopMoe 24638-17 Ličen paviljon na sejmišču oddam za čas jesenskeea »elesejma. — Pojasnila v »iaUSičarni Novot.ny. Gostilno vzame v najem ali na račun zakonski par brez otrok, ki vodita gostilno že 6 let. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Gostilna 28«. 25367-17 Zastopnike za oddajo svojih podruž nic v Dravski in Savski banovini išče Jadransko Posavska čevijarna v Kranju. Ponudbe je poslati oa gornji naslov. 24353-17 Staroznano gostilno in špecerij. trgovino tik Ljubljane oddam zaradi starosti takoj v najem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 25233-17 msmm Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Buffet in vin. klet za vagonsko množino, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj sredina Ljubl:ene« 24992-19 Trgovino z mešanim blagom, pro dam ob prometni cesti v Ljubljani. Mesečni promet 50.000 Din. — Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prevzem Din 80.000«. 25013-19 2 lokala primerna za trgovino^ pisarno ali delavnico, takoj oddam v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23150-19 Parno pekarno rentabilno, v Zagrebu, zaradi odpotovanja ugodno oddam. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Dnevni promet« 2000«. 25234-19 Lep trg. lokal s postranskimi prostori takoj oddam. Vprašati v pisarni dr. Luckmann« — Ljubljana. Gradišče št. 4. 25117-19 Trgovino zelo dobro vpeljano, pro dnm zaradi družinskih raz mer. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30.OTO* 25268-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aii za Aifro pa 5 Din. (20) Foto-atelje telo d«vbro vpeljan, obenem s bišo. v večjem pro-vinciainem mestu, zaradi bolemi ugodno proda Rechnitaer Karto, fotograf — Pančevo, Dunavska ba noviua. 24963-20 Krasne parcele v sredini mesta ugodno naprodaj. — Pojasnila da je »Heiicu'es«. izdelovanje plomb. Ljubljana. Poljanska ceeta 42. 249S5-20 Enodružinsko hišo aH parcelo prodam št. 3. Kolezijn. Soška M9SU-20 Parcela v Radovljici 3—4000 m', z industrijskim poslopjem naprodaj v neposredni bližini kopališča. — Pojasnila deje Jeglič, vila »Marija«, Radovljica. 24(781-20 Hišo v Perastu najlepšem kraju Boke Kotorske, z vis-0'kirn pritličjem in 2. nadstropjema, teir 8 oddeleoji, v sredini mesta, sto metro-v od morja. z dobro pitno vodo, za 60.000 Din proda Darinka Radultrvi-č, Beograd. Teodosijeva 12. — Telefon št. 24.166. 24&42-20 Novo hišo z vrtom in nekaj zemlje prodcm v Domžalah. Ljubljanska cesta štev. 3. 24848-20 Hišo z gostilno kupim na prometnem kraju.. Ponudbe na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Plačljivo v gotovimi«. 24971-20 Vsaka beseda i Din: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 6 Din. (31) Enosob. stanovanje oddam dvema osebam« v Pleteršnlkovi nlioi št.. 26. 24994-21 Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov. Gajeva ulica. Nebotičnik IH. 373-21 Štirisob. stanovanje s kiopalnico, v vili sredi Ljubljane takoj oddam. Ugodno za zdravnika aii z0'botehnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24802-21 Dvosob. stanovanje lepo. z vsemi pritiklinami oddam takoj v Postojnski ulici 20. 23243-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, čisto in solnčno. zraven obrtne šole, oddem s 1. novembrom. Murnikova ulica 18. 25130-21 Enosob. stanovanje podpritlično, s pritiklinami oddam z novembrom. Pojasnila v Ilirski ulčc-i 20/1. 25300-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; J» dajanje naslov« ali za šifro 8 Dhl (žl-a) Stanovanje sobe, predsobe, kuhinje in pritiklin. uajraje v šent-peterskem okraju, iščem s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Cel dan odsotna« no oglasni oddelek »Jutra«. 24993-21/a Dvosob. stanovanje iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna cena«. 2534-7-21 /a Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dve dijakinji sprejmem v popolno oskrbo v b! i žitni gimnazije na Poljanah. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje ter strogo nadzorstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24-995-22 Dijake sprejmem na dobro oskrbo. Strogo nadzorstvo, center, komfortno stanovanje. — Nasloc? v oglasnem oddelku »Jutra«. 24764-25 2 dijakinji ali dijaka boljših rodbin, sprejmem v vsestransko oskrbo, v zračno sobo blizu parka in v bližani srednjih šc-1. Lušin, Maribor, Prešernova 31. 24770-22 Dva dijaka brat in sestrica, stara 14 m lo let, iščeta stanovanje z vso oskrbo, pri fini rodbina. Ponuane in pojasnila v slaščičarni Novot.ffv, Gosposvetska cesta št. 2. 23196-22 Konservatoristinja 5. letnika išče od 15. septembra naprej stanovanje s popo'no oskrbo ter uporabo klavirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 25076-22 Za dijaka (nižješoica) iščem cenejše stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »J. Z.« 24757-22/a Sobo odda Sobo lepo opremljeno, s separatnim vhodom in krasnim razgledom, pri operi oddam l-e stalnemu gospodu a 1. septembrom. Knafljeva 13/IL 2.5007-23 Mesečno sobo zelo veliko in lepo opremljeno, v najlepši legi centra. z dvema posteljama oddam event. z vso oskrbo le boljšim, stalnim osebam. Kopa'nica io telefon n« razpolag«. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobnost«. 25008-23 Enosob. stanovanje išče z oktobrom mirna stranka dveh oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praga« 24852-21/a Enosob. stanovanje suho in čisto, išče za oktober solidna in točna tri članske iružine. Naslov v ">g'asnera oddelku »Jutra« 25114-21/3 Opremljeno sobo za 2 osebi, e posebnim vhodom, parketirano. v visokem pritličju oddam s 1. septembrom na Mirju. Lepi pot 12. 24SC3 23 Sostanovalca sprejmem v pritlično sobo t dvema posteljama. Po Izve se v trgovini. Borštnikov trg 1. 24S34-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Rožni ulici štev. 3. 24937-23 2 lepi pisarn, sobi v L nadstropju na Mi ki o šičevi cesti odda drogerija Herme«. Mik'oš;čeva c. 30 24988-23 UJi Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Sobo z vhodom s stopnic v sredi mesta iščem. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv« na ogl. oddelek »Jutna«. ?5292-23a Majhno sobico separirano, v centru tšč« bculjši gospod s 1. septembrom. Ponudbe na oglesni oddelek »Jutra« pod šifro »150—200«. 2499H-23/& Sobo s štediinikom iščem blizu centra.. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trnovio — Rožna dolina«. 24893-26/a. Prazno sobo v kolodvorsko - šent-peterskem okraju iščem. Ponudbe ped »Starejša oseba« na oglasni oddelek »Jutra«. 25324-23a Samsko sobo zračno, iščem v bližini sr. tehnične šole z vso oskrbo po zmerni oemi. Ponudbe pod »Dijak« Da podružnico »Jutra« Jesenice. 24944-23» Gospod išče manjšo, opremljeno sobo v bližini Ceste v Rožno dolino. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Glasbenik«. 25160 2&'a Kdor a n d 1 prebrano plača za vsak« besedo 1 Din; kdor i£6e prehrano pa ta besedo 50 par; za dajanj« naslova ali šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Na lepem posestvu nedaleč od Maribora — sprejmem starejše, tudi bolehne. inteligentne dame in gospode v dobro oskrbi Vprašanja na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Udoben dom«. 24687-14 Na dobro domačo hrano sprejmem več boljših oseb po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25186-14 Glasbila Vsaka besoda za dajanj« naslova za šifro pa 5 Din. 1 Dinj| ova mM I in. (26) I Črn pianino rabljen, svetovne znamke, kupim. Ponudbe t opisotn in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ho'fman« 24735-26 Dolg klavir lep, dober, prodam. Cena 4500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25342-2fi Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.