ČRNOGE LEM V*E S T N I K. SINDIKALNE PODRUŽNICE S T.1 »LJUDSKA PRAVICA« NAŠ OBRAČUN Upravni odbor polaga svojemu članstvu in višjim sindikalnim forumom v obliki naslednjih poročil skromen obračun o svojem delu v minulem poslovnem letu. Takoj je treba poudariti: Zavedamo se, da poročila upravnega odbora niso popolna in da ne morejo nuditi dovolj jasne slike o našem sindikalnem življenju. Prav tako pa tudi vemo, da ne bi mogli niti z najboljšimi poročili opravičiti premajhne delavnosti podružnice in vseh tistih neuspehov, na katere poročila več ali manj očitno opozarjajo. Tudi uvodna beseda nima namena olepševati dela upravnega odbora in ne poveličevati skromnih uspehov, kolikor jih je pač bilo. Naša poročila naj bodo predvsem gradivo za globljo analizo sindikalnega dela sploh; za dobro ocenitev sindikalne podružnice pa bo treba še mnogo drugih podatkov in ugotovitev. Zastopniki višjih sindikalnih forumov, ki obiskujejo občne zbore posameznih podružnic, si morejo ustvariti boljšo sliko o sindikatih, ko primerjajo občne zbore med seboj; za primerjavo pa bi bilo samo to mnogo premalo.' Primerjati je treba še uspehe in neuspehe, ki so odločilnejši kakor poročila sama na sebi. Poročila objavljamo tudi zlasti zaradi tega, da bi se moglo članstvo bolje pripraviti na občni zbor; da bi moglo razpravljati o posameznih komisijah, grupah pa tudi o delu celotnega upravnega odbora. Sleherni dober član sindikalne podružnice mora biti vsaj toliko poučen o delu svojega sindikata, kakor se more poučiti iz poročil za občni zbor. Takšne člane pa naša podružnica nedvomno ima, čeprav na žalost sindikalna zavest na splošno ni dovolj živa. Naš obračun nikakor ne bo popoln, če bo naslednja poročila spremljal molk (kakor n. pr. na lanskem občnem zboru). Iskreno in možato je treba spregovoriti; pokazati moramo na napake, ki se jih zavedamo; skušati pa je treba tudi nakazati, kako bi naj rešili posamezna vprašanja ter izboljšali delo podružnice. * Oceno dela pozdružnice je torej treba prepustiti predvsem članstvu. Občni zbor bo uspešen v pravem pomenu le, če se bo na njem razvila živahna diskusija in če bomo iskreno priznali vse napake. Morali pa bomo tudi začeti delo v novem poslovnem letu z jasnimi pogledi na sindikalne naloge in z zavestjo, kaj smo dolžni do sindikata. Da se pa bomo poslej nalog in dolžnosti kolje zavedali, bo morala zares uspešno delovati kulturnoprosvetna komisija. Naša podružnica ima precej sredstev za kulturnoprosvetno delo in za Poglobitev ter razširjenje splošnega sindikalnega delovanja. To se pravi, imamo precej močno materialno podlago, kar nam hkrati narekuje posebne dolžnosti; ta sredstva je treba vsekakor bolje uporabljati. Če se bo Posrečilo novemu upravnemu odboru doseči to, bo pač poglobil ter izboljšal kulturnoprosvetno delo tako, da bo članstvo mnogo bolj politično zzelo ter da bo zavladal v našem sindikalnem življenju nov duh vneme, delavnosti in požrtvovalnosti. S tem ni rečeno, da doslej v naši podružnici Pi bilo za delo vnetih in požrtvovalnih ljudi, pač pa, da vneto in požrtvo-valno delo ni zajelo večine našega delovnega kolektiva. Vsi dosedanji uspehi ®° predvsem ali edino sad prizadevanja nekaterih posameznikov, naših najboljših sindikalnih delavcev. Čim bolj pomnožiti vrste takšnih sindikalistov, bo naš sindikalni kader stalno rasel, bo ena velikih nalog novega uprav-neŽa odbora, ki mu želimo, da bi mogel čez leto dni polagati mnogo lepši °bračun! PETINDVAJSETLETNICA LENINOVE SMRTI Naša podružnica je 21. januarja skromno proslavila petindvajsetletnico Leninove smrti, in sicer s predavanjem, ki ga je imel član uredništva Milan Merčun. Že predavanje samo na sebi — ne da bi še posebej naglašali v kakšnem odnosu bi morali biti do takšne proslave — bi zaslužilo mnogo večjo pozornost. Predavatelj je z globoko zajeto obravnavo Leninovega dela in osebnosti prikazal vlogo leninizma v zgodovini in še posebej v sedanjosti. Živo nam je pred-očil, kako mogočno je vplival Leninov nauk kot nadaljevale ter izpopolnitev marxizma tudi na našo osvobodilno borbo, ki je eden neovrgljivih dokazov za njegovo pravilnost. Prav tako pa ves razvoj po osvoboditvi pri nas dokazuje, da je linija naše Partije pravilna, ker je partijsko vodstvo vselej pravilno razumelo marxizem-leninizem kot napotilo za akcijo, ne pa kot dogmo. Naše zmage pri graditvi socializma so potrdilo življenjske, ustvarjalne moči genialnega nauka na:več:ega učitelja človeštva — Vla-dimira Iliča Lenina. DNEVNI RED OBČNEGA ZBORA ki bo 6. februarja 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav gostov. — 2. Izvolitev delovnega predsedstva in 3 članov komisije za resolucije. — 3. Dnevni red občnega zbora. — 4. Poročila: a) predsedniško, b:) tajniško, c) blagajniško, d) nadzornega odbora. — 5. Diskusija. — 6. Glasovanje o predlogu nadzornega odbora. — 7. Izvolitev kandidacijske komisije. 8 Izvolitev voiivne komisije. — 9. Volitve upravnega odbora in nadzornega odbora. — 10 Poročilo delavskega inšpektorja in volitve novega delavskega inšpektorja in namestnika. — 11. Sklepi, resolucije, objava volitev in raznoterosti. PREGLED DELA PODRU KOMISIJA ZA KULTURO IN PROSVETO Kadarkoli govorimo o delu te komisije, se moramo zavedati, da ima eno najtežjih in najodgovornejših nalog: poglabljati zavednost članstva v borbi za socializem in dvigati članstvo na višjo idejno-politično raven. Izkušnje iz delovanja komisije prejšnja leta so nam pomagale predvsem pri organizacijskem delu. Izkazalo se je, da je za uspešno delo komisije potreben dobro organiziran agitacijski kolektiv. Ta je bil organiziran, PREDPISI O OBČNEM ZBORU Pravilnik določa o volitvah: Če podružnica šteje do tisoč članov, volijo vsi člani na občnem zboru upravni odbor. zbora, ki bo volil ali ki bo izvoljen, mora imeti veljavno člansko izkaznico ali pooblastilo, ki ga je potrdil upravni odbor. Sklepčnost. Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži nad polovico v podjetju zaposlenih članov, brez bolnih ali tistih, ki so na rednem dopustu. Če udeležba ni zadostna, se občni zbor preloži na osem dni. Občni zbor sprejema sklepe s splošno večino glasov. Dnevni red. Občni zbor začne predsednik upravnega odbora. Predsednik predlaga delovno predsedstvo, dva zapisnikarja in overoivatelia zapisnika. O tem zborovalci glasujejo. Potem poda upravni odbor poročila o svojem delu. Šele po razpravi o poročilih zborovalci sklepajo o razrešnici upravnemu odboru. Če občni zbor ni zadovoljen s poročili, se občni zbor odloži do 15 dni. Pred tamim glasovanjem zborovalci na predsednikov pred- log javno izvolijo komisijo za štetje glasov tajnega glasovanja. Pred tajnim glasovanjem sporoči predsednik občnega zbora, koliko članov bodo volili. Podružnica, ki šteje 101 do 500 članov, mora šteti devet članov upravnega in tri člane nadzornega odbora. Občni zbor izvoli kandidacijsko komisijo treh do sedmih članov z javnim glasovanjem. Predsednik mora vprašati kandidate, ki jih predlaga komisija, ali sprejmejo izvolitev. Vsak udeleženec občnega zbora ima pravico kritizirati kandidate in predlagati katerega koli kandidata, mora pa predlog utemeljiti. O kandidatih se razpravlja v enakem vrstnem redu, kakor jih je kandidacijska komisija na listi predložila. Če pride do predloga, naj bi nehali razpravljati o kakšnem kandidatu, da predsednik predlog na javno glasovanje. O vsakem kandidatu, proti kateremu se ugovarja, je treba z glasovanjem odločiti, ali ostane na listi. Izvoljeni -so kandidati, ki dobijo največ glasov. Če dobi več kandidatov enako število glasov, je izvoljen kandidat, ki je pred drugimi na kandidatni listi. vendar ni uspešno deloval; njegova delavnost je bila mnogo premajhna. Vse preveč se je naslanjal le na okrožnice, zato ni bilo prave, žive agitacije. O uspehu komisije ni mogoče govoriti, če se ji posreči le pripraviti in organizirati predavanja, tečaje, izlete itd., njeno delo je uspešno šele tedaj, če doseže, da je tudi -obisk na prireditvah dovolj velik. Prav zaradi tega pa ima komisija mnogo težav. Lani si je komisija zastavila predvsem dve vrsti konkretnih nalog, politično in kulturno izobraževanje članstva; utrjevanje tovarištva in nuditi članstvu primerno razvedrilo- Vse leto smo prirejali, navadno na 14 dni, politična predavanja, ki jih je bilo skupaj 19. Priredili smo v-eč proslav, in sicer ob 1. maju, V. kongresu KPJ, I. kongresu ESJ, II. kongresu KPS, ob obletnici Oktobrske revolucije, ob dnevu Jugoslovanske armade, ob 29. novembru itd. Priredili smo sindikalni politični tečaj, ki bo trami tri mesece. Na njem se bodo usposobili tečajniki, ki -bodo mogli pomnožiti število sindikalnega kadra. Naše sindikalno -glasilo »Črno na belem« je izšlo po lanskem občnem zboru -desetkrat. Članstvo je mnogo premalo sodelovalo s prispevki. Prav tako je mnogo premalo zanimanja za naš tisk sploh. Le malo članov je med naročniki časopisja- »Ljudsko pravico« prejemajo vsi, na »Delavsko enotnost« jih je naročenih le 35, »Rad« pa 6. Komaj tretjina članstva je med naročniki Prešernove knjiž- I n-ice. Imamo tudi svojo knjižnico, ki je pa skoraj nihče ne uporablja. Tudi rdeči kotiček nima zadovoljivega obiska. Priredili smo nekaj izletov. Skupaj z društvom »Jože Moškrič« smo napravili izlet, ki ni bil uspešen. Dobra sta pa bila izleta v Crikvenico in Opatijo. Glede obiskovanja gledališča smo se omejili le na razdeljevanje vstopnic, ki nam jih je nakazoval KSS. Skupno smo si ogledali prvi slovenski film »Na svoji zemlji« in razstavo »Dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije.« Dramatska skupina pripravlja vprizo-ritev igre »Težka ura«. Sodelovala je tu* di z recitacijami na prireditvah v drugi polovici leta- Pevski zbor v naši podružnici nikakor ne more zaživeti. Pevovodja zaman vabi pevce, da bi se združili v zboru. S preureditvijo dvorane je zdaj offlO' gočeno, da bomo obiskovali doma film' ske predstave ne le ozkega, temveč tud1 normalnega filma, razen tega pa bo ffl°' goče prirejati igre. . Če potegnemo črto pod tem obraču' n-om, sprevidimo: Organizacijska oblika komisije je d°' bra, potrebna je pa mnogo večja dela^' nost pri izpolnjevanju nalog. Agitkolekt>v bi naj bil samostojna grupa, -ki bi ime'8 razen agitacije tudi svoj tečaj, tako da bi mogla laže izpolnjevati svoje nalog8' , Nujno potrebno pa je, -da članstvo mnog8 tesneje in z večjo vnemo sodeluje P1^ vsem delu komisije. Brez njegovega delovanja tudi najboljši program kam181 je ne bo dosegel pravega uspeha. Z N I C E PO KOMISIJAH KOMISIJA ZA TARIFO IN TEKMOVANJE Delovanje komisije lahko delimo na tri etape. Kot prvo etapo lahko imenujemo delo komisije do treh mesecev po občnem zboru. Tedaj delo komisije nedvomno ni bilo uspešno, ker do takrat še ni imelo nobenih tradicij in si je morala komisi-a svojo organizacijo dela in področje šele ustvariti. Kot drugo etapo lahko imenujemo delo komisije od julija do konca novembra; takrat je bila komisija najbolj delavna in je imela največ uspehe- Kot tretjo etapo lahko imenujemo od 1. decembra pa do občnega zbora; to je najslabša in najbolj nedelavna doba. Ker je bil predsednik komisije ko-optiran v izvršni odbor krajevnega odbora, se ni mogel več posvetiti delu komisije. Vse delo je popolnoma zaspalo in je komisija zdaj skoraj prav tako nizko, kakor pred lanskim občnim zborom. Razen komisije za kulturo in prosveto je bilo delovno področje tekmovalne komisije najširše. Delo komisije je obsegalo naslednje sektorje: socialistično tekmovanje z zunanumi podružnicami in med-oddelkovno tekmovanje; proizvodna posvetovanja; vprašanje delovnih norm; borba za boljšo kvaliteto proizvodov; udarništvo; .strokovni kadri; borba za delovno disciplino; .skrb za ljudsko imetje; tarifna politika; znižanje polne lastne cene in dvig proizvodnje. Organizacija komisije je bilo naslednja: komisija je štela sedem članov, vsak član je odgovarjal za enega ali več sektorjev. V širši sestav komisije so bili pritegnjeni referenti iz vseh grup. Vsak mesec je bil širši sestanek vse komisi1 e. Na teh .sestankih smo vedno pregledali plan po oddelkih, prediskutirali vse napake, ki so povzročile, da kakšen oddelek ni dosegel plan, naredili načrt, kako .te napake odpraviti, grupni referenti so se seznanili z vsemi podrobnostmi o planu, tako da so to lahko prenašali na člane po oddelkih. Na teh sestankih so bili narejeni načrti za strokovno izobrazbo nagega kadra, za izboljšanje kvalitete izdelkov, pregledana je bila organizacija dela v podjetju, kritično smo pretresli delovno disciplino, prediskutirali in proučili novo uredbo o plačah, ugotovili, kako se izpolnjuje nova uredba, obrav-Uavali smo delovne norme in napake, ki 60 se pojavile pri uvajan;u, in opozorili smo na napake v odnosu do ljudske lastnine. SOCIALISTIČNO TEKMOVANJE . Prvo tekmovanje, ki ga je organi-i-jra.a komisi.'a v preteklem letu, je uo m edo d d elk ovno v podjetju. Grupa nugoveznice je napovedala vsem gru-dam-)nekm'ovan’e' ki je trajalo od junija trd’ ^ novemkra. To pot lahko mirno 'fflo, da je bilo te.kmovan’e zaradi tek-teVVan'a' ^ruPa )e sicer sklenila, da bo movala z vsemi oddelki in je pri tem sa ^udi ostala. Tekmovame je ostalo . *o na papir-u, nihče .ga ni' kontroliral r ' ,ar je na slabše, nihče ne ve, kakšni Vard v° kili doseženi pri tem tekmo-sv :U' a * le spioh tekmovanje služilo teU 6mu nam£nu, to je, ali je bila zaradi laUn°Van.'a večia storilnost ali ne. Mirno Ko trdimo, da se storilnost zaradi tek-lovVan j. P°večala. Prav tako je z de-Uo disciplino. Vsi naši grafikoni ka- žejo, da se je delovna disciplina izboljšala. Nedvomno pa to ni zasluga tekmovanja, pač pa strogi ukrepi uprave podjetja. Prav denarne kazni so prisilile naše člane k boljši delovni disciplini. Tega pa tekmovalna komisija ne more odobravati, tako ne z ene in ne z druge strani. Vsaj delne koristi pa so le bile od tega tekmovanja; ob podelitvi prehodne zastave najboljšemu oddelku je zanimanje za medoddelkovno tekmovanje naraslo in bo popolnoma stvar bodoče komisije, kako bo znala člane v to tekmovanje vključiti. Morala bo članstvo vsak mesec seznanjati z uspehi in napakami, tako da tekmovanje ne bo zaspalo, temveč se mora vsak mesec nanovo poživiti. Drugo tekmovanje ,je organizirala komisija na čast V. kongresu KPJ. Naš delovni kolektiv je takrat napovedal tekmovanje vsem grafičnim kolektivom Slovenije. To tekmovanje je bilo nekoliko boljše, seveda se naš kolektiv z prevelikimi uspehi ne more pohvaliti, posebno, ker nam je .prav .takrat primanjkovalo dela. Dosegli pa smo svoj namen; med kolektivi je nastala borba za čim večji dvig produkcije, Naš kolektiv je v tem tekmovanju dosegel drugo mesto. Najhujše pa je bilo, .ko je bilo tekmovanje zaključeno, da je nastalo vprašanje proizvodnega poročila. Bilo je sestavljeno v zadnjem trenutku z veliko težavo. Evidenca tekmovanja pa je bila mnogo boljša in imamo vsaj rezultate o dvigu produkcije. Indeks storilnosti .smo zvišali za 3,95%, odstotek dela po normah pa za 1.12% in odstotek izostankov znižali za 2.15%. Tekmovanje na prvi dan zasedanja V. kongresa KPJ ,je bilo srednje dobro organizirano, bila pa je zelo slaba evidenca in nimamo za tisti dan nobenih podatkov. Na čast I. kongresu ES Jugoslavije je delovni kolektiv »Slovenskega poročevalca« napovedal tekmovanje našemu kolektivu in vsem grafičnim kolektivom Slovenije. Pozivu smo se odzvali. To tekmovanje ni zajelo samo produkcije, temveč tudi vse sindikalno življenje. Zasedli smo tretje mesto in dobili v celotnem tekmo- Med tekmovanjem v počastitev IL kongresa KPS smo dnevno presegali prevzete obveznosti Izpolnjevanje plana po mesecih in doseganje odstotka letnega plana. Polni stolpci prikazujejo odstotek letnega plana, okvirni pa izpolnitev mesečnih planov GRAFIKON PROIZVODNOSTI DELA ktoioonsK----- 100 ti KNJiacrrigK 109 n 118 n 195« Dva najboljša oddelka - knjigotiskarska in litografska strojnica. V prvem polletju je prednjačila knjigotiskarska strojnica, od maja jo je pa zelo prekosila litografska strojnica Maver Ivan, roj. 5. XII, 1893, strojni stavec, proglašen v letu 1948 dvakrat za udarnika, in sicer prvič 1. V. 1948, ker je presegal normo na stavnem stroju v treh mesecih za cca 21—31 %, in drugič 27. XI. 1948, ker je presegal normo za cca 21.7 %. V letu 1947 je bil enkrat proglašen za udarnika Štrukelj Vinko, roj. 11. I. 1918, kemi-graf-jedkar, proglašen za udarnika 1. maja 1948, ker je presegal normo v treh mesecih za cca 52—62 %, V letu 1947 je bil dvakrat proglašen za udarnika. Poženel Franc, roj. 7. V. 1901, strojni stavec, štirikratni udarnik, proglašen v letu 1948. dvakrat za udarnika. Prvič je bil proglašen 1. V. 1948, ker je presegal normo na stavnem stroju v treh mesecih za cca 32 %, drugič je bil proglašen 1. IX. 1948, ker je presegel normo v treh mesecih za cca 32.6 %. Ravno tako je bil proglašen že v letu 1947. dvakrat za udarnika vanju 19 točk. V produkciji smo dobili izmed treh dosegljivih točk komaj eno, kar pa se komisiji zdi nepravilno, ker je precejšna razlika med tiskanjem živilskih nakaznic in med tiskanjem raznih albumov, kjer igra kvalitetna izdelava na-jve-čj-o- vlo-go. V plačevanju članarine smo dolbili tri točke, v kulitumoprosveitnem delu smo dobili dve točki, v higieni in zaščiti dela smo bili najboljši iin smo dobili tri točke, prav tako v fizkulturi. V prostovoljnem delu pa sploh nismo dobili nobene točke. To prostovoljno delo nam je najboljše pokazalo vse napake v produkciji in delu upravnega odbora. Tekmovanje na prvi dan kongresa ES Jugoslavije je bilo v znamenju premajhne propagandne delavnosti. Metati krivdo na vse člane, bi bila na;več:a krivica. Da naši delavci pravilno gledajo na tekmovanje, je lahko v dokaz ročna stavnica, ki se je tisti dan razen mladincev udeležila tekmovanja 100%. V produktih je bilo narejenih komaj 200 prostovoljnih ur, na gradbiščih pa 217. V tekmovanje je bilo zajetih komaj 20% članstva. Brez vsakega truda bi bilo- lahko to tekmovanje vsaj za 200% boljše, če bi vsak aktivist bolje izpolnil svojo nalogo, vprašanje je, če so se tega sploh zavedali kot svoje naloge. Razne izkušnje pri tekmovanjih so ko-misi:o izučile, da se ne sme zanašati na obljubi'eno pomoč. Nedvomno bi komisija stala na prvi dan zasedanja II. kongresa KPS pred istim detstvom. Če bi komisija delala na isti način, bi tekmovali zopet samo na papirju. Tokrat pa je komisih uspelo, da so si oddelki na proslavi II. kongresa sprejeli individualne obveznosti. Razen neka' obveznosti so bile vse izpolnjene. V kolikor pa niso brle, leži krivda na organizaciji in specifičnosti dela. Rezultati za tisti dan so bili naslednji: plan so presegli za 32%, storilnost se je povečala za 22%, odstotek dela se je dvignil za 17%, norme smo povprečno presegali za 18%, delovna disciplina se je izboljšala za 54%. V strojni stavnici so z boljšo organizacijo dela presegli plan za 27%. Najboljše individualne rezultate sta dosegla tov. Jereb iz ročne stavnice, ki je presegel normo za 122%, in tov. Štrukelj, ki je presegel normo za 121%. To je bilo najbolje organizirano in izvedeno tekmovanje v tem poslovnem letu. Na proslavi dne 29. novembra so naši člani prvič in .kot prvi. v grafični industriji Slovenije začeli sprejemati individualne obveznosti. Na proslavi se je osem članov zavezalo, med njimi jih je bilo 7 iz strojnice knjigotiska, To je znak, da imajo člani v strojnici najboljši odnos do dela. Obveznosti na proslavi so dale pobudo drugim članom podružnice. Pozneje je še 34 članov sprejelo- obveznosti za prvomajsko tekmovanje. Na proslavi je bila podeljena prehodna zastava zmagovalcu v medo-ddelkovnem tekmovanju ;li-tostrojnici in oddelek je takoj napovedal prvomajsko tekmovanje vsem oddelkom. PROIZVODNJA IN ZNIŽANJE POLNE LASTNE CENE To je bilo eno izmed najvažnejših področij dela komisije. Naš delovni kolektiv je 8. novembra dosegel plan po obsegu. Kljub raznim oviram, ki so nastopile med letom, je bil naš plan dosežen dva dni pred dnevom, kakor smo se zavezali in 22 dnj pred rokom. Do konca leta pa je bil v glavnem dosežen tudi plan po sor-timentu. Plan po sortimentu ni bil dosežen samo tam, kjer je primanjkovalo dela. Da je bil plan kljub vsem oviram dosežen pred rokom in pred obveznostjo, gre največje priznanje vsem našim delav- cem in nameščencem. S pravilno organizacijo dela pa bi lahko s tem delom, v katerega so naši delavci in nameščenci vložili mnogo truda, dosegli boljše uspehe. Poglavje za sebe so naši proizvodni sestanki. Največ sestankov je bilo v strojnici knjigotiska in so dali tudi največ predlogov za znižanje polne lastne cene in izboljšanje organizacije dela. Tudi drugi oddelki niso zaostajali. Danih je bilo mnogo predlogov, malo pa je bilo izpolnjenih. Če bi se vsi sprejemljivi predlogi upoštevali, bi bilo precej manj nereda in naši rezultati bi lahko bili mnogo boljši. Proizvodne konference tudi niso- ustrezale svojemu namenu. Bile so nepripravljene, -do obravnavanja o izboljšanju organizacije dela je -deloma -prišlo, vendar posamezniki niso izpolnjevali sprejetih sklepov s primernim čutom odgovornosti. Spričo -takšne malomarnosti je zaman še tako dobra -konferenca. Nekateri od-delkovodje ne upoštevajo vselej koristnih predlogov delavcev za izboljšanje delovnega procesa. Knjige v oddelkih, v -katere bi lahko delavci zapisovali razne pomanjkljivosti pri organizaciji dela, še tudi nis-o uvedene. Podobnih -primerov je še mnogo. DELOVNE NORME Tehnične norme so uvedene v strojnici knjigotiska, v strojnici stavnici, v klišarni in v knjigoveznici. P-o- normah je delalo komaj 58% delavcev. Ta odstotek je za nas vsekakor [prenizek. Mnogo krivde no-si komisija sama, ker ni znala prikazati važnosti norm za dvig proizvodnje in pravilno nagrajevanje delavcev. Največ krivde pa nosi obratna tarifna komisija, ki se je zelo neredno sestajala lin je dopuščala, da so šle mimo nje take nepravilnosti, -kakršna je bila zadnja korektura norm v strojni stavnici, knjigoveznici in v klišarni. Da so bile norme korigirane, je popolnoma pravilno, pač pa pristop h korigiranju ni bil pravilen, UDARNIKI Število- udarnikov je bilo v preteklem letu precej veliko, vendar za našo podružnico še premajhno v primeru s številom delavstva v drugih podružnicah -grafične industrije. Vendar -pa naši udarniki zavzemajo med drugimi udarniki čas-tno mesto. T-o-v. Poženel je -bil četrtič proglašen za udarnika, tov. Maver Franc tretjič, Janez Korenčan -tretjič, Vinko Štrukelj tretjič, Franc Hvastja -tretjič, tov. Snoj drugič, proglašena sta bila še tov. Jerič in tov. Maintinger. V bodoče -bo -treba- udarnikom posvetiti mnogo več -pozornosti, dia -bodo ob pravem času proglašeni. TARIFA Uredba o grupaciji delovnih mest j® bila pravilno izvedena in je bilo število pritožb zelo majhno. Nepravilnosti pa so nastajale potem, ko so prihajale no-ve delovne moči in jim je bil odtegnjen prevelik odstotek. Minili so meseci, preden jim je bila plača pravilno določena. VZGOJA STROKOVNEGA KADRA Kmalu po občnem zboru -je komisija naredila načrt za vzgojo strokovnega kadra in ga predložila vodstvu podjetja-Komisija je pri vodstvu podjetja naletela na razumevanje. Uvedeni so bili preizkusni izpiti, ustanovili so se tečaji v ročni stavnici in v knjigoveznici. V ročni stavnici je tečaj za slovenščino že končan. Obisk je bil skoraj vedno sto odstoten, rezultatov pa še ni, ker izpitov še °i bilo. Tečaj za stavljenje not še traja. Začel se je tečaj za stavljenje matematičnega stavka. V knjigoveznici se tečaj če vedno nadaljuje. Kritilka je zelo zaželena, seveda objektivna. Komisija pa ne more šteti za objektivno kritiko primera v knjigoveznici, ko' se je neki to-variš norčeval iz izdelkov, ki so jih na-redili tečajniki, in je tako jemal tečajnikom voljo do dela. Zelo pereče je yprašanje vajencev v ročni stavnici. Vajenci so že imeli tri učitelje, pa je bil vsak po kratkem času premeščen na dru-8o mesto. Posledica tega je, da so valenci še vedno prepuščeni sami sebi. Na tak način ne bomo nikdar vzgojili dosega strokovnega kadra. Prav tako je v klišarni; tudi tam vprašanje vajencev če vedno ni rešeno. KONTROLA NAD MATERIALOM Komisija je v našem glasilu »Črno na belem« večkrat grajala slabo ravnanje z materialom. Uspeh, ki ga je hotela doseči, je bil ravno nasproten. Z materialom in črkami se še vedno ravna tako, kakor da bi ga bilo preveč. Dogajajo se primeri, da pade cela deska stavka na tla. Nekateri mislijo, da komisija ni upravičena ne poklicana, da bi take napake kritizirala. Naloga bodoče komisije je, da organizira tekmovanje na podlagi individualnih obveznosti, da posveča proizvodnim sestankom, normam, vzgoji strokovnega kadra, planu, kontroli nad materialom, pravilni grupaciji delovnih mest in udarnikom mnogo več pozornosti. Pod nobenim pogojem pa ne sme dopustiti, da bi njeno kritiko v sindikalnem glasilu korigirali in prirejali po svoje za to nepoklicani ljudje. KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJO IN IZUME Takoj po občnem zboru si je komisija Postavila nekak program svojega dela v n°Vem poslovnem letu. Tega programa se je vse leto držala ter skušala v redu Opravljati svoje naloge. Nastopale so fazne težave, ki so bile vzrok, da ni bilo ?se delo komisije tako uspešno, kakor bi “tio treba. ,, Komisija je na svojih sejah razpravica o napakah pri organizaciji dela in jkala vzroke. Na podlagi ugotovitev je Ikušala najti načine za odpravo napak. . vp j e zaključke je sporočala upravi pod-. ‘ia ter na ta način dajala predloge za Zboljšanje dela. Nadalje je komisija razpravljala o raz-racionalizatorsikih predlogih, jih predevala in ugotavljala, ali so predlogi Praktični itn izvedljivi. Predloge, ki so j*i sprejemljivi, je nato predlagala upra-l1 Podjetja v izpolnitev ter končno kon-Zdirala izvedbo in registrirala vse ra-^'onalizatorske naprave, ki so bile uvede v tem obdobju v podjetju. Pri izdelavi naprav so nastopale raz-težave, n. pr. pomanjkanje materiala ^ basa, vendar je bilo vse, kar je bilo p^goče narediti v domačih delavnicah, Oj.6) ali slej narejeno, teže je pa bilo pičiti predloge, ki so zahtevali na-6ljjCZo izven podjetja. V lastni delavnici o izdelali: 3 centrifugalne stroje, na-za krošnje obločnic v bakro-ko-montažno mizo, korito za jed-napravo za iskanje motenj pri j^tromotorjih, napravo za sušenje an-Oja.)ev in kolektorjev, stroj za sušenje trne; pri aparatu za ploske stereo-plo- Pfav° Penici, ,dje, šče smo naredili škripec, ki nadomešča pomožnega delavca, v knjigoveznici smo pri troreznikih uvedli uporabo svinčenih palic namesto lepenke, tako da se je povečala produktivnost teh strojev za okr. 30%. To so na splošno naprave ali izboljšave, ki so bile v tem obdobju realizirane. Pri večini izboljšav je treba omeniti, da so to predvsem naprave, ki smo jih izdelali sami; prihranili smo lepo vsoto dragocenih deviz, razen tega pa je omogočena boljša organizacija dela. Sprejet je bil tudi predlog za izdelavo naprave za vlivanje razporniikov, ki pa ni bil realiziran, ker nismo dobili dela, ki mora biti izdelan izven našega obrata. Predlog za predelavo transporta pri rotaciji je bil zavrnjen, ker smo našli drugo rešitev. Predlog za predelavo trorezniikov je v načelu sprejet, zdaj je pa naloga naših mehanikov, da proučijo, kako bi se predlog realiziral, to se pravi, da naj izdelajo podroben načrt ter predelavo uresničijo. Komisija je tudi ugotavljala napake pri dobavljenem materialu, papirju, barvah itd. ter nanje opozarjala dobavitelje, da bi napake odpravili tam, kjer jih delajo. To je glavno delo, ki ga je komisija opravljala. Objektivne težave so ovirale delo komisije, tako da ni dosegla vsega, kar si je v programu zamislila. Vzrok neuspeha je v tem, da ni znala množično zajeti vsega članstva, ga zainteresirati in zaktivizirati za racionalizaitorstvo. To naj bo ena glavnih nalog bodoče komisije v novem upravnem odboru. KOMISIJA ZA DELOVNO ZAŠČITO da ? novim položajem delavskega razre-Wt » '°r ^di z novim vrednotenjem dela Ž4v] CaSltne dolžnosti vsakega našega dr-jj^^ana v naši družbenopolitični sitvar-Ve } se je morala nujno postaviti na no-6ikj,L emelje tudi delovna zaščita, to je Uvc Z%. zdravje in življenje našega de-iOst)4; temeljni kamen tega je zakon o Ha r j l)j dela, ki določa osnovna načela, 8Pel{( E.r.'k slonijo zakoni o delavskih in-V p,0 j?r)d1' ° organizaciji delovne zaščite teL.d] e:fju, o splošnih pravilih higiensko-H0 ‘de zaščite ter zaščite delavskih od-v m delovnih pogojev sploh, poučevanjem teh osnovnih, doslej ^znejših zakonov na tem področju, je 1Slja takoj v začetku svojega dela za- čela obravnavati vse probleme, ki se nanašajo na splošne izboljšave zaščitnih naprav in higiensko ureditev sanitarnih in delovnih prostorov v našem kolektivu. V področje tega dela so bili zajeti referenti prav vseh oddelkov v tiskarni. Komisija se je takoj lotila dela ter sestavila pismen predlog in ga predložila podjetju v odobritev. Vodstvo podjetja je z razumevanjem začelo delati in skupno s komisijo reševalo v okviru možnosti vse pereče probleme na tem področ;u. Od začetka svojega dela, to je od 18. V. 1948, je komisija dosegla naslednje rezultate medsebojnega dela z upravo podjetja. V juniju je bilo stransko stopnišče, ki veže posamezne oddelke do petega nad- M a i n t i n.g e r Leopold, roj. 30. X. 1913, kemigrai - jedkar, proglašen za udarnika 1. V. 1948, ker je presegal normo za cca 33 % Korenčan Janez, roj. 25. IV, 1910, ke-migrai-jedkar, proglašen za udarnika 1. V. 1948, ker je presegal normo v treh mesecih za ca 23—55 %, V letu 1947 je bil dvakrat proglašen za udarnika Hvastja Franc, roj. 29. I, 1918, kemi-graf-jedkar, proglašen za udarnika 1. maja 1948, ker je presegal normo v treh mesecih za cca 21—34 %. V letu 1947. je bil dvakrat proglašen za udarnika zaščitnih delovnih oblek. Nabavljeni 60 brli tudi gumijasti1 škornji in gumijaste rokavice. Poleg tega je bilo poskrbljeno z,a 40 m2 okenskega stekla za vse najnujnej' še okenske zastekleniitve. V vsem p osi op' ju 60 bile pregledane in popravljene vse vodovodne instalacije. Nabavljenih je bil® več novih umivalnikov in straniščnih školjk, ki bodo razmeščeni po oddelkih' V kopirnici litografije je bil montiran noy ventilator. V knjigotisikarski strojnici >n stropja, prebeljeno in poslikano. Od tega časa se je na predlog komisije uvedlo tudi dnevno čiščenje tega stopnišča. Prebeljena in očiščena je bila tudi vhodna veža, 'ki vodi v prostore elektrarne in mehanične delavnice. V klišarni se je začela prezidava temnice. Vsa oikna tiskar-niškega postiopja so začeli pleskati. Pri drž. zavodu za soc. zavarovanje je bil z odsekom za higieno in zaščito dela sklenjen sporazum o serijskem zdravniškem pregledu za vse delavstvo in nameščen-stvo podjetja. Ugotovilo se je, da pri serijskem pregledu leta 1947 sploh ni bilo pregledanih nad 80 članov naše podružnice. Vsekakor je bila to posledica slabe organizacije in nezanimanja na obeh straneh. Pregledi so se začeli 17. junija. Dnevno je bilo preiskanih po 20 delavcev in nameščencev, pregled je napredoval v najlepšem redu. O vsem se je vodila dnevna statistika. Ko mi si? a si je tedaj močno prizadevala, da izposluje pri vodstvu podjetja zaščitne delovne obleke, do katerih je delavstvo po zakonu upravičeno. Jul ra je bila prebeljena, prečiščena in prepleskana velika knjigotisikarska strojnica. Na novo je bila preurejena tudi umivalnica tega oddelka, za razsvetljavo pa so bile montirane nove močne svetilke. Tako so uredili tudi novo rotacrsko strojnico. Za litografsko kopirnico je bil nabavljen nov trofazni ventilator. Serrski zdravniški pregled je bil julija zaključen. Komisija je zaprosila pri Drž, zavodu za soc. zavarovanje za dokončen izvid zdravniškega pregleda, kolikor bi se nanašal na poklicne in nalezljive bolezni. V juliju se je komisija sporazumela z vodstvom, da se uredi domača obratna ambulanta. V avgustu je bilo glavno težišče dela pri ure!an:u obratne ambulante. V ta namen je bil določen prostor telefonske centrale, ki so 'o zato prebelili; stene so prepleskali z belo obnato barvo. Za boljše ogrevanje tega prostora pa je bil nameščen še en radiator. Nabavljena je bila nova bolniška postelja z žimnico in omara za sanitetni material. Za vse oddelke so bile doma izdelane omarice za prvo vseh prostorih litografije pa so bili tirani novi globoki senčniki. Vsi odd el*, so ‘bili opremljeni z 22 stalnimi omaric® mi za prvo pomoč, ki so bile na n°v<> kompletno opremljene z vsem potrebnih^ Nabavljeni in opremljeni so bili tudi prenosni kovčegi, ki so bili poleg osta*1,. razvrščeni po podjetju, tako da je za P. mer nezgode mogoča takolšnja pomoč P°_ nesrečencu. Dokončno je bila urejena a® bulantna soba, ki je namenjena predvs®,. za bolezni in hujše nezgode ter že s'u svojemu namenu. o V oktobru je bila v spodnji tiskar® strojnici ob dvigalu oidstranrena lefiC stena in namesto nje postavljena zida® Kupljeni in montirani so bili 4 novi v® fi;e, in sicer za strojnico litograij ^ vi r*n, h a Vrrrvt iicitr n tt V n i i dnVCZH , tilatorji, za brusilnico bakrotiska, za knjigoveznic^ in sitereotipijo. Vratarjeva loža j® 'al'y prebeljena. V sobi korektor jev je bil 11 y meščen nov radiator. Strežno oso®Jeys; obratni menzi je prejelo nove baljc- -prostori uredništva v drugem in tre J nadstropju so bili preslikani, elektrjC^^ napeljava v njih pa je nanovo napel) pod ometom. Oktobra je bila izvedena v upravn^j, odboru reorganizacij. Predsednik k<>^0 sije za zaščito dela je prevzel ®e, j, predsednika upravnega odbora podm^ ._ ce, zato je bil na n;egovo mesto b°0,P u ran tov. Gašperlin Otmar. V tem m®6 ^ je bil komisijski ogled inšpekcije delanj, podlagi katerega je bila izdana odioc'■ ki obsega 34 točk in se nanaša na polnitev zaščitnih ukrepov in higien£cjji, razmer v pod:etju ter obratni restavra^^ V novembru in decembru pa je v glavno težišče dela komisre predvs c . smislu odločbe inšpekcije dela.. Ted^ft, tudi prebelili retušimico bakrotiska. Tako je urejena naša obratna ambulanta pomoč, ki so bile v ta namen tudi popleskane. Za ambulanto je bil nabavljen ves obvezilni in sanitetni material. Največ aktivnosti pa je pokazala komisija septembra. Veliko akcijo je komisija opravila v »tednu čistoče«. V ta namen je bil sklican izredni sestanek vseh referentov in grupnih poverjenikov, na katerem je bil sestavljen delovni program v tem tednu. Delavstvu je bilo razdeljenih 186 izvodov »Zdravstvenega aktivista«. Tako je imel vsak posameznik priliko, da se seznani prav podrobno o pomenu »tedna snaženja«. Vsak oddelek je prevzel svoje obveznosti v tem tednu, komisija pa je prejela mnogo resolucij, ki so se nanašale na razne zboljšave glede na delovno zaščito. Poudariti je treba, da je vse delavstvo, z velikim interesom sodelovalo v tej akciji ter pripomoglo k lepim uspehom. Skupaj je bilo v tem tednu opravljenih 442 prostovoljnih ur; vrstni red posameznih odelkov po opravljenih urah je naslednji: 1. knjigoveznica, 2. klišarna, 3. knji-gotisk, 4, litografija, 5. bakrotisk, 6. menza, 7. ročna stavnica, 8. mizarji, 9. obratna ambulanta, 10. uprava, 11. strojna stavnica. Poudariti je treba, da se pisarne niso pridružile. Septembra so bile izvedene še naslednje izboVšave: V montirnici bakrotiska so položili lesena tla. Dokončno je bila prezidana kopirnica in preparirnica v klišarni. Prebelili so foitooddelek in druge prostore kemigrafije. V kopirnici je bila dokončana nova električna napeljava in montaža obločnic, V retuši bakrotiska so bili montirani novi okenski okviri z motnim steklom. Nabavljenih in vsem upravičenim je bilo takoj razdeljenih 66 novih {■ali so s pleskanjem oken. V jedkalnici “akrotiska je bil montiran nov radiator, v strojni stavnici in pri velikem fotoaparatu pa sta bila montirana dva nova ventilatorja. Za obratno ambulanto so bile Nabavljene štiri nove rjuhe. Zdi se mi potrebno, da se ob koncu Poročila zadržimo še nekaj časa pri naši ambulanti, ki je v svojem kratkem razdobju mnogo pripomogla v okviru zaščite Našega delavstva. Uprava podjetja je pravilno razumela potrebo po ureditvi ambulante ter v tem pogledu ni varčevala, /se to pa prav gotovo ni bilo zaman, saj joia vsak delavec našega kolektiva globoko zavest, da je v pridobitvi ambulante, ki je res higienično urejena in ima zadostno količino zdravil ter materiala, na-1£1 zatočišče, kjer si lahko poišče 'takojšnjo pomoč v primeru nesreče ali telesne slabosti. Statistika ambulante pravi, da je iskalo v ambulanti že 243 članov našega kolektiva prvo pomoč. Od tega sta zaznamovana dva primera hudega živčnega napada, dva primera pa težje telesne poškodbe. Ambulanta posluje dnevno po 12 ur, in sicer od 7. zjutraj do 7. zvečer. Vodita jo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo obratna higieničarka tov. Sušniko-va in njena pomočnica tov. Vrtačnikova. Obema gre vse naše priznanje. Delo bodoče komisije, ki jo bomo izvolili, bo imelo zelo široko po-dročj. Vsekakor bo potrebno še in še mnogo truda ter nesebičnega dela, kajti zavedati se moramo, da delovna moč ni samo za danes, za jutri, da gre tu za nov odnos do delovnega človeka, ki mu je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi varovati zdravje in življenje. KOMISIJA ZA SOCIALNO SKRBSTVO IN DOPUSTE Letos so brli v komisiji zastopani vsi oddelki, po sektorjih pa je bilo delo razdeljeno šele po reorganizaciji upravnega °dbora sindikata. Klfub temu delo komisije ni bilo zadovoljivo, kar je razvidno mesečnih poročil, v kolikor jih je ko-*Nisij sploh pošiljala. Sestankov na KO in KSS so -se posamezni člani komisije redno udeleževali in Prenašali smernice za delo na komisijo, oko bi komisija izpolnila vse naloge, ki ®° jih nakazali višji forumi, bi bilo njeno delo uspešnejše, posamezni sektorji bi {Oteli dovolj dela, mesečna poročila pa di bila povsem drugačna. Tako pa se je komisija na svojih sejah ukvarjala ve-či-n°ma s pošiljanjem tovarišev na oddih v okrevališča in s socialnimi podporami. Glavni odbor nam je dal 11 nakaznic Ja okrevališča, in sicer za Bohinj 2, za oiograd n-a moru 2, Kaštel Stari 2, Lov-Lan 1, Martuljk 2, Opatijo 1 in za Dom toneta Čufarja 1. Iz posameznih oddelkov so odšli v okrevališča: iz knjigoveznice 1 tovariš, m strojnice 3 tovariši, iz ročne stavnice j vajenec, iz skladišča in litografij po * Pomožni delavec, iz pisarne tiskarne . tovariša, iz stroje stavnice 1 tovariš, } nočnega ekspedita »Ljudske pravice« tovariš. . Podpore iz fonda za dopuste je pre-.1° 10 tovarišev ozir. tovarišic, in sicer stro jice 2 tovarišici, menze 1 tova-•šica, litografij 1 tovarišica, ekspedita ., tovariša, uredništva 1 tovariš, pisarne mkarne 1 tovarišica, klišarne 1 tovariš, z uPrave »Ljds-ke pravice« 1 tovarišica. . Podpore iz fonda za pomoč članstva p bilo deležno 22 tovarišev in tovarišic. 0 oddelkih jih je dobilo podporo: iz .T°jnice 6, ročne stavnice 2, stereoti-2, iz nočnega ekspedita 2, kniigo-i.®znice 2, strome stavnice 1, uprave 1, jjografije 2, klišarne 1, pisarne 1, skla-uPrave Ljudske pravice 1. Žit' ° konca le'ta 1948 :e bilo treba vlo-p .*. Pri Zavodu za socialno zavarovan'e LjNv.e za tovariše, ki s-o delali pri tež-in najtežjem delu do leta 1946. Ko-Var.Va je vložila 36 pri:av, nekateri to-b|jrisi pa so sami vložili pri;ave. Da so e te prijave pravilno izpolnjene in pravočasno vložene, je večji del zasluga tovariša Bramika. Junija 1948 je bil zdravniški pregled vsega članstva produktivnih oddelkov. Da dobimo točno sliko o zdravstvenem stanju našega članstva, je komisija zaprosila pri Zavodu za socialno zavarovanje za rezultate zdravniškega pregleda. Te podatke je komisija že dobila, tako da imamo sedaj točen pregled o zdravstvenem -stanj našega članstva. Komisija je imela letos 6 seje, na katerih pa niso bili vedno zastopani vsi oddelki. -IA1-151 ro |i7! 18119 j 20121122123 1 2^t 125126 Koliko dni so posamezniki lani imeli dopusta Grafikon prikazuje, kako smo izkoristili dopuste po mesecih KOMISIJA ZA PRESKRBO j0 ^Nš° komisijo za preskrbo sestavlja-eice • 'Pr^sednika zastopniki grup, in da iz vsake grupe po en član, tako deiv0 v komisiji zastopani prav vsi- od-pte, l\ Navzlic temu, da šteje komisija eJ članov, je vse delo slonelo večidel na nredsedniiku in enem ali -samo dveh članih. umni komisije so sodelovali samo takrat, ko je bilo treba prevzeti in razdeliti v svojm oddelku kako blago. Če pa v komisiji ni potrebnega sodelovanja, tudi ne more biti posebnih uspehov. Kljub nedelavnosti večine članov komisije, pa so ostali člani poskušali čim več priskrbeti članstvu. Mnogo truda so vložili v to, da pravočasno zagotovijo članstvu potrebne količine drv za zimo. Uspeli so samo deloma. Od državne gozdne uprave Novo mesto smo dobili 161 kub. metrov drv, ki so bila razdeljena na člane na potrošniške nakaznice. Ta drva so bila za 130 din pri kub. metru cenejša kot pri mestnem podjetju »Kurivo«. Velike težave smo imeli s spravljanjem in dovozom drv, ki smo iih kupili iz prostih presežkov v moravskih hribih. Teh drv -je bilo 103 kub. metre. Za radi dragega dovoza so bila ta drva seveda dražja, pa še vedno cenejša kot v Ljubljani. 28 kub. metrov pa je preskrbelo podjetj. Skupno je bilo razdeljeno na člane 292 kub. metra drv za vsoto 149.620 din. Nadalje je komisij priskrbela in razdelila med člane naslednj živila: 470 kg moke, 7819 kg jabolk, 4110 kg zelja v glavah in 70 kg čebule v skupni vrednosti 16.876 din. Dake je dobavila 3200 britvic in 20 puloverjev v vrednosti 32.000 din. Poleg tega je razdelila 1658 litrov vina za vsoto 83.877 din. Od aprila do decembra 1948 je bilo od višjih sindikalnih forumov dodel jno naši podružnici naslednic blago: pletenine 19.000 din, razne tkanine 15.740 din, otroške oblekce 8118 din, ženske rute 2560 din, sukanec in nogavice 9400 din, otroški čevlji 5575 -din, zi-mske copate 7290 din, telovadne copate 4590 din, usnje 6276 din, dežniki 1325 din, pralni prašek in milo 207 din, žganje in likerji 48.390 din. Skupna vrednost tega blaga je znašala 128.471 din. Vsega blaga je komisija razdelila v tej poslovni dcib-i za skupno vsoto 557 tisoč 844 -din. DELO NAŠE STANOVANJSKE KOMISIJE V naši sindikalni podružnici imamo že nekaj mesecev tudi stanovanjsko komisijo 6estojčo iz treh članov: Franc Vrečar, Janez Cizelj in Jože Resnik. Namen te komisij je, da vsem našim članom, ki ima j slaba, nehigienična stanovanj, po možnosti priskrbi bol'še stanovanjske prostore. Da bi izpolnila svoje naloge, je ta komisija takoj zbrala imena in podatke -o stanovanjih tistih tovarišev in tovarišic, ki so za delovnega človeka neprimerna in marsikomu tudi ogrožaj zdravj. Zbrala ie okoli 35 imen tovarišev, ki bi želeli bodisi dvosobna ali enosobna stanovanj, nekateri pa samo sobe. Posamezni tovariši iz -te komisije so si sami -ogledali nekaj kričečih primerov slabih stanovani, sestavili seznam prosilcev (dali na prva mesta naj-potrebne;še), -ga poslali na v-se stanovanjske odseke pri rajonih in izročili en izvod tudi vodstvu podjetj, da bi' ga predalo povereništvu za stanovanjske zadeve pri MLO. Stanovanjska komisija je torej opravila 6vo:e osnovno -delo in se-daj čaka, kakor čakaj vsi stanovanja potrebni tovariši, da bi začeli zidati stanovanjsko hišo, o kateri se že dalj časa govori, ali pa dvigati eno ali dve hiši, v kateri bi pridobili nova stanovanja. Ni treba govoriti o stanovanjski krizi in problemih okoli nje, vendar naj zapišemo eno dejstvo, in sicer: nihče izmed tistih tovarišev in -tovarišic, ki -jih imamo ▼ svojem seznamu, nas še ni vprašal za 'kakršne koli informacije ali nam dal nasvetov za naše delo. Menda se ne zavedajo, da bomo le s skupnimi močmi dvignili svojo življenjsko raven. Tovarišem, iki »odkrijejo« nekje nepravilno zasedena stanovanja, tudi še ni prišlo na misel, da bi se oglasili pri stanovanjski komisiji, ki bi bila vedno pripravljena sestaviti prošnjo, jo podkrepiti in poslati tistemu stanovanjskemu odseku tistega rajona, v katerem je bilo stanovanje »odkrito«, da ga dodeli našemu članu sindikata, Ker kaže naše članstvo premalo zanimanja za stanovanjske probleme in ker doslej še ne vemo, kaj in kje iboano gradili spomladi, naša komisija skoraj ne more pokazati rezultatov. Želimo, 'da se stanovanjski problem pri nas vendar začne reševati in da se uresničijo obljube ter pričakovanja. KLUB LJUDSKE TEHNIKE Klub ljudske tehnike pri Ljudski pravici se je ustanovil septembra, ni pa začel takoj aktivno delovati zaradi raznih ovir. V začetku decembra so se ustanovili naslednji krožki: modelarski, jadralni in padalni krožek. Teoretični in praktični pouk se je pričel 9. decembra 1948. Udeležilo se ga je 9 rednih članov. Teoretične in praktične vaje imajo vsako sredo "in četrtek. Vseh 9 tečajnikov je 31. decembra 1948 napravilo osnovni modelarski izpit. Prostore imajo v litografiji, material za izdelavo pa prejemajo od letalskega društva »Milan Hudnik«. Tečajniki, ki so se prijavili v jadralni in padalski tečaj, so imeli sredi januarja zdravniški pregled, ob koncu meseca pa sta začela delovati tudi oba krožka. V načrtu imamo tudi avto-moto kro-__ žek, za kar je pa na žalost premalo interesentov in ni predavatelja. V bodoče bo treba bolje organizirati vso stvar, da premaknemo ta krožek z mrtve toičke. V klubu Ljudske tehnike je najprej zaživel letalski krožek, ki je najdelavnejši LETALSKI KROŽEK Dne 23. novembra 1948 je članstvo kluba Ljudske tehnike v Ljudski pravici na sestanku, ki se ga je udeležilo 21 članov, sklenilo ustanoviti letalski krožek. Na sestanek je bil povabljen sekretar Ljubljanskega letalskega društva »Milan Hudnik« tov, Saša Žab:ek, ki nam je kot strokovnjak v kratkih besedah opisal smernice in delo Ljubljanskega letalskega društva. Dal je navodila, po katerih naj bi ustanovili letalski krožek, ki naj bi prirejal modelarski, jadralni in padalni tečaj. Predlagal je, da bi se na sestanku izvolil za vsak tečaj poseben referent, ki naj bi skrbel za pravilno organizacijo dela na tečajih, posebej pa še vodjo letalskega krožka, ki naj bi bil v stalnem stiku s klubom Ljudske tehnike v podjetju na eni strani ter z letalskim krožkom na drugi strani, od koder bi prejemal potrebna navodila ter material za delo v tečajih. Predlagani in izvoljeni za referente so bili: za vodjo krožka Zorislav Kranjc, za vodjo modelarskega tečaja Iv. Ogrin, za vodjo jadralnega tečaja Julij Kržič, za vodjo padalskega tečaja Maks Hvale. Novo ustanovljeni letalski krožek si je s svojo akcijo pridobil 29 članov, od katerih se jih je priglasilo 9 za modelarski tečaj, 11 za padalski tečaj in 9 za jadralni tečaj. Ker je bil krožek ustanovljen v predzadnjem mesecu leta, je aktivnost v mesecu decembru razvil samo modelarski tečaj, ki se ga prijavljeni polnoštevilno udeležujejo. Po zaslugi predsednika sindikalne podružnice v podjetju in oddelkovodje litografije je modelarski tečaj takoj začel teoretični pouk ter praktično delo v prostorih zgornje litografske risalnice. Letalsko društvo je dalo ves material za izdelavo letalskih modelov ter nekaj najpotrebnejšega orodja, nekaj pa so ga dali tečajniki sami. Predaval in poučeval praktično delo je inštruktor tov. Širca. Do konca leta je bilo 10 ur teoretičnega pouka, 14 ur pa praktičnega. Dne 31. decembra 1948 s® j® zaključil teo- retični pouk z izpiti o osnovnem mode' larstvu, ki so ga vsi tečamiki položili * uspehom pred komisijo dveh članov le' tajskega društva. Praktično delo pa sE bo moralo dokončati v letu 1949, S te® je bilo zaključeno delovanje letalskega krožka za leto 1948. V novem letu pa ima krožek v pr°" gramu 49 ur pouka za padalce ter praktične vaje na ljubljanskem letališču za jadralce pod okriljem Ljubljanskega 1®' talskega društva. Po ureditvi nove sindi' kalne dvorane v podjetju -pa namerava prirediti letalski krožek v okviru kultur' noprosvetne komisije predavanja našega aktiva s skioptičnimi slikami o letalstvu in 3 predstave kulturnih filmov. NAŠA INDUSTRIJSKA GASILSKA ČETA j Dandanes, ko je vse imetje last ljudstva, je nujno potrebno, da vsak posameznik kot celota prispeva svoj delež za primerno zaščito tega imet:a. Ena takih zaščitnih organizacij je tudi industrijska gasilska četa, prostovoljna gasilska četa in poklicna gasilska milica. Tudi v našem pod jetrn smo že leta 1947 ustanovili svojo četo, ki je bila sprva sicer ma:hna in neizvežbana, a sE je izpopolnjevala številčno in se vadila uporabljati gasilske naprave. Četa, ki je štela ob začetku 1. 1948 24 članov, je imela ob koncu leta 37 Članov, med n:imi več tovarišic. Da bi s® četa izvežbala, :e bilo organiziranih -j sestankov s strokovnimi predavann in mokrih ali suhih vaj, na katerih :e članstvo uresničevalo teorijo v praksi. Oib priliki požara v tovarni Reich j6 gasilska ekipa stopila takoj v akci'0, n9 zaščiti tiskarniške objekte in imet'e. V podiethi samem so redni tedens1** pregledi zaradi zaščitnih naprav proti p°' žarom in odpravljanj poman:kliivosiL Industrijska gasilska četa vodi o svn" jem delu »dnevnik dela«, ki ga poši1' mesečno v pregled noitranu upravi. o» seku za gasilstvo, odsek ga pregleda !j po potrebi na mesečnem sestanku P°_ vel'n ikov čet opozarja na morebitne P° manikljivosti. Treba je ob tei priliki podčrtati br«j£ vestnost in nediscipliniranost nekateri-članov ekipe, ki se kVub temu, da se javili v ekipo prostovolmo, ne za v da:o 6vo:ih dolžnosti, dasiravno vo^SjTsj podiet;a nudi ekipi vso podporo, bou1;^ pri nabavi orodja ali pri odpravlja11) pomamkljivosti. . S tem poročilom želimo pokaz8^ članstvu, ki ni povezano v ekipi io *j, za njeno delo ne interesira, njen p0® t, ter apeliramo, da ekipi po svojih pomaga. Vaje naše gasilske čete POROČILO O D E 1 U F I Z K U LTU R NEGA AKTIVA Naš aktiv ni lani pokazal tistih uspehov, ,ki jih je -bilo treba pričakovati po uspehih v letu 1947, Vzrokov je več: 1, Celoletno menjavanje fizkulturnih referentov, 2. premalo zavednosti do fizkulture — referentov po oddelkih, 3, članstvo fizkultume-ga aktiva samo. Kljub temu pa smo leta 1948 vendar dosegli nekaj vidnih uspehov v naslednjih sekcijah: SMUČANJE Smučarska sekcija je 29. februarja 1948 priredila grafično -smučarska prvenstvo Slovenije za posameznike in posamezne ekipe grafičnih aktivov. Na žalost so se udeležili -samo aktivi Celja, Ljudske pravice, Kartonaže Bonač in -en tekmovalec iz Maribora. Na tem tekmovanju je prvo mesto zasedla Mohorjeva tiskarna iz Celja ter si osvojila prehodni pokal in diplomo. Drugo mesto je zasedla Ljudska pravica, tretje pa Bonač. Pri smuku si je prvo mesto osvojil Rado čenčič, drugo -mesto pa Rado Krošelj (Ljudska pravica). V slalomu so prva tri mesta zasedli Celjani, medtem ko je naš prvi tekmovalec Rado čenčič prišel četrti na cilj. Prvo mesto v alpski kombinaciji v ekipnem tek.movan:u si je osvojil aktiv Gra-fičarja Celje s 600 točkami pre-d Ljudsko pravico s 575 točkami. Kot posameznik si je pa osvolil grafično prvenstvo Slovenije v alpski kombinaciji Čenčič, drugi naš najboljši tekmovalec je pa -bil Rado Krošelj, ki ie zasedel v skupnem tekmovanju četrto mesto. Patr-olnega tekmovanja v teku na deset kilometrov so se udeležile štiri patrole. Prvo mesto v pa-trolnem teku si je osvojila Kartonaža Bonač, na drugem in tretjem mestu sta bili patroli celjskega Grafičarja, medtem ko je bila -patrola Ljudske -pravice zaradi napačne vožnje diskvalificirana. Omenjamo pa, da se -tega tekmovanja ni udeležil niti en mladinec kljub mnogim prijavam. ODBOJKA Poleg smučarske sekcije je ibila najbolj agilna sekcija odbo;ke, ki je vse leto tekmovala z raznimi aktivi ter se tudi udeležila sindikalnega prvenstva Ljubljane in žela kV-ub močni konkurenci lepe uspehe. V četveroboju m-e-d Slovenskim poročevalcem, Triglavsko tiskarno, Ljubljansko tiskarno in Ljudsko pravico smo Zasedli -prvo me-sto ter smo za prvo mesto dobili žogo za odbojko. ŠAH Člani šahovske sekcije so sodelovali na enem izmed n-ajvečjih turnirjev Slovenije in Jugoslavije, kjer je sodelovalo 30 sindikalnih moštev z 240 igralci ter si v svoji skupini osvojili prvo mesto in s-e tak-o plasirali v finale. Sekcija s-e je ude-tfžila me-dpodružniičnega tekmovanja gra-učarjev Ljubljane, kjer je zasedla prvo niesto. Na -prvenstvu graf-ičarjev Slovenije v Celju so naši šahisti zasedli prvo 'nesto. Se-kciia sodeluje na velikem sin-tkalnem tekmovanju v L;ubljani, ik:er je v svoji skupini dosegla drugo mesto. NOGOMET Kljub očitkom, -da se v našem aktivu v. Prvi vrsti forsira nogomet, ta sekcija pokazala posebne delavnosti. y vsem letu so bile odigrane štiri Prijateljske tekme, in sicer: z ML-0 in '-'Ustrojem v Ljubljani, gostovanje v No- vem mestu -ter tekma s FD Krimom, v kateri -smo bili poraženi z minimalnim rezultatom 2:1, Na grafičnem prvenstvu v Celju smo odigrali dve tekmi ter zaradi slabše g-oldiference zasedli -drugo mesto. Naša enajstori-ca je sodelovala v tekmah za jugoslovanski pokal, kjer pa je v 4. kolu zaradi nesrečnega žreba izpadla. V -sindikalnem prvenstvu Ljubljane smo v tretjem kolu izstopili zaradi neprimernih terminov ter preobilice dela v podjetju. Tudi v troboju smo v Celju zasedli I. mesto 1AHKA ATLETIKA V lahki atletiki nismo želi tistih uspehov kakor lani. Sekcija se je udeležila samo grafičnega prvenstva v Celju ter dosegla nekaj vidnih uspehov v naslednjih panogah: Tek na 100 in 400 m moški prvo mesto; tek na 60 m in -met pentlje ženske prvo mesto; v peteroboju v skupnem plasmaju prvo mesto; v balkanski štafeti prvo mesto; v troboju -skupni plasma prvo me-sto; v jesenskem krosu moramo pa -posebno pohvaliti -dva naša mladinca, KDO PLAČA DELAVCEM ČAS, KI Kako je s plačevanjem delavcev, ki se odtrgajo od dela v podjetju, da gojijo fizkulturo, je o-dgovorilo ministrstvo za -delo FLRJ. Državna gospodarska podjetja niso dolžna izplačevati -delavcem mezde za čas, ko zaradi sodelovanja -pri fizkulturnih prireditvah ne delajo; mezde delavcev z-a čas sodelovanja pri fizkulturnem delu (fizkulturnih prireditvah, izletih, turnejah in ekskurzijah in pripravah nanje) ne obremenjujejo podjetij, ampak pristojne fizkulturne organizacije. Podjetje izplačuje delavcu za -čas fiz-kul-turnega delovanja mezdo in zanj tudi prispevek za socialno zavarovanje. Če je delavec plačan -po delovnem učinku, se mu določi mezda za čas fizkul-turnega delovanja na podlagi povprečnega dnevnega zaslužka v zadnjem mesecu, raču- Vidmarja in Porento, ki sta v hudi konkurenci res častno zastopala aktiv LP ter zasedla četrto in -pe-t-o mesto. BALINANJE To je najmlajša sekcija našega aktiva. Ustanovljena je bila šele v maju 1948. Odigrano je bilo nekaj tekem z aktivi ljubljanskih tiskarn, in to: z Ljubljansko tiskarno ena tekma, s Slo-venskim poročevalcem -pa dve -tekmi. Naši balinarji so se udeležili turnirja, ki ga je razpisal Slovenski poročevalec in na katerem so sodelovali -aktivi: Slovenski -poročevalec, Ljublianska tiskarna, Triglavska tiskarna ter Tiskarna Ljudske pravice. Naši tekmovalci so premagali vse svoje nasprotnike ter zasedli prvo mes-to. Vse ostale sekcije so pa tako malo delovale, da nimamo o njihovih uspehih kaj -poročati. Posebno poglavje pa je tekmovanje za fizkulturni znak, za katerega je bilo pri-javlienih 60 tekmovalcev, in si-cer o-d mladinske d-o zlate značke, a si je značko osvojilo samo deset tekmovalcev, in to po razpre-delbi: mladinska 1, bronaste 3, srebrne 5 in zlata 1, ki jih bodo -prejeli osvojit el ji februarja. Od zadanih obveznosti, ki jih je -bilo se-dem, sm-o iz-po-lnili samo eno, to je smučarsko grafično prvenstvo Slovenre, medtem ko so vse ostale obveznosti ostale samo na papirju. Ob zakPuč-ku poročila našega aktiva bi rad podal neka’ smernic bodočemu referentu za fizkulturo. 1. Referent za fizkulturo nai se zaveda, da igra fiz-kultura v sindikatu prav tako pomembno vlogo kakor vsi drugi referati. 2. Izbere naj si v pomoč 4—5 člansko komisi’0, katere člani bo-d-o voljni delati nesebično in -požrtvovalno, 3. Apelira na;j na vse -grupe po oddelkih, da -določijo za bd-del-kovne referente za fizkulturo res takšne tovariše ali tovarišice, ki imajo smisel in voljo, za to delo. 4. Naj ponovno zbere vse članstvo aktiva, ki je voljno sodelovati na fizkulturnem polju, in naj z n:im takoj prične delati, ne glede na število članstva. Za republiko naprejI GA PORABIJO ZA FIZKULTURO ? najoč osemurno -delo kot -redni delovni čas; če je -pa delavec plačan po času, se m-u določi mezda na podlagi časovne plače, ki jo je imel tik pred odhodom na fizkulturno delo. Fizkulturne organizacije so dolžne pravočasno sporočiti podjetju, kateri delavci bodo sodelovali pri fizkulturnem delu, in se pismeno zavezati, da bodo podjetju povrnili plače, ki jih bodo podjetja za ta čas izplačala delavcem. Po končanem fizkulturnem -delu mora fiz-kultuma organizacija izdati delavcem potrdila, .koliko časa s-o porabili za to delo. Podjetje bo zahtevalo povračilo od fizkulturnih organizacij na podlagi teh potrdil. Fizkulturne organizacije so dolžne takoj po- predloženi zahtevi podjetja povrniti delavcem izplačane mezde za ustrezni čas in priispeve-k za socialno zavarovanje, ki obremenjuje delodajalca. BLAGAJNIŠKO POROČILO IN POROČILO NADZORNEGA ODBORA Dohodki Blagajniško poročilo za čas od 1. IV. 1948 do 31. XII. 1948 Izdatki din din Saldo dne 1. 4. 1948 . 84.510.30 65% članarine G. 0. Beograd 97.173.05 članarina • . 149.497.— 10% „ Fondu za pomoč članstvu . . 14.949.70 640,— 10% „ Fondu za dopuste in okrev. 14.949.70 Presežki -pri naibavkah 1.286.50 3% „ Fondu za kulturo in prosveto 4.765.49 Vrnjeno za Prešernovo knjižnico . . • . 585,— 3% ,, Fondu za fizkulturo .... 4.765.49 Inkaso za jabolka (delno odprt račun) , . . 9.266,— 4% „ Društvu »Jože Moškrič« . . 5.418.72 Vrnjeno za sindikalne izkaznice 1.010,— Vpisnina . • 640— Vrnjeno na račun dolga Mestni hranilnici — Založeno za preskrbo 28.444.50 Stupica • 300.— Posojilo Tertnik Rozi ......... 900— Vrnjeno na račun preskrbe: za dežnike din 3.146.— Za značke »Teden matere in otroka« . . 421.50 za drva 1947 ■ ... , „ 45.040.— Snaženje sindikalnih prostorov — potreb- za jabolka • 14.056,— 62.242,— ščine • 5.085— Obrazložitev prometa za preskrbo do Elektrika v Rdečem kotičku 129— 31. III. 1948: Poštnina • 232.43 Založeno din 76.118.— Računi tiskarne za popravila in razno . . 2.066.50 Vrnjeno v blagajno „ 62.242.— Potni stroški za pripravo počitniškega doma 3.276— ga blaga v M. S. „ 11.470.— Podpora Dobrodelnemu društvu Grafičarjev 500— Izguba pri nabavi Podpora družini Gomišček 2.000— drv 1947 . . „ 478,— Stroški sodišča pri nakupu zaseženega bla- Izguba pri nabavi ga M. Sobota . . . • 3.026— jabolk 1947 . . „ 1.928,— Saldo dobro imetja pri Narodni banki . . . 119.478.22 76.118,— 76.118.— Saldo blagajne v gotovini ■ . 1.115.50 309.336.80 309.336.80 Dohodki Fond za kultu ro in prosveto Izdatki din din Saldo 2.974.30 Naročnina za radio in popravilo 355— 3% od članarine . . • 4.765.49 Za razne časopise . . . . 2.501 — Za razne knjige 1.847— —' Za kulturne prireditve 2.962— Saldo dobroimetja v Narodni banki .... 74.79 7.739.79 7.739.79 1 1 Fond za dopuste in okrevališča jz(ja y Saldo . . . . 10% od članarine . . • din Prispevek članom za dopuste ...... din 6.504.80 14.949.70 19.311.— 2.143.50 21.454.50 21.454.50 1 Dohodki Fond za pomoč članstvu Izdatki din din Saido .... - • . 3.209.30 Izdanih podpor • . . 18.100— 10% od članarine . • 14.949.70 Saldo dobro imet j a pri Narodni banki . . . 59— 18.159— 18.159— D "hodki Fond za iizkulturo Izdatki iz fizkulturne blagajne din din Vloga . . . . • 11.165— Nakup ure štoparice ■ . 3.000,— 3% članarine • . . 4.765.49 Nakup krogel za balincanje • 2.000— Vrnjeno na račun za smuči ....... 1.800— Potni stroški 1.409— Vloga Fizkulturni magazin 2.235.50 Pranje in izposojnina nogometne opreme . . 954— Nakup 6 šahov . . • 1.348— Nakup ping-pong 77.50 Nogometna oprema . 250— Graviranje pokala 392—. Nakup mize za tenis . . • 1.600— s' Račun tiskarne za izkaznice šahistom . . . 191 — Saldo doibroimetja pri Narodni banki . . . 8.744.49 19.965.99 19.965.99 1 1 Rekapitulacija: 120.593.72 2.143.50 59— 74.79 8.744.49 131.615.50 Naloženo v Nar. banki din 130.500.— Gotovina................. ,, 1.115.50 131.615.50 Sindikat ...............din Okrevališča in dopusti „ Pomoč članstvu . . . ,, Kultura...................„ Fizkultura................„ 1 Blagajničarka: Kernel Milka Nadzorni odbor: Orel Iva, Vrhovnik Lado, Goslar Egon POROČILO NADZORNEGA ODBORA Po občnem zboru za leto 1948 je imel Novoizvoljeni nadzorni odbor od prejšnjih et veliko širše polje udejstvovanja in ^Nnogo večje naloge. Delo ni temeljilo sa-0 na pregledu finančnega poslovanja po-TUznice, kar je bilo redno in vestno Progledano vsak mesec, temveč tudi na _ piranskem pregledu in nadzoru vsega otirui.ničnega življenja. n ^ toku poslovanja se je marsikatera Paka neopaženo izmuznila, kajti nad-^ rni odbor se še ni v celoti zavedal, , «o močan faktor je v zboru funkcij po-bo-V -'^ne^a “vljenja. Kasneje je začel živo posegati v življenje in delo polu ni c e. Pozanimal se je za nekatere ter jih poskušal razčistiti ter re-v»ti probleme, ki so nastajali. Primer ^■tnanjkljam pri jabolk ah iz leta 1947. te' 16 razis^a' ter napake, ki so bile v J smeri ugotovljene, nakazane vzpored- no s smernicami, kako se mora vnaprej poslovati, da 6e izogne nerodnostim. Pozanimal se je za razmere v menzi, kar je precej kočljiva točka in vzrok nezadovoljnosti, pod danimi pogoji pa se v menzi ni dalo kaj več opraviti. Ostale pritožbe na preskrbovalno linijo s strani članov naše podružnice so bile večkrat neutemeljene, kajti tisti kontingenti, ki so bili na razpolago, so bili po razdelilniku pravilno razdeljeni, samo postopek delitve je bil precej neelastičen, kar pa je razumljivo, ker 'opravljajo to delo ljudje poleg svojega poklicnega dela. Ni se pa nadzorni odbor v svojem delu usmerjal samo na preskrbo, temveč se tudi udeleževal sej upravnega odbora, k'er je po svojih močeh sodeloval s predlogi in nasveti. Posebno pažnjo je posvečal nadzorni odbor plačevanju prispevkov za sindikat, Vsak mesec je pregledal plačilne sezname oddelkovnih blagajnikov. Ugotovil je, da članstvo razen redkih posameznikov redno in v pravilni višini plačuje članarino. Neredneže je takoj opozoril, tako da so bile vse nepravilnosti v tem pogledu takoj odpravljene. Izkušnje, pridobljene v teku poslovne dobe za leto 1948 in ki bodo prenešene na bodoči nadzorni odbor v letu 1949., (bodo dragocena napotila pri nadaljnem delu in vodenju naše podružnice. Blagajniško poslovanje kakor tudi knjigovodstvo je vodeno točno in vzorno, za kar se s strani nadzornega odbora predlaga razrešnico blagajničarki in celotnemu upravnemu odboru. Za nadzorni odbor: Vrhovnik Lado, Orel Iva, Goslar Egon. NAŠ MLADINSKI AKTIV LETA 1948 V letu 1948 je mladinsko organizacijo vodil Karel Starc. Mnogo truida in prizadevanja je podaril Karel naši mladini, da bi se mladinska organizacija bolj učvrstila, se izpolnjevala tako v vzgojni kot v politični smeri. Iz proizvodnje lahko navedemo naslednje uspehe: - predčasno j'e opravilo 5 mladincev strokovne izpite. Dva mladinca sta obiskovala tečaj za strojne stavce ter ga dovršila z dobrim uspehom. Ostali vajenci' pa so med letom obiskovali grafično strokovno šolo, kjer so si pridobili mnogo strokovnega in teoretičnega znanja. Naj navedem nekaj najboljših vajencev po naših oddelkih, V oddelku ba-kroretvša se je izkazala prav dobro Marinka Karmelj, v kemigrafiii Janez Porenta in v ročni stavnici Milan Jezeršek. V litografiji pa imamo tri dobre mladince kot sledi: Albina Kramar, Oto Turnšek in Ivan Šavs. Mladinski aktiv se je v letu 1948 zavezal, da bo v tem letu napravil 2000 prostovoljnih ,ur. Obveznost pa je prekoračil za 156 prostovoljnih ur, poleg tega pa je napravila naša mladina še 1352 produkcijskih ur. Vendar pa smo to dosegli le po zaslugi tistih mladincev, ki so svojo delovno obveznost presegli za 50—100%. Navajamo nekaj najboljših: Karel Starc, opravil 332 ur it er pre-•el zlato značko z rdečo zvezdo. Srečko Zanoškar, opravil 315 ur ter prejel zlato značko z rdečo zvezdo. Anton Smrajc, opravil 214 ur, prejel zlato značko. Darinka Rode, opravila 200 ur, prejela zlato značko. Pavla Črnolcgar, opravila 212 ur, prejela zlato značko. Albina Kramar, opravila 208 ur, prejela zlato značko. Ivanka Jeriha, opravila 206 ur, prejela zlato značko. Srebrne značke pa so si priborili: Albina Mikolj, Karla Jerkič, Kristina Marušič, Ivanka Škrinjar, Ivan Ban, Ivan Merlak, Ljubo Pogačnik, Srečo Mrak in Anton Perne. Za vestno delo v proizvodnji in v pisarni pa so bili nagrajeni: Anica Cerjak, Anica Vrtačnik, Marinka Karmelj, Branko Brumat, Jože Ferenc, Jožica Dolničar, Ivan Grolbdljšelk, Franc Hočevar Anton Jordan, Nada Jeriha, Karla Jerkič, Marinka Kovačič, Bojan Kppitar, Mara Ob id, Albina Kramar, Jule Kržič, Aleksander Morgan, Albina Mikolj, Draga Porenta, Karel Starc, Ivanka Škrinjar, Jože Ustnik, Ivan Lampret, Milena Kavč-nik in Milena Trinkaus. Iz mladinskega aktiva pa je odšlo 7 mladincev in mladink v republiške mladinske delovne brigade. Dva mladinca sta se vrnila udarnika, ostali pa so bili pohvaljeni. Na fizkulitiurnem polju pa je naša mladina dokaj .aktivna, vendar bi z nekoliko večjo voljo in agitacro lahko postala še delavnejša. Tudi v letošnjem odnosno v preteklem letu si je naš fizkulturni aktiv priboril prvo mesto Slovenije v času tekmovanja grafičnih .podjetij Slovenije. Veliko zanimanje se je pokazalo tudi v ljudski tehniki. Posebno zanimanje je za letalsko modelarski krožek. Prijavilo se je 22 mladincev. V decembru so napravili prve izpite, večina s prav dobrim uspehom. Sedal se pa že pripravljajo za nadaljnji krožek z jadranjem. Na kulturn opros v etn em torišču pa je naša mladina slaba. Vendar pa sedaj stremimo za tem, da si bomo skupno s sindikatom ustanovili pevski in dramat-ski krožek. Tudi mladinski časopis je malo razširjen; z večjo agitacijo pa bomo dosegli boljše uspehe. Tudi o mladinskem študiju moramo nekaj povedati. Posamezne mladinske grupe so preštudirale govore tov. Djilasa na kongresu SKOJ-a in statut nove mladinske organizacije. Sedaj imamo redni mladinski študij. PRIPOMBE IN ŽELJE O NADALJNJEM DELU PODRUŽNICE Ko polaga naša sindikalna podružnica pred svojim članstvom obračun svojega dela v preteklem letu, se moramo ozreti nazaj in presoditi, ali je bilo to delo tako, da je zadovoljilo tiste, ki so zaupali novemu odboru, da bo vodil delo tako, kakor od njega zahtevajo višji forumi tako v političnem ali kulturnem delu, kakor tudi na vseh ostalih sektorjih, ki so vključeni v delo vsake sindikalne podružnice. Kaj naj bi na to odgovorili? Reči moram, da je bilo delo v naši podružnici precej razgibano, da so posamezni odborniki vložili vse svoje sile v zaupano jim odgovorno mesto in da tudi uspehi niso izostali. V naših poročilih raznih komisij bo naše . članstvo lahko razbralo, da so se nekateri funkcionarji res z vsemi silami posvetili delu, ugotovili bodo pa lahko tudi to, da vse komi- sije niso delale tako, kakor bi bilo želeti. Naš upravni odbor je pred nekaj meseci preživljal težko krizo in bili smo tik pred izrednim občnim zborom. Navidezno smo krizo prebrodili in nadaljevali z delom, ki je bilo po rekonstrukciji odbora rešena, toda samo za nekaj časa. In zopet smo padli v krizo, katero pa bomo — vsaj tako sr vsi želimo — dokončno odstranili na predstoječem občnem zboru- In zakaj kriza in zopet kriza? Poglejmo si eiikrat odkrito iz oči v oči! Zakaj ne moremo odstraniti tiste bojazni, ki nas tare, ko si izvolimo nove sindikalne odbore — ali bodo izvoljeni odborniki izpolnjevali in izvrševali zaupanje svojega članstva? Popolnoma razumljivo je, da je treba, preden se odločimo za katerega tovariša ali tovarišico, ki naj bi prišel v sindikalne odbore, da o njem temeljito premislimo, ga pretehtamo do podrobnosti in če smo si popolnoma na jasnem, da bo naloženo odgovornost res z veseljem in zadovoljivo opravljal, ga predlagamo kot kandidata, da se tudi članstvo izjavi o njegovi kandidaturi. Pri zadnji kooptaciji v upravni odbor, ko smo rekonstruirali skoraj vse komisije upravnega odbora, smo se lahko prepričali, da nismo dobro premislili, kdo naj prevzame posamezne sektorje v upravnem odboru, kajti padli smo iz komaj »rešene« krize v novo krizo in ki se vleče še danes in se bo rešila šele na občnem zboru. Zakaj talko? Kako to, da ni-smo predlagali takih odbornikov, ki bi z vsemi silami prijeli za delo in pokazali, da bodo članstvo zadovoljili v vseh pogledih? Nismo ena naj slabših sindikalnih podružnic niti slabih, lahko rečemo — in to s ponosom, da smo ena najboljših — vsaj v grafični stroki — toda zakaj ne najboljša? Ali se zavedate, če poudarjamo, da so naši uspehi v preteklem letu veliki, da pretiravamo? Mislim, da ne, če navedemo poleg kulturnih prireditev, politične izobrazbe našega članstva na krožkih in s predavanji še našo novo opremljeno sindikalno dvorano z odrom, našo ambulanto, preureditev naših oddelkov, da ima naše delavstvo higienične in čiste delavnice in krona vsega — naše okrevališče na morju, ta naš veliki sen — se je z uvidevnostjo našega vodstva podjetja in v sodelovanju s sindikalno podružnico dokončno uresničil in če bo šlo vse po sreči, ga bomo že letos uživali in si pridobili svežih moči pri bodočem 'delu v produkciji, da bomo z zadovoljstvom šli naši lepši bodočnosti naproti. Vse to pa smo lahko dosegli samo s pomočjo naše ljudske oblasti in šele s takimi otipljivimi pridobitvami bomo članstvo lahko prepričali o velikem pomenu sindikatov in da se je vredno žrtvovati pri delu v sindikalnih odborih. Našemu članstvu polagamo na srce, da na občnem zboru, ki ho 6. februarja t. L, dobro premislite in predlagajo take ljudi za upravni odbor, da ne bo treba med letom nobenih izmenjav odbornikov in ko bo drugo leto naš obračun tak, da bomo z veseljem ugotovili: uspehi so bili veliki tako pri političnem delu kakor tudi na ostalih sektorjih in da bo tretje leto Titove petletke prineslo to, da bomo čim-prej dosegli na poti v socializem lepše in srečnejše življenje. E. Goslar. »ČRNO NA BELEM« naše sindikalno glasilo — naš list — 450 članov naše podružnice — in koliko je sodelujočih pri njem? Ali naj nas ne bo sram — svoje glasilo imamo — pa toliko prošenj za sodelovanje! Koliko lepih besed je napisal naš neumorni urednik tov. Slokan našemu članstvu, pa tako malo odziva! In ali veste, kolikor ur, ne samo ur, koliko dni je žrtvoval ta naš urednik v dobrobit našega lista v preteklem letu. In ali ga bomo pustili tako na cedilu tudi v bodoče? Ne, tako ne sme biti! Vse premalo se zavedamo, kaj imamo, ko imamo svoje glasilo. Koliko netiskarekih sindikalnih podružnic nam zavida za to našo pridobitev, mi ga pa tako zanemarjamo. Poboljšajmo se in sodelujmo v prihodnje pri listu kar največ. In še ostali® se moramo zahvaliti za sodelovanje p® listu, seveda v prvi vrsti tistim, ki so se zavedali njegovega pomena in so s p®" spevki sodelovali, ko smo bili včasih za res v zagati. Pa oni, ki so sodelovali, da je bilo to naše glasilo postavljeno v strojni stavnici, zlomljeno v stavnici in stiskano v strojnici. Pohvaliti moramo te tovariše in tovarišice- Saj so to svoje del° opravljali prostovoljno v svojem proste® času. In mi lista ne prodajamo, dajemo ga našemu članstvu, da iz njega črpa to, kar ga zanima in tudi izobražuje se z nji®’ V bodoče bo še boljši, to obljublja®0 vsem, seveda — še enkrat — sodelova je treba in marsikaj žrtvovati. Vsem za kakršno koli pomoč — sržna hvala. Sodelavci vam naj bodo zgled ^ bodoče, da ne bodo vedno isti, ki so P pravljeni žrtvovati marsikatero svo;o Pr° sto uro v korist sindikalnega glasila. E. Goslar- POROČILO O OBČNIH ZBORIH GRUP Naslednja poročila se opirajo na zapisnike, ki pa niso dovolj podrobni in natančni, da bi bila mogoča analiza o delu grup v preteklem letu. Sicer pa tudi sama poročila grupnih funkcionarjev niso podala izčrpne slike o delu posameznik grup. LITOGRAFIJA Na občnem zboru grupe so kratko pregledali delo v preteklem letu. Poročal je dosedanji grupni poverjenik Kregar. Grupa je imela med letom šest rednih sestankov. Grupa je zavzela četrto mesto po udeležbi pri prostovoljnem delu. Obveznost so presegli; obvezali so se, da bodo delali 1376 prostovoljnih delovnih ur, opravili so jih pa 1533 ali 51 ur na posameznika. Pri vpisovanju ljudskega posojila je grupa sodelovala stoodstotno. Prav tako pri nabiralnih akcijah za francoske rudarje in Rdeči križ. V kongresnih tekmovanjih so stoodstotno izpolnili svoje obveznosti. V medoddelkovnem tekmovanju je offset-strojnica grupe li-tografije zavzela prvo mesto-. Izvoljeni so bili: grupni poverjenik Riko Beranek; tarifa in tekmovanje Jakob Kregar, namestnica Mara štrukelj; kultura in prosveta Oton Turnšek, namestnica Anica Žalohar; preskrba Janko Čeh, namestnik P. Valentič; fizkultura J. Suhar, namestnik M, Dobrilovič; dopusti Ivan Ogrin, namestnica Albina Mi--k-olj; delovna zaščita O. Gašperlin, namestnica Mirka Batič. V imenu upravnega odbora je govoril predsednik M. Možina. Poročal je o frontnem delu, ki bo imelo poslej težišče na terenu. Pozval je članstvo, naj pristopi v frontne brigade. Nadalje je govoril o pripravah na občni zbor podružnice in o njegovem pomenu. ..Vn KNSIGOnSK Kako sta se izkazala pri znižanju polne lastne cene naša najboljša oddelka STROJNICA Občnega zbora so se udeležili vsi člani grupe. Dosedanji grupni poverjenik je Poročal o delu vseh sindikalnih strok. Med razpravo o poročilih je zastopnik upravnega odbora J. Paradiž pojasnil po-uien občnega zbora podružnice. V novi grupni aktiv so izvolili naslednje tovariše in tovarišice: grupni pover-l®nik Ivan Zemljič, namestnik Marjan Skalar; tarifa in tekmovanje Rudi Meden; Preskrba Marija Danič; delovna zaščita rrancka Januš; socialno skrbstvo Rozi Selan, namestnik Drago Škofič; kultura in prosveta Ida Blažič in fizkultura Ivanka Jeriha. Za komisijo v upravni odbor so določili Marijo Šmid in Slavko Fatur. — Pri slučajnostih so razpravljali o preskrbi v zvezi s prioritetnimi nakaznicami. KLIŠARNA-BAKROTISK Na občnem zboru je grupni poverjenik Vinko Štrukelj poročal o -delu grupe lani. Predsednik podružnice M, Možina je nakazal smernice za bodoče delo. Za novega grupnega poverjenika so izvolili Evgena Kolariča, za n:egoveiga namestnika pa so določili Fr- Berlana. Referent za delovno zaščito je Lado Hren, za kulturo in prosveto Korenčan, za tarifo in tekmovanie Hvastja in Hočevar in za preskrbo Maitinger ter Milica Končar. Razpravljali so o poživitvi dela -med mladino. Mladina grupe ,se je zavezala, da bo poslej imela vsakih 14 dni -sestanek. Sestankov se bodo udeleževali tudi starejši člani. Sklepali so tudi o izboljšanju delovne discipline. ROČNA STAVNICA Na občnem zboru je najprej -spregovoril o celotnem sindikalnem življenju naše podružnice tajnik J. Neuman. Potem je poročal o delu -grupe v minulem po-slov-nem letu grupni poverjenik M. Ivanuša. Med letom se je dvakrat menjal grupni poverjenik, kar je vsekakor vplivalo na delovanje grupe. Grupa je imela osem sestankov. Na njih s-o obravnavali vse pereče zadeve. Grupni poverjenik je posebej poročal o kulturi in prosveti ter -preskrbi, ker je bil hkrati referent -tudi za ti področji. O socialnem skrbstvu je pa poročal referent Fr, Urbančič- Po poročilih se je razvila živahna diskusija, ki so se je udeležili: Remškar, Hr-ova-t, Stege-1, Urbančič in -drugi. Govorili s-o o normah, pisanju listkov, preskrbi, rokopisih in drugih oddelkovnih -delovnih vprašanjih. Izvoljeni so bili: grupni poverjenik Martin Ivanuša, namestnik A. Smerdu; referent za kulturo in prosveto Matija Menard; za preskrbo Martin Ivanuša; za tarifo in tekmovame Albin Hrovat; za socialno skrbstvo Fr. Urbančič; za fiz-kulturo Janez Novak; za mladino Ančka Vrtačnik in za blagajno sindikata v oddelku Martin Ivanuša. V obratno oddel-kovn-o komisijo so imenovali tovariše: Fr. Pantarja, M. Ivanušo, A. Hrovata in L. Bana. STROJNA STAVNICA Najboljše poročilo -o občnem zboru in o delu lani je poslala -grupa -strojne stavnice, meternice in sltere-oitipije. Na občnem -zboru je poročal o delu -grupe lani tov. Maver, grupni poverjenik. Grppa je imela lani trinajst sestankov, ki so se jih člani udeleževali 80 odstotno. V strojni stavnici delajo v treh poisadih, zato stoodstotna udeležba ni mogoča. Zaradi tega tudi ni bila boljša udeležba na prostovoljnem delu in na sindikalnih prireditvah. Iz -poročila je razvidno, da grupa ni sklicevala sestankov le zaradi sestankov samih na sebi, temveč da so na njih razpravljali -o vseh vprašanjih v zvezi s produkcijo, delo-vno -disciplino, -dopustih, zdravstvenozaščitnih ukrepih, tekmovanju itd. Vseh vprašanj sicer ni bilo mogoče rešiti, do-seženi so pa bili vendar precej lepi uspehi. Člani grupe so se udeleževali tekmovanj, prevzemali obveznosti in jih tudi izpolnjevali. — Naglasiti je treba, da je delovna disciplina v oddelku na višini; zamud ne poznajo. Poverjenik je grajal odnos tovarišev do strokovnega tiska. Izmed 26 članov s-o le štirje naročniki »Grafičnega rada'. V nekaterih tiskarskih podjetjih pa 60 do 90% zaposlencev prejema »Grafički rad«. Tudi za naše notranje sindikalno glasilo članstvo ni pokazalo primernega razumevanja — razen o-ddelkovo-dje ne sodeluje v listu s -svojimi prispevki noben član oddelka, čeprav bi mogli marsikaj povedati. Na občnem zboru je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o delu Osvobodilne fronte in odnosu sindikata do Fronte -pri delovnih akcijah. Poročal j-e E. Goslar. Grupa je bila zadovoljna z dosedanjim del-om grupnega poverjenika. Za-to so ponovno izvolili to-v. Mavra. Za preskrbo so pa določili Šegulo in Šturma, za so-cialno skrbstvo Perovš-ka, tarifna vprašanja Brajnika in Jurkoviča, za delovno zaščito pa Jurkoviča. Jerič Ivan, roj. 6. X. 1913, strojnik, proglašen za udarnika 15. III. 1948, ker je presegal normo v treh mesecih za cca 32.3 % Snoj Franc, roj. 19. IX. 1900, litobru-sač, proglašen v letu 1948. dvakrat za udarnika, prvič ker je presegal normo v treh mesecih za cca 28.3 %, in drugič 1. IX, 1948, ker je presegal normo marca, aprila in maja za cca 43.3 % DELAVNICE IN SKLADIŠČE Iz zapisnika je razvidno komaj, da so imeli občni zbor in da so na njem funkcionarji poročali. Kaj je pa grupa delala in kakšno je bilo njeno delo, ni povedano. Za poverjenika so izvolili Šorca, namestnika Martinčiča, za preskrbo Florjančiča, socialno skrbstvo J, Pristova, zaščito dela R. Martinčiča, tarifo -in tekmovanje V. Šerbca in fizkulturo I. Turšiča. KNJIGOVEZNICA Značilno je, da je bilo o delu te velike grupe, ki je vsekakor delavna in je tudi lani bila med na;bol:šimi v naši podružnici, izšlo bolj konkretno poročilo v »Gradimo«, kakor ga vsebuje zapisnik o občnem zboru. Iz zapisnika izvemo, da je grupa imela 11 sej, kar že samo kaže, da je delavna, saj so nekatere grupe imele le nekai sestankov na leto. Razen tega je bilo še 5 množičnih sestankov. Posebej je treba naglasiti, da je bila knugoveznica prva po številu opravljenih prostovoljnih ur. — Za grupnega poverjenika je bil izvoljen Trontelj. »KMEČKI GLAS« To je ena naših najmanjših grup, ki je slabše povezana s podružnico, ker je teritorialno ločena od drugih grup. Iz poročila o občnem zboru je pa razvidno, da 'e v preteklem poslovnem letu prišlo do tesne:šega sodelovanja z upravnim odborom. Pohvalno je treba naglasiti, da so zaradi boljše povezave grupe s podružnico tovarišice Marica Čok, Iva Zidar in Nataša Kavčič ter tov. Jože Faion ponudili svoje sodelovanje za izpopolnitev posameznih komisij. Za grupno poverjenico so izvolili Dušo Vrhunčevo, za kulturo in prosveto J. Šmita, fizkulturo Fr. Uršiča, zaščito, tarifo in dopuste Galeta, za mladino Ru-žo Fajonovo in za preskrbo Obereignerja. PISARNE Grupni poverjenik Lojze Bur.keljc je na občnem zboru kratko poročal o 'delu grupe lani. Dotaknil se je kritično tudi nekaterih pomanjkVivosti. — Zastopnik upravnega odbora E. Goslar je pa poročal o nalogah sindikata v novem letu. Izvolili so naslednje grupne funkcionarje: poverienik Leon Juh, prosveta Milena Kavčnik, preskrba Tončka Gaspari, mladina Milena Skope-c, fizkultura Tone Vihtelič, socialno skrbstvo L. Juh. UREDNIŠTVO Uredniška grupa ni pokazala mnogo samostojnega sindikalnega živlien;a. Vzrok je predvsem zelo ozko sindikalno delovno področje same grupe. Večina sindikalnega dela se prenaša na podružnico. Zato je grupni -povenenik Fr. Vrečar poročal predvsem o sodelovan:u grupe z drugimi organi,naše podružnice. Sindikalna grupa ni sama prir e1" al a prireditev, kakor jih tudi ne prireiajo druge grupe, člani uredniške grupe pomaga;o pri skupnih sindikalnih akci:ah, n. pr. na področju kulture in prosvete kot predavat e-Vi ali voditelji št udi'sk ih krožkov, nadaVe pa kot organizatorji umetniških prireditev. Na občnem zboru so se dotaknili konkretno- nalog grupe. Razpravljali so. kako -bi bilo treba čim bolj oživeti delo ne le v podružnici, temveč predvsem v sami grupi, ki ie vendar osnovna celica sindikata. Posebej so opredelili s primeri, kakšne naloge morajo prevzemati grupni referenti. Sodelovanje uprave za dvig naklade Za grupnega poverjenika so izvolili Fr. Vrečarja. Referenti za posamezne stroke sindikalnega dela so bili določeni takole: za kulturo in prosveto Jos. Fr. Knaflič; za tarifo in tekmovanje Zalka Sajovic; socialno skrbstvo in dopusti Tanja Šmicberger; preskrba Slava Labernik; fizkultura Dušan Kuret. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE« Najizčrp-nejše poročilo o občnem zboru je podala grupa uprave »Ljudske pravice«. Grupna -poverjenica je poročala o delu grupe od 7. julija. Grupa je imela od tedaj do konca leta štiri sestanke, ki so se jih udeležili vselej skoraj vsi člani. Grupno članstvo se je udeleževalo vseh skupnih sindikalnih prireditev; udeležba je znašala nad 50%. Obvezali so se, da bodo opravili 1335 prostovoljnih ur, opravili so jih pa 1963, povprečno vsak po 52 ur. Iz poročila referenta za tarifo in tekmovanje je razvidno, da se je uprava zavezala med tekmovanjem dvigniti naklado za 20%, naklada se je pa dvignila za 23%. Nadalje se je uprava zavezala, da bo naklada »Ljudske pravice« plačana do 95% z mesečno naročnino 45 din (leta 1947 90%), naklada je pa bila plačana do 96 %. Nadalje so med tekmovan;em v vseh podrobnostih izpopolnili statistiko. Na občnem zboru so se dotaknili tudi splošnih sindikalnih nalog naše podružnice. Kritizirali so zlasti slabo -delo kulturno - prosvetne komisije, fizkulturnega aktiva in mladine. Pač pa je mladina grupe uprave redno obiskovala vse sestanke -in bila na splošno delavna. Zato je bila tudi pohvaljena in je prejela prehodno zastavico. Za grupno poverjenico so izvolili Dano Nučičevo, namestnica je Milena Albreht, referentka za preskrbo Ema Kne-p, za socialno skrbstvo Mimi Janežič, fizkulturo Angelca Hribar, dopuste Pavla Čmologar, tarifo in tekmovan:e Krista Debevc ter za kulturo in prosveto Romana Vuk. RESTAVRACIJA Na občnem zboru grupe, ki šteje 12 članov, je predsednik podružnice M. Možina seznanil grupo o letošnji organizaciji prostovolmerfa dela ter odnosu med sindikatom in Fronto. Izvolili so naslednji grupni aktiv: grupna poverienica Pepca Vodenik; referentka za kulturo in prosveto Boža Samsa; za tarifo in tekmovanje Erna Kariž; za preskrbo Karla Jerkič za socialno skrbstvo in delovno zaščito Ivanka Drašler- Sklenile so, da se mora grupa sestati po enkrat na mesec ter se pogovoriti o -svojem delu. Ugotovili so, da je ekonomija nu;no potrebna za našo restavracijo. Pri slučajnostih so govorili o delu v restavraciji in kako je treba odpraviti pomanjkljivosti. t&ii ste. i'Cde.CC veiiko. Sin.dik.aiM. Ka&stam? V Ljubljani (Dom sindikatov) je bila prirejena razstava! »Dsija-vnost Zveze sindikatov Jugoslavije«, ki je dosegla že prej velik uspeh v Beogradu. Člani sindikalnih organizacij so na razstavi spoznali, kako mogočna skupnost je že Zveza sindikatov Jugoslavre in da je zaradi tega mednarodna sin-di-kalna organizacija sila svetovnega pomena. Sindikalni člani so začutili ponos, da so v okrilju tako močne in pomembne organizacije ter -da tudi sami prispevajo delež za meno krepitev in razvoj. Razstava je prikazala predvsem, kako velikanskega pomena so sindikalne organizacije pri nas: njihov delež je neprecenljiv za obnovo naše dežele, prav tako pa za graditev socializma. Sindikati so pri nas šola komunizma, pa tudi graditelji socializma. Bitka za petletko, za ideološko in splošno izobrazbo ter za splošni napredek delovnega človeka je vsebina in ne le program naših sindikatov. Razstava kaže, kaj vse je doseglo naše delovno ljudstvo, organizirano v sindikatih, v boiu za izpolnitev petletnega plana in graditev socializma. Razvoj sindikatov, združenih v Zvezi sindikatov Jugoslavije, je slika o naraščan:u organizacijske moči delovnega ljudstva, pa tudi njegovega velikega napredka. Že sama številka, da Zveza sindikatov Jugoslavije šte;e 1,300.000 članov in da je bilo leta 1945 organiziranih 662.432 delavcev in nameščencev, pove -dovo-l-j. To pa ni le članstvo na papirju. Da je med n:im zelo mnogo zavednih borcev za socializem, sprevidimo že iz naraščanja števila udarnikov. Lani v -drugi po-lovici so proglasili 105.016 delavcev za udarnike. Silno so se razmahnila delovna tekmovanja, ki po-stajajo -stalen -delovni način. Sindikalno članstvo napre-due ne le po svoji številnosti, temveč tudi po svoji notranji rasti; številni člani se stalno izobražujejo. Lani sredi leta je število sindikalnih predavanj naraslo na 49.000. V 16.619 marksističnih krožkih se izobražuje nad 370.000 delavcev in nameščencev. V okrilju sindikatov deluje 1599 kulturno-umetniških društev, kjer sodeluje nad 52.000 olan-ov. Sindikati imajo 4925 knjižnic z 966.000 kiriga-mi. Razen tega je še nešteto rdečih kotičkov s čitalnicami, mnogo kinematografskih dvoran, prenosnih kinematografskih aparatur, izha:ajo številni sindikalni listi, knjige, brošure itd. Skratka, ustvarjeni so na;po'trebne:ši pogoji, da se sindikalno članstvo lahko izobražuje in -tako idejno krepi med bojem za socializem. Razstava pa tudi dokazuje, -da je sindikalna organizacija storila zelo mnogo za utrjevanje zdravja delavstva in nameščencev: na tisoče najboljših borcev za socializem uživa počitnice v sindikalnih domovih v n-a-:lepših kraj-ih v državi, število počitniških domov narašča od lota do leta in vedno več delovnih ljudi je deležnih počitnic v pravem pomenu besede. Navadno pozabi’amo, kaj pomeni sindikalna organizacija. Ko si ogledamo takšno razstavo, nam šele stopi pred -oči, kaj vse zajema beseda »sindikat«, da j® to pri nas organizacija, ki je izraz m-oči delovnega ljudstva in njegovih -delovnih uspehov. DOBILI SMO POČITNIŠKI DOM »Črno na belem« je v eni izmed prvih števEk objavilo načrt, kakšen naj bi bil poči-tniki -dom našega delovnega kolektiva v primernem kraju na Gorenjskem. Priznati moram, da sem bil z načrtom silno zadovoljen in želel sem, da bi se načrt čimprej uresničil. Seveda se pa nisem podrobneje zanimal, kako bo z graditvijo, odnosno s finančno stranjo. Prepričan sem bil spričo tega, da so se že loitili izdelave načrta, -da je stvar tudi s finančne -strani uigo-dno fundamentirana. V resnici pa ni -bilo -tako. Ker zamisel ni imela stvarne podlage, je stvar prav kmalu zaspala, čeprav je velika večina članov kolektiva želela rešitve. Oktobra si je reorganizirani upravni odbor naše podružnice zadal prvenstveno nalogo, da stori kolikor je v njegovi moči v tej smeri. Zadeva je postala pereča ob začetku zime, da bi -jo uredili do poletnih mesecev. Trud ni bil zaman in zdaj smo že skoraj pred realizacijo. Z veliko uvidevnostjo uprave podjetja smo najeli v Lovranu na zelo lepem kraju, 5 km od Opatije za daljšo d-olb-o dovolj prostorno hišo, z dokaj lepim in obsežnim zemljiščem. Hiša je na lepem prostoru, vsa obdana z zelenjem, kar bo nedvomno zelo ugodno vplivalo v vročih polet- nih mesecih. Ne leži tik ob morju, vendar dostop k njemu -tudi ni dolg, približno tri minute daleč, tako da se ne bo nikdo utrudil na poti na kopanje. Kraj Lovran je končna avtobusna postaja Reka—Lovran. Prometna zveza do tja iz Opatije ali z Reke in nasprotno je vsako uro. V poletnih mesecih bo verjetno vzpostavljena tudi zveza p-o morju, kar bo marsikomu nudilo velik užitek. Vsi upravni in sindikalni funkcionarji, ki so imeli priliko si ogledati to hišo, naš bodoči počitniški dom, so se ugodno izražali -o izbiri -kraja in stavbe. Hiša je potrebna nekaj manjših popravil, nam-e-stilti pa je treba tu-di nekaj inventarja. Te dve stvari sita še zelo pereči za najemnika. V-ažna je seveda tudi temeljita ureditev okoli hiše, to je obdelovanje vrta, da bi čim več zelenjave pridelali -doma. Obrezati -b-o treba tudi sadno drevje, predvsem češnje talko, -da bo drevje bolje rodilo. Dolžnost vsakogar, ki ima namen resnično udobno preživeti dneve dopusta, je, da s svojimi močmi nekoliko prispeva zase in svoje tov-ariše. Mislim, da ne bo nikogar, ki bi ne -bil v ta namen voljan prispevati- nekaj uric prostovoljnega dela. Pogled na stransko pročelje počitniškega doma v Lovranu Pred leti o kakem letovanju v kraju, kakršna sta Opatija ali Lovran, delovni človek ni smel niti sanjati, v novi Jugoslaviji se pa tam na vsakem koraku srečujejo le delovni ljudje iz vse -države, saj je prav njim namenjena dolga veriga sindikalnih počitniških domov. En člen te verige bo tudi -počitniški dom -delovnega kolektiva tiškarne »Ljudske pravice«. Gašperlin Otmar. SINDIKALNA SKRINJICA Ta skrinjica še nima določenega -imena. iNi tudi še stalna uvedba. Glavni odbor Zveze sindikatov jo bo uporabil poskusno pri nekaterih sindikalnih podružnicah, med njimi tudi pri n-ašii. Skrinjico uvajajo zato, da bi si mogli ustvariti črm popolnejšo sliko o sindikalnem življenju in razmerah v podjetju. Člani sindikalne podružnice bi naj odkrito, -brez vsake bojazni, napisali svoje mnenje o kateri -koli sindikalni zadevi, da bi -se razmere izboljšale. Napisali ibi naj česar navadno iz kakršnega koli vzroka ne •povedo na sestankih. Če hočejo, se lahko podpišejo, pritožbe, p-red-logi, mnenja itd. pa smejo biti tudi- anonimni. Ključ do skrinjice -bo imel samo glavni odbor. Dopise bo pobral čez štirinajst dni. Pri nas bomo skrinjico uvedli 15. februarja. Skrinjica bo nameščena v veži pri glavnem vhodu našega poslop:a. Članstvo bo o tej uvedbi še podrobno -poučeno. STROŠKI ZA BIVANJE IZVEN DRUŽINSKEGA KROGA S pristojnega mesta smo prejeli pojasnilo, kako je s -stroški, če mora zaposlenec živeti ločeno od svoje družine: Osebe, ki žive ločeno od družine zaradi službene potrebe in ki predložijo potrdilo stanovanjskega urada, da ne morejo dobiti stanovanja, so upravičene do povračila stroškov zaradi ločenega življenja. To velja po predpisih nove uredbe zvezne vla-de o potnih in selitvenih stroških od 10. nocembra 1946. Družinski člani- so: žena, ki ni v službi, in otroci, mati pa samo v primeru, če j-o zaposlenec vzdržuje in če sama nima nobenih dohodkov. Če živi zaposlenec ločeno -od družine, to se pravi, da ima na službenem sedežu -prenočišče in hrano in s tem v zvezi prejema tam iivE&ke nakaznice, ima pravico do povračila stroškov za življenje izven družine. Če se pa zaposlenec vozi na delo, se mu povrnejo le efektivni stroški za vožnje, in sicer največ do 1000 din. Kar se tiče stroškov za življenje izven družine, zaposlenec more prejeti le povračilo za dejanske stroške, -ki jih ie treba ugotoviti v dvomljivih primerih. POTROŠNIŠKA POTRDILA Ker se v zv-e-zi s podpisovanjem živilskih nakaznic -dogajajo razne nepravilnosti: nepravilna kategorizacija, prekoračeni termini itd., opozarjamo vse delavce in nameščence, da morajo oddati vsi potrošniška potrdila v podpis personalnemu oddelku -tiskarne najpozneje do 3. v mesecu. Neupravičenih zamud ne bomo upoštevali, -zato bo moral vsalk potrošnik, ki bo zamudil termin po svo-ji krivdi, urediti zadevo sam. Zaradi tega se naj vsakdo strogo -drži roka, da se izogne neljubih nevšečnosti! FEBROAB 1949 ST. 19 - ČRNO NA BELEM 16 DA BOMO NAJBOLJŠE GRAFIČNO PODJETJE V DRŽAVI Naša tiskarna je po kvaliteti svojih izdelkov najboljše grafično podjetje v državi. Z izdelki, ki smo jih sposobni izvrševati, lahko dostojno zastopamo naš tisk doma in v inozemstvu. Hkrati pa moramo tudi ugotoviti, da ni kvaliteta vseh naših izdelkov na višku. Vzrokov za to je več. Eden glavnih vzrokov padca kvalitete je pomanjkanje najrazličnejšega materiala, od kvalitetnih papirjev, kvalitetnih barv, fototehničnega in črkovnega materiala, raznih kemikalij do raznega drobnega materiala. Drug velik vzrok, da naši izdelki niso kvalitetno taki, kakršni bi lahko bili, so prekratki termini. Vsako delo zahteva svoj čas, vendar mnogokrat nastopajo razni politični in gospodarski momenti, ki zahtevajo izvršitev naročila v mnogo kra;šem terminu, kakor bi ga delo samo zahtevalo. Ob takih prilikah pač moramo stremeti za tem, da delo pravočasno izvršimo, hkrati pa paziti na to, da zaradi hitrosti ne trpi preveč občutno kvaliteta. Seveda pa niso vsa naročila nujna iz navedenih vzrokov, temveč zaradi malomarnosti naših naročnikov, ki naročajo tiskovine šele tedaj, ko jih že potrebujejo. Proti temu se uprava podjetja stalno bori ter opozarja forume, kakšno škodo povzročajo takšni naročniki s tem, ko nam z nujnimi naročili rušijo organizacijo dela ter talko nastane na eni strani preobremenitev posameznih oddelkov, hkrati pa zastoj v drugih oddelkih in nasprotno. Pri tem nam onemogočajo vsako planiranje dela ali povzročajo nered in zmešnjavo v delovnem planu. Najhuje pri vsem tem pa je, da se zaradi takih naročil ne moremo držati rokov, kakor smo se dogovorili z naročniki, ki so svoja dela prinesli pravočasno, in pa da je tiskanje vseh periodičnih del, t. j. mesečnikov, problematično ter morajo izhajati z velikimi zamudami, Je pa še drug moment, ki povzroča nujnost našega dela, in sicer velika potreba po grafičnih izdelkih. Če vzamemo samo naklade časopisov in knjig ter jih primerjamo s predvojnimi nakladami, vidimo ogromne razlike. Naklade knjig so zdaj desetkrat večje, kakor poprej. Isto velja za tiskovine. Da delno krijemo vse potrebe, moramo stremeti za tem, da produciramo čim hitreje in čim več. Ves čas po osvoboditvi se trudimo urediti oddelke tako, da bi bili kos nalogam, ki nam jih nalaga dolžnost do skupnosti, t. j., da bi bili zmožni čim boljše produkcije. Možnosti, da bi si priskrbeli nove, boljše stroje, zdaj še ni bilo. Tudi v najbližji bodočnosti ne moremo pričakovati, da bi lahko dobivali številne nove stroje. Zaradi tega stremimo za tem, da stroje, ki jih imamo, čim bolje izrabimo, hkrati pa vestno skrbimo, da stroje ohranimo v dobrem stanju. Ker imamo mehanično delavnico', moremo vzdrževati stroje v redu, razen tega pa lahko v njej izdelamo enostavnejše stroje ter izdelamo razne r ac ion ali z a t or sik e naprave, kar omogoča boljšo organizacijo dela. Z nabavo raznega inventarja in s prez:davo oddelkov smo skušali urediti posamezne oddelke tako, da bi bila v njih mogoča boljša organizacija dela. Tako so bili izpopolnjeni oddelki klišarne, stavnice, litografije ter delno še drugi oddelki. Pri vseh teh preureditvah pa nas seveda ovira pomanjkanje materiala in delovnih moči. Velika ovira boljši organizaciji dela so tudi pretesni prostori in slaba povezava nekaterih oddelkov/ Te napake bomo odpravili šele v novem poslopju ali z dozidavo novih traktov, kar pa zdaj še ni mogoče. Naloga celotnega kolektiva je, da sodeluje s predlogi ter pomaga pri organizaciji dela z nasveti, daje razne racionalizatorske predloge in skrbno varuje celotno imetje. Zavedati se moramo, da je ves strojni park, inventar in material naša skupna last, kr jo mora vsakdo varovati še z večjo odgovornostjo kakor pa svoje osebno imetje. Pri dajanju predlogov naj nikogar ne moti, če se posamezni predlog ne more takoj uresničiti, ker uresničitev po navadi zavira vprašanje materiala. Nadalje pa je naloga uprave, da probleme, kr jih rešuje posamezni oddelek zase, spravlja v sklad. Zaradi tega ne smejo v oddelku, ki ni prvi na vrsti, misliti, da jih zapostavljajo in pozabljajo. Z uvedbo norm smo dvignili produktivnost nekaterih oddelkov. Norme pa niso uvedene še povsod tam, kjer bi se dale uvesti. Da se norme uvajajo zaradi pravičnega nagrajevanja delavcev, t. j. da se bolje nagradi tistega, ki da več skupnosti, smo že večkrat poudarjali, niso pa norme sredstvo za špekuliranje. Vztrajno se moramo boriti proti vsem, ki norme izrabljajo ali pa skušajo na račun kvalitete doseči boljši zaslužek. Uvodoma sem omenil, da smo po kvaliteti svojih izdelkov najboljše grafično podjetje v državi, vendar ugotavljam, da kvaliteta naših izdelkov v nekaterih oddelkih pada prav na račun norm. Proti takim pojavom se moramo najostreje boriti. Kdor .skuša presegati norme na račun kvalitete, kdor pri tem uničuje material in stroje, škoduje celotnemu kolektivu in Čeprav znižanje polne lastne cene za 10 % ne gre le na račun povečane storilnosti, zboljšane delovne discipline itd., vendar je delež delavstva velik končno vsej naši skupnosti. Zato ni samo naloga uprave podjetja, da se bori proti tem pojavom, temveč dolžnost vsakega posameznika, da takšne primere razkrin-kuje. Prav tako je napačno gledanje na norme, kdor misli, da je norma pravilna tedaj, ko jo vsakdo lahko doseže in preseže. Zavedati se moramo, da niso vsi delavci ,polno kvalificirani in zato je logično, da vsi ne dosegajo norm. Vsak posameznik mora biti toliko samokritičen m pošten, da prizna, da ni najboljši, hkrati se pa mora truditi, da se strokovno izpopolni in postane enak najboljšim. Pri tem bi se dotaknil vprašanja naše mladine. Kvaliteta naših izdelkov in s tem podjetja je zdaj odvisna od starejših, dobro kvalificiranih tovarišev. To je končno logično in razumljivo, da so si starejši tovariši z dolgoletno prakso in izkušnjami pridobili strokovno znanje, ki si ga mladina ne more kar mimo grede pridobiti. Vendar gledam s skrbjo, kako malo posveča mladina v našem podjetju izpopolnjevanju svojega strokovnega znanja. So častne izjeme, vendar je več mladincev, ki imajo mnogo slabši odnos do dela, kakor starejši tovariši in se vse premalo zanimajo za strokovno izpopolnjevanje ter tudi njihova delovna disciplina ni na višku. In vendar je mladina tista, na katero polagamo vse upe. Prav mladina bi morala delati z vnemo, strokovno znanje pa si mora pridobiti in prevzeti izkušnje od starejših izkušenih tovarišev. Leta 1948 smo izpolnili plan skoraj dva meseca pred koncem leta ali 22 dni Predlog pomožnega delavca Petra Jesiha za izdelavo racionalizatorske naprave za umivanje valjev. Naloga bodoče komisije za racionalizacijo in izume bo, da predlog prouči. Ne glede na- to, ali bo predlog realiziran ali ne, je vredna pohvale iniciativa tov. Jesiha. pred rokom, ki smo si ga zadali na lanskem občnem zboru. Plan smo dosegi« po obsegu 8. novembra, t. j. po vrednosti ur je bil itakrat plan dosežen. Nismo pa dosegli plan po sentimentu, 't, j.' vsi oddelki niso dosegli plana, kar pa izravna prekoračanje v drugih oddelkih. Vzrok, da plana nismo dosegli, je bil povsod pomanjkanje materiala in zato pomanjkanje dela v oddelkih, in sicer: fotografija, kli-šama, bakro-jedkalnica in bakrotisk na malem stroju. Plan v grafični industriji se razlikuje od planov v drugih industrijah, kjer planirajo, koliko izdelkov bodo izvršili. Pri nas je bil postavljen plan, koliko izdelav-nih ur bo izvršil posamezni oddelek. Tako naš plan ni bil dovolj konkreten. Velik korak naprej je narejen letos, ko pristopamo k artlkelski proizvodnji. Vendar je še vedno razlika med nami in drugimi industriiami, kjer je artikel dokončen izdelek. Pri nas pa so ponekod še izde-lavne ure artikel, 'drugod priprava, 1000 odtisov, izdelana platnica, zgibana in sešita pola, izdelan valj ali plošča itd. Na podlagi artiklov je letos sestavljen plan in je zaradi tega mnogo bolj konkreten, kakor je bil doslej. Zavedati pa se moramo, da bo s tem borba za plan težja, hkrati pa še važnejša kot doslej. Naloga nas vseh pa je, da vložimo vse sile in trud v to, da tudi letošnji plan pravočasno izpolnimo. AA3 juho 3UL0 AV6UST SEPT- OKT- NOV- DEC- 10 9 8 7 6 5 4 % \ A \ \ \ N v A v / 10-53 8-31 7 n 6-85 5-63 5 -*tO 6-56 6-28 Padec krivulje nazorno prikazuje, da atoo dosegli lep uspeh v drugem polletju pri prizadevanju za utrditev delovne p _ discipline Kazni izostanki so se zmanjšali od 10 % na 6 %, oktobra pa celo na 5 % Kai pomenijo tehnične norme etletni plan določa med drugim, d rj]nm°ra do leta 1951 zelo povečati ste in ki'. J0 bomo dosegli z mehanizacij kj. , -Šimi delovnimi načini, s pametn nim ? Valovnega časa ter s socialistič tekmovanjem. Pri tem imajo veli! tehnične norme, 2o£a'0rme 60 sre'dstvo, ki delavcu omc do Pravilno izpolnjevanje dolžnost nagr • Pno6ti, Pa tudi, da je primem aJen za svoje delo. tij, * ^®ta 1946 so bile v nekaterih ofora eno n°rme, ki iso pa bile bodis *6 ali previsoke. Takoj ee je po ■kazala ikoristnost norm. Kjer so normam posvečali primerno pozornost, tako da so delavci razpravljali na množičnih sestankih o njih, so bile navadno določene realno. Zdaj je v veljavi nova uredba o delovnih normah. Po uredbi ima'o vsa produktivna podjetja dolžnost uvesti delovne norme povsod, kjer koli je to mogoče. Zdaj podjetja uvajajo že tehnične norme. Kjer so bile že doslej v veljavi tehnične norme, . jih morajo komisije preskusiti. Novo uredbo o tehničnih normah pozdravljajo zlasti .delavci, ki dosegajo pri delu s stroji večje proizvodne uspehe. Prednost norm po predpisih uredbe je prav v tem, da prejemajo delavci nagrade po delovnem učinku. Znano je, da so prejšnje čase ponekod slabše plačevali delavke. Zdaj to ne bo več mogoče, ker bodo ženske delovne moči morale prejemati mezde po delovnem učinku, po storilnosti. Zlasti pomembno je, da uredba izpod-'buja delavce, da si pridobijo strokovno znanje. V knjigoveznici naše tiskarne traja že dalje časa strokovni tečaj za polkvalificirane delavke. Te tečajnice bodo morale biti po končanem tečaju uvrščene v- ustrezajoče skupine in primerno plačane. Nedvomno ne bodo ostale na delovnih mestih nekvalificiranih delavcev. Na pol poti pač ne smemo ostati. Zato se naj tudi delavke strokovno usposobijo, za kar imajo vso pravico, kakor so tudi sicer izenačene z delavci. Kategorizacija delovnih mest in razvrstitev delavcev na ustrezajoča mesta bosta odkrili v proizvodnih panogah mnogo skritih rezerv kvalificiranih delovnih moči. Udarniki v oddelkih našega podjetja so doslej pokazali veliko delovno sposobnost. Nova uredba iim bo omogočila, da bodo še bolje razvili strokovne sposobnosti. Tehnične norme so torej pomembne tudi za to, da delavci čim bolj napredujejo, dal sie nekvalificirani usposabljajo, hkrati pa si prizadevajo še nadalje napredovati. Tehnične norme so pa tudi regulator delovnih moči. Prav je, da se bolje pozanimamo za predpise o tehničnih normah; objavljeni so bili v 109. številki Uradnega lista FLRJ in v »Radu«, A. Z. Grafikon kaže, kako smo se lani udeleževali prostovoljnega dela. Letno obveznost smo presegli za 73 ur. Razen tega smo opravili decembra 98 ur izven programa. Skupno smo lani opravili 16.667 ur prostovoljnega dela Naša brigada na prostovoljnem delu Naš brigadir Anton Zrnec, nosilec značke I. reda. (615 ur) Rado Krošelj, naš neutrudni dekorater, slušatelj umetnostne akademije, pri modeliranju sindikalnega grba. Tov. Krošelj je projektant novega odra v naši sindikalni dvorani /<- x*e nA y\ucr-maL. A b,qa Ay-oLlA.cJ.au 'JvfA-CnciAAAJitt- * (r a. J J . y-~LCJ / SrSt. <-4-tuC/TUC- /fc- Atrj. /i -isar_S/.'-(r/e.c-rr7-A>. , W y / / /. ? , / ■ ou /2/z5 č. -' jfc 0 -0- -o yy " A17?fcTUt- ^;£/. > r>c/čLs e |/^V- ^6A^ntV Ov! O- >^1. -^^^TiiHi^r *^i '%.Cls7A4*4 f £ '*A3£f 'O^MAjL/ jfo AKsrruoc cyvs.CaucJu cLoSua. honn-t-Oturts -■J J . x?/c>o^a^n>t/>icv "** 5£i< r~7 i.Auu ANDREJ. «*■*■ iOtiuoR. ^ttvl 7.1/.. p 12)LOM c. Aj-dU. KARNlE-J\] i-L Sinrudtijvvtinr iu>\^ „-.z,./, Al_uT S i-t«. & •h c&w^y\jy i-cU ^*vct/rvkxr dačam. J/aSud- 3-ectefe (A/Oiaz, POD NAŠO NOVOLETNO JELKO »Ali veste, drage pionirke in pionirji, kdo me je poslal k vam?« .je pozdravil dedek Mraz 2, januarja 740 pionirjev in m pionirk pionirskega oddelka »Nede Gerziničeve«, ko je ob spremljavi harmonike slovesno prišepni v unionsko dvorano . .. Nešteto jasnih oči in drobnih ročic ga je pozdravilo. »Da, marljivi delavci »Ljudske pravice« so me poslali k vam,« je nadaljeval dedek Mraz. »Eden izmed neštetih delovnih kolektivov, ki so častno izpolnili plan . . .« Se marsikaj lepega jim je povedal. Vse je bilo tako prisrčno, radostno. Desetarji so se zahvaljevali za skromna darila. Pogumno ter odločno je obljubil načelnik odreda: »Vemo, da so to darila očetov in mamic, ki v tovarnah bijejo bitko za plan. Še tem bolj smo jim hvaležni! Pa bomo zato tudi mi pokazali — kakšni .smo Titovi pionirji! Učili se bomo, učili in še enkrat učili! Hočemo postati najboljši pionirji, da bomo pozneje, ko dorasemo, tudi najboljši komunisti!« Res, tako prisrčna je bila prireditev! Če bi videli, s kakšno radostjo so pionirji sprejemali darila, zvezke, kn:ige in druge dobrote, bi zlepa ne pozabili njihovih bleščečih oči in nasmejanih ličec. Zato smo se pa tem bolj čudili tisti redki izmed nas, ki smo se prireditve udeležili, zakaj ni pokazalo več tovarišev in tovarišic s svojo navzočnostjo, da smo jim darila dajali iz srca. Dedek Mraz se zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali pri prireditvi. Zadoščenje pa mu je zlasti zahvala in obljuba pionirjev, da se bodo učili. ČRNO NA BELEM V Sam urednik se je pripravil napisati kritiko o našem glasilu. To ni potrebno le zaradi tega, da bi prehitel vse tiste številne kritike, ki vsaj v mislih stalno trgajo naš list, temveč tudi zato, ker v resnici nihče nič ne napiše; prav zdaj, ob občnem zboru naše podružnice, pa bi za kvalificirane, strokovno usposobljeni bilo treba vendar nekaj povedati. Ne le, kar je že menda splošno znano — tako namreč govorijo — da je naše glasilo slabo; ne le zato, da hi dokazoval, češ pa vendar ni tako slabo, vsaj meni, ki skoraj sam vse pišem, se zdi, da je celo dobro. Ne, nekaj drugega je treba povedati. Naše glasilo je najstarejše med glasili slovenskih sindikalnih podružnic. Za to čast nam pa ne gre. Rajši bi zapisali, da je »Črno na belem« najboljše glasilo med vsemi drugimi, kr jih zdaj že precej izhaja. Natančni podatki sicer niso znani, koliko sindikalnih podružnic grafične stroke pri nas izdaja svoja glasila. Naš urednik pozna še tri druga notranja glasila grafičnih -podružnic v Sloveniji: »Svinčeni črv« (Maribor), »Hišni poročevalec« in »Obveščevalec Triglavske tiskarne« (Ljubljana); to se pravi, da ima dovolj »vzorcev« in se ne more izgovarjati, češ boljšega glasila od našega še nisem videl, LUČI DRUGIH GLASIL Doslej (do 20. januarja) sta izšli dve številki »Hišnega poročevalca«, glasila sindikalne podružnice »Slovenskega poročevalca«. To vam je list! pravijo nekateri, ki našega glasila niti ne povohajo in ki niso zanj napisali niti besedice. Zares, »Hišni poročevalec« je list in če bi bilo »Črno na belem« takšno, bi se ga ne sramovali. Druga številka obsega 12 strani; format je sicer manjši kakor naš. Gradiva list vsebuje vsekakor precej več kakor navadno naše številke. O vsebini ni treba govoriti že zaradi tega, ker ocenjevalci navadno gledajo predvsem na obliko. Spet je pa treba priznati, da je oblika, to se pravi tehnična stran »Hišnega poročevalca«, učinkovitejša. Na žalost pri nas ni skoraj mogoče govoriti o obliki. Imamo samo eno širino stolpcev, in sicer format »Ljudske pravice«. Naši stavni stroji so tako zasedeni, da je urednik v stalnem sporu s faktorji in stavci; »Črno na belem« izhaja, kadar pač more, ali če ga kdo utegne med prostovoljnim delom postaviti. Položaj navadno reši sam faktor, ki stavi bodisi ob nedeljah ali kadar koli, ko je na veliko srečo stroj prost. Tedaj je treba hiteti. Zato ima naše glasilo tako pusto tehnično lice. Seveda bi bilo mogoče to ali ono še izboljšati pod spretnimi meterjevimi ro- kami. Toda naš meter šele dorašča. Izučeni tovariši imajo drugega dela čez glavo. Rekli boste, da je to nekaj izgovorov, ki pa nikakor ne upravičujejo in ne opravičujejo nikogar; seveda ne tudi uredni-ka. Za opravičilo pa tudi ne gre, temveč za — pojasnilo. Vsak list ima kaj zanimivega — če že ne na sebi ali v sebi. pa vsaj za seboj. »Črno na belem« je P® zanimivo zaradi tega, da ga doslej še n1 stavil in tiskal urednik. Pač pa ta nesrečni urednik navadno kaj sam napiŠ® (n. pr. celo številko); hkrati je sam svoj strojepisec. Stavek seveda sam korigira! potem skuša pomagati pri lomljenju, 4a je polom še večji; ko si končno uffli'® roke — strani so ulomljene, zadnje korekture so končane — čaka, kdaj bo lJy izšel, da bi ga končno še kolportira*-Zgodi se pa, da se številka zatakne 'j tiskalnem stroju. Nekdo je bral neka) pohujšljivega, še preden je list izšel, Pa je dejal, da ne bo tiskal. Intervencija v ravnateljstvu. Zahtevam ugodijo, str a« znova lomijo, besedilo in stran mrcvaru jo, preklin:ajo urednika in odložijo lZ lista za teden dni. Tudi v uredništvih drugih glasil 1° žijo, da je njihovo sindikalno član^L »nepismeno« — nepišoče. Zato bi k rekel, da pri nas niso večje težave kak kje drugje, kjer se mnogo bolj postavi) s svojim napisanim in natisnjenim izdelkom. Na zadnji strani »Hišnega poročevalca« berem pod črto, da list »izdaja za upravni odbor sindikalne podružnice SP kult urn o -prosv etn a komisija. — Urejuje uredniški odbor... Posamezna številka stane 3 din«. Torej: uredniški odbor. Priznati moramo, da je ta odbor vsekakor pismen in da ne sestoji iz samega urednika. Potem: 3 din. Naše glasilo pa ne omenja nobenih uredniških odborov in ne dinarjev. Naša sindikalna podruž- nica svojega glasila ne prodaja. Kakor ne uvajamo vstopnine za sindikalne prireditve in ne učnine za študijske krožke, ne klubske članarine za rdeči kotiček, prav tako se ne moremo postaviti na »trgovsko podlago« s svojim glasilom. Zato pa ne plačujemo honorarjev za prispevke, ne nagrad stavcem, m eter jem in tiskarjem. Zaradi tega pa tudi smemo reči, da je »notranji« format našega glasila lepši; »Črno na belem« nima denarnega okvira; naše glasilo je plemenito sredstvo podružnice, da bi utrdili med članstvom čim bolj sindikalne zavest; da bi utrjevali delovno disciplino in pospeševali tekmovanje ter udarništvo; da bi idejno^politično vzgajali članstvo itd. Prav zaradi tega pa mora naše glasilo postati boljše tudi po zunanji obliki; po številu sodelavcev; boljše vsebinsko, oblikovno (grafično) in po obsegu. Najboljša kritika pa bo, če boste naš »uredniški odbor« v eni osebi zasuli z rokopisi. KAJ SMO PRIČAKOVALI IN KAJ PRIČAKALI Tako veliki dogodki so redki v našem podjetju in sindikatu: dobili smo kinematografsko in prav za prav tudi .gledališko ter koncertno dvorano. Podjetje in upravni odbor sta storila svoje — končno je bil urejen oder. Kdo se lahko še kosa z nami? Bil je torej zares pomemben dogodek, ko je sindikat izročal dvorano svojemu namenu. Treba bi bilo govoriti o pravi slovesnosti. Vsekakor je vladalo med članstvom slovesno razpoloženi. Z radostnim pričakovanjem je zasedlo sedeže v dvorani, zakaj podjetje za izposojanje filmov je napovedalo, da nam bo prikazalo v preurejeni dvorani prvi slovenski, splošno priljubi1 eni film! Marsikdo bi ga rad videl, čeprav si ga je že trikrat ogledal. Nekateri naši člani ga pa še niso videli, Kar poglejte, kako smo si zamislili krasno predstavo v naši dvorani! K preure:eni dvorani spada tudi kamera za kinematografski projekcijski aparat in operaterja. Svo'e aparature naša dvorana seveda še nima. Prišel je zastopnik filmskega podjetja. Bil je vsekakor strokovnjak, ker je najprej ugotovil, Ilustrator je zelo verno prikazal naše pričakovanje pred predstavo.,. je bila, kako se trga in maši fOmski trak. Aparatura je brnela, šumela in hropla kakor nadušljiv konj. Operater je prikazoval fragmente — koščke — trgajočega se obzornika. Gledalci so »uživali« predvsem hrup za svojimi hrbti, Na platnu niso videli kdo ve česa. Tolažili so se pa s filmom »Na svod zemlji«. Toda nenadno smo zvedeli, da pričakovanega fOma ni... Tedaj se je začelo.,. Namesto slovenskega filma je operater začel vrteti sovjetski film »Pomlad«. Priznati je treba, da je bilo mogoče vsaj ugotoviti, kateri film so sploh igrali. Vsekakor smo se prepričali, da ni bil prvi slovenski film. Ni pa bila komedPa le film, temveč predvsem njegovo prikazovanje. Naužili smo se vsega nepotrebnega hrupa, tako da je treha reči: To je pa res zvočni film. Vendar bi pa bilo mogoče doseči takšne zvočne učinke brez samega filma, čeprav naibrž ne brez takšnega operaterja »strokovnjaka« in aparature, ki so jo menda pozabili poslati v muzej. Po vsem tem pričakujemo torej drugič nekaj primernega za preurejeno dvorano! .,. nič pa ni pretiraval, ko je upodabljal resničnost da aparature ne more rabiti v ločeni, zaprti kameri. Prenesel jo je kratkomalo v dvorano. Člani kluba Vudske tehnike so imeli tako priliko občudovati vse tehnične zanimivosti v zvezi s takšno prenosno aparaturo. Največja zanimivost pa Pri tej številki »Črno na belem« so s prostovoljnim delom sodelovali naslednji tovariši: Strojni stavci: Goslar, Mlakar, Urbančič. Meterji: Juh, Pant ar, Resnik, Zanoiškar, Fotografi; Porenta, Sedevčič. Kemigrafi: Hočevar, Hvastja, Privšek, Polj e c, Ustnik. Ilustracije: Beranek. Oprema: Krošelj. Uredništvo: Slokan. V nadaljevanju sindikalnega moštvenega šahovskega prvenstva Ljubljane smo dosegli še naslednje rezultate: Ljudska pravica : Fizkultura 6 : 2 Kljub visoki zmagi smo po nepotrebnem oddali remis na prvi deski in pretrpeli poraz na četrti deski. — Ljudska pravica : Železničar 14:4 Med neuspehe je -treba šteti neodločen izid z Železničarjem št. 1. Na tretji deski smo izgubili brez boja, ker je tov. Rupnik zbolel, rezerve pa kljub povabilu ni bilo nobene. Ljudska pravica : MTP 5 : 3 Tudi z zmago proti MTP nisem zadovoljen, predvsem sta manjkala tov. Avguštin (nočna služba) in tov. Remškar (bolezen), kar pa je vidno vplivalo na rezultat. Važno je bilo srečanje s »Slovenskim poročevalcem, ki naj bi razčistilo vprašanje, katero izmed obeh moštev bo zasedlo drugo mesto v naši skupini. Obe ekipi sta igrali z velikim požr.tvovanjem. saj je šlo za prestiž. ali manj energične poteze. Igra je povsod izenačena in izredno borbena, ker »poročevalci« so moralno, z vodstvom 2 : O, visoko podprti. Težko situacijo je rešil najprej tov. Kozamernik, ki je po dolgi borbi igrala tov. Ravnikar in tov. Remškar na 3. deški. Vodila sta nevarne napade vendar je tov. Remškar pokazal večjo rutino, na:prej napad odbil, v protinapadu dobi! še enega kmeta, zamenjal dame in zavil Naši igralci Pošta Slov. por. Fizkultura Nar. banka Železničar I. MTP s >N Saturnus Gostinci -kolodvor Dobil točk Igral partij Omladič 0 Vi 1 V, v« 1 1 4 V« 7 Hren 1 1 1 1 1 1 1 1 Vi 8 Vi 9 Remškar 1 1 2 2 Rupnik 1 1 1 1 1 V. 1 6 */- 7 Avguštin 1 0 1 1 'h 0 1 4 V« 7 Accetto 0 1 1 0 0 V. 1 l 1 5 Vi 9 Kozamernik 1 1 1 1 1 1 1 1 1 9 9 Hlavaty 0 1 1 0 1 0 3 6 Turšič 0 V 2 1 0 0 0 1 1 3 Vi 8 Kranjc 0 0 0 0 3 Vrečar 0 1 1 2 Dirjec 0 0 1 Beranek 0 0 1 Uspehi posameznikov iz moštva »Ljudske pravice 1. deska Omladič : Gerželij 0 : 1 2. Hren : Gosak 1 :0 3. Remškar : Ravnikar 1 : 0 4. Rupnik : Jeran 1 :0 5. Beranek : Lipar 0 : 1 6. Accetto : Milanovi-č 1 : 0 7. Vrečar : Kresal 0 : 1 8. Kozamernik : Plevel) 1 : 0 5:3 Potek borbe je bil nad vse zanimiv in zasluži podroben opis. Star slovenski pregovor -pravi, da prvi dobiček ne gre v mošnjiček in tako se je zgo-dilo tudi v našem primeru. ugrabil -tov. Plevelju figuro in kmalu potem zmagal. Še vedno vodijo -tovariši iz Knafljeve ulice z 2 : 1. Zelo dobro -je igral v središnjici tov. Rupnik, ki je -prot-i -tov. Jeran-u osvojil damo za stolpa in v končnici gladko zmagal. Stanje to-Sk je izenačeno 2 : 2! Nato je tov. Accetto, z odlično igro v -končnici, -lepo premagal -tov. Milanovi-ča in Ljudska pravica vodi z 3 : 2. Igra-o sam-o še prve tri deske, kjer se čuti rahla pozicijska premoč na 2. in 3, deski v korist Ljudske pravice, medtem se na 1. deski tov. Omladič otepa »vsiljivega« Gerželja in se jezi, da mu nasprotnik izrablja čas razmišljanja in pre- 7'r* « Naša šahovska ekipa v rdečem kotičku, kjer je izvojevala že precej zmag Prva je bila končana igra na 5. deski, kjer je tov. Beranek dopusti! teoretično znano žrtev figure in forsirano izgubil. Slovenski poročevalec vodi z 1:0! Približno eno uro potem je tov. Vrečar končal svoje muke in Slovenski poročevalec je v vodstvu z 2 :0! Borba teče dalje, napetost narašča, v sobi je popolna tišina, -ki jo od časa do časa prekinjajo več počasi igra. Tov. Gerželj si pa tega »prijateljskega« opomina ni preveč k srcu vzel, marveč še poiačal svojo pozici o in okoli polnoči -beležil zmago nad renomi-ranim partnerjem. Višek napetosti je bilo sedaj pri stanju 3 :3. Oba preostala naša kakor tudi nasprotna igralca sta se zavedala važnosti svojih partij in vsi so se še boli poglobili v igro. Izredno ostro sta v popolnoma dobljeno končnico. Ob -tri-četrt na eno ponoči je bilo stanje 4 :3 za Ljudsko pravico. Na 2. deski pa je tov. Hren onemogočil vse taktične šanse svojega nasprotnika in ob 1 uri po polnoči zaključil igro ter dvobo' v razmerju 5 : 3 za Ljudsko pravico! Tako smo izvojevali do-ale-j najtežjo -zmago. V ilustracijo, koliko požrtvovanja in idealizma je med našim moštvom, povem samo primer tov. Remškarja, -ki :e moral o-b 1. ponoči še tri-četrt ure pešačiti d-o doma! In to ni -osamljen slučaj. V sedmem kolu smo v igri z Gostinci-kolo-dvcr dosegli Ljudska pravica : Gostinci 614 : 114 V prijetnem spominu nam bo ostal dvoboj z Žitom v njihovem rdečem kotičku ki je eden izmed najlepših in najbolj okusno opremljenih, kar smo jih doslej s šahom obiskali. Predno smo začeli z igr-o, nas -je obračunski referent tov. Biz!a-k v kratkem nagovoru lepo pozdravil in izrazil željo, da bi se šah čim -boli širil med delovnim l-udstvom-Po zahvali z naše strani smo začeli s šahiranjem . . . Ljudska pravica : Žito 6 : 2 Medtem, da bi pa bila -dcma-čno-st še bolj poudarjena, so nas med igro presenetili s serviranjem dobre črne -kave, ki so jo kuhali v privatnem stanovan-iu' Kaj pa poreče sindikalna podružnice Lmdske -pravice« in njena menza k te" mu? Ljudska pravica : Saturnus 6A i IV Z visoko zmago v zadrtem kolu pr0l’ Saturnusu smo si zagotovili častno *■ mesto v naši skupini. Kakor ie iz tabele razvidno, je. na boliši uspeh dosegel tov. Kozamernik , knugoveznice, ki je vse partije doB* Pri vseh tekmah sta sodelovala poleg tov-Kozamernika še t-ov. Accetto in H'e j ostali tovariši pa so se v moštvu ' ■ njavali, ker so bili zadržani. Neporaz® so ostali tov. Kozamernik, Remškar, RU*V nik in Hren. Tako smo leto 1948/49 koo. čaii na drugem mestu, upajmo, na _°vr. uspeh v jeseni, ko bomo strnili nase ste v »Grafičarju«. Hren Lado