Ameriška Domovi ima 4 70/9a faW'c (sT7 tat*' 00%n, iVv f JCAM IN fRflUT :r- ii227*utowMom& National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 14, 1970 StOVCNlAM ŠTEV. LXVm — VOL. LXVIII Po smrtno obsodbo! Nekdanji čet nik Radovan Mirkovič se je podal domov na obisk, pa bil tam v preteklem juliju prijet in, sedaj obtožen na smrt zaradi “vojnih zločinov”. CLEVELAND, O. — N.Y.T. poroča včeraj iz Beograda o Radovanu Mirkoviču, političnem beguncu iz Jugoslavije v Kanadi, ki se je letos v juliju podal domov v Konjarnik v Srbiji na obisk z novim, velikim avtom, da bi pokazal doma, kako je v tujini uspel. Še ni se imel priložnosti dobro razgledati v domačem kraju, ko so ga prijeli in obtožili, da je tekom vojne leta 1942 ustrelil 7 mladih partizanov kot četnik. Razprava se je vlekla in vlekla, pretekli petek pa se je končala s smrtno obsodbo pred sodiščem v Leskovcu. Obsodbo so avtomatično spremenili v 20 let ječe. Radovan Mirkovič je star 59 let, eksekucija mladih partizanov se naj bi izvršila pred 28 leti in mož je bil prepričan, da je že davno pozabljena. Ni se smatral krivega, vse “se je dogodilo ja v vojni’’. Nič mu ni pomagalo, bil je obsojen. Poleg smrtne obsodbe, oziroma 20 let ječe so mu za kazen zaplenili tudi veliki, novi avto, ki ga je pripeljal s seboj kot znak u-speha pri njegovem delu in življenju v Kanadi, kjer je bil zaposlen pri General Motors v St. Catherine, Ont. New York Times pripominja, da je obsodba dokaz, da spomini na drugo svetovno vojno in revolucijo v Jugoslaviji še niso umrli. Posebno čudi tuje poročevalce in opazovalce to, da izseljenci in begunci, ki so obdolženi raznih vojnih zločinov, mislijo, da se lahko podajo v Jugoslavijo brez skrbi, četudi je v zakonu o amnestiji 1. 1962 točno rečeno, da amnestija za “vojne zločine’’ ne velja. Tudi več Slovencev, beguncev, je šlo v povojnih letih na obisk v Slovenijo, nekateri od teh so bili prijeti, drugi samo na dolgo zasliševanj o tem, kaj so med vojno in revolucijo počeli. Zdi se, da nekaterih ljudi nobena skušnja nič ne nauči! Novi grobovi Zopet bomba na univerzi LAWRENCE, Kan. — V petek ponoči je eksplodirala bomba v komputer središču University of Kansas. Tri osebe so bile ranjene, ker niso mogle dovolj hitro iz poslopja, ko je nekdo tri minute pred eksplozijo sporočil, da naj naglo beže, ker je v strojnici središča bomba in bo v 3 minutah eksplodirala. Kdo je bombo nastavil, je Vprašanje preiskave. Le malo dvoma je, da je to delo levičarskih skrajnežev, ki skušajo “z bombami prevračati obstoječi red”. Marj' E. Eržen V Metropolitan General bolnišnici je po dolgi bolezni umrla 51 let stara Mary E. Eržen, 1007 E. 78 St., samska hči Lawrenca in pok. Mary, roj. Smrdel, sestra Ladda, Veronice Roche in Franka, teta, rojena v Clevelandu. Pokojna je bila preje zaposlena pri Richman Bros. Co. kot šivilja. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9., nato na Kalvarijo. Emily M. Cross Na svojem domu je umrla 58 let stara Emily M. Cross, 14706 St. Clair Avenue, žena Petra, mati Johna in Rosemary Butler, 6-krat stara mati, hčerka Mary, sestra Ethyl Coyner, Helen Berger, Dotheje Phillips in Normana. Pokojna je bila rojena Uchitel v Bostonu, Mass., zaposlena kot natakarica. Privatni .pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do ). Marie S. Glavic Pretekli petek je na posledicah srčne kapi v starosti 58 let umrla v Euclid General bolnici Marie S. Glavic, rojena Salehar, 20530 Westport Ave. Pokojna je oila rojena v Clevelandu in je oila vdova od leta 1967, ko je bil njen mož John brutalno umorjen tekom ropa. Zapustila je mater Mary Salehar, roj. Pau-4n, katere gospodinji pri fari Marije Pomočnice na Neff Rd., pastorke Mary Urgeleit, Johna vV., Roberta F. in Diano Erne, 12 vnukov in vnukinj, sestro /osephino Andros in brata Ray-monda Salehar iz Detroita, Mich. Bila je članica društva Court of Mary cerkve Sv. Križa, Euclid Rose Society in Catholic Knights Ohio Branch No. 2. Zaposlena je bila kot privatna .ajnica pri Gould-Clevite Co. Pogreb danes ob 9.15 iz Grdino-/ega pogrebnega zavoda na ^ake Shore Blvd. v cerkev sv. Križa ob desetih in nato na po-muališče Vernih duš. Dr. John J. Folin (Ferfolia) Preteklo soboto je v starosti j6 let umrl v Western Reserve Kursing domu zaradi bolezni od .eta 1967 upokojeni zdravnik in tirurg dr. John J. Folin (Ferfo- lia), 2459 Charney Rd., University Heights. Dr. Folin je bil rojen v newburski okolici Sv. Lovrenca, obiskoval je šolo sv. Ignacija, John Carroll univerzo, Ohio State in St. Louis univerzo. Zdravniški urad je imel na 3454 E. 93 St. Leta 1932 se je poročil s Katharine Kruthy iz Canal Fulton. Bil je veteran druge svetovne vojske in je imel čin majorja armadne medicinske edinice. Bil je bivši prvi tajnik in blagajnik odbora ustanoviteljev Doctors bolnišnice, član Academy of Medicine, Post 5801 V.F.W., The Knights ol' Columbus Council #1617, in American Medical Ass’n. Rad je čolnaril. Bil je član Chagrin Lagoon Yacht kluba, Vermillion Yacht kluba in motornega "squadrona”, kjer je imel čin navigatorja. Zapustil je ženo Katherino, sinova Johna J. in Roberta, hčerki Mrs. Barbaro Spittler iz Mentorja in Rose Marie, šest vnukov, brate Louis L., vodnika znanega Ferfolije-vega pogrebnega zavoda, Franka, Anthony-ja, Stanleyja in Therese. Pogreb bo v sredo ob desetih dopoldne iz Feriolijeve-ga pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd. pri Broadway, Maple Heights, v Gesu Church na Miramar Blvd. ob enajstih dopoldne, nato na pokopališče Kalvarija. Lawrence Seme Sinoči je umrl v Lakewood bolnišnici 86 let stari Lawrence Seme, 13405 Benningtqn Avenue, West Park, preje s Cherokee Ave., vdovec, živeč pri svoji hčeri Mrs. Hosta. Pogreb bo iz Corriganovega pogrebnega zavoda na W. 148 St. iz Lorain Avenue v sredo zjutraj, v cerkev Marijinega Oznanjenja, nato na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. V Zahodni Nemčiji izvoz večji za 11%, uvoz za 13 BONN, Z. Nem. — V prvi polovici letošnjega leta je uvoz v Zahodno Nemčijo porastel za 13 G , izvoz pa v istem času za 11%. Kljub temu je preostanek v zunanji trgovini znašal še vedno 1.7 bilijona dolarjev. — Banane so bile prvič uvožene v ZDA 1. 1867. Laird svari Hanoi Obrambni tajnik je pred senatnim odborom namignil, da utegne neuspeh razgovorov v Parizu biti povod za obnovo bombardiranja Severnega Vietnama. WASHINGTON, D.C. — Y petek je obrambni tajnik Melvin R. Laird pričal pred zunanjepolitičnim odborom senata o vprašanjih Indokine, posebno o vietnarnizaciji, bom bardiranju Severnega Vietnama 20. novembra in o poskusu rešiti vojne u-jetnike s silo iz Severnega Vietnama. Laird je navedel, da naj bi bili rdeči obljubili ZDA, da ne bodo napadali Južnega Vietnama skozi Demilitarizirano cono, da ne bodo izvajali večjih napadov na mesta v Južnem Vietnamu, da bodo sprejeli zastopnike Saigona kot udeležence konference in da ne bodo ovirali a-meriških izvidniških poletov nad Severnim Vietnamom. V Hanoiu ves čas taje, da bi bili kaj obljubili v zameno za ameriško končanje letalskih napadov, toda “sporazum” je obstojal, to trdijo vsi, ki so bili tedaj za vodstvo ZDA odgovorni. V petek je obrambni tajnik M. R. Laird dejal pred senatnim odborom, da je sporazum dvostranski. Če ena stran — pri tem je mislil na Hanoi — določil ne izpolnjuje, prenehajo obveznosti tudi za drugo. Posebej je Laird omenil, da so ZDA pričakovale v Parizu resna pogajanja za končanje vojne. To, kar je sedaj v Parizu, za kaj takega ni mogoče smatrati... Na Kapitelu so namig razumeli kot resno svarilo .Hanoiu, da se lahko ZDA naveličajo brezuspešnega pregovarjanja v Parizu in “sporazum” enostavno proglase za’ ničev. To bi po vsem sodeč pomenilo oživitev in razširitev vojskovanja. Lunohod I. je oživel MOSKVA, ZSSR. — Agencija TASS je objavila, da je Ionsko vozilo Lunohod I. srečno in dobro prestalo lunsko noč in da naprave v njeni delujejo v redu. Talco je pod radijskim vod stvom z Zemljo napravilo po Lunini površini novo raziskovalno pot. S poskusi bodo nadaljevali tekom krnskega dneva, ki traja dva tedna. V JUŽNEM VIETNAMU SE VEDNO ZATIŠJE, V LAOSU IN KAMBODŽI HUJSI BOJI V Indokini je vojskovanje v glavnem omejeno na Kambodžo in Laos, med tem ko v Južnem Vietnamu prevladuje še vedno zatišje. Rdeči so nad Laosom sestrelili ameriško letalo B57, opremljeno s posebnimi tajnimi elektronskimi napravami, nad Kambodžo pa letalo F100, ki je podpiralo kambodžanske vlade čete v boju z rdečimi severovzhodno od glavnega mesta Phnom Penh. SAIGON, J. Viet. — Preteklo soboto so rdeči sestrelili nad Hočirninhovimi potmi v Laosu ameriško bombno letalo B57, ki je opremljeno s posebnimi e-lektroaskimi napravami za odkrivanje premikov v noči in megli. Poročilo pravi, da se bile tajne naprave letala uničene, letalca pa rešena. To je bilo eno od 20 letal, ki so jih posebno priredili in opremili za bombardiranje Hočiminhovih poti, po katerih teče glavna rdeča o-skrba iz Severnega Vietnama na jug v Laos, Kambodžo in Južni Vietnam. Posebna letala so začela svoje delo v oktobru in sedaj je bilo prvo od njih sestreljeno. V Laosu je postalo na bojiščih med vladnimi in rdečimi četami nekaj bolj vroče že pred tedni. Rdeči so poskušali, ko je nastopila suha doba, razširiti svoje področje, vladne sile pa so imele slične cilje, četudi so sorazmerno šibkejše; Imajo vendar prednost, ker lahko računajo na ameriško letalsko podporo. Nekatere enote vladnih sil so skušale prodreti do Hočiminhovih poti in tam motiti tok rdeče vojne opreme, potrebščin in moštva na jug. Ta napor ni bil baje kaj prida uspešen. V Kambodži so rdeči že nekaj tednov v ofenzivi in bi radi čim bolj osamili glavno mesto Phnom Penh ter skrčili ozemlje pod vladno oblastjo, kolikor se le da. V svojih nastopih so bili delno uspešni. Na severni fronti so udarili v zaledje vladnih čet in jim otežujejo zvezo z glavnim mestom Phnom Penhom. Na tem odseku so bili v zadnjih tednih glavni boji. Vladno poročilo trdi, da se je vladnim silam v obsežnejši bitki, ki je trajala 11 ur, posrečilo rdeče potisniti nazaj pri Prey Totungu na cesti št. 6 kakih 30 milj severovzhodno od glavnega mesta. Vladne ;ete so imele v tem spopadu pičel ducat mrtvih, rdeči pa nad 30, trdi poročilo. Vlada ima .udi težave na cesti med glavnim mestom in edinim moder-aim pristaniščem Kompong Som. Rdečim je uspelo zasesti par toč-k na tej cesti in so tako zaprli promet. Glavno mesto je v hudi stiski zlasti za petrolej in njegove izdelke. Zaloge ne oodo zadoščale niti za dva tedna, če ne bo cesta skoraj odprta ali pa ustvarjena kaka druga zveza. Ameriške letalske sile naj bi v Kambodži izgubile od 29. aprila letos, ko so prvič posegle v boje tam, 51 letal. V Laosu naj bi bilo od 10. marca letos, ko so začeli izgube objavljati, sestreljenih skupno 75 ameriškin letal. Amensko letalstvo posega v boje v Laosu in bombardira Hočimhinova pota že od leta 1964. Od tedaj naj bi izgubU« tam skupno okoli 400 letal. Tiskovna konferenca predsednika Nixona vendarle posrečena — Tovornjaki prepeljejo oko-h 66% vsega peska in grušča v Z'DA* i Ul;Jjji Vremenski prerok pravi: Oblačno z naletavanjem snega. Mrzlo. Najvišja temperatura okoli 37. CLEVELAND, Q. — Prišlo je že kar v navado, da je treba vsak Nixonov političen korak najpreje obnergavati, potem pa šele iskati nekaj dobrega v njem, da je zadoščeno načelu nepristranosti. Ta usoda je doletela tudi zadnjo Nixonovo tiskovno konferenco. Tudi z njo niso bili navzoči poročevalci zadovoljni, ker jim je prinesla malo novic. Pozabili so pri tem, da tudi sami lahko vplivajo na vsebine predsednikovih tiskovnih konferenc, s aj onf stavijo vprašanja in ne predsednik in so svobodni v izbiri vprašanj. Če so izbrali taka vprašanja, ki je predsednik nanje deloma že preje ob raznih prilikah odgovoril v svojih izjavah, je to njihova stvar. Z mnenjem dopisnikov se najbrže ne bo strinjal dober del televizijskega občinstva, če smemo gledalce in poslušalce tako imenovati. To občinstvo je v konferenci našlo marsikaj dobrega, čeprav po- buda za to ni zrastla na Ni-xonovem zeljniku. Mislimo' namreč na to, da je omejen čas prisilil Nixona, da je govoril kratko, jasno in stvarno, kar ni zmeraj njegova navada. V svojih izjavah se rad lovi semterja v želji, da bi u-stregel čim večjemu delu poslušalcev. Na tej konferenci tega, kot rečeno, ni bilo. Imeli so korist vsi, ki so potek konference gledali na televiziji: zvedeli so ne znane novice, ampak tudi poudarke, ki so odkrivali, na kaj Nixon polaga važnost. Ko je s posebnim, kratkim poudarkom “V nobenem slučaju” izjavil, da v Kambodžo ne misli poslati vojakov, je to tako hitro razčistilo ta problem, da je bil s tem zadovoljen cel senator Fulbright. Nixon je tudi jasno odgovoril, kdaj bo zopet dal bombardirati Severni Vietnam: Ako bi vietnamski komunisti izrabili umik ameriških čet. ki je že po svojem bistvu defenziven, za kako večjo ofen- zivo v Južnem Vietnamu, bodo naše bombe padale na Severni Vietnam. Vietnamski komunisti torej vedo, pri čem so. Ni pa s tem rečeno, da Hanoi ne bo hotel zmaličiti gornjega načela. Na to moramo biti pripravljeni. Nixonovi odgovori, ki so se nanašali na gospodarsko stanje, niso bili z a d o v oljivi. Morda zato, ker tudi vprašanja niso bila dobro formulirana. Javnost bi bila rada zvedela, ali bo federacija prevzela nadzor nad cenami in mezdami, pa o tem ni bilo govora. Dobro je bilo, da se Nixon ni trudil, da bi na konferenci prodajal preveč vneto svoje optimistične poglede na bodoči gospodarski razvoj. Previdne in stvarne so bile tudi njegove besede o stikih z Moskvo. Osnovna misel je bila: s Kremljem vodi naša dežela razgovore, ne pa polemike. Dokler naša dežela in Sovjetska zveza govorita med seboj, vemo, da se vojne ne- varnosti ni treba bati. To Nixonovo stališče je stvarno, ne optimistično ne pesimistično. Iz njegovih besedi se da tudi sklepati, da naša politika še ne misli na spremembo smeri do rdeče Kitajske, da pa bo poskušala v obrobnih problemih najti pot do zbližanja s Peipingom. To sicer ni veliko, pa vendar je dobro, da zvemo iz avtoritativnih ust, kaj misli naša diplomacija o odnosih do kitajskih komunistov. Lepo se je tudi slišala Nixonova izjava, da ne vidi potrebe po zaskrbljenosti radi sovjetske politike na Kubi. Ni bila tudi odveč njegova pripomba, da v bližnji bodočnosti ne vidi nobenega napredka v pogajanjih na pariški konferenci. Kdor ni zadnje čase sledil v podrobnostih razvoju naše politike, zato pa gledal in poslušal zadnjo tiskovno konferenco, dejansko ni ničesar zamudil Ve v bistvu vse, kar Bela hiša smatra za važno. Tudi to je nekaj vredno. Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Vlada je v soboto proglasila izredno stanje zaradi pomanjkanja električnega toka, ko je unija električnega delavstva namerno zavrla delo v elektrarnah. Včeraj je unija pod pritiskom javnega mnenja pristala na to, naj posebno sodišče preišče položaj in stavi predloge. Unija zahteva za svoje člane povišanje plač od 25-30%. vlada pa jim nudi le 10%, čei da bi bilo vse drugo pospeševanje inflacije. WASHINGTON, D.C. — Jorda nijski Husein je včeraj na televizijskem programu ABC “Vprašanja in odgovori” dejal, da je pripravljen sprejeti ameriško-sovjetsko pomoč pri vzdrževanju miru na Srednjem vzhodu. Predlog je prišel v javnost preteklo poletje, pa ni našel ugodnega odmeva. NEW YORK, N.Y. — Izraelski obrambni minister Moshe Dayan je na NBC televizijskem sporedu "Srečanje s tiskom ' dejal, da še niso izpolnjeni "pravi pogoji” za obnovo razgovorov na Srednjem vzhodu preko G. Jarringa. Odločno je zavrnil vsako ameriško-sovjetsko jamstvo za mir na Srednjem vzhodu. V preteklosti je imel Izrael s takimi jamstvi v okviru ZN slabe skušnje, je izjavil Dayan. PRAGA, CSR. — Komunistična partije ČSR je izključila bivšega predsednika vlade Oldri-cha Cernika, glavnega sodelavca Aleksandra Dubčeka v “praški pomladi”. Čistka v ČSR se nadaljuje kljub pomirljivim izjavam Gustava Hu-saka, glavnega vodnika KP in naslednika A. Dubčeka na tem mestu. Cernika je že v januarju letos kot predsednik vlade nasledil L. Strougal, zvest pristaš Moskve. Iz Clevelanda in okolice Pozabljeno— Pretekli teden je nekdo pozabil v Cimpermanovi trgovini na 1115 Norwood Rd. koledar St. Clair Saving, v katerem so bile spominske znamke za blagoslovitev Slovenske kapele v Wash-ingtonu. Dobi jih v uradu Ameriške Domovine. Popravek— V današnjem Andre Duval oglasu so navedene pravilne cene za trajne ondulacije. V bolnišnici— Mrs. Rose Kovačič, 1208 E. 175 St., je v Euclid General bolnišnici, soba 815. Obiski so dovoljeni. Misijonski večer— V sredo, 16. decembra, od 7. do 9. zvečer bo v farni dvorani iri Sv. Vidu misijonski večer z misijonarjem rev. Francis Re-bolom, ki deluje že dolgo let na Formozi, pa je sedaj na kratkem dopustu doma. Izgubljeni ključi— V soboto zjutraj je bil okoli 3405 St. Clair Avenue izgubljen črni usnjeni etui s ključi. Kdor jih je našel, je prošen, da jih izroči v Ameriški domovini ali kličite 431-0628. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v torek, zjutraj ob osmih v Zagrajškov pogrebni zavod k mo-Mary Kuhai. Člani Društva Najsv. Imena .are sv. Vida so vabljeni nocoj ,'b 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Mam Kuhar. Letna seja— Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne letno sejo v SDD na Prince Avenue. Vše članstvo vabljeno' Srčno zaklopko so mu nadomestili WASHINGTON, D.C. — Načelnik Domovega odbora za 0-jorožene sile kong. L. Mendel Uvers, demokrat iz Južne Ka-oline, je bil operiran pretekli jetek na srcu, ki mu je že dalj :asa delalo težave. Z operacijo ;o mu nadomestili v srcu umet-ro zaklopko in trdijo, da se njegovo stanje boljša. Operacija je oila izvedena v univerzitetni bolnišnici v Birminghamu v Alabami. Brandtova “vzhodna politika” morala iti na božične počitnice BERLIN, Nem. — Poslaniki štirih velikih sil so pretekli petek zopet poskusili najti način, kako bi olajšali osebni in blagovni promet med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, pa so se ponovno razšli brez sporazuma. Sestali se bodo 19. januarja. Imeli bodo torej dober mesec počitnic. Ves ta mesec bodo seveda morale počivati tudi vse priprave na ratifikacijo znane nemško-sovjetske pogodbe. Vedno več ljudi v vladnih službah WASHINGTON, D.C. — Pred 10 leti je bil vsak 8. zaposleni I človek v ZDA v vladni službi, 1 zvezni, državni, okrajni in občinski. Sedaj je že vsak 6. in napovedujejo, da bo čez 10 let že 1 vsak 4.! tar AMEK1SKA DOMOVINA DECEMBER 14, 1970 MSI Ameriška Domovina "'■■'■■jirjftVtriii^fc