F'n4trrma nmcans v gomim. Leto XVI.. štev. 11S Ljubljana, nedelja 19. maja 193^ Cena 2 Din 1 pravuidivo; ujubij&na, tCoafl]en ulica X — reiefon 5122, 3122, 2124, S12& 8120. Liseratm odcleieK: LJubljana *eiet>> burgova ui. tt. — Te*. 5482, 24»X PoaruZnica Maribor: tfoepoafca ulica St. 11 — reiefon M. 2400. Fooružnlca Celje: tiocenova ulica It 2. — Telefon St 19a Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« liana flt. 11^42, Praga «Mo 780^0, Wten 10ft.2-tl Naročnina znate mesečno Din £a InoMBMtTO Din to.— Uredntftvo: Ljubljana, Knafljeva uUca &. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126 Maribor, Gospoelca ulica 11 Telefon *t. 2440. Celje, Stn>8smayerjeva ulica štev. L Telefon »t. 66. RokopM m ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Volilni dan na češkoslovaškem Češkoslovaška ima danes pomemben politični dan: obnovila bo v volitvah svoje Narodno predstavništvo, parlament in senat. Za izrazito demokratično državo, ki se zvesto oklepa starih načel demokratičnega parlamentarizma, je to daljnosežna politična preizkušnja, ki ne vzbuja pozornosti samo doma, marveč tudi v inozemstvu, zlasti še v prijateljskih državah. Današnje volitve bodo, kakor Rontgenovi žarki organizem, presvetlile politično strukturo države. Pokazalo se bo, kje in kako se je v zadnjih letih izpremenilo stanje zapletenih političnih činiteljev, ki v podobi raznih strank in združb predstavljajo suvereno narodovo volja Odkar so bile v republiki zadnje volitve, se je marsikaj izpremenilo okoli nje in v nji sami. Pred vsem se je močno predrugačil politični kurz v dveh državah, M se tesno oklepata Češkoslova^ ške: v Nemčiji in Avstriji. Nemčija se je podredila diktaturi narodnega socializma in zavrgla duhovna načela demokracije in svobode, ki so pomenila tudi za sosedne narode blagodejen preobrat in možnost trajnega sporazuma. Avstriji«, je takisto zasukala politično krmilo v nasiprotno smer in nadomestila svobodno demokracijo z avtoritarnim režimom in s korporativnim načelom. Tako je v osrčju Evrope Češkoslovaška postala pravi otok klasično pojmovanega parlamentarizma in demokratizma. Preko razburkanih političnih valov, M jo obdajajo z vseh strani, išče republika, zvesta češki politični tradiciji, verna naukom Masaryka in Beneša, moralne in politične opore v demokracijah zapa-da, a obenem še bolj v utrditvi svojega lastnega notranjega demokratičnega ustroja. Čeprav so spričo zrelosti velike večine češkoslovaških volilcev izključene kakšne daljnosežne premaknitve srtran-karsko-političnih mejnikov, je vendar treba že danes uvaževati težkoče, na katere povsod v Evropi naletava središčna politična linija, kakor je izražena v današnji češkoslovaški demokraciji. Politika srednje poti med skrajnostmi, vedno odprta vsem razumnim preosnovam, a nasprotna miselnim, političnim in gospodarskim prekucijam, najbolj ustreza normalnim razmeram, resnični stabilizaciji v politiki, gospodarstvu in kulturi. V dobah, ko gospodarsko življenje, ki je podlaga sleherne politike, pretresa visoka temperatura dolgotrajne in nedo-gledne krize, ko pritiska na državo mora nejasnega mednarodnega položaja, ko se vsepovsod stalno zastirajo svetli vidiki v bodočnost, tvega politika umerjenega, kritičnega razuma nepopular-nost v množicah. Zbegano ljudstvo se oprijemlje vsake bilke. In čim večkrat se razočara, tem bolj je podvrženo ne-razrannirn geslom, ki se laskajo njegovi slabosti in njegovemu občutju nemoči Taka razpoloženost je kakor nalašč za skrajnostne smeri. Tudi stare, trdne države se ji težko upira jo. Prepričani smo, da bodo današnje volitve na Češkoslovaškem ki jub vsem tem neugodnim vetrovom potrdile dosedanjo Linijo državne politike: linijo demokracije, sporazuma in miru. Nimamo povoda dvomiti, da si ne bi velika večina državljanov bratske države izstavila novega spričevala politične zrelosti. Kajti, če kje, je tu že po naravi stvari določena politična linija na zunaj in na znotraj, in treba je le razumnega preudarka, da volilec spozna njeno nujnost. Naj si ta ali ona češka stranka, ta v opoziciji, ona na vladi, še toliko očitata med seboj in se tolčeta s kakršnimikoli gesli, v zunanji politiki in v narodnostni taktiki večine nasproti manjšinam so mogoče le nebistvene taktične korekture, ni pa mogoča temeljna izprememba Imrza. Kakor si lahko zamišljamo širši ali cžji, tu v korist delojemalcev, tam v korist delodajalcev pomaknjeni socialni program posameznih nerevolucionar-nih strank, tako si ne moremo predstaviti, da bi večina češkoslovaškega naroda odobrila izrazito nesocialen ali socialno prevraten program. Srednja pot med ekstremi, pot, ki se umerjeno in razumno, v hitrejšem ali počasnejšem tempu pomika v smer boljše in pravičnejše socialne in gospodarske organizacije, ustreza češkoslovaškemu narodnemu značaju, njegovemu preizkušenemu smislu za stvarnost in privzgojenemu zdravemu čutu za razumnost. Majhen narod v položaju Čehoslovakov se bo skušal že v interesu lastnega obstoia obvarovati epidemije fanatizma, politične fantastike in slepega radikalizma, ki nekatere narode stane mnogo krvi in živcev. So nekatera vprašanja, ki jih najbrž ne bodo razčistile niti današnje volitve. Sem sodi n. pr. politika slovaške ljudske stranke z njenim fanatičnim voditeljem Hlinko, pa politika nemških manjšin, ki so dobile v Konradu Hen-leinu nevarnega taktika, o katerem vedo vsi Čehi to, kar Henlein in njegov štab odločno zanikajeta: da se pod plaščem nove politike sudetskih Nemcev skriva prepovedani kljukasti križ. Težave s slovaškimi klerikalci in negotovost z Nemci trajajo že dolgo in bodo, Zadnja pot maršala Pilsudskega V navzočnosti ogromne množice in najvišjih poljskih in tujih dostojanstvenikov so včeraj položili maršala Pilsudskega v Krakovu k zadnjemu počitku ob strani poljskih kraljev in junakov Varšava, 18. maja. b. Posebni viak s smrtnimi ostanki Pilsudskega je krenil iz Varšave še snoči in je vozil od Varšave do Krakova vso noč. Pred njim je vozil vojaški oklopni vlak, ki je nosil ime pokojnega maršala. Na vagonu, kjer je bila krsta s truplom, so bili nameščeni veliki žarometi, častno stražo pa je vršilo šest generalov. V vseh mestih kjer se je vlak ustavil, pa tudi marsikje na odprti progi, se je zgrnilo na tisoče in tisoče prebivalstva z baklami in se zadnjič poslavljalo od mrtvega maršala. Ob 6. zjutraj je prispel vlak v Krakov, kjer so se ob 8. začele pogrebne svečanosti. Sprevod v Krakova Lafeta s krsto, pred katero so Sle enote vojske, nato pa konj pokojnega maršala, ki sta ga vodila dva oficirja, je krenila v spremstvu duhovščine v velikem sprevodu v mesto. Za krsto so šli pokojnikova vdova s hčerkama, general Rydz-Smigly in general Sosnovski. Po ulicah so bile zbrane ogromne množice. Med neprestanim zvo-njenjem zvonov vseh cerkva je pogrebni sprevod šel skozi glavne krakovske ulice in prispel ob 10. na zgodovinski krakovski trg, odkoder so krsto prenesli v stari dvorec poljskih kraljev na Wawelskem griču, kjer bodo posmrtni ostanki maršala Pilsudskega položeni k večnemu miru v kripti poljskih kraljev in narodnih junakov. Nad 300.000 ljudi Pogrebnih svečanosti v Krakovu se je udeležilo najmanj tristo tisoč ljudi iz vseh delov Poljske, med drugimi pa predsednik republike Mosciski, vsi ministri, inozemski zastopniki posameznih državnih suverenov, diplomatski zbor, generaliteta, duhovništvo iti Po vseh ulicah, koder je krenil sprevod, je tvorilo vojaštvo špalir. Slovo Moscickega Ko je sprevod s posmrtnimi ostanki maršala Pilsudskega prispel v stari dvorec poljskih kraljev na Wawelu, se je predsednik republike Moseieki poslovil od velikega pokojnika. V svojem govoru je med drugim dejal: Mrtvim kraljem se je pridružil r večnem snu Pilsudski. Njegova glava ni imela krone in njegova roka »i držala žezla, pa vendar je bil kralj naših are in gospodar nafie volje. S svojim delom v petih desetletjih si je osvojid naša srca in naše duše, dokler ni vse Poljske odel a škrlatnim plaščem svoje duše. Z dranostjo svojih misli, s silo svojih del je stri okove in osvobodil sužnja is zdrobljenih verig je pa skoval meč, ki ga je ponudil razoroženim. Ustvarjal je mete in vodil naše čete k zmagi. Učil nas je, kako se brani čast, prebudil je v nas vero v naše lastno sile in omogočil, da je prišel na zemlje vzvišeni sen, ki ga je on znal spraviti v sklad z resničnostjo. Dal je Poljski svobodne meje, vrnil ji je silo in ji priboril spoštovanja drugih. Njegova dela so omogočala, da so se izpolnile težnje k velikemu in milijoni ln milijoni so se zbrali nkote nje?a, milijon iskri e, ki so z njim nstvamM veliko luč, zaklad moralnih sil. Spoštovanje, ki sano pa jmeli do njega, je danes še večje m raste od trenutka do tremitfka. Naj se čast, ki mu jo danes izkazujemo, izpremenl v prisego, da bomo ostali zvesti njemu, ki nam je m al ustvariti bodočnost. Naj se te-premem v prisego, da bomo s ponosom branili čaelt naroda, naj se izpremeni v čvrsto voljo, s katero se bomo borili zoper vse težkoče. Naj nam naša srca gore od ljubezni do domovine. CujeSni varuhi njegovega volila ne smemo izgubiti ničesar, kar nam je zapustil. Ostanimo zvesti njegovemu duhu in tistemu, pred čigar očmi je zmerom plia^a velika Poljska in njena bodočnost Slovo vojske V wawefiski katedrali je imel nato krakovski nadškof Saipieha zadušnioo ob veliki asistenci duhovščine. Po cerkvenem opravilu so d epu ta oi je vseh vojaških edini« deji-lirale mimo krste, nad wawelekim gradom pa so brnela vojaška letela^ ki so metala cvetje. Med njimi so bila tudi tri češkoeto- kakor vse kaže, še nadalje spremljale razvoj češkoslovaške republike. Za dosedanji režim, v katerem so udeleženi tudi zmerni Nemci, kar docela ustreza zahtevam politične modrosti in državniške daljnovidnosti, bi utegnila občut-nejša premaknitev sil v nemških vrstah pomeniti težko preizkušnjo. V primeri s tem so težave na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji manj pomembne, zakaj nič ni jasnejšega nego to, da proces duhovnega stapljanja Čehov in Slovakov stalno napreduje in da ga tudi Hlinkova kolebajoča politika ne bo mogla zaustaviti. Imamo dovolj povoda, da zremo danes z bratskimi čuvstvi v državo, ki nam je najbližja, četudi se zemljepisno ne dotika naših mej, in da z vero v Češkoslovaško republiko, v njeno bodočnost in njeno važno, zgodovinsko dano mesto v osrčju Evrope, simpatično pozdravljamo češkoslovaške volilce, ki oddajajo svoje glasove za razumno vodstvo in splošen napredek republike. Iskreno želimo, da bi rezultat današnjih volitev izpolnil najlepše nade vseh prijateljev Češkoslovaške in potrdil veliki politični evangelij Masaryka, tega častitljivega očeta osvobojenega in združenega naroda. vaška letala, ki so prišla nalašč za te, da izkažejo v imenu Češkoslovaška poslednjo čast maršalu Pilsudskemu. V kripti potiskih kraljev Po alužlbi božji so poljski generali pro-nesili krsto v kripto sv. Leonarda, kjer počivajo poljski kralji. Maršala so pokopali v kapelici sv. Leonarda med velika narodna junaka Kosciuska in kralja Sobieskega. Ko so polaeali krsto v kripto, jNe-w8 Cbroniclec, da čakajo ministra Edena v aevi relo koSjdve naloge. Svet Društva narodov se bo v glavnem pečal t Halijanako-abesinskim sporom. Posredovanje med Italijo in Abesinijo nikakor ni privlačno za Tiobenega državnika. Za Edena bi pomenil neuepeh zastoj v njegovi diplomatski karieri, za Društvo narodov pa nevarnost, da iz?irbi ves svoj ugled. Angleži so sklenili, da do vojne med Italijo in Abesinijo ne sme priti, da pa na drugi strani Italija tudi ne sme izstopiti is Društva narodov. Vprašanje je, kako bo znal Eden v Ženevi uveljavljati volj« angleškega imperija. »Morama* I vaeilkos<, kar pomeni obenem tudi »kraljevski«. S tem je Metaksasova rfranko h-otela tudi simbolično podčrtati svoj program. Monarhistični pokret London, 18. maja. w. Reuterjev urad poroča iz Aten, da je grška vlada naročila svojim poslanikom v Rimu, Parizu in Londonu, kakor tudi v državah Balkanske zveze, naj pri tamkajšnjih vladah poizvedo za njihovo stališče, če bi prišlo do restavracije monarhije v Grčiji. Aretacija hitlerjevskega kurirja v Avstriji Dunaj, 18. maja. w. Lektorja na univerzi v Gradcu, angleškega državljana Viktorja Adamsa, rojenega L 1901. v Worce-stru in stanujočega v Gradcu, so dne 25. aprila prijeli obmejni tontrolni organi v Solnogradiu, ker so našli med njegovo prtljago veliko število narodno-socialističnih listov in brošur za protizakonito propagando, gramofonske plošče s Horst-Wesselovo pesmijo, kakor tudi pisma raznih avstrijskih emigrantov raznim osebam v Avstriji. Pri hišni preiskavi v graškem stanovanju so našli obsežno korespondenco iz Nemčije, iz katere je razvidno, da je Adams vršil kurirske posle za prepovedano narodno-socialistično stranko. Adams je bil od lanskega poletja ponovno v Nemčiji in se je spet vrnil v Avstrijo, kar se da ugotoviti po beležkah v potnem listu. Adamsa označujejo v korespondenci kot strankinega tovariša in ugotovljeno je, da je ponovno obiskoval v Rjavi hiši v Monakovem iz Avstrije pobegle narodno-socialistične voditelje. Adams zatrjuje, da je korespondenco iz usluge jemal s seboj v Avstrijo, priznava pa tudi. da se ie zavedal, da ie to kaznivo in zelo nevarno. Proti nierhu bodo uvedli kazenski postopek zaradi vele-izdaje in so ga zato pridržali v zaporu. Nesreča največjega ruskega letala Moskva, 1&. maja w. Ogromno letalo »Maksim Gorkl«, ki je bilo opremljeno z brezžično postajo in najnovejšimi tehničnimi pridobitvami ter so ga Rusi smatrali za največje letalo na svetu sploh, je danes blizu letališča v Moskvi treščilo na zemljo. Pob.nobnosti o nesreči in številu človeških žrtev po dosedanjih vesteh še niso znane. Kolikor se je zvedelo, je ogromno letalo baje v 2>raku zadelo v neko manjše letalo in zgrmek) na zemljo. Krila tega ogromnega aparata so imela 70 metrov razpetine, 8 strojev pa je Imelo skupno 5000 k. s. Poleg posadke 28 mož je moglo sprejeti še 40 potnikov. Letalo je bilo opremljeno tudi za nočne polete in urejeno tako, da bi se lahko vsak čas preuired?ilo za prenašanje bomb. Spremembe v prosvetnem ministrstvu Beograd, 18. maja p. Imenovan je za šefa personalnega odseka v ministrstvu za prosveto Borivoj Maksimovič, upravitelj šole Kraljice Marije v Beograd*. Dosedanji šef personalnega odseka Branko Ra-dulovič je imenovan za šefa odseka za meščanske šole v prosvetnem ministrstvu. Volilna borba v ČSR Vloženih je 16 kandidatnih Ust — Volilnih upravičencev je skoro 9 milijonov — Glavni agitacijski šlagerji Praga, 16. maja. Y nedeljo dne 19. t m. bo imelo skoro devet milijonov čsl. voMlcev obojega spola priliko, da si z glasovanjem izvoli novo zastopstvo r zbornici in senatu. Natančno Število voiilcev suaša 8,961.000 c*d tehi odpada dobra polovica t. J. 4,766.000 na ženske voliilce. Češkoslovaški volilni zakon ne pozna samo volilne pravice, marveč naravnost volilno dolžnost, tako da se brea tehtnega vzroka ne sme odtegniti volilnemu aktu nihče. Zaradi tega je volilna udeležba silno vieoka in abstinenca pri čsl. volitvah ne prihaja v poštev; zato izostane od volitev redmo le kakih 10% upravičencev, med katerimi so v pretežni večini slabotni starci ln starke, bolniki in oni, ki so poslovno odsotni iz svojega bivališča. Volilna agitacija je zlasti zadmtfi teden bila izredno živahna. Vendar je treba poudariti, da se ni nikjer izrodila r odkrito nasilje in so v češkem delu države celo komunisti opustili svojo priljubljeno taktiko razbijanja shodov. V manjši meri velja to za nemške okraje, kjer je nova politična formaoija Konrada Henleina KKF (»Sudetendeutsche Heiimatifront) b svojimi hitilerjevekimi agitacije k imi metodami izzvala nejevoljo marksistov ln povzročila »lasti po nekaterih industrijskih krajih spopad« večjega ali manjšega obsega. Volilni boj divja v glavnem v besedah in s tiskarskim črnilom. Vsaka stranka poveličuje svoje politike, kar je samo po 6e-bti umevno, in sfcuša manj zavednim ln odločnim volilcem na razne učinkovite načine vtisniti v spomin Številko svoje kandidatne liste. Najmočnejša, republikanska (agrarna) stranka, ima St. 1. zato je Izdala zelo zgovorne letake: nad kmeSko hišico se ruši velikanska skala, predstavljajoča krizo, bedo in vsakršno možno nesrečo, ob 6kalo pa je uprt ogromen tram v podobi enojike in zraven stoječi kmert mirno pušl svojo pipo, zaupajoč silni podpori, ki uspešno zaustavlja ogromno pečino. Letaki narodno-sociallstične stranke, katere član je minister dr. Beneš, imajo kot emblem drve ogromni trojiki, katerih ena je začetna črka Beneševega imena, le da je spred, črta velikega B potegnjena čim tanjge. Tudi volilni Pe-gaz je prišel v akcijo prfi narodnih socialistih v nasledmjem verzu: Jedtna dve, tri, my sme bra-tfi, voflime jak se pa-tfi. Na mesto ziloga tfi stoji vedno velika trojka in ta poetični rebus je nedvomno prav ljubka agitacljska damfislica. V splošnem operirajo narodni socialisti zelo z Beneševim imenom, ki je od četrtka dalje, t. j. od podpisa pakta vzajemne pomoči med Češkoslovaško in SS1SR 1« se pridobilo na popularnosti, oseba ministra samega pa na ugledu. »Nas je sedaj četrt milijarde!« ponosno naglaša »Češke Slovo«, seštevajoč prebivalstvo zavezniških držav: Rusije, Francije in Male antante. Tudi podpis te pogodlbe je dobro agitatijsko sredstvo za trojko, pri tem pa moramo priznati, da celo glasilo Beneševe stranke poroča o tem dogodku na tak način, da ga skoro niič ne vlači v volilno borbo. Pogodba govori sama zase in bd ji vsak bolj pretirani dostavek strankarskega značaja zmanjšal pomen, ki ga ima za vso državo. Na češki strani dela naj\ečje napore tkzv. Narodno združenje, t j. narodni demokrati in liga poslanca Stribrnega. Kandidatna lista tega opozicijskega bloka ima številko 16 in je v vrati zadnja. Združenje je to mesto hotelo napraviti volilcem prikupne jee ki je poseglo po svetopisemskem izreku o poslednjih, ki bodo prvi. Nezmotljivi evangelist pač ni mogel misliti na Narodno združenje, ko je zapisal te tola-žilne besede, kajti naj se stvar obrne kakor koli, bo ta volilna zajednica po uspehu nedvomno vsaj med zadnjimi v vrsti čeških »tramt. Bori se Idjub temu z brezobzirnostjo, zato pa ji nasprotna tabor vedno meče v obraz Zivnostensko banko, njenega ravnatelja dr. Preiasa ter kapitalistične grete vseh časov in držav. Vse to ima zelo neprijeten zvok v ušesih tanko-sliSnega češkega volilca, Id po tvoji ogromni večini pripada stanu delavca, kmeta, nameščenca in malega človeka. Nemške stranke imajo veliko skrbi s Henleinom, ki je razširil svoj programa tič-no zelo nejasni pokret na stroške predlanskim razpuščene nemške narodno-sociali-stične in nemške nacionalne stranke. Pristaši obojih so se zatekli k Henleinu, ki bo povsem videzu močno oškodoval tudi nemško socialno demokracijo. Pokret SHF ima vse zunanje znake Hitlerjevega gibanja v Nemčiji, preden je le-to prišlo na oblast. Na čelu te fronte ne stoje stari diskreditirani politiki, marveč mladi zanesenjaki, še neobremenjeni s politično preteklostjo. Druga privlačnost je nedoločni program, v katerega okvir se lahko spravijo interesi najrazličnejših slojev. Henlein je vrgel med sudetske Nemce geslo »Volks-gemeinschaft« (narodna zajednica), pod katerim si vsakdo predstavlja, kar mu je drago. Odločilnega pomena za uspeh njegove agitacije pa so metode, ki popolnoma sličijo onim v Nemčiji. Henlein operira z obhodi, z godbami, zastavami, povorka-mi avtomobilov in z organiziranimi udarniki, ki čuvajo obhode in na mestu zatro vsak napad nasprotnikov. Skoro ni dvoma, da bo H eni ei nov pokret izšel iz volitev kot največja nemška stranr ka; mnogi računajo, da bo potegnil za seboj nad polovico nemških glasov. Vlada in češke stranke so zavzele napram njemu položaj čakanja. Pazno spremljajo vsa njegova dela in pričakujejo, da bo na tleh zbornice moral stopiti na dan z jasno besedo. Sele nato se bo vlada lahko odločila in bo posegla po ostrejših sredstvih, ako bo potreba. Nekaj statistike Praga, 18. maja. č. Na Češkoslovaškem bodo jutri voliibve narodnih poslancev in senar torjev. Volilna kampanja je danes dosegla svoj vrhunec. Poedine stranke so priredile na tisoče volilnih shodov in sestankov. V glavnem doslej ni bilo nikjer resnejših incidentov. Pri jutrišnjih parlamentarnih volitvah (kandidira 16 strank. L. 1929. jih je bilo 20, L 1920. celo 29. šest strank podpira vlado, in sicer dtve nemški in štiri češkoslovaške. Iamed 300 dosedanjih narodnih poslancev jih je 175 podpiralo režim. Med opozicijskimi strankami sta najjačji Kramafova in stranka St?ybrnega. Volitve se bodo vršile od 8. do 18. ure. Na Češkoslovaškem imajo volilno pravico vsi nad 21 leit stari moški m ženske. Spričo velike volilne propagande se pričakuje zelo velika udeležba. Še nikoli doslej ni bila volilna borba tako živahna. V volilnih imenikih je vpisanih 8,961.000 voMlcev, in sicer 4,205.000 moških in 4,756.000 žensk. V nobenem primeru ni od jutrišnjih volitev pričakovati kakršnekoli znatnejše izpremembe češkoslovaške notranje in zunanje poJi-tSke. Poročila po radin Praga, 18. maja. b. Za jutrišnje volitve je praška brezžična postaja organizirala obširno poročevalsko službo. Opoldne bo oddajala situacijsko poročilo o dopoldanskem poteku volitev v prestolnici. Pravo poročanje o volilnih izidih se bo začelo ob 1830, ki mu bosta sledili krajSi oddaji ob 30. in 21. Ob 22. bo zopet daljše poročalo, najbrž že z nekaterimi izidi z dežele. Nato se bodo poročila v raznih presledkih nadaljevala do 2 zjutraj, obnovila pa zopet v ponedeljek ob 6. zjutraj. Devizna tihotapstva samostanov v Nemčiji Stroga obsodba katoliške redovnice zaradi tihotapstva deviz in valnt - V teku je še 50 procesov Berlin, 18. maja. d. V Berlinu je bil včeraj prvi proces izmed 50, ki so v teku proti pripadnikom katoliških redov zaradi ti" hotaipstva deviz. Včeraj se je morala zagovarjati pred sodiščem redovnica Katarina Wiedenh6fer, ki je bila provinci alna tajnica reda sv. Vincencija v K&lnu. Obtožena je bila, da je bila povzročiteljica transakcij, pri katerih je bilo v Času od 1. 1932. do 1934. prenesenih iz osrednjega samostana redovnic sv. Vincencija v Koln,u 252.000 mark preko Belgije na Nizozemsko, ne da bi za to izdal dovoljenje devizni urad. Ob-toženka je prznala očitek, zagovarjala pa se je, da ni vedela zaradi težavnega finančnega položaja reda za noben drug izhod. Dejanski položaj je naslednji: Red je imel velike dolgove v inozemstvu, deloma v obliki obligacij. Ker so ea obresti zelo težile, je hotel dol-eove omiliti s konverzijo. V ta namen je hotel najprej nakupiti del lastnih obligacij na Nizozemskem, m kar je bilo treba tjakaj poslati denar. V to svrho je obtoženka pregovorila drugo redovnico, se- stro Dorotejo, da je prenesla denar v svoji redovniški obleki preko meje. Razprava se je končala z obsodbo obto-žeaike na 5 let ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za pet let. Razen tega mora plačati globo 140.000 mark, v primeru neizterljivosti pa se ji podaljša kazen v ječi še za 14 mesecev. Nadalje ima red plačati 250.000 mark odškodnine. Med razpravo je prišlo do zanimivega prizora. K popoldanski razpravi je namreč prišla obtoženka v svoji redovniški obleki, ki jo je morala v preiskovalnem zaporu odložiti. Predsednik je glede na to izjiavii.1, da je bila obleka, ki jo je imela obtoženka dopoldne tako sliona obleki evangeljskih redovnic, da so se mnogi med občinstvom nad tem zgražali, zaradi česar se je morala obtoženka preobleči. Govor državnega pravnika je bil zelo oster. Opozarjal je na devizne težkoče države ter trdil, da so ji devizna tihotapstva samostanov povzročila nad 20 milijonov mark škode. Dolenjske Toplice 2elezni£ka postaja Straža-Toplice pri Novem mest. Kopeli direktno na vrelcih 28 stopinj Celzija, zato Izredni uspehi zdravljenja revmatizma vseb vrst, ženskih bolezni Itd. Izkoristite izredno cene za predsezono do 15. junija. 20 dnevna pavšalna penzija (soba, izvrstna hrana, kopeli, enkratni zdravniški pregled, vse takse in ves komfort) Din 1.100.—. Zahtevajte od uprave prospekte, od izhodne železniške postaj« pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ki Vam ga da, če ostanete v Toplicah najmanj sedem dni. Pomilostitev obsojencev vKovnu Berlin, 18. maja. b. Litovski državni predsednik je pomilostil štiri nemške narodne socialiste, ki so bili v znanem klajpedskem procesu obsojeni na smrt. Kazen jim je iz-premenil v dosmrtno feCo. Nova zima London. 18. maja. b. Nad vso Irsko je danes pritisnil občuten mraz, ki je ponekod dosegel 9 stopinj pod ničlo. Mraz je uničil vse cvetje in napravil tudi sicer mnogo škode. Po severnih krajih je ponekod celo snežilo. Železniški in cestni promet je bil v nekaterih delih zelo otežko-čen. 0 občutnem mrazu poročajo tudi iz Škotske. Pariz, 18 maja AA. Davi je nenadoma začelo anežitL Sneg je padal celih 20 minut. Davisov pokal Praga, 18. maja. g. Včeraj so se v Pragi pričela tekmovanja za Davisov pokal med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V prvi igri je Menzel (Č) porazil Punčeca s 6 : 3, 6 : 1, 6 : 1. V drugi igra pa je Pallada (J) odpravil Časko (Č) s 6 : 2, 6 : 2, 6 : 3. — Danes je prisostvovalo srečanju med jugosloven-sfkim in češkoslovaškim parom do 4000 gledalcev. Po hudem odporu se je slednjič dvojici Menzel-Hecht posrečilo v 5 setih. in sicer 4:6,4:6, 6:2,8:6, 6:2 premagati jugoslovenski par Kukuljevič-Pun-čec. S to zmago je dobila Češkoslovaška najbrž odločilno drugo točko in vodi sedaj z 2 : 1. Jutri sta na sporedu še oba singla Smrt slovitega francoskega skladatelja Pariz, 18. maja AA. Danes ie umrl slav-skladatelj Paul Ducas. Paul-Boncour v avdienci pri kraljici Beograd, 18. maja. M. Nj. VeL kraljica Marija je ob 10.30 dopoldne sprejela v avdienci bivšega predsednika francoske vlade Boncourja. Kakor znano, je Pautl-Bon-cour pravni zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije v marsejskem procesu. Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 18. maja. p. Glavni volilni odbor, ki zaseda v prostorih Narodne skupščine, pregleduje že 14 dni volilne zapisnike ter ostalo volilno gradivo m ureja volilne rezultate. Delo se vrši v Štirih odsekih, ki so ga danes v glavnem končali. Prihodnji teden bo volilni odbor na plenarnih sejah ugotovil definltivni rezultat volitev ter na podlagi volilnega zakona ugotovil, kateri narodni poslanci so izvoijem. Pričakuje se, da bodo imena novo izvoljenih narodnih poslancev objavljena proti koncu prihodnjega tedna. Po proglasitvi za poslance jim bo glavni volilni odbor dostavil legitimacije. Kakor znano, se mora nova Narodna skupščina sestati k svoji prvi seji 3. junija. Proces v Sarajevu Sarajevo, 18. maja. n. Proces zaradi tako zvane bosanske agrarne afere zelo počasi napreduje. Doslej je bilo zaslišanih šele 9 obtožencev od 36. Danes dopoldne so bili zaslišani Azif Šarič, upokojeni agrarni referent, Dušan Ružic, bivši sarajevski sreski načelnik, in Mihajlo Jakovski, bivši agrarni referent pri sarajevskem sreskem naoelstvu. Sarič je v svojem zagovoru zatrjeval, da so obtožbe proti njemu izmišljene in da se hočejo gotovi ljudje nad njim maščevati. Enako sta tudi obtoženi Ružič in Jakovski odločno odklanjala vsako krivdo. Na popoldanski razpravi sta bila zaslišana bivša sreska načelnika Pavle čurovič in Krunoslav Žuro. Oba sta dokazovala, da nista storila ničesar, kar bi bilo po zakonih nedopustno ali celo kaznivo. Tajski promet v Celju Celje, 18. maja Mestno avtobrrvo podjetje v Celju je v svrho pospeševanja tujskega prometa in da gSede na sedanje težke prilike omogoči prebivalstvo čim večjo uporabo avtobusov, sklenilo znatno znižati vozne cene na nekaterih avtobusnih progah in nve efil na vseh pvogah olajBave za toar tn retour vozovnice. Znižanje na posameznih progah je naslednje. Celje • Logarska doftaa: Sploftno nižanje voznih cen, tako da stane vožnja Iz Celja v Logarsko dolino 50 Din. tour tn retour karta % veljavnostjo dveh dni sa progo Celje - Logarska dolina stane 80 Din: za proso Coije . Solčava 72 Din: za progo Celje - RogovKlc 88 Din; sa progo Celje - Ijuče 62 Din: za progo Ceflje -Ljubno 50 Din; ža progo Celje - Rečica 38 Din; za progo Celje - Mozirje 30 Din: progo Celje • Letuš 26 Dtn; sa progo Celje - Braslovče 20 Din. Člani Savinjske podružnice SPfD* v Celju uživajo prfi tour-retour kartah v Logarsko dolino Se poseben popust, tako da plačajo na poddagi veljavne članske izkaznice v pisarni mestnega avtobusnega podjetja v Celju 70 Din. vefltfavnoet teh tour-retour kart pa nI ter-orima. Ta po*pust veftja vse dni razen oh sobotah in nedeljah. Celje - Dobrna: Tour-retonr karte so nnižane na M Din ln njih veljavnost zvišana na dva dni. Razen tega so za to progo nvedene posebne družinske karte. Družine z najmanj 2 članoma dobijo v pisarni mestnega avtobusnega podjetja v Celju tour retour izkaznice po 20 Din za osebo. Te izkaznice veljajo vse dni razen oh nedeUah. Celje - Rogaška Slatina: Vozna cena na eno stran je znižana na 27 Din. Tour-retour vozovnica stane 40 Din. Celje - Pode reda: Vozna cena na eno stran je znižana na 38 Din. Tour-retour karta za progo Celje - Podsreda stane 70 Din, za progo Celje - Kozje 58 Din Celje - Sv. Peter pod St. gorami: Vozna cena na eno stran je znižana na 40 Din. Tour-retour karta za progo Celje -Sv. Peter pod Sv. gorami stane 64 Din. za progo Celje - Dekmarca 60 Din, za progo Celje - Sedlarjevo 57 Din, za progo Celje - Prelasko 56 Din, za progo Celje-Golobinjek 52 Din za progo Celje - Ime-no 50 Din, za progo Celje - Podčetrtek 46 Din. Mestno avtobusno podjetje v Celju se ho v vsakem ozira potrudilo, da nstreže potujočemu občinstvu. Za posebne vožnje in izlete so na razpolago avtobusi po nizkih cenah. Vse zadevne informacije se dobijo v pisarni mestnega avtobusnega podjetja v Celju, Trg kralja Aleksandra štev. 5, telefon štev. 236. Tam se dobijo tudi brezplačni novi vozni redi. M aChustia NA OTOKU KRKU priznana biserom kvarnerskih otokov, mila klima, peščena kopališča — za otroke ln neplavače. bujna vegetacija, parobrodska zveza s Sušakom dvakrat dnevno, vožnja traja 2 uri. Električna razsvetljava. Popolna penzija v hotelih od 50—60 Din. Kopanje brezplačno. Tnformacije daje Kopa-'tščno poverjeništvo. 152 K današnjim slovesnostim razvitja dečjega sokolskega prapora na Tabora Prvi prapor sokolske dcce v Jugoslaviji bo danes dopoldne ob 10. svečano razvit na Taboru v Ljubljam. Zastopnik Nj. VeL kralja Petra IL, ki bo kumoval prvemu večjemu praporu, bo pripel nanj krasen trak — dar pokrovitelja kralja. Po svečanem nagovoru staroste Sokola L br. inž. Bovca ln Izročitvi prapora, ki ga poklanja deoa Sokola Is KriL Vinohradov v Pragi deci Sokola L, bo zaključil svečani del razvitja prizor, ki ga je sestavil nalašč za to priliko br. profesor Sest Takoj po razvitju bo sokolski sprevod, pfi katerem bosta sodelovali godbi Sokola 1. in 40. p. p. V sprevodu bodo delegati in deoa iz bratske Češkoslovaške, slavnostni odbor, deca, naraščaj in članstvo prireditelja in vseh ostalih ljubljanskih in okoliških društev. Prijav je nad 1300. Sprevod zaključi sokolska konjenica s fanfarami. Vrstni red ulic, kjer bo šel sprevod, je bil že javljen obenem s pozivom g. župana prebivalstvu, da razobesi dragim gostom v čast zastave. Popoldne ob 16. bo na Taboru mladinska akademija, kjer nastopi s petimi točkami tudi češka sokolska deca, ki se je po izjavah njenih vodnikov pripravila za sfvoj veliki praznik z resnostjo odraslih. Tudi deca hoče in želi uspehov, zato ji pokažimo, da vso njeno vnemo pravilno cenimo in ?i z iskrenim priznanjem, ki ga tudi zasluži, utrdimo njeno veliko vero v ideale mladosti tn nepokvarienosti. Z eno samo neprevidno kretnjo nespoznavnosti ji lahko zrušimo vse, kar je zgradila lepega v svojih čistih dušah. Tega ji ne bomo storili, zato bomo akademijo, kjer nastopi, obiskali vsi ki nam je blagor mladine enako iskreno v srcu kakor v besedi. Na svidenie na s«v-kolskem Taboru! Dragi češkoslovaški gostje, kš so nastanjeni y Vajenskem domu v Lipičevi ulici, so se včeraj dopoldne poklonili pred spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja, kjer je deoa položila venec in se s pobožno, prav otroško iskreno svečanostjo poklonila spominu prvega jugoslovenskega kralja. Nameravali so si oglodati univerzo, muzej. Narodno galerijo in še mnoge druge posebnosti Ljubljane, vendar jih je, žal zadržal dež. Zato pa je bilo toliko bolj prisrčno pri '"Ljubljanskem Sokolu, ki je male goste počastil s prigrizkom in rih bratsko sprejel v svojo sredo. Starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj je v svojem nagovoru deci ginjen poudaril, da je že mnogokrat pozdravljal na veiikih Javnostih odlične zastopnike, vendar s tolikšno radostjo in iskrenostjo kakor pozdravlja najmlajše pripadnike sokolsrtva, posebej še iz bratske češkoslovaške, še ul b-rekel pozdravov. Deca se je kmalu oživela in razigrala ter je skupno z našo deco za zaključek zapela več pesmi. Popoldne »i je deca ogledala Grad, v nebotičniku pa so ji priredili prigrizek v zgornjem nadstropju, ki ga je direktor g. P Jok okusno aranžiral, obenem pa je deci z ▼so uskiž-raostjo preskrbe 1 urico prijetne zabave, da bodo njeni vtiski o Ljubljani čkn lepši. V sokolsficera odposlanstvu iz Prage j® med drugimi tudi br. Bi&eniček, znan če-Ski ali ar, ki je posebno popularen, odkar je nastopil tuda v vlogi slikarja v čeScem filmu »Sveti Antoniček«. Stmpatičsiemu brat« z dolgo brado veljajo posebne simpatije povsod, kjer se pojavi z dragimi vodniki deca M. Resolucija jugoslovanske nacionalne akademske omladine Na prvem kongresa v Ljubljani od IL do 13. maja 193(5. leta je Jugoslovenska nacionalna akademska omladina sprejela naslednjo resolucijo: Državno in narodno edinstvo, dinastija Karadjordjevičev in jugoslovenska nacija so največje vrednote, katerim so podvrženi vsi stanovski in individualni interesi Jugoslovenska nacionalna akademska omladina je pripravljena, da za te vrednote zastavi vso svojo moč in ustvarjajoče silo. Izhajajoča iz naroda in ostajajoča stalno v njegovih tradicijah, jugoslovenska nacionalna akademska omladina čuti sveto dolžnost, da s svojo moralno in ustvarja-jočo silo podvzame delo našega nadaljnje-ea narodnega dograjevanja in ustvarjanja naše specifično nacionalne kulture, ki bo izraz naše narodne duše in etike. Zaveda se, da je za to delo potrebno, da začne sama z reševanjem vseh aktualnih, socialnih, zdravstvenih in materialnih vprašanj, ki vodijo do zboljšanja njenega težkega sedanjega stanja. Jugoslovenska nacionalna akademska omladina, nezavisna in svobodna vseh vplivov, a zavedajoča se svojih dolžnosti in pravic, bo vodila pri svojem delu na j odločnejšo borbo proti vsem negativnim pojavom v našem javnem življenju, ne oziraje se. s katere strani prihajajo. Ona smatra, da je temeljita obnova vseh vej našega življenja neobhodno potrebna za normalni razvoj jugoslovenskih razmer in prvi pogoj za ustvarjenje novega, realnega ju-goslovenstva. Jugoslovenska nacionalna akademska omladina se bo borila proti vsem internacionalnim vplivom, ki nasprotujejo našemu narodnemu čustvovanju in so škodljivi za naš narodni in državni organizem. Imajoča vedno v spominu krivice, storjene našemu narodnemu telesu, jih bo skušala z vsemi svojimi silami popraviti. Jugoslovenska nacionalna akademska omladina vidi v približevanju vseh slovanskih narodov afirmacijo vsega slovan-stva napram ostalim narodom tn smatra, da bo tudi naš narod na ta način prišel do svojega popolnega izraza. Čvrsto je uver-jena, da bo samo s takim delom na izgradnji nacije in države odprla pot lepa in srečnejši bodočnosti jugoslovenskega naroda. Kupite vstopnice za gostovanje Mariborčanov Da bi nudila našemu gledališkemu občinstvu čim bolj pestro sezono, se je pogodila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani za dvoie gostovanj, ki bosta 23. v četrtek in v petek v drami. Mariborski ansambl bo odigral Wildeovega »Idealnega soproga« v režiji Vladimirja Skr-binška. ki se je pred kratkim na najlepši način uveljavil v vlogi Dušana (»Blodni ognji«) v naši drami ter vzbudil kot eden najboljših mariborskih igralcev največje zanimanje za 9plošno umetniško višino mariborske drame. Poleg »Idealnega soproga«, bodo igrali 6e Katajevo »Kvadraturo kroga« v režiji inž. arh. Bojana Stupice, ki se je udejstvo-val tekočo sezono v Mariboru kot izboren režiser in mnogo obetajoč igralec. Zasedba je naslednja: glavne vloge v »Idealnem soprogu« igrajo dame: Starčeva, Kraljeva, Severjeva, Barbičeva in Gorinškova in gg. Vladimir Skrbirešek, Grom, Furjan, Na-krst in Gorinšek. V manjših vlogah sodelujeta Blaž in Košič. V »Kvadraturi kroga« pa igrajo glavne vloge dame: Severie-va. Kraljeva in gg. Skrbinšek, Stupica, Gorinšek in Nakrst Komsomolce in komso-molke predstavljajo ge. Baibičeva in Go-rinškova ter gg. Blaž in Verdonik. Ker so medsebojna gostovanja obeh gledališč velikega pomena, je kulturna dolžnost našega občinstva, da jih omogoči s čim večjo udeležbo pri predstavah. Gostovanja za-vise od predprodaje vstopnic, ki se vrši vsak dan pri dnevni blagajni v operi, ter se zaključi 20. t m DečH dan v Beogradu Beograd, 18. maja p. Jutri bo v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije proslavljen dečji dan. v programu so razne šolske prireditve, obdarovanje siromašnih otrok in v primeru lepega vremena sprevod po mestu, ki se bo ustavil pred dvorom, kjer bo deca pozdravila svoje kraljevske tovariše. Upokojitve v diplomatski službi Beograd, 18. maja, p. Ker so kaotfidiraS pri zadnjih skupščinskih volitvah in bili izvoljeni, so v smislu zakonskih določb prenehali biti državni uslužbenci: svetnika zunanjega ministrstva Žarko Tomaševič is Miloš Rasovič, ki sta upokojena, povišan v višjo skupino in obenem odpuščen k državne službe, ker še nima predpisanih lest za pokojnino, pa je bivši generalni konzul v Celovcu dr. Anton Nova čan, ki je izvoljen v slovenjgraškem srezu. Iz sodne skžbe Beograd, 18. maja, p. Imenovani so za siužitelje dosedanji dnevničarji: pri sreskem sodišču v Cerknici Leopold Grošelj, doslej v Novem mestu, pri sreskem sodišča v Slovenski Bistrici Fran Gregorij. doslej pri sreskem sodišču v Mariboru, pn sreskem sodišču v Ptuju Anton Hing, doslej pri sreskem sodišču na Vrhmki, pri apeia-cijskem sodišču v Ljubljani Stanko Kram-puš, doslej istotam, pri sreskem sodišču na Vrhniki Ciril Gerjol, doslej pri sreskem sodišču v Cerknici, pri sreskem sodišču v Celju Marija Volaučnik, doslej pri sro-skem sodišču v Slovenska Bistrici, in pri sreskem sodišču v Ptuju Miha Grobovšek, doslej pri sreskem sodišču v Murski Soboti. Evfaaristični kongres v Ljubljani Objavili smo že spored kongresa, M se ga bodo udeležili katoliški verniki iz vseh krajev Jugoslavije in ki bo 28-, 29. in SO. junija v Ljubljani Kot posebni odposiar-nee papeža se bo kongresa udeležil poljski primas kardinal Avgust HI and. Za kongresne dni bodo prenesli v Ljubljano tudi slovito podobo Marije Pomagaj z Bre-arij, ki bo shranjena v stolni cerkvi, a jo bodo na praznik sv. Petra in Pavla v sprevodu mladine prenesli na Stadion. Tam bodo tudi glavne kongresne prireditve: službe božje in manifestacijska evharistič-na zborovanja. Višek bo kongres dosegel z evharistično procesijo dne 30. junija po-poldne. Dne L julija bo zahvalno romanje na Brenrje; udeležili se ga bodo vsi v Ljubljani zbrani škofje s kardinalom Hkmdom na čela. Ljubljanskega kongresa se bodo v velikem številu udeležili tudi katoličani vrSaod-nega obreda, ki jih živi v Jugoslaviji še okrog 50.000. Njihov škof dr. Biomzij Uja-radi bo imel 29. Junija ob 8. v cerkvi sv. Petra mašo v staroslovenskem jeziku. Med mašo bo pel sloviti cirilmetodov3ki zbor iz Zagreba. Zbor bo nastopil ob kongresu tudi na dveh samostojnih koncertih: 29. junija ob 18. v frančiškanski cerkvi in L julija ob 20. v unionski dvorani. Obakrat bo pel vzhodne cerkvene skladbe. Ljubljansko gledališče bo za koogresne dni priredilo tri predstave Gregortnove pasionske drame »V časi obiskanja« ter eno predstavo slovitega »Slehernika«. Vse predstave bodo na prostem, »Slehernik« 30. junija ob 2. zjutraj na Kongresnem trgu. Opera bo 29. junija pela Wagnerjevega »Parsifala«. Isti večer bo monstre koncert, na katerem bo nastopilo 3000 pevcev in pevk iz vse Slovenije. Na kongresu bo sodelovalo tudi okrog 40 godb, M bodo izvajale le religiozne skladbe. Kongresni stanovanjski odsek, ki postelje v palači Vzajemne zavarovalnice, Mar saiykova cesta št. 12, prosi prebivalce v Ljubljani in bližnji okolici, da mu — proti plačilu — odstopijo za kongresne dni vse količkaj razpoložljive sobe in postelje za one udeležence, ki Jih ne bo mogoče prenočiti na skupnih prenočiščih. Prijave se lahko izrvrše osebno ali po dopisnici Ravno tako prosi Glavni pripravljalni odbor (Miklošičeva cesta 7a, tel. 28-58) lastnike osebnih in tovornih avtomobilov, da mu stavijo svoja vozila na razpolago za kongresne dni in mu to sporočijo čim prej. Vremenska nam)ved Vremensko stanje 18. t m.: Ciklon nad Panonsko nižino, drugI nad BattsHrim morjem, tretji nad Francijo. Visok pritisk nad Rusijo in nad Atlantskim oceanom, dež v vsej EJvropl. — V Jugoslaviji Je bilo vedro na južni polovici in na Primorju, temperatura je padlla na vzhod«. Minimum Mrzle Vodfice 4, maksimum Kraljevo 28 C. Novosadska vremenska napoved za nedeljo: SpremenijBvo oblačno, s pljuekl dežja, zlasti na vzhodn. Dvig tempe rabu-**« na zapadta, padec na vzhodu In jugu. »JUTRO« St. H5 3 Jfede?}a, 19. V. 1935 Naši krapi tn ljudje Dr, Robert Neubauer: Protituberkulozni teden 19* do 26« maja Kakor že več let sem, se twfi letos zopet vrši teden podvojene borbe proti enemu najboljših sovražnikov ljudskega zdravja: teden borbe proti jetiki. Vsi se že zavedamo, da ne more biti istvar posameznika, ali in kako opravi z jetiko, če zagrabi njega ali njegovo dru-•žino. Skupnosti, družbi, državi ne more in ne sme biti vseeno, ako se jetika širi v vedno širše sloje prebivalstva, ako orje vedno globlje brazde v telo naroda. Tisočletja pozna človeštvo, posebno .evropski človek, jetiko. Tisočletja ga ;spremlja ta »zvesti« sovražnik, toda šele naša doba se je začela energično boriti z njim. Ni treba seči niti 100 let nazaj, da vidimo, kako obupen je takrat bil položaj vsakega, M je imel nesrečo, da je zbolel za jetiko. Vsak posameznik je bil prepuščen svoji usodi, ki ji zdravilstvo onih dni ni znalo leka. Edino od značaja bolezni je bilo odvisno, ali bo obolel ozdravel, ali pa podlegel; po ogromni večini se je zgodilo zadnje. Kljub temu pa je bil pomen jetike v preteklosti manjši kakor danes. Zaradi ■manjše obljudenosti, zaradi piinritivmh prometnih zvez je bila možnost širjenja tuberkuloze manjša, torej njen epidemiološki značaj manj izrazit. Poleg tega je jetika daleč zaostajala v svojem pomenu kot ljudska bolezen napram dru-šibam božjim, M jih danes — po zaslugi ogromnega napredka medicine zadnjih 50 let — komaj še poznamo po imenu: za kugo, črnimi kozami, kolero in drugimi epidemijami. Pojem jetike kot socialne bolezni pa je nastal sploh šele v polpretekli dobi začetne industri-jalizacije. Tako nosi danes jetika trojna pečat: socialne, kužne in hude organske bolezni posameznika. Trojna mora torej tuli bita borha proti tuberkulozi in vendar povezana v organsko enoto, ne da bi pretiravali samo eno stran »bele kuge«. Zavest o potrebi te organsko enotne itn samo po obliki in sredstvih trojne •borbe žal še ni prodrla globoko v široke sloje jugoslovenskega ljudstva, kakor je neobhodno potrebno, ako hočemo dohiteti zapadne in severne narode, ki se jim je posrečilo potisniti pomen jetike :aa zavidanja vreden nivo. Gotovo vsi občutimo, da je posebno težka borba proti jetiki kot socialni bolezni Vedno na novo čujemo ugovore in pomisleke: »Dajte ljudem dovolj hrane ;Ln zdrava stanovanja«, »Zboljšajte socialne prilike«, »Odpravite brezposelnost, odpravite najprej revščino« itd. Brez dvoma imajo jedro resnice v sebi, saj ni dvoma, da bi oni, ki bi našel izhod iz krize, ki nas tare danes, oni, ki bi mogel — večni san človeštva o zlatem veku — odpraviti revščino, storil mnogo tudi za uspešno borbo proti jetikL Toda malo je število onih, ki govorijo tako na podlagi globljega razumevanja celega vprašanja. Pri večini pomenijo vsi ti in slični pomisleki navaden izgovor namesto odkritosrčne izjave: »Pu- stite me pri miru, ne maram nič dati« Govoriti o socialnih problemih je pač čisto kaj drugega kakor v resnici imeti socialni čut Ravno ta pa nam je v borbi proti tuberkulozi tako zelo potreben. Vendar problem jetike — to smo že videli — ni niti tako enostaven. Tudi bogataš zboli in umre za jetiko. Tudi bogatejše države poznajo jetiko v vsej strahoti Tako mora biti naše delo usmerjeno tudi proti jetiM kot kužni bolezni Tu ne zadostuje več socialni čut, usmiljenje, ljubezen do bližnjega. Tu je treba znanja o globljih vzrokih jetičnega obolenja, znanja o primitivnih načelih higiene in zdravstva in morda tudi zakon, ki skrbi, da se higienski predpisi res izvajajo. Gotovo je eden namenov vseh tednov proti jetiki ta, da se s predavanji, z živo in s pisano besedo širi to prepotrebno osnovno znanje. Morda se bo sčasoma posrečilo širiti v zvezi s tem tu moralo novo podjetje šele vzgajati. Zato je bila predilnica med glavnimi inicijatorji Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 3., 5., 7. In 9. premiera smeha in grohota. — Najslavnejši komik sveta W. C. Fields v šali Nor za denarfesr Smeh, grohot, zabava in šala. Do solz se boste nasmejali sijajnim šalam W. C. Fieldsa. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. gradbe lokalne železnice do Tržiča, ki je omogočila nato tudi drugim panogam modernizacijo in nadaljnji razvoj. Novi predilnici pa ni bilo dolgo usojeno, da v miru deluje in se razvija. Leta 1891. je uničil ogromen požar skoro celo tvornico. Obrat je počival leto dni, dokler se ni posrečilo neumornemu soustanovitelju Edmundu Glanzmannu, ki slavi današnji jubilej 501etnega delovanja kot šef tvrdke v polni čilosti svojega zdravja, da skupno z novim družabnikom g, Andrejem Gassnerjem st. obnovi tovarno v še povečanem obsegu. Od tedaj je omogočilo složno sodelovanje obeh solastnikov podjetja stalen napredek tvornic, modernizacijo naprav in izpopolnitev obratovanja. Sloves tvornice je segal že pred vojno celo po vsem Balkanu in izvoz izdelkov je šel daleč po Levanti. Po prevrati se je podjetje v svoji proizvodnji takoj preuredilo za potrebe nove države, omejilo je izvoz in končno pričelo delati izključno za domače tržišče. Razširilo je svojo belilnico, povečalo tkalnico, izgradilo Štiri vodne Centrale ter preuredilo sedaj tudi predilnico za najmodernejši način obratovanja. Danes šteje podjetje nad 22.000 vreten in 650 statev ter ima vse naprave za Analiziranje svojih proizvodov. Zaposluje okrog 1100 delavcev iz Tržiča in bližnje ter daljne okolice. Ob jubileju podjetja moramo posebej omeniti razumevanje in skrb, ki jo je tvornica vedno kazala za socialne potrebe svojega delavstva, Tvornica je zgradila zlasti v povojnih letih stotine delavskih stanovanj in ima danes okrog 80 hiš s 350 stanovanji za svoje delavstvo in nameščen-stvo. Ima 4 dekliške domove za samske delavke z 250 posteljami, lastno podporno društvo in poseben pokojninski skladi Po smrti Andreja Gassnerja, ki je bil dolga leta svetnik Trgovske obrtne zbornice v Ljubljani, je vstopil v tvrdko kot javni družabnik Andrej Gassner ml., ki je prevzel komercialno vodstvo podjetja, dočim vodi g. Glanzmann pol stoletja tehnično obratovanje tvornic. Tvrdka je vzgojila vse mojstre iz lastnih delavskih slojev, da nima danes skoro nobenega lno-zemca več. Oba šefa podjetja sta z radodarnimi podporami sodelovala pri vseh humanitarnih in karitativnih zbirkah, napravah in podjetjih in podpirata v izdat- ni meri svetnih naprav. Upoštevajoč težak gmotni položaj ta dražje cene živil spadajo delavske mezde, ki jih plačuje podjetje, med najvišje v tekstilni stroki dravske banovine. Delavstvo je ob proslavi fiOletnega jubileja priredilo danes skupno s zastopniki občine, duhov-ništva, krajevnih oblaatev tn odposlancev društev prisrčno domačo svečanost ter je zvečer z baklado proslavilo jubilej podjetja. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne baoae od 15. maja zaznamuje po večtedenskem stalnem dviganju malo oslabitev zlate in devizne podlage, in sicer za 6.8 na 1350.3 milijona Din (zmanjšale so se predvsem devizne rezerve v podlagi za 7.6 na 47.6 milijona Din; na drugi strani pa so devize, ki se vštejejo v podlago, narasle za 4-5 na 172J. milijona Din. Posojila na menice bo znat-neje nazadovala, in sicer za 11.2 na 1519.0 milijona Din, lombardna posojila pa so se skrčila za 0.6 na 258-4 milijona Din. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 46.6 milijona Din in je znašal 15. maja 4419.8 milijona Din, t. j. 327 milijonov Din več nego lani ob istem času, toda za 43 milijonov Din manj nego pred dvema letoma in za 583 milijonov manj nego v letu 1932. Obveznosti na poka« so se v drugi četrtini maja povečale za 24.6 na 1233.9 milijona Din (pri tem so žiravni računi narasli za 21.0 na 522.5 milijona Din), Obveznosti z rokom pa so narasle za 2.6 na 282.4 milijona Din. Vrednost Zlate ki devizne podlage skupaj z ofidelno premijo je znašala 15. maja 1735.2 milijona Din in kritje obtoka bankovcev ter obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 30.69% (prejšnji teden 30.72%); vrednost samega zlata v tresorflh Narodne banke pa je znašala skupaj • premijo 1565-3 milijona Din in kritje v samem zlatu 27.73% (27.61%). Občni zbor delničarjev Jadranske zavarovalne družbe v Trstu Dne 29. aprila t L se je vršil v Trstu 96. občni zbor tega svetovno znanega zavarovalnega zavoda, kateremu so bili predloženi računski zaključki za leto 1934. Po počastitvi umrlih upravnih svetnikov se peča zaključno poročilo z gospodarskimi in finančnimi pojavi poslovnega leta v mednarodnem območju in z njihovimi vplivi na poslovanje družbe, ki ima zaradi svojega, po vsem svetu razširjenega poslovanja in zaradi svojega kmalu stoletnega obstoja med seboj tesno zvezane in najraznovrst-nejše interese v inozemstvu. Sredi mnogoštevilnih, vedno naraščajočih težkoč, ki so povzročile v prvi vrsti valutne motnje mednarodnega značaja, zaradi novih prepovedi, ki blokirajo razpoložljiva sredstva pri inozemskih poslovalnicah, zaradi okrnjenja donosov pri investicijah v vrednostnih papirjih in pri investicijah v imobilijah, je družbi uspelo svoje dosežene pozicije še dalje okrepiti ter v raznih pokrajinah še tudi bolj razširiti. Tako je bila znatno povečana produkcija v življenjskem zavarovanju skoraj povsod, zlasti pa v Italiji če tudi z v začetku neizogibnimi večjimi stroški. Kljub izrednim težkočam je ostal finančni položaj družbe enako močan in se bo izplačevala ista dividenda, kakor prejšnje leto. Poslovni promet v letu 1334. pojasnjujejo naslednji podatki V življenjskem »»varovanja je bilo prevzeti novih zavarovanj za preko 1068 milijonov Lir kapitala, s prirastkom 102 milijona I4r nasproti prejšnjemu letu. Premijski donos je znašal 170,495.000 Lin, s prirastkom 15,819.000 lir; zavarovalni stok ob letnem zaključku je dosegel tri milijarde 951 milijonov lir, s prirastkom 117 milijonov Lir. V elementarnih branžah je znašal premijski donos: v polarni branži 133,329.000 Lir, v transportni branži 17,898.000 Lir; v zavarovalni branit proti toči, vlomu in ostalih manj r sinih branžah 48,521.000 Lir. Ves donos na premijah in pristojbinah v vseh zavarovalnih panogah je znašal, preračunan v lire po letnem zaključnem tečaju 400,932.000 Lir nasproti 390,310-000 Ur v letu 1933. Bilanca zaključuje z dobičkom 9 milijonov 376.622.28 Lir, od katerega se bo izplačevala dividenda 100 Lir za vsako delnico, začenši > izplačilom 7. maja 1935. Presežek 891.199.88 Lir se prenese na novi račun. Ob koncu leta znašajo garancijska sredstva družbe: Lir Akcijski kapital (vplačano U 50.000.000 Lir) 100,000.000 — premoženjske rezerve 60,700.000.— tehnične rezerve 760,627.964.24 Skupaj 921^27.964.24 s prirastkom 17,457.132.96 lir nasproti prejšnjemu letu, kljub prenosu 10 milijonov Lir od premoženjskih rezerv na vplačani akcijski kapital in kljub nazadovanju tečaja nekaterih tujih valut 959 Žrebanje tobačnih srečk in srečk Rdečega križa Na žrebanju tobačnih srečk dne 14. maja so bile za amortizacijo izžrebane naslednje serije srečk: 36 38 54 275, 279, 439 579 1026 1223 1314 1369 1401 1502 1515 1524 1537 1591 1729 1746 1976 2166 2302 2370 2501 2569 2768 2806 3127 3179 3409 3444 3468 3644 3915 4111 4785 4789 5129 5148 5270 5285 5370 5793 5932 6007 6223 6288 6334 6774 6863 7034 723» 7347 7413 7744 7957 8038 8110 8116 8138 8402 8497 8624 8778 9008 9332 9342 9540 9821 9656 Za dobitke pa so bile izžrebane naslednje srečke (prva številka označuje serijo, druga pa številko srečke): Dobitek 20.000 Din: 6767 — 6«; Dobitek 1.000 Din: 9880 — 81. Dobitek 500 Din: 2144 — 1 ln 2960 — 37. Film Z. K. D. v Elitnem kinu Matici Danes ob 11. ari dopoldne premiera ruskega velefilma ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob S, 7.K In vri premiera razkošne operete 1POT IDO SIRCA CHARLOTTA SUSA — HANS S0HNKER — KUKT VESPEKMANN To delo je polno razkošnega veselja, smeha, zabave, petja in Sale, GLOBOKO ZNIŽANE CENE! REZEK VIKAJTE SI VSTOPNICE! Dopolnilo: Fanunonntov zvočni tednik, črtana šala >MICKY MIŠKA« tn AUDIdJBL H I D V glavni vlogi slavna Cezarskaja Vstopnina 3.50. 4.50. 5.50, 6.50 Dir Dobitki po 100 Din: 120—94, 1397—85, 1977—80, 2684—86, 3658—78, 5384—17, 7291—50, 8310—20, 8960—66, 9616—30. Dobitki po 50 Din: 705—50, 1601—41, 2104—54, 248»—7, 3977—47, 5178—28, 5971—32, 6669—43, 6699—91, 7642—7. ★ Na žrebanju srečk Rdečega križa so bile 14. maja amortizirane naslednje serije srečk: 980, 3618, 3676, 5111, 5172, 5204, 5285, 5918, 5935, 6382, 6557, 6771, 6947, 6955, 7203, 7677, 7764, 9143, 9680, 9933. Za dobitek pa so bile izžrebane naslednje srečke: ser. št. dob. ser. St dob. Din Din 183 97 500.— 6162 73 BO.— 1434 23 50.— 6298 76 50.— 1938 10 50.— 6444 94 200— 2318 39 50.— 7184 95 500.— 2628 3 200.— 7547 5 50— 2877 31 50— 7983 46 50— 3234 71 200,— 8037 87 50— 3768 28 1.000.— 8062 4 50— 4207 23 50— 8590 92 50— 4580 1 200.— 8982 17 50— 4756 26 100.000— 9362 90 200— 4924 51 50.— 9409 6 50.— 5811 48 50— 9492 13 50— 5901 28 50— 9892 18 50— 6002 22 50— Gospodarske vesti =«= Zborovanje vinogradnikov v Ormofcu. Poročali smo pred kratkim, da bo imelo Vinarsko društvo za dravsko banovino svoj letošnji redni občni zbor v soboto 1. junija ob 17. v telovadnici meščanske šole v Ormožu. V nedeljo, dne 2. junija pa bo prav tam ob 8. vinarski kongres s sledečimi referati: 1. Racionalizacija v vinarstvu (poroča ravnatelj banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu g. inž. Ivo Zu-panič); 2. sodobne tehnične pridobitve v vinogradništvu in kletarstvu (poroča referent za vinarstvo in kletarstvo pri kr. ban-ski upravi v Ljubljani g. inž. Sergij Go-riup; 3. gospodarsko stališče vinogradnika in njegove zahteve (poroča predsednik Vinarskega društva g. Lovro Petovar). Popoldne bo ogled zanimivosti v Ormožu in obisk vinske poskušnje pri Skorčiču, prirejene za udeležence občnega zbora in kongresa. V ponedeljek, dne 3. junija bodo izleti: Ogled ormoško - ljutomerskih goric (odhod iz Ormoža ob 7.30 z vlakom v Ivanjkovce, potem peš čez Svetinje, Jeruzalem in Slam-njak v Ljutomer); 2. ogled vinogradov v Spodnjih in Srednjih Halozah (odhod iz Ormoža ob 7.30 z avtobusom čez Zavrč, Sv. Barbaro, Leskovee itd. v Ptuj). Izletov v ormoško - ljutomerske in haloške gorice se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo priglasili do 25. maja Vinarski podružnici v Ormožu. V Ormožu se bodo obravnavala vsa vprašanja našega od vseh strani ogroženega vinogradništva. Zato naj se vsi vinogradniki organizirajo v Vinarskem društvu in naj pohi-te omenjene dneve v Ormož, kjer bodo mogli iznesti vse svoje želje. Na omenjene prireditve so vabljeni tudi gg. narodni poslanci iz vinorodnih srezov dravske bano-vine. = Znatna likvidnost Hrvatske gveopee kreditne banke. Ravnateljstvo Hrvatske sveopče kreditne banke objavlja podatke iz bilance zavoda za leto 1934., iz katerih je razvidno, da so hranilne vloge v teku leta narasle za 12.5 na 110.8 milijona Din. Blagajniška sredstva zavoda pa so znašala ob koncu preteklega leta 36.6 milijona Din nasproti 34.5 milijona Din v bilanci za leto 1933. in 20.3 milijona Din v bilanci za leto 1932. Poleg tega ima zavod pri drugih bankah za 6.7 milijona Din svobodnih terjatev in še za 47 milijona Din valut ter v vsakem času vnovčljivih državnih papirjev, tako da ima vsega za skoro 48 milijonov likvidnih sredstev. Od skupne vsote konto-korentnih in meničnih dolžnikov v višini 147.9 milijona Din odpade le 2.5 milijona Din na zaščitene kmečke dolgove. Cisti dobiček znaša s prenosom iz prejšnjega leta 4X5 milijona Din in se bo po odbitku dotacije pokojninskemu fondu uradnikom v višini 200.000 Din prenesel na nov račun. = /L redni občni t bor Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine je sklican za sredo 22. maja ob pol 10. dopoldne v hotelu Windischer v Novem mestu. Na dnevnem redu so poročila predsedstva, ravnateljstva in hotelirskega odseka ter nadzorstvenega odbora, obračun za lansko leto in proračun za tekoče leto, poročilo o strokovnem listu, volitve nadzorstvenega odbora, dopolnilne volitve v zvezni ožji odbor, eventualne dopolnilne volitve v zvezni širši odbor, sprememba pravil in samostojni predlogi. = Preložen občni zbor Združenih papirnic. Kakor znano, bi morale imeti Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani pretekli četrtek svoj redni občni zbor, kjer je bilo na dnevnem redu tudi važno vprašanje nakupa delnic (kakor smo že poročali, gre tudi za nakup delnic Ljubljanske kreditne banke). Napovedani občni zbor pa se v četrtek ni vršil in je bil preložen ter se bo vršil v četrtek 6. junija ob 9. dopoldne v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, in sicer z nespremenjenim dnevnim redom. = XV. Ijnbljanski velesejem bo od 1. do 11. junija 1935. Velesejem bo bogato založen z izdelki naše industrije in obrti ter bo vsakemu obiskovalcu služil kot najboljši nabavni vir najrazličnejših potrebščin. Velesejinu bodo priključene tudi posebne razstave. Velika gasilska razstava ima namen, pokazati razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Kako se žena praktično uveljavlja v raznih poklicih, bo pokazala razstava »2ena in obrt«. Tehnični višek te razstave bo modna revija, kjer se bodo živi modeli predstavljali občinstvu, oblečeni po najnovejši modi Poučna razstava o doma či volni ln njeni uporabi bo zelo zanimiva, zlasti ker se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov, kar je posebno važno za| naše podeželje. Razstava malih domačih živali bo prirejena v cilju pospeševanja m razširjenja reje onih vrst in plemen malih živali, ki ao posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. Posetniki imajo na železnicah polovično voznino. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Vozna karta jim v zvezi s to izkaznico, na kateri mora biti potrjen obisk velesejma, velja za brezplačen po-vratek. 50°/» popust je tudi na avijonih in parobrodih. = Likvidacija Zadružne banke v Ljubljani. Za 7. junij je sklican v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske redni občni zbor delničarjev Zadružne banke v LJubljani, kjer je na dnevnem redu tudi eventualno sklepanje o likvidaciji in določitev likvidatorjev. Kakor znano, je ta banka ie nekaj let v tihi likvidaciji. = Perutnino, ptice in kune« bo na teto šnjem XV. velesejmu v Ljubljani od L do 1L junija razstavilo društvo »Živalca«. Društvo hoče s svojimi razstavami pospeševati in razširjati rejo onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala nspeh in dobiček Borze Borze Na Ijt&rijanskl borzi je znašal preteku teden devizni promet 3.66 milijona Din nasproti 7J0, 3-57, 4.89 m 2.05 milijona dinarjev v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu Je zabeležiti predvsem okrepitev avstrijskih šilingov, ki so se v teku tedna dvignili od 8.85 na 9.10. Tudi ostali tečaji v privatnem kliringu so nekoliko narasli. Na svobodnem deviznem trga se trgujejo proste devize na bazi 15.55 Din za švicarski frank. Razlika med oaRcialirbml tečaji * premijo tn tečaji na svobodnem trgu se Je v zadnjih mesecih povečala. Dočim maša oficielni tečaj švicarskega franka nespremenjeno 14.24, Je na svobodnem trgu v začetku leta znašal 14.75, sedaj pa se giblje na višini 15.55. Odsev te okrepitve se vidi tudi pri tečajih v privatnem kliringu, ki so se od začetka marca t. L spremenili takole: 1. marca 2. maja 18. maja angleSM fanti 221.75 233 00 238.42 avstrlj. šilingi 8 30 8-SI 9.11 grški boni 29.75 32.00 32.42 španske pezete 5 35 5-65 6-15 Razlika med oftcielnim tečajem angleškega funta in klirinškem tečajem za funt je znašala v začetku marca 9 Din, sedaj pa znaša 21 Din. Deri*«. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15.23, Newyork 309.50, Bruselj 52.3250. Milan 25.4750, Madrid 42.2250. Amsterdam 209.45, Berlin 124.35, Dunaj 58, Stockholm 78.50, Oslo 76.50, Kobenhavn 68. Praga 12.89, Varšava 58.25, Atene 2.94, Bukarešta 3.05. Efekti. Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 13,25, Državne železnice 25.80, Trboveljska 14.45, Alni-ne-Montan. 12.48, Kranjska industirjska 9.50. Blagovna tržišča VINO. + Vinsko tržišče v dravski banovini (1&. t m.) Do maja se je vinska trgovina povsod bolj slabo razvijala Zaradi pozebe novih trtnih poganjkov po vsej državi v prvih dneh maja, kar je vzelo ponekod čez polovico dobro obetajočega se pridelka, je kupčija oživela in tudi cene so poskočile. Posebno segajo po dolenjskem rdečem vinu (cvičku), katerega bolje kvalitete so že razprodane. Prednost imajo tudi zdaj cenena vina po 3 do 5 Din, ker za dražja vina čez (5 do 6 Din) ni denarja. Konzum dražjih vin je celo v večjih mestnih restavracijah pičel. Cene dolenjskim in štajerskim navadnim namiznim rdečim in belim vinom se gibljejo med 4.50 in 5 Din. boljšim med 5 do 6 Din in sortnim finejšim med 6 do 8 Din za liter. Po višjih cenah se prodajajo le malenkostne množine prvovrstnih sort, kakor renski ali mali rizling, dišeči tranii-nee in podobna vina. B0MBA2. + Iiverpooi, 17. maja. Tsndenea Zaklučni tečaji: za maj 6-56 (6.56). + Newyork, 17. maja. Tendenca Zaključni tečaji: za maj 12.03 (11-88), za oktober 11.91 (11.86). Sokol Prosvetni odbor ljubljanske sokolske župe vabi na zanimivo predavanje o razvoju lutkarstva. Predavanje bo v ponedeljek ob pol 20. na galeriji Narodnega doma in ga bodo spremljale zanimive ski-optične slike, ki jih je odboru ljubeznive posodil generalni konzul češkoslovaške republike v Zagreba g. dr. Resi. Pridite pol-noštevilno! Sokoisko društvo Ljubljana UL poziva svoje članstvo, naraščaj in deco, da se udeleži v čimveč jem številu slavnostnega razvitja dečjega prapora Sokola L Tabor, danes ob 10. v telovadnici Sokola I. Tabor. Udeležba je obvezna za vse oddelke v slavnostnih krojih (članice in ženski naraščaj v telovadnih krojih). Zbirališče Ob 9. na našem letnem telovadišču, odkoder je skupni odhod. Zdravo! Načelništvo. Zvočni kino Ideal ESRH Danes ob 3^ 5^ 7. bi 9.% sijajna premiera NORMA SHEARER v velefflmu Na ljubezen obsojena LJubavna romanca dveh src, ki se nista ozirali na preteklost Vstopnina: 4.50 in 6.50 dinarja Spored pogrebnih svečanosti za radgonskimi uporniki Gornja Radgona, maj« Smrtni ostanki slovenskih rojakov bivšega avstrijskega pehotnega polka 97.. ki »o bili ustreljeni kot jugoslovenski uporniki 27. in 29. maja L 1918. v Radgoni, in Maistrovih borcev, padlih februarja L 1919. v bojih za Radgono, bodo 30. t m. položeni na pokopališču v Gornji Radgoni k večnemu počitku. Glede pogrebnih svečanosti je izdala trika občina Gornja Radgona tale oklic- »Zaradi raznih nepričakovanih ovir »ose določile pogrebne svečanosti na praznik Vnebohoda, to je na dan 30. t. m. ob pol 11. dopoldine. Čas pogreba je določen glede na ugodne železniške zveze, ker prihaja rlak iz Maribora odnosno iz Ljutomera, r Gornjo Radgono ob 9.44 dopoldne in je rta ta način omogočen pravočasen prihod pogrebcem, ki se pripeljejo iz Ljubljane, odnosno iz Maribora Razen tega bodo vozila iz Maribora ▼ Gornjo Radgono posebni avtobusi po znižani ceni. Cas odhoda .avtobusov iz Maribora se bo pravočasno objavil v časopisih. odnosno se bodo dobile zadevne informacije pri društvih »Jadranu« in »Nanosu« v Mariboru. Pogrebne svečanosti se pričnejo ob pol 11. pred župno cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni, kamor bodo prenešene krste « smrtnimi ostanki radgonskih upornikov in Maistrovih borcev. Radgonske žrtve »o počivale na pokopališču mesta Radgone v Avstriji, a Maistrovi borci na pokopaKšču Obrajne (Hal-benrain) pri Radgoni. Dne J. t m. so bili njih smrtni ostanki n« pobudo občine Gornje Radgone izkopani, prepeljani ▼ Gornjo Radgono in začasno shranjeni na pokopališču v mrtvašnici. Imena radgonskih žrtev so: Me'ihen An- drej. 26 let star, računski pod oficir, po poklica trgovski pomočnik, doma iz Ser-penice, okraj Tolmin; Ukovič Rudolf, 24 let star, doma iz Hrušice, okraj Volovska; Švab Anton, 29 let sta*, doma iz Šepulj, okraj Sežana; Frai Marko, 37 let star, doma iz Motovuna, okraj Poreč Hvala Peter, 25 let star, doma n Pečine, okraj Tolmin; Vdan Liberat, 27 let star, doma h Pazina v IstrijL Osebni podatki o padlih Maistrovih borcih so nepopolni. Vedo se vsa imena razen enega, in sicer so padli v bojih za Radgono 4 februarja 1. 1919., odnosno so bili takrat smrtno ranjeni v bližini železniške postaje Obrajne v Avstriji: Haložan Jožef, pristojen v M--"'->r»r; Repohisk Ivan, pristojen k Sv. K .oti. okraj Maribor; Presec Martin n Budine pri Ptuj«, Masten Ivan iz Središča ki tiskaj pristojen; Kojc Martin od Sv. Lenarta t Slovenskih goricah ki en voiak neznanega imena Krste bodo položene na poseben podi j pred župno cerkvijo. Po končanih cerkvenih obredih bodo zapela pevska društva ki se pogreba udeležijo, žalostinko. Zavoljo tega se tuja pevska društva vabijo, da se pogrebnih svečanosti udeležijo, da bo pevski zbor čim številnejši Po končanem petju žalostinke krene pogrebni sprevod od cerkve na pokopališče, kjer bodo spet cerkveni obredi. Nato slede kratki govori domačega g. župnika g- občinskega predsednika in ostalih govornikov, ki se naj prijavijo. Ker odhaja vlak iz Gornje Radgone oh 12J6 in ob 17.40, je železniška zveza tudi ca povratek zelo ugodna Nacionalna društva prosimo, da se v čira večjem številu udeležijo pogrebnih svečanosti ali pe vsai pošljejo zastopnike. Gradba proge Št. Janž-Sevnica Boštanj, 18. maja. Pripravljalna dela za zgradbo proge so V teku. Vsa gradbena sekcija razen upravnega osebja je stalno na terenu, kjer se pospešeno vršijo merjenja, trasiranja in ko-tčenja. Teren je razmerno neugoden, obrasel, skalovit in nepregleden. Slabo vreme precej ovira dela, ki so se začela na južnem koncu projektirane proge, to je pri Tržišču, na Pijavicah, kjer bo priključek na staro progo Trebnje - št. Janž. Takoj nato pride na vrsto drugi, krajši del proge B velikim savskim mostom. Obenem z ostalimi deli se vršijo tudi že priprave za eks-propriacijo zemljišč. Domače občinstvo z zanimanjem opa-Euje dela, ki bodo prinesla uresničenje njegovih dolgoletnih želja Prebivalstvu je balo po občinah razglašeno, naj strogo pazi na to, da ne poškoduje ali odstrani zna- IZDELEK: »UNION« ZAGREB kov na trasi, zlasti količkov in tablic. Za delo ob novi progi se stalno oglašajo številni brezposelni, ki prihajajo celo iz oddaljenih krajev. Zal, za zdaj še niso potrebne nikake delovne moči. Ko bodo dela izlici tirana, kar se bo, kakor se sodi, zgodilo čez nekaj mesecev, bodo podjetja ki bodo prevzela delo, gotovo sprejela številno delavstvo. Rešitev iz gorečega poslopja Radeče, 18. maja Včeraj zgodaj zjutraj je nastal v rili gdč. Ble Praienove požar, ki sta ga prva opazila dijak Milan Pečnik ki učenec Močnik Feliks, ki »ta slučajno priMa mimo. Hi-Itro sta začela klicati ljudi. V vili stanuje poleg lastnice še več strank, med njimi v pa-vem nadstropju strojevodja g, Oman s !m>jo družino, kjer je nastal iz neznanega razloga požar. Na klice so takoj prihiteli ljudje in »e lotili reševanja Bila je velika nevarnost ji« stanovalce, zlasti za. Omanovo družino, Id skozi hodnik ni mogla po stopnicah navzdol ker je bilo že vpe v ognju. Reševalci so iskali lestvo, pa niso nikjer mogli najti tako dolge, da bi segala do balkona. Sreča je bila, da je monter Raverikarjeve elektrarne pustil pri šo*U lestvo, s katero je prejšnji dan popravljal napeljavo elektrike. Hitro so reševalci prinesli to lestvo, po kateri sc je rešila Omanova družina Bil je že skrajni čas. Šolski upravitelj g. Pečnik, ki je splezal po lestvi navzgor, je izkušal rešiti s pomočjo drugih, kar se je dalo rešiti Med tem je zmedenost dosegla višek : ko bi moral zapustiti goreče stanovanje, so mu odmaknili lestvo. Skakal je iz sobe v sobo m som klical na pomoč, ker je bil že močno ogrožen. Kmaln so prihiteli na kraj požara gasilci in ogenj udušili. G. Oman trpi precejšnjo škodo na opravi. Zgorelo mn je mnogo perila in drugih reči. Znatna je seveda škoda ki jo trpi lastnica vile. Ta požar je pokazal, da bi gasilci zelo potrebovali maske proti dimu. Naj »i jih nabavijo. Tako gre mladina k morju Cerklje, 18. maja. Podmladek Jadranske straž« iz Cerkelj pri Kranju se je v nedeljo vozil skozi Ljubljano proti sinjemu Jadranu. Mladi stražarji izpod visokih planin so prvič prestopili območje naše bele Ljubljane in se odpeljali z avtom v kraševito Notranjsko, da vidi njeno čudo: Cerkniško jezero, ki pa se je žal že umaknilo v podzemske temine. Slikovite strmine iznad Čabra niso motile malih planinskih izletnikov in so se le neradi uklonili previdnosti šolskega upravitelja, ki jih je tiral po bližnjicah v globoke strmine, dočim se je avto sam prekvarjal z ostrimi ovinki. Strme ao mali stražarji opazovali, kako umno so izklesali lepo cesto v višine mičnega gorskega gnezda v Gerovem. oddehnili so se šele r Mrzli vodici, kjer sta se voditelja izleta brezskrbno udala udobnosti lepe vožnje na široki cesti. Ob prihodu na Sušak so mlada srca sko- ko lepo«. Seme v dušah kali. Oko je močneje od ušesa Železna obmejna ograja, istrski bregovi, najbližji otoki so govorili dušam mladih stražarjev, spremljevalcem to si bilo potrebno. Brnel je avto po s.ikovkem obrežja preko Meje na Delnice, preko Broda na Kočevje, kjer je dež hotel hladiti notranje občutke, a mu ni uspelo, tudi tedaj ne, ko je sredi rodne vasi odjekala v noč domača popevka »Karkoli fara ima gorenjska rfcrao, najlepši je fare cerkljanski stan«, klet je omogočila vprizoritev domače igrice »Morje« in blagohotna podpora JS, ki ji velja najtoplejša zahvala Vožnja 429 km, napor, skrb, vse je prešlo, v srcih pa kUje živa, glaa-ia, čustvena beseda: »Čuvajmo naše morje! L L. to slišno utripala Vise je bilo tu, kar »o doslej slišali, čitali. In s kakim pogumom je hotel drobiž manifestirati in dati duška svojem« geslu: Čuvajmo naše morje 1 Dečjd zavod v Martinščici je gostoljubno prevzel mlado četico v svoje nočno zavetje. Da ste videli srečne obraze kmečke mladine, ki je prvič capljala po morskih plitvinah, še srečnejše, ko W JC naslednji dan zibala na valovih nemirnega morja proti Bakru. Zadovoljno sta spremljevalca uživala veselje ob pogledu na radostne obraze in na tropo galebov, ki so se trgali za drobtine kruha * gorenjskega polja, prisluškujoč melodiji: »Jata galebov nas sipremlja«, ki je zrasla med stenami cerkljanske šole in je bila tako toplo vlita v nedolžna grla V podzavesti je vzdihml otrok: »Oh. to je pa res lepo!« In bilo mi je toplo pri srcu. Drugi šepeče: »Da, res moramo čuvati naše morje! Nisem mislil, da je ta- Ukovičev nagrobnik Ljubljana, 17. maja Kakor sta navajala članka v »Jutru« 3t 123 in v »Slovenskem Narodu« št 199. ki sta opisala trpljenje radgonskih muče-nikor iz leta 191S., se je izkazal posebno pogumno junak Rudolf Ukovič, ki si je dne 27. maja 1918 pred ustrelitvijo ob 7. uri zvečer na morišču, kjer so mu zavezali oči, strgal zavezo s čela ter zakjical junaško: »Na mene streljajte brez zaveze! Naj živi Jugoslavija!« Bila sta ta dan ustreljena edinole Josip Melihen in Rudolf Ukovič kot najbolj obremenjena v zaroti. Ukoviču je bil nos t a vi j en od nas svojcev v Radgoni skromen nagrobni kamen, da lahko tudi pri obisku groba v tujini najdemo žalostno njegovo zadnje počivališče. Iskrena in najvdanejša zahvala velja trški občinski upravi v Gornji Radgoni, ki je po 17 letih sklenila ekshumacijo in prevoz zemskih ostankov mučenikov, med njimi tudi Rudolfa Ukoviča, iz avstrijske Radgone v Gornjo Radgono. V živo nas je pa zadela v današnjem »Jutru« beležka, ki pojasnjuje usodo Uko-vičevega nagrobnega spomenika, ki je imel edini postavljen ličen nagrobni kamen v avstrijski Radgoni in se je zaradi jugoslovenskih carinskih predpisov zabra-nil carine prost uvoz nagrobnega kamna iz Radgone v svobodno domovino. Svojci nismo ekshumacije zaprosili niti zahtevali in smo si tolažili tugo z bolestjo, da vsaj vemo, kje počivajo zemski ostanki blagega mučemika, da mu lahko na grobu zmolimo molitev. Dragi Rudolfi Niti v prahu nimaš pokoja. Naj ti ne bo domovina mačeha, ko ti je Bil zadnji zdih-Ijaj: »Naj živi Jugoslavija/«• Svojci UkovičevL Utopljenca so našli Radeče, 18. maja Zadnje deževje je povzročilo, da je Sava močno narasla. Nosila je a seboj mnogo lesa, ki so ga domačini lovili na posebne trnke. Včeraj dopoldne je lovil iz vode v Vrhovom pri Radečah mladenič Šuli-goj. Ko je oddaleč zapazil plavajoč hlod, je vrgel z vso silo trnk nanj in prestrašen ujel — utopljenca., ki ga je potegnil k sebi ter ga položil na breg. O najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so popoldne dospeli na lice mesta. Truplo je bilo tako razpadlo in objedeno od rib, da ga ni bilo možno zanesljivo prepoznati niti po spolu. Na levi nogi je imel mrlič obut čevelj z nekoliko nakovanim podplatom. Desna noga mu je manjkala nad kolenom in je verjetno, da je bil utopljenec brez nje, ko je še živeL Truplo je ležalo v vodi kakih šest mesecev. Neznanega utopljenca so pokopali na pokopališču r Vrhovem pai Radečah. Poizvedbe za niim so v teku. Avtorska centrala in radijska godba v gostilnah Iz Zagorja smo prejeli: V gostitničarakih vrstah vlada precejšnje razburjenje. Te dni so namreč gostilničarji prejeli obvestilo zastopnika Avtorske centrale, ki odločno zahteva od gostilničarjev imetnikov radijskih aparatov, da morajo plačati pavšalne prispevke za proizvajanje godbe v svojih lokalih. Čudno se nam zdi tako postopanje, saj vendar ne gre za kako »proizvajanje« godbe kakor na primer na plesnih zabavah ln koncertih, temveč samo za prenos po radiu. Mislimo, da je dovolj, če lastnik oddajne postaje plačuje prispevke za Avtorsko centralo. Radijski naročniki, bodisi gostilničarji ali pa privatniki, tako plačujejo prispevke v naročnini. Ker je zastopnik Avtorske centrale celo grozil s tožbo, ako se pozivu ne ugodi v teku 8 dni, prosimo, da ee odločujoče oblastvo zanima za to zadevo in Jo razčisti. DARMOL Sokeeada *a odoajanie deluie bla9o in zaneslo Ogiae. reg. pod 8. Br. 9« od 1B. februar}* 1983. taksno 'enje, da Vas dobim bkap „Seveda, to s! gotovo niste mislili, ker veste da imam danes veliko pranje perila. Poprej sem na takdan pa tudi komaj mogla iti z doma. „Ah tako — Vi imate zdaj pomoč? „ln Se kako vestno. Sicer pa, tu stoji na prodajalni mizi, dobro in zvesto Schichtovo terpentinovo milo. Ono tako olajša pranje perila, da Vam ne morem povedati. Poleg tega postane perilo tako belo in čisto ter dobi prijeten duh po mladem smrekovem gozdu." „Veste kaj? To milo bom odslej tudi jaz uporabljata!'4 £CHICHT0V0 TERPENTINOVO M!U> ... in za namakanje Ženska hvala 'mmmm mmmmm Kakor smo poročali, je ▼ četrtek prispela v Beograd velika deputacija ženske zveze Iz dravske banovine, vsega 110 gospa ln gospodlčen pod vodstvom predsednice gospe Minke Govekarjeve. Opoldne so bile sprejete na dvora v svdijend pri Nj. Vel. kraljici MarijL Naša slika kaže vso skupino ob izhodu z dvora. V petek se je vsa deputacija naših ženskih društev poklonila na Oplencu manom Viteškega kralja, zvečer pa so se vrnile v domovino. )>Nasa modacc V našem ženskem svete beležimo nor dogodek, ki je v resnici mnogo pomembnejši kot ee rh* na pni pogled. Dobili smo lasten, popolnoma Izviren modni album »Naša moda«. To je prva izdaja te Tirate v Jugoslaviji, a prav nič ne zaostaja za velikomestnknj »žrarnali«, ki prihajajo k nam v veliki množini. Po »ta tlstičnih podatkih dobivamo is inozemstva 221 vrst raznih ženskih listov <®a modo in ročna dela. Spričo tega dejstva si lahko predstavljamo, kako ogromne vsote zapravljamo za trnje modne liste ln kOMko naših brezposelnih moča bi se lahko zaposlilo in otelo bede i domačim podjetjem te vrete. Ta namen je rodil tiste naše lene, ki so započele akcijo »Naša žena«, katere najbolj viden uspeh Je pravkar iziSM modni album. Akcija »Naša Jene« st je nadela Se droge naloge, katerih smoter gre predvsem v socialno smer. "V prvi vrsti hoče dati našfi ženi zaslužka x domačo obrtjo, da izboljša svoj socialni in gospodarski položaj. Letošnja moda favorizira čipke na vsej črti. Vemo, da imamo pri nas izvrstne kleklarice, ki danes, ko je ustavljen vsak farvo« te naše obrti, od katere so prej živele cele družin«, skrajno bedno V ženski kaznilnici v Begunjah V zatišju pod kamenitim Stolom in njegovo sosedo Begunjščico leži prijazna pristava, za zidom pomembni Lambergerjev grad, za njim vrtovi .drevoredi, gozd. Nad vhodom preprost napis: ženska kaznilnica. Pod starodavnim drevesom, v katerega senci je nekoč posedala grajska gospoda so sestre usmiljenke sprejele številno družbo mladih pravnikov-študer>tov, da jih njih profesorji seznanijo s pravnimi razmerami, takšnimi, kakršne dejansko so. Mimo nas je strumno prikorakala vrsta v parih — po-boljševanke. Previdni moramo biti — prosijo sestre — da ne bo ostalo za nami preveč nereda, ki bi ga povzročil vtis stika lz družbe izločenih z zunanjim svetom; težko je delo urejevanja razgibanosti, ki se utrga nekje na dnu prikrajšane duše. Tu zunaj je toplo, pomladno solnčno — na stopnišču nas sprejema hlad stoletnih sten, okusnih v poživitvi s štukaturami in freskami iz 16. stoletja. Videti je. da je bila stavba nekoč namenjena drugim svr-ham, da so bile potrebe graditeljev povsem drugačne, kakor so potrebe kaznilniškega poslopja. Nedvomno, da današnje prebivalke tega gradu nimajo toliko umetniških potreb svojih prednikov, da pa bi jim bilo gotovo bolj ustreženo z ugodnostmi moderne higiene, s katerimi jim pa na tem mestu v naših ozkih prilikah ni mogoče po-Htreči. lasno kaže na te tesne prilike dejstvo, da so v istem zavodu nastanjene vse vrste tistih članic družbe, za katere se naše kazensko pravo zanima, od robijašic, na smrt obsojenih in pomiloščenih na dosmrtno ječo - do mladih, lahkomiselnih poboljševank. Zelo pestra je družba teh raznih oddelkov, ki odgovarjajo raznim primembam našega dokaj naprednega kazenskega sodstva, ki pa zaradi pretesne bližine verjetno niso v korist drug drugemu, čeprav se po možnostih skuša preprečiti direkten stik med njimi. Pod pogoji, ki so dani na razpolago, pa sta očitna red in snaga in še zlasti ekonomska smotrnost zavoda, v katerem je zelo poudarjena težnja, da bi v svojem območju in iz lastnih virov zadoščal svojim skromnim življenjskim potrebam. V tej kategoriji so prav zanimivi oddelki: bolnica, apoteka, tkalnica za materijal, ki se uporablja za predpisano kaznilniško uniformo. Na kraju nekega hodnika si drugujeta celo mala knjižnica za nedeljski priboljšek kaznjenk in učilnica osnovne šole, namenjene kaznjenkam; vodi jo strokovno usposobljena sestra. Sobane so velike in zračne, a tudi število tistih, ki po dnevnem delu počivajo v enem takem prostoru na slami in ovsenih plevah ni majhno, zlasti za zimsko dobo. Male, samotne celice novo-došlih pa so redko kdaj naseljene, od prebivalk so v splošnem celo močno nezaželjene. Samoten zapor, ki ga predpisuje kaznilniški red. ženskim de-likventkam ni priljubljen, jetniška psihoza se pri njih pojavlja že mnogo prej kakor 1 pri moških in preden poteče doba predpisanega zapora. Zato se ta pri njih iz duševno in telesno zdravstvenih ozirov po uvidevnosti skrajšuje. Težišče življenja za kaznilniškimi zidovi se osredotoča v delavnicah za šivalnimi stroji, pri ročnih delih, v tkalnici, pralnicL na vrtu, na polju. Izza okenskih križev sije solnce, pod njimi zelene trate in drevje — nad vse vabljiv pogled r hladnih soban v življenje. Dokaj topi so obrazi delavk v delavnicah, le eden je nekoliko živahen — obraz Golmajerjeve — ki ji prija radovedna pozornost obiskovalcev. Povsod pa vlada disciplina, ki gre menda pretežno na račun obetajočega se posta, trdega ležišča, samotne in temne celice. Ne, tega si nobena ne želi! Kdo je družba teh, na površni pogled tako sličnih posameznic, katerih obrazi odražajo neki privzgojen mir in obvladanost, katerih oči pa pričajo o svojskih doživetjih, o tihih hrepenenjih, ki gredo povsem svoja pota? Odkod prihajajo? Statistični pregled kaže. da -je trenutno Maribor »najodličnej-še« zastopan, nato je na vrsti Celje, šele na tretjem mestu skrbi za naseljenost slovenska metropola Ljubljana. Po stanu so na prvem mestu delavke, nato kmetice, px>-sestnice ;fd., inteligenčnega sloja ni bilo opaziti; med poboljševalkami se zbirajo predvsem lahkoživke. katerim se nudi tudi največ sredstev, da bodo po odpustu lažje našle pravo pot v življenje Kaj so zagrešile? Med sedanjimi 62 kaznjenkami tvorijo večino (47) delikti zoper življenje ln tek), manj (9) zoper imovino, 1. zoper osebno varnost itd. Gotovo zanimiva je bila ugotovitev, da se proti pravnemu redu v močno pretežni meri ogrešajo poročene ženske. Po teh ugotovitvah in opazovanjih, Id so nam dala po strokovnem vodstvu gg. profesorjev in prijaznih čč. sester dokaj dober vpogled v življenje te ustanove, preko katere se družba trudi ozdraviti skeleče rane svojega telesa, nas je vodila pot iz hladu in stroge urejenosti spet na prosto. Prišli smo na sprehajališče, dnevno dvakratno razvedrilo kaznjenk, ki so prav živahno kramljale, stopajoč v tipičnem krogu kaz-nilniških sprehajališč. Nekoliko ostro nasprotje med tem konservativnim krogo-tekom in lepo, pretežno ograjeno pristavo, vzorno gojenim zelenjadnim vrtom, ki ga na dveh straneh poživljata dva bogata cve-tličnjaka mnogovrstnega cvetja in čebelj-njak! Tudi obrazi kaznjenk, ki so tu zaposlene, so kazali mnogo živahnejši izraz. Ta živahnost pa se je najbolje izražala v samostojni, lični hišici na robu pristave, kjer je poskrbljeno na zelo primeren način v kuharskem tečaju za poboljševanke. Iz-bera zaposlitve je pohvale vredno izbrana in je opaziti stremljenje k manj strogemu in praktičnemu, samostojnemu udejstvova-nju. Moglo bi se re*i. da je ta krožek v življenju kaznilnice pravi svetli plamenček, za katerega se je zahvaliti pred vsem vodstvu zavoda, ki se je v kratkem času oprijelo zamisli našega kazenskega prava in jih realiziralo. N. K. milost prekupčevalcem, U £m dost&rai niti sukanca ne pftač&Jo. Akcija »Naša žena« hoče to obrt organizirali in sadni*-no usmeriti, tako te bo vsako izkoriščanje teh bednih fies. onemogočeno. Obenem pa hoče napraviti živahno propagando za te čipke po vsej državi, za kar je tepa ptrtMra posebno sedal ko so čipke v modi. V to svrho je »Akcija« !*• vnetno iakoristHa svoj motim album, kjer je uporabila za »voje modele kleMane čipke naših kleMaric is žirov. To je samo en primer, kako namerava akcija »Naša žena« poživiti domačo obrt. Je še mnogo drugnh modnih predmetov, ki jih dmago plačujemo v tujimi, pa bi Jih lahko isdetovali doma in s tem marsikom« pomagati iz bede, tako na pr. razni gumbi, okraski in še nešteto matih predmetov, bres katerih ženska moda v nobeni seao-n— Naknadna zaprisega, častniki v r»-servl, ki doslej še niso položi« ustne priseg« NJ. Vei. kralju Petru H. ta stanujejo v Ljubljani, naj se najkasneje do sobote ?5. maja L L zglase za nafcaadn« sa-prisego v mestnem voJa£kem urade na Ambroževem trgu »t. 7-L, soba L Istotocn v sobi 9t 4. s® morajo lgtestti vojaikl ob-ve«alkl, M stanujejo v Ljubljani ta m *»-slej še niso priglasili za vojaško zaprisego. PrejeC bodo prigžasnice sa naknadno aapriseeo. Ond, ki t« imajo pri«iasnk». naj s« n« javljajo v vo}*»£em nr«*ta, temveč naj pridejo k naknadni sat»rieegl v vojaSndoo vojvode Mižlča na Tabo« JnnlJa ob g. zjutraj. NaJtrSa brada, še tako občutljiva koža! Obe težbodl premaga r a z i r n a krem« LA T0JA Dobi se sedaj tudi v manJB tubi za Dtn 1-4-— C39DEMOTBCHNA, d. b o. n, Ljubljana, Mestni trg it. 10 m— čeekoekrvonska Oboo v LM>tjarraL ITpocornujem« členy a brajany T&bec na pf*icta6Sky prof. dna. Jlfiho Horžka: V pomd&ii, 26. t m. pof&dSL Lido vi nniversi-ta v budovč Obcbodne akademle o SO. bo-dtoč pfectaAek« na tfaema; »VHr »rbocbor-vatskš pisnč na sSovaKteratorr«* — v Htert, dne 2L t m. o 1&. hoddnč &a b»4-versito na titema: »MasarTt * adovarab« Utoratorj«. — PfednSfiejlol 1 tbema jMSed-nžiefe sama >sou dftvodean k hoJn6 tičaaSl. Zobna ordinadja desitista F. FAL0VEC ne sprejema od SO. ma|a do 3. ftmljat B— Slavje pevskega društva »Siavec«. Peroteo društrro »fSiavec«, bi Je lani tem časa praznovalo BOdetnloo svo3»eea naoionatno-kulturnega delovanja, razvije v nedeljo društveno zastavo, darilo blagopokojnega kralja Aleksandra. Na predvečer razvitja v soboto 1. junija bo ob 20. r veMki unionsbi dvorani steTnostnl kon-oeri. t Izbranim scoredoiu, u_ Društvo prijateljev PoJjske taaa v ponedeljek ob 7. zjutraj na dan pogreba maršala Pilsudskega zadušrrico v cerkvt sv. Jožefa. Vabljeni so člani ta prijatelji Poljske. priznano najlepše oMekc? v vseh velikostih. Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 Trgovsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani sklicuje redni letni občni zbor na četrtek 6. junija ob pol 8. »večer v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva uflca 27 z naslednjim dnevnim dorn: poslovno poročilo in računsko poročilo za 1. 1984, poročilo na*teorstvm ta podelitev abeolutorija, eventuetarl samo-etojrai predlogi. Samostojni predlogi Sa-nov se stavijo na dtnevni red le tedaj, č« bo MM vloženi pismeno odboru v»aj 8 (tal pred občnim zborom. u— Opozarjamo, da so sedeži ta stojišča za koncert bolgarskega mešantca zibora. ki bo v torek 21. t m. v unionsbl dvorani, v pr odprodaji v knjigarni Glasben« Matice. Sedeži so po 8, 10, 12, 15, 20, 25, 30 in 40 Din, stojišča pa po 5 ln 7 Dtn. Ker je koncert izredno zanimiv in Je to prvi nastop bolgarskega mešanega zbora v Ljubljani, opozarjamo nanj. u— Drevi ob 20. priredi v veBW dvorani Uniorva dijaštvo vseh ljubljanskih srednjih in meščanskih šol slavnostno haristično akademijo. u —Narodno ženstvo vabim na sestanek Jutri 20. t m. ob 17. na Bregu ftt 8. sa-radi dogovora o sprejemu bolgarskih dam Franja dir Tavčarjeva. u— Društva na Vičn pri Ljubljani so postavila spomenik in spominsko lipo bla-gopokojnemu velikemu kralju Aleksandru L Uedinitelju Slovesno odkritje bo v nedeljo 26 t m. ob pol 16. na občinskem trgu na Vičti. u— Prostovoljna gasilska četa Ljub-Ijana-Barje priredi 19. t m. ob 15. svojo vrtno veselico s plesom pri tovarišu Vr Unec m— Zveza gospodinj .najonese M. L m. ob U. Prispevek tt piiL Za šivata! tečaj, ki bo r ponedeljek ;S0. t m. ob 18. sprejema Se 2 do S udeleženke. Ukovina 80 Din, S večerov po I ure. u— Dane« usmerimo izlete v Medno, kjer bo ob 3. popoldne blagoslovitev motorne brtegalne gasilske čete v Mednem. Po blagoslovitvi bo koncert godbe »Sora« __ S vetje. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. u— Pomaranče, cltrone, jajca na k*le-ijrame. Med kupu joči m občinstvom, ki ae vsak dan 6haja na trgu, je povzročila veliko zanimanje novost, kakršne doslej pri nas Se nismo poznali. Pod veliko tržnico žit 4, ee je ustanovil trgovec s sadjem Srečko Kobal, ki je delj časa bival na Dunaju in je zdaj tudi v Ljubljani uvedel inozemski sistem prodaje ter dobite pri njem pomaranče, oitrone in drugo sadje, j>a tudi jajca na kilograme. Naše gospodinje, ki imajo že od nekdaj mnogo smilila za nove pridobitve trga, so se z vso »avzetnostjo lotile novega načina nakupa. Iz Maribora a— M al položi dar domu na oltar. Koliko lepih uspehov je piineelo to geslo naši nacionalni stvari, se je pokazalo ob letošnjem občnem zboru tukajšnje moške in ženske podružnice OMiD, ki se je vršil y četrtek v mali a v orani Narodnega doma. Navzočm so bili zastopniki vseh nacionalnih in naprednih kulturnih društev, njim na čelu mariborski narodni poslanec dr. Ivan Jančič, »reški načelnik osr. Senekovič in magistratni direktor Kodošek kot zastopnik mestnega predsednika dr. F. Lipolda. Potem, ko se je predsednik GMiD dr. Lašič spomnil tragične smrti kralja Uedinitelja so sledila temeljita in izčrpna poročila, ki so jih podali zaslužni predsednik dr. Lašič, marljivi tajnik A. Gole® in blagajnik Haler, iia ki so pričala o obsežnem in podrobnem delu, ki ga vrši mariborska GMiD za vzvišena družbina stremljenja. Spregovoril je tudi narodna poslanec dr. Jančič, ki je opozarjal na zvijačen način, s katerim se tujci po Lašče. >o naših kmetij ob meji. Pri volitvah so se izvolili v odbor moške podružnice: dr. F. Lašič, predsednik, a res ki šolski nadzornik L Tomažič, M. Dojčino-vič, Tone Hren, Ivan Bobnik, Fran Go-Jež, Hinko Sax, Franjo Majer, Anton Paš, Fran Rožanan, Franc Cvetko, Franc Bra-toš, Peter M a rob in Ciril Maver, odborniki. Za predsednico ženske podružnice se je izvolila ga. Rurnikova, v odbor pa Ko-iolova, Kosijevi, Cerinškova, Cerjakova, Lobenveinova, Nemamičeva, gvarcova, Vo-zoarjeva in Prinčulova. Preglednika: š. Medved in J. Bratož. OMD bo tudi v bodoče posvečala največjo pozornost perečemu šolskemu vprašanju ob meji, saj je omogočila gradnjo nove šole r obmejnem Gradišču. Spregovorili so na občnem zboru tudi upok. šolski nadzornik I. Tomažič šolski upravitelj Cvetko, dr. Tomdnšek la ga. gvaroova. a— Zlato poroko slavi danes delovodja g. Jurij Fras s svojo življenjsko družico. Se do diamantne in železne! a— Zahvala. Izrekamo najprferčnejšo zahvalo vsem cenjenim tvrdkam in zasebnikom, ki eo nam z dobitki ahi denarno podporo omogočila tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Našim članicam se zahvaljujemo za topa ročna dela, vsemu cenjenemu občinstvu pa. da je z nakupom kart v obilni meri podprlo našo akoijo. žensko društvo Maribor. a— Slovesna otvoritev te dni dokončane elektrifikacije Ribniškega sela, Vinarja in tamošnje okolice, o čemer smo ie poročali, je bila v petek zvečer na krasni novi okoliški poetojsuiki k a vama rja Ivana Slavca nad Lovskim domom. Pomen elektrifikacije so ob tej priliki naglašali sreski načelnik dr. I. Senekovič, narodni poslanec in košaški župan Ivan Janžeko-Yič, podžupan Cerinšek, ravnatelj mestnega električnega podjetja inž. Uršič, nadalje kavarnar Ivan Slavec, inž. Kfiela ter gdč. Cerinškova, ki je Izrekla izbrana zahvalne besede v imenu hvaležnih občanov in občank. a— V Mariboru se bo gradil nov aana-torij! Razveseljiva vest je prišla včeraj v Maribor, da bo Pokojninski zavod poleg že dovoljenega posojila mestni občini v znesku 7 milijonov dinarjev, ki pojdejo za gradnjo dveh novih šol priznal Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu posojilo 3 milijone Din e katerim zneskom se bo postavil v Mariboru novi sa-ratorij, namenjen predvsem za zdravljenja potrebne zasebne nameščence. V mariborskih nameščenskih krogih je ta sk9ep zbudili toplo priznanje. Bilo bi odveč poudarjati. kolikega pomena je za Maribor nova pridobitev. Gradbena dela se bodo pričela v teku letošnjega leta. a— Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo danes 19. t. m. ob 10. ari na drž. učiteljski Soli. Pridite polnošte-vflno! Odlbor. a— Iz razpuščene »Naprednosti«. Sreski načelnik za Maribor, levi breg, dr. Ivan Senekovič je na lastno prošnjo radi prezaposlenosti razrešen dolžnosti likvidatorja tukajšnje »Naprednosti«. Banska uprava je imenovala na njegovo mesto dvornega svetnika dr. Ivana Kronvogla. a— Tečaj za pridelovanje In klssnje krme bo v soboto dne 25. t. m. na bano-vinskl vinarski ln sadjarski šol! v Mariboru Pouk je teoretičes in praktičen ter traja od 8. do 12. In od 14. do 17. ure. a— Odprta noč in dan »o groba vrata.. Na Aleksandrovi 18 je umrl v starosti 57 let bivši pisarniški ravnatelj Karol Troha, v šolski ulici 10 na Teznem tkalski mojster Franc Kranjc, ki ga je doletela smrt v cvetu mladosti, starega komaj 25 let, v splošni bolnišnici je preminula v 8. letu dijakinja Sonja Kopičeva. Žalujočim iskreno sočut je I a— Nagla smrt. 321etno soprogo upravitelja banovinske trsnice v Pekrah Betko Šutnenjakovo, je včeraj med obedom zadela kap. Bila je takoj mrtva. Užaloščenim svojcem toplo soialjel a— Prva mariborska mlekarna na Aleksandrovi cesti 51, edino podjetje te vrste v Mariboru, je prešla 1. t. m. v slovenske roke. a— Jutri prične ljudsko Štetje. Mestno poglavarstvo opozarja ponovno na zadevni razglas, ki smo ga te dni objavili. a— »z avtokarom v neznano« je geslo majniškega izleta, ki ga priredi na praznik 30. t m. mestni avtobusni promet. SHELL TOX uničuje ves mrčes Anglo-Jugoslavensko petrolejsko d. d. Cena za kalet je 60 Din za osebo. Prijav« je nasloniti obenem z vplača njem vo®nine na Vodstvo avtobusnega prometa, Maribor, Glavni trg 2)6 (telefon 22-75) kjer dobijo interesenti tudi vse ostale informacije. Na izletu priložnost za kopanje, športne Igre itd. a— Na očeta je streljal s samokresom v Zgornjih Verjanah v Slov. goricah 321etm posestniški sin Ignacij Prebevšek letos dne 26. januarja in ga zadel v desno stegno. Včeraj je bil obsojen pri okrožnem sodišču zaradi prekoračenega silobrana na šest mesecev zapora, pogojno dve leti. raztn tega mora plačati očetu 1000 Din za bolečine ki bolniške stroške. Mariborski obrazi PrevzviSeni predsednik, športni mnogoletni atletski, teniški, piavaški, nogometni, slovenstva težko si prevzel ulogo: igraš na SK-Mariborsko žogo. Na bojnem polju Ste ješ samo mrtve v nesrečni bitki, v nezabitem golu, turobno poješ za vse padle žrtve svoj miserere v žalostnem a-molu. Pri mladih iščeS pomoči, zaslombe? Jojmel Upornikom nezvestih src, ko ne pomagajo več tvoje plombe, ne žogo—daj jim nogobrcl O Bog, odpusti jim vse športne grehe! Ti greS zdaj raje k ljubci v vas. Pri njenih kartah sladke so utehe. Prijatelj, kje pa je tvoj srčni as? Gospod »profesor preferanca«, jeli aktivna tvojega srca bilanca? Greš k ribicam, po trnkih in na vrvice loviš čez dan, čez noč postrvice. Prijatelj, Petrov blagor naj te blagoslovi in deklico postrvico ulovi. Na zajce greš, na lovu daš si duška, naj Mariborci radi te imajo! Prijatelj, hej, zbudi se! Kje je puška? Ti spiš? Krog tebe zajčki pa skakljajo. K Rotarijcem ie greš. V simboličnem kolesu na mlinski vodi te človeštvo strezni. Človekoljub, moči daj našemu telesu pri vseh večerjah, v zdravju in ljubezni. Bim-bom, bim-bom! Kristjani k meM, meši tia k »zboru mešniškem« pri Orlu, svet Aljaž ¥ nedeljo vsako kliče, da nam duie reši... bim bom-Oremus-Oče naS.. J Zbor hierarhov, patriarhov, *mešnikov*, zbor starih tn kosmatih grešnikov, ko jo napolnjeni vsi litri, pokloni se čestiti mitri: O naia milost, upanje in trošt, naj nas pogledajo, naj nas uslišijo v zboru tem premilostljivi gospod proštl m— V memtno ktrahdco fei dem )e sprejel mestni obofai »vet n* pel- kovi seji, ki ji je predsedoval podžupan JL Gofouh 20 prosilcev. Tudi »e je ogodno rešilo 15 prošenj n prispevek za zdravljenje v zdraviliščih na Golnika ln t Topol- šici. «— V nekaj minatah m y m—gtt Im to- mi. Tukajšnja tvrdka »Kovina« je izdelala poseben patentni aparat, ki omogoča nepredirno zameglenje in zatemnjen)© gotovega prostora v najkrajšem času. a— Z žlico v želodcu hodi po sveta Karel Plima n, ki je odsedel štiri in pol leta v tukajšnji kaznilnici. Napadel )e kakor znano go Eignerjevo v Židovski ulici, ki ji je hotel iztrgati ročno tojfcico, kar pa je moral spričo krepkih pesti napadenke opustiti. V družbi z drugimi storilci je udri v hišo nekega posestnika v Ribniškem selu in odnesel razno kredmete. Plima n sedi sedaj v kebi. Iz Celja •— češkoslovaška deca je potovaBa v petek s popoldanskim hrzim vlakom *too-zi Celje v Ljubljano, da tam pokloni prapor deoi Sokola Ljubljana I. Na celjskem kolodvoru je češke bratce in sestrice pozdravilo okrog 100 celjskih sokolskih otrok in delegacija celjskega Sokola s društvenim starosto br. dr. Milkom Hra-šovcem. e— Franjo Nerat t- V petek je umrl v Celju (Aškerčeva ulica 10) v 56. letu starosti splošno znani mestnd zidarski mojster in hišnli posestnik g. Franjo Nerat, bivši odbornik občine Cel je-okolica. Pokojnik je bil Izredno delaven, odločno naToden in napreden mož, kremenlt značaj ter marljiv sotruidmik v stanovskih la nacionalnih organizacijah. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen ln spoštovan. Zapušča soprogo go. Dorotejo ter hčerki Marico, soprogo tiskarnarja g. Antona Rodeta, in Tončko, soprogo trgovca g. Franca čuka v Celju. Pogreto bo danes ob 16. Iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno »o-žalje! PLATNO ZA RJUHE in prevleke, šifone, batiste. Damsko svileno perilo, nogavice in moške fine srajce zaradi preselitve trgovine po znižanih cenah pri KOLBEZEN, CELJE e— Mestno gledališče. V torek ob 20. bo ljubljanska drama upriporila NUšičevo komedijo »Žalujoči ostali«. NeabonentJ dobijo vstopnice v knjigarni »Domovinic. Istotam je tudd treba do vštete sobote 25. t. m. obvezno rezervirati vstopnice za ponovitev Krleževe drame »Gospoda Glembajevi« ter uprizoritve operete »la-giubljeni vaUček« ln opere »Štirje grob Jani«. e— Sokolskl pešlzlet odpovedan. Za danes določeni pešizlet vseh oddelkov celjskega Sokola k javni telova*5bl na Ljubeč-no je odipovedan. e— Po nesreči se Je otoflttreHI. Posestnikov sin AJlbin Mlakar H Mladincev se Je peljal t vlakom v Celje ln stopH v neko gostilno. Ta Je začel pregledovati samokres. Nenadtno se je samokres sprožil ln k,rogla je obtičala Mlakarfla v lev! nogi. Ponesrečenca eo prepeljati v botniš-nioo. e— Obnovite erečke drft. razredne loterije v podružnici »Jutra« v CeJJa! Caa Je samo do 30. t. m. e— Kino Union. Danes ofe tO. matineja. Danes ob 16.15, 18-20 ln Ž0.46 tn Jutri ob 1-6-30 ln 20.30 zvočni vedeffltai »Ciganska kri« ta zvočrtl tednik. Iz Škofje Loke SI— Materinski daa Škofjeloškega Sokola je bila lepa počastitev nadih mamic. Otroci so peli, recitirali, deklamirali tn imeli več odrskih nastopov, ki so želi viharno priznanje. Za zaključek so zaigrali Albrehtovo štiridejanko »Siroto Jerico« s ljubko Vido Horvaitovo v naslovni vlogi. Igro je režiral br. Horvat, a petje Je bilo r rokah br. Babiča. SI— Loško kamenje za regulacijo Ljubljanice. Škofjeloška mestna občina Je Sklenila z Dukičevim podjetjem aranžma za dobavo kamenja la loškega občinskega kamnoloma. Ta teden Je Sla prva pošiljka v Ljubljano z avtomobilom. Iz Kranja r— Dar revnim učencem. Na mesto venca na krsto pokojnega, upravnega svetnika JUgoalovenske tekstilne tvomioe Maut-ner d. d. v Zagrebu g. Deklerve Josipa so darovali dani šolskega odbora pri državni tekstilni šoli v Kranju 300 Din za podpiranje siromašnih učencev tekstilne šole v Kranju. STROKOVNJAKI IZDELALI, KI PREIZKUSILI. dbettbba f Gospodarnost zahteval wVeč Tetlobe za manj denarja Y* TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita t dvojni vijačnid, daje do 20°/o več svetlobe. Na žarnici je podana svetlobna množina v mednarodnih dekalnmenihf a poraba toka v wattih- ŽARNICE TUNGS nitka T dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalttmenih ODLIČNA ZOBNA KREMA Z Jesenic Proslava materinskega dne, ki jo Je priredila podružnica KJS 12. t. m. v risal-nici narodne šole, je lepo uspela. Obdaro-vanih je bilo 12 siromašnih mater z živežem, blagom in drvml. Pevske in godbene točke šolskega mladinskega odseka pod vodstvom učiteljev gg. Razingerja ln Rabiča so bile izvrstno podane. Referat o materi in ljubke deklamacije deklic in dečkov so prav tako ugajali. Za uspeh prireditve se Je zahvaliti upravitelju g. Pibrovcu. Zlasti pa gre zahvala Kranjski Industrijski družbi, g. Westnu, jeseniškim in kranjskim trgovcem, obrtnikom in ostalemu občinstvu za njihove prispevke. Odbor se vsem iskreno zahvaljuje. s— Kino Radto predvaja danes ob pot 9. zvečer ki ob 3. popoldne velefitoa »Hal-io Baby!« Dodatki običajni. SSedf »Modemi Robinzon«. Opozarjajo se vsi obiskovalci, da Je adaj pričetek večernih predstav ob pol 9. urL Iz Trbovelj t— Smrt ugledne žene. Po dolgi bolezni Je umrla v sredo dopoldne v visoki starosti 75 let ga. Josipina Dežmanova, soproga uglednega trgovca g. Franca Dežmana. Rajnka Je bila tiha in skromna, a zelo dobra žena ln marljiva gospodinja. Kljub visoki starosti je opravljala veliko gospodinjstvo popolnoma sama. Zapušča tri hčerke: Ano, poročeno z višjim železniškim uradnikom g. Sajevicem v Beogradu, Emo, ki je poročena s kavarnar jem g. Strehar-Jem v Mariboru, in Hildo, poročeno s sodnikom g. Juhartom v Mariboru. Pokojna gospa je bila velika dobro trtica tukajšnjega Sokola, kateremu sta z možem poklonila brezplačno zemljišče, na katerem stoji dahneš naš ponosni Sokolski dom s krasnim letnim telovadiščem. Blagi pokojnici bodi ohranjen trajen spomin, preostali družini pa naše iskreno so žal je! t— lzprememba avtobusnega voznega reda. Zaradi izpresnemfbe železniškega vos-nega reda vozijo od 15. L m. dalje avtobusi is Trbovelj za Ljubljano ob 5.18, 7.40, 12^ 16-26 m 20.10; k vlakom za Zidani most pa ob 6.02, 7.40, 1-125 m 2&50. is Vod odhajajo avtobusi 8 minut kasneje kakor navadaio. t— Neugodna poštna zveza % Ljubljano* Po 15. maju se je z izpremembo voznega reda izpremenila tudi poštna zveza z Ljubljano. Vlak, ki odhaja te Trbovelj proti Ljubljani okrog IS., Je sprejemal tudi pošto. Po 15. maju pa je ta poštna zveza ukinjena ln sprejema pošto za LJubljano še le oni vlak, ki odhaja iz Trbovelj okrog- iT. Ta lzprememba je za poslovni svet precej neugodna in bi bilo želeti, da bi se ta lzprememba ukinila in da bi bilo spet pri starem. t— Gradba cest. Občinska sprava novo cesto od Petelinove vasi mimo veška do banovinske ceste. S to cesto bo za prebivalce višjih naselbin znatno skrajšana pot do Trbovelj. Pripravljajo se tudi dela za preložitev banovinske ceste mimo Spanca do stare občine. t— Dar. Namesto vence na grob blago-pokojne gospe Josipkie Dežmanove je daroval g. Herman Kolbezen 100 Din za jezdni odsek tukajšnjega Sokola. Hvaial t— Vsak petek »veže morske ribe. Kari Zupane. Iz Hrastnika h— Podružnica GMD ▼ Dolu je imela v nedeljo v Drakslerjevi gostilni občni zbor. Opažati je, da uživa podružnica kljub krizi vso podporo dolskega prebivalstva. Ponovno Je bil izvoljen stari odbor z agil-nim predsednikom g. Milošem Babdečem. h— Strelska družina v Hrastniku prireja ob nedeljah že od aprila strelske vaje na strelišču nad Rošem. Strelišče Je zelo dobro urejeno. Priporočamo pristop, po-sefano ker je letos občni zibor znižal članarino. Iz Novega mesta n— Jubilej zveste služkinje. Pri pokojnem lekarnarju g. Josipu Bergmannu je stopila v službo 1. 1895. kot hišna in pestunja gdč. Roza Wobnerjeva iz Poljan. Po smrti gospodarja 22. februarja letos je ostala pri gospodarjevem sinu g Josipu Bergmannu mlajšem, pri katerem zdaj pestuje njegovo hčerkico. Zvesta ln poštena služkinja praznuje torej letos 40-letnico službovanja pri eni in isti hiši. n— Mladinska produkcija šole Glasbene Matice je bila v dvorani Sokolskega doma ▼ torek zvečer. Nastopilo je 14 gojencev in gojenk, ki so pokazali prav lepe uspehe. Prireditev je zaključil mladinski pevski zbor, ki je zapel pod vodstvom učiteljice gdč. Zore Ropasove štiri ljubke pesmice. V zahvalo za trud je izročila ena izmed gojenk v Imenu tovarišic ln tovarišev gdč. učiteljici velik šopek. Lepo uspela prireditev je pokazala, koliko požrtvovalnosti posvečata glasbeni vzgoji naše mladine gdč. Zora Ropasova ln g. Drago šproc. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 16., IS.30 in 20.30 zgodovinski zvočni film »Ljnbez ni je konec«. Predigra zvočni tednik. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varni svojcem zavarovalnino Iz Ptuja J— Francoski konzul iz LJubljane Je obiskal v soboto naš krožek. V okusno deko-rirani dvorani »Dijaškega doma« so se zbrali odborniki in člani krožka, med njimi komandant mesta inž. major Manojlovid Pavel, sreski načelnik dr. Bratina in župan Jerše. G. dr. Fermevc je pozdravil g. konzula, gdč. Kanclerjeva pa mu Je izročila šopek. Ko ga Je pozdravil še predsednik občine, sta g. profesor Molinaro in g. učitelj šestan predavala o odnošajih Jugoslo-venov do Francije. Gospod konzul si Je ogledal ptujske znamenitosti, posebno muzej in starodavni refektorij v minoritskem samostanu. j— Uspešno delo Mnzejskega društva v Ptuju. Muzejsko društvo Je imelo v sredo v refektoriju muzeja občni zbor. Po poročilu predsednika g. dr. Komljanca Je poročal tajnik učitelj g. Smodič. Iz poročila posnemamo, da se je društvo lani omejilo bolj na notranjo ureditev muzeja, zlasti knj&-nice, ki je bila doslej raztresena po vsem muzeju, zdaj pa Je dobila prostore v tako zvanem zimskem refektoriju. Muzej Je bil lani zelo dobro obiskan, saj Je vstopnina vrgla 3740 Din. Društvo Je nadaljevalo lani arheološka dela na Hajdini, kjer so se naša prav lepi predmeti, ki so muzejsko zbirko pomnožili. Društvo Je izdelalo tudi dva arheološka zemljevida, izmed katerih eden Je razgrnjen na ptujski postaji, drugi pa v muzeju samem. Društvo šteje 116 člar-nov. Blagajna izkazuje po vseh Izdatkih še 17.857 Din društvenega denarja- Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Komljancem Josipom, gimnazijskim ravnateljem v pokoju. Občni zbor Je osvojil predlog odbora, da se predmeti muzejske zbirke ne posojajo. J— Novi grobovi. Stara komaj 27 let Ja umrla po dolgi mučni bolezni gdč. ISmica Smoličeva, stud. phil., h« poštnega upravitelja v pok. V Sarajevu Je umri v službi domovine r 23 letu starosti d Jak redov Tognlo Hubert, sin tukajšnjega uglednega trgovca, šel je pred meseci zdrav k voja^ kom, vrnil pa se Je v naročje domače zem~ ljice mrtev. Oba pokojna so spremili številni pogrebe! v ponedeljek k večnemu po« čitku. Iz Gornje Radgone gi>— Poziv članstvu Sokola. Sokol v* Gornji Radgoni Je zaradi pogreba radgao> skfh Junakov preložil tombolo na junij ht poziva članstvo, da se pogrebnih svečanosti udeleži v krojih. gr— Nenadna smrt. V avstrijski Rad« goni Je zadela kap tamkajšnjega odvetnika g. dr. Karla Sirka, brežiškega rojaka. Pogreto bo danes 19. t. m. popoldne. gr— Pevsko društvo »Zora« vabi pevcem ki so pripravljeni sodelovati pri pogrebnih svečanostih 30. t. iru, na sestanek ia izredno pevsko vajo r sredo 22. t. m. ob 20. v osnovni šotL Iz žfvlfeisfa na deželi RAiDOViLJiBCJA. Zvočni totao predvaja danes 1&. t. m. ob 5, 7. in 9. »Pripovedke is spalnice« in Paramounitov tednik. RSEHNUCA. Zvočni eokotlski kino predvaja danes v netieijo ob 1&J5 ki 30. urf »Greh gospe CtaudeU, Dodatek nov Pozor rvočsnl tednik. CRIKVENICA fcoiaHgee on Jadranu. 4 in pol are itdajc od Zagreba P las«*. Redne »vtobnsne »ožnje i postaje Plase. Največja peščena p taža. — Razse afraire^e. Celodnevno kopanje Din 9-—. 30 hotelov ta peustoaov. Popolna oskrba že od Din 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPALIŠCNEOA POVERJENSTVA CRIKVENICA in poedimh hotelov. Hot lUL&HflA poste?), ^^»"hMna tekoča voda dražabni proatori. rf*ncmg tenis Hot tekoča voda. IM kol v neposredni bftfisf ia plaže. Hladna fa topla Dom Hot Rest Hot Rest Ho« Rest Pat* Ho> Dl. Mi f^^^ BPUHM SSTjSf - ifJflii 25 modernih sob s tefcote EDEH nova zgradba ob ptaii, prvorazredna htta i ~ parka Odlikovana Hladna WIE9 CBISVEMI fez ; HM r** šivmzz »2 jffiHBI m ssnci > Pod _ » »ii». mi. nima mi m^mt-mm taEiifiiHPOUiHsni-iuoi. mv fmflDai ^stnu/. - mvim DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 19.: V času obiskanja. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: Žalujoči ostali. Gostovanje v Celju. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 19.: Boccaccio. Izven. Cene od 36 Din navzdol Ponedeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: Zemruda. B. Sreda, 22.: Kratko življenje ln balet Pe-truška. Sreda. Mariborska drama t Ljubljani. Dne 23. in 24. t. m. gostuje mariborski ansambl v ljubljanski drami z O. Wildeovim »Idealnim soprogom« v režiji VI. Skrbinška in Kata-jevo »Kvadraturo kroga« v režiji inž. arh. B. Stupice. Ker je gostovanje odvisno od predprodaje, ki se zaključi v ponedeljek 20. t. m., opozarjamo občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice za to izredno zanimiva večera ter pokaže s tem, da znamo ceniti kulturno delo. ki ga vrši mariborska drama. V glavnih vlogah nastopijo dame: Kraljeva, Starčeva, Severjeva, Bar- bičeva ter gg.: Grom, VL Skrbinšek, Štupi-ca, Gorinšek, Furijan in Nakrst. V manjših vlogah sodelujejo ge.: Gorinškova, Sa-vinova, gg.: Verdonik, Blaž, Košič. Veljajo običajne dramske cene. Predprodaja vstopnic pri operni blagajni. Ker se vrši gostovanje samo, če bo predprodaja ugodna, posebno opozarjamo na to. Izvrstno uspela Soppejeva opereta >Boe-cacrio« v predelavi g. Nika Štritota in s ga Gjungjenac v naslovni partiji, je jako zabavna opereta. Posebno so aktualni ku-pleti; dirigent g. štritof. CELJSKO GLEDAI/8CB. Začetek ob 20. Torek, 21. Žalujoči ostali. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20. Nedelja, 19.: Trafika. Ponedeljek. 20.: Zaprto. Vinotoč grajščine Zgornji Ptuj od 5 litrov naprej otvorjen. Kupliuo 10*000 fctffc. n Ia bukovih drv Din 65.-komad j- ... • ' -.-i--'-' gpl TOVARNE STOLOV Duplica P" Kamniku Izredna udobnost Lahkota Solidna izdelava Eleganca Trajno platno STOLI REMEC — CO. SO NEPREKOSLJIVI V KAKOVOSTI IN TRAJNOSTI PRODAJALNE V LJUBLJANI, KERSNIKOVA UL. 7 POCENI LEPO MOČNO popolnoma suhih tn zdravih, samo ocpantc od enega ali več dobaviteljev za sukcesivno dobavo od julija dalje. Ponudbe z navedbo skrajne cene na težo ah mero troo vagon nakladalna postaja je poslati do konca maja na »Sekcijo trgovcev a kurivom« v Ljubljani, Trgovski dom. 4559 Damske obleke za poletje nudimo v zelo veliki izbiri vseh velikosti in sicer: navadne perilne za dom že od Din 55 naprej, boljše perilne, delen, krep, cefirji od 90 Din naprej, iz najfinejših modnih pe-rilnih blagov od 120 Din naprej. Velika izbira damskih kril, bluz, pisarniških halj, otroških obleke po jako nizkih cenah. Oglejte pri F. L GORICAH v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta št. 29. 4564 Za jugoslovenske patente št. 9066 od L septembra 1931 na: POSTOPEK ZA IZDELOVANJE KRO-MATOV IN BIKROMATOV in št. 9069 od 1. septembra leta 1931. na: POSTOPEK ZA IZDELOVANJE BIKROMATOV se Iščejo kupci ali odjemalci lil ene. Cenj. ponudbe na: ing. Milan š u k 1 j e, Ljubljana Beethovnova ulica 2. 4539 NOVALJA (OTOK PAG) Gostilna »Jadran« na sami plaži z lepim vrtom, dnevna oskrba Din 39 vključno vse takse. Odlična domača hrana kakor tudi živa pitna voda. Vinorodni kraj. Ima pošto, brzojav, telefon, zdravnika itd. Oddaljen od Raba 1.30 ure vožnje a parnikom, z divno lego. Ima tudi zaliv za zdravljenje revmatizma z velikim uspehom. Klavir na razpolago. Javiti se je naprej pri M. Markovimi Za jugoslovenske patente štev. 9815 od L. maja 1932 na: POSTOPEK ZA IZBOLJŠANJE JEKLA in št. 9816 od 1. julija 1932 na POSTOPEK ZA DEFOSFORACIJO JEKLA se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan S n k 1 j e, Ljubljana ■ .V- Zahvala Id ste db prehridki Izgubi naše nepozabne Srnice ljubljene hčerke in sestrice sočustvovali z nami, jI poklonili toHko svežega cvetja in jo spremljali na njeni zadnji poti, tisočera hvala. Posebno zahvalo dolgujemo primariju g. dr. KUharju in g. dr. Stuhecu za požrtvovalno zdravljenje ter čč. sestram usmiljen kam, ki so ji z nesebično ljubeznijo lajšale težke ure in nam bile ob njeni smrti velika opora. Globoka zahvala tudi č. g. kaplanu Močilnlku Matevžu za ganlijve tolažilne besede ob njem prerani gomili. Ptuj, dne 17. maja 1935. Užaloščena rodbina Smodiš« 4525 Beethovnova ulica 2. 4540 STANKA T NEIZPROSNA USODA NAM JE UGRABILA NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, SRČNO DOBREGA SINA, BRATA in STRICKA, GOSPODA DR. MED. ZOBOZDRAVNIKA OUZD, AKT. KAPETANA V R. K VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO V PONEDELJEK, DNE 20. MAJA 1935, OB 4. URI POPOLDNE IZ MRTVAŠKE VE2E SPLOSNE BOLNIŠNICE. V LJUBLJANI, DNE 18. MAJA 1935. GLOBOKO U2ALOSCENA SOPROGA, STARŠI, BRATJE IN SORODNIKI NA DROBNO NA DEBELO »ETERNA«, EMAJLIRANO IN ALUMINIJASTO, PORCELAN, STEKLENINO, VSE GOSPODINJSKE IN GOSPODARSKE POTREBŠČINE, OKOVJE ZA VSE GOSPODARSKE IN INDUSTRIJSKE PANOGE, PLOČEVINO, VSO ŽELEZNINO, NOSILKE, CEMENT, ŽELEZJE ZA ŠTEDILNIKE IN KOPALNICE, KOMPLETNE KOPALNICE in STRANIŠČA NAJCENEJE PRI Ljubljana TYRŠEVA (DUNAJSKA) CESTA ŠT. 11 — POLEG »FIGOVCA« Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, gospod Tovarniško poslopje v Kengšu z različnimi stroji za tovarno klobukov, s stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji itd. ter okoli 4000 m2 zemljišča vse lepo ograjeno se proda na sodni draZbi dne 6. junija 1935. ob 8. uri pri sreskem sodišču v Kamniku, soba št. 2. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem sodišču v Kamniku in v pisarni g. dr. Albina Smoleta v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5, kjer so na razpolago tudi načrti ln popis strojev. I -v— FRANJO NERAD mestni zidarski mojster po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu starosti, dne 17. maja 1935. ob 5.15 uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 19. maja 1935, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Aškerčeva ulica, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. maja, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Celje, dne 17. maja 1935. DOROTEJA NERAD, soproga; MARICA RODE, TONČKA CUK, hčerki; ANTON RODE, FRANC CUK, zeta; vnuk, vnukinje in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Za mi pozornost ln premnoge čestitke ob moji 70 letnici mi ni mogoče izraziti vsem odličnim osebam, društvom in prijateljem posebej mojo zahvalo; nisem pričakoval tolike prisrčnosti in ganljivih presenečenj, Id mi nikoli ne bodo Izginili iz mojih spominov ter Vam tem potom kličem: moja skromna, a najpri-srčnejša zahvala. Jože Hnvk. Tržič. 4528 NOkO o REKLAMNA PRODAJA ZA POMLAD SOKO kamgarn obleka, moška, izdelana po najnovejšem kroju, ki je stala Din 560.—, prodajamo sedaj ta Din 400.— Kamgarn obleka plava in črna . . . . x» Din 390.— SOKO damski plašči, pariški kroji . . od „ 200.— naprej Damske batist srajce različnih barv . . „ 12.50 SOKO otroške oblekce v raznih barvah „ „ 53.— * SOKO moške obleke, pomladanske . . , * 220.— „ SOKO moške obleke 8 pump-hlačaml . . * » 255.— „ SOKO trenchcoati, mošld in ženski ...» „ S30.— „ SOKO trenchcoati, deški.........„ 150.— „ SOKO moške hlače, kaša v raznih barvah * „ 95.— „ SOKO moške, hlače, trpežno blago . . . „ „ 70.— m Vsakovrstne majce.........« „ 8.— * OPOZARJAMO VAS, DA SO SOKO OBLEKE IZDELKI DOMACK TOVARNE, KI DAJE DELO IN ZASLU2EK DOMAČIM LJUDEM! Oglejte si še danes cene, izdelavo in kakovost naših izdelkov! Prodajalne SOKO oblek: LJUBLJANA, Sv. Petra oesta štev. 23 in Celovška oesta štev. SZ» KRANJ, Tavčarjeva uBca štev. 2. CELJE, Kralja Petra cesta 22; MARIBOR Aleksandrova oesta «. Hotel, restavracija METROPOL Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena žena, mati, hčerka, snaha, svakinja in teta, gospa £ roj. SEL soproga upravnika v Pekrah v petek, dne 17. maja 1935., ob 11. uri, v 32. letu svoje dobe za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb biagopokojne se bo vršil v nedeljo, dne 19. maja t. L, ob y216. uri iz hiše žalosti v Pekrah na pokopališče v Limbušu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. maja 1935., ob 8. uri v župni cerkvi v Limbušu. Pekre, dne 17. maja 1935. Globoko žalujoči obitelji šumenjak-SeL SOLNČNE PEGE rjave madeže na obrazu in telesu odstrani hitro in zanesljivo svetovno znana in specialna krema »PIGMAT«. Lonček 50 Din. Bradavice izginejo brez sledu v nekaj dneh s pomočjo preparata »INGOLD«. Brez rezanja! Garnitura 60 Din. Razširjene znojnice in maščobo odstrani bademovo mleko »ASI-AMI«. Izdatna steklenica 50 Din. Odlično mleko tudi za čiščenje, odstranitev šminke in osveženje. Kot hranilo koži — samo pasta »REGIS«! 2e dolgo poznana kot zares nenad-kriljiva proti malim gubam ha za uspešno pomlajenje kože. Tube po 40 in 18 Din. Zahtevajte izrecno originale Schroder-Schenke v vseh parfumerijah in drogerijah! Kjer jih še ni, jih pošlje direktno »Omnia*, oddelek J/l, Zagreb, Gunduli-čeva 8. Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din, povzetje 14 Din — Zahtevajte brezplačno veliki ilustrirani ccnik! —— Bedni občni zbor Tiskovne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani se vrši 27. maja 1935. ob y2 7. uri zvečer t prostorih Tiskovne zadruge, Dalmatinova ulica 10. z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo o računskem zaključku, 3. poročilo preglednikov, 4. razdelitev prebitka, 5. volitev načelstva ln računskih preglednikov, 6. sprememba pravil, 7. slučajnosti. Vaoimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo e ležite. Načelstvo Tiskovne zadruge v LjubljanL NOVO MESTO ZNIŽANE CENE! Sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo Din 20.— Garaža Din 5.—. Pension Din 38.—. Cenjenim potnikom po možnosti na razpolago pisalni stroj. Skupni obedi in večerje po dogovoru. Opoldanski me-nu Din 12.—. Sprejemajo se abonentl na okusno domačo hrano. Cenjenim gostom se priporoča POLAJNAR A. -NENADKRILJIV USPEH!- -nogih tlsočev dokazuje, da Je »HEINZEL - MAENNCHEN" flziokromlčnl renovator za lase najboljše srdestvo zoper osS- velost las. Steklenico za 50.— Din dobite v vsaki strokovni prodajahrL Depot: COSMOCHEMIA _ZAGREB, Smičiklasova ulica 23. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega soproga, očka, dedka, brata, strica itd., gospoda Ivana Kambiča šolskega upravitelja v pokoju se najtopleje zahvaljujemo vsem za izraze sožalja ln utehe, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, posebno še gg. zdravnikom, čestitim sestram usmiljenkam, ki so mu s skrbno nego lajšale bol, zahvala tudi preča-stitemu gospodu župniku Angeliku dr. Tomincu za verska tolažila. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 22. maja ob %8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana—Split—Prologe, dne 18. maja 1935. Žalujoče rodbine: KAMRIC, ŽELEZNIK, SERTIC, MARC, STRITAR in ŠUČ. Kraljestvo mode Kmalu se bomo kopale Noben drug šport ni v tako tesni zvezi z modo, kakor poletno kopanje. Tu je bolj nego kjerkoli drugje treba združiti vse umetnosti čarovnice mode: da zakrije tn iegladi, kar je nelepega, da poudari, kar Je lepega... Saj kopalna obleka najbolj odkrito pokaže hibe in lepote ženske postave! Moderna kopališčna oprema se stalno tepreminja in prilagoja vedno večjemu vplivu soLnčnega in zračnega kulta na življenje sodobnega človetka. Vzemimo za primer vprašanje kopalne obleke. Pred leti so bile kopalne obleke preveč zaprte in so crrirale dostop zraku in solncu, potem pa 3ino doživeli nasprotno skrajnost: obleke, ki tega imena skoraj niso zaslužile, tolikanj so bile na vseh straneh izrezane. Tudi tukaj je naposled obveljala zlata sredina. Kopalna obleka ne sme biti preveč ae premalo izrezana, pa bo telo prejelo dovolj zraka in solnca, »sokopalcem« pa prihranimo pogled na dostikrat kar mučno goloto. Bolj pri srcu kakor kopalne obleke bo modnim stvariteljem mnoge druge malenkosti, ki jih prištevamo h kopalni opremi in ki vse dobe mesto v praktični kopališč-ni torbi ia nepremočljivega blaga Pričnimo a kopališčnim pokrivalom! Se v*sdno so moderni širokokrajni, grobo pleteni slamniki, ki najibolje Ščitijo obraz in tilnik pred pekočim solncem. Seveda dopušča moda tudi vse druge možnosti, od ljubke jockejske čepice iz platna ali slame pa do pisane kmečke rute, ki se tako dobro poda zlasti veselim in mladim obrazom. Kopalna ogrinjala so z modnega stališča bolj važna, kakor vsi drugi kosi kopalne opreme. Dolgi kopalni plašči so se preživeli, ramena lepih kopalk se bodo letos skrivala pod gladkimi kepi ali tričetrtin-slrimi jopicami, kakor jih predpisuje dnevna moda (2. in 3. skica). Taka ogrinjala izdelujemo Iz enobarvnega ali vzorčastega tvoriva, vsekakor pa moramo paziti na to, da tvorita kopalna obleka in ogrinjalo barven kontrast, ki je letos tolikanj moderen. Zato tudi združimo temno kopalno obleko s svetlim ogrinjalom, enobarvno pa z vzorčastim! Posebno obliko priljubljene obleke za solnčenje najdete na naši zadnji skici. Obleka je zadaj izrezana in zapeta z živo-barvnimi gumbi, izdelamo pa jo iz frot6- Vezene nočne srajce Kakor pri novih oblekah, opažamo poudarjanje večje ženskosti tudi pri perilu, ja, da nam po kopeli obriše telo kakor brisača. Kopallščne pižame še vedno poživljajo modno sliko, vendar v dokaj izpremenjeni obliki. Moderna pižama je enotno ukrojeno oblačilo, ki ima tričetrtinske hlače. Dolge in široke mornariške hlače niso več priljubljene (1. skica). Poglavje zase tvorijo kopalne sandale in pestri solnčniki, ki izpopolnjujejo vsako lepo kopalno opremo. gežgo belino koša ?ehŠ "^am^mammmmmmmBmmmamum mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti in lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane. Tube po Din. 10.— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer prodajajo proizvode Chlorodont._^ Garnitura iz svinjskega usnja sestoji iz originalne torbice, prevleke za dežnik ln napol dolgih rokavic ter okusno ki je tako bogato izvezeno in okrašeno s čipkami, kakor že dolga leta ne. Ljubko nočno srajco s pastelnobarvno vezenino ob vratu in z nabranim životkom predočuje naša skica. poživi vsako elegantno športno obleko Posebno pozornost zasluži ročaj torbice, ki ima povsem novo obliko. Dežnik je opremljen s temnorjavim lesenim držajem in temnorjavimi usnjenimi resami. Rokavice zapnemo z zaponko iz enakega tem-norjavega usnja. %d 25.»__, PARKETNO VOŠČILO ZA BRIZGA.MJB JE IDEAL VSAKE GOSPODI Nit KER Z J.USTROLOM-BREZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK PARKETA. IUSTRA' IIUBIIAHA-GOSROSVETSKA 8 TRGOVCI POPUSTI POŠILJAMO TUDI PO POSTI t Zdravniška posvetovalnica M. P. v Br. Svetujemo Vam ponovno, kontrolno slikanje žolčnega mehurja in žolčnih vodov. Ce je bil res žolčni kamenček vzrok, da se je vod zamašil, ga ali ni več, ali pa se nahaja zopet v žolčnem mehurju. Nujna pa operacija ni. Zato morajo biti podani izvestni pogoji. V Vašem primeru pa to ni potrebno, ker imate le redke napade. Vendar po Vašem opisu sodeč se nam ne zdi verjetno, da gre za organsko bolezen, marveč za neurozo, ki se očituje na ta način, da čutite težave v okolici žolčnega mehurja. Le zaupajte svojemu zdrav- niku tn držite se njegovih navodil. na operacijo pa opustite. V prvi vrsti si zdravite živce. — M. M. Predvsem skrbite za redno in mehko stolico. To najlažje do-sežete, ako uživate presno sadje. Jako priporočljivo je tudi, da si namočite zvečer suhe smokve v vodi, zjutraj jih pa zauži-jete s sokom vred na tešče pol ure pred zajtrkom. Važno je tudi, da se izdatno pre-gibljete. Potenje odpravite na ta način, da si omenjena mesta dnevno umijete. Z vodo, nato pa namažete z akoholno raztopino salicilove kisline ali pa formalinom. — Proti belemu toku Vam priporočamo kopanje (sedeče kopeli) v topli vodi, kateri ste dolih odcedek hrastove skorje. Pazite pri tem, da se ne prehladite. Dalje izpiranje s ka-milčnim odcedkom ali lahno raztopino (svit-loroza) kalijevega hipermangana. Sluznice je treba po tej proceduri dobro namazati z vazelino. Poleg tega uživajte železove in arzenove preparate. — »Sonja J.« Ce je Vaša trditev resnična, potem je nosečnost popolnoma izključena. V podrobnosti se umljivo na tem mestu ne moremo spuščati. V Vaših letih se često perilo zakasni ali pa celo za nekaj časa izostane. Priporočamo Vam železne preparate. Pomirite se. — »Notranjka«. Polagoma prihajate v dobo, ko Vam bo začelo izostajati perilo. Vsled te spremembe se spremeni tudi funkcija drugih žlez in pojavljajo se motnje tako v organizmu kakor tudi v duševnosti. Vaše težave so neprijeten izraz tega dogajanja, ki terja par let, dokler se organizem zopet ne uravnovesi. V tolažbo Vam bodi, da imate nešteto sotrpink. Vendar si morete to nadlogo olajšati. Ako Vam je mogoče, pojdite v toplice (Dobrna). Ce vam pa to ni mogoče, kopljite se večkrat doma v vodi, ki ji dodaste odcedek mladih smrekovih poganjkov, kar ugodno učinkuje na živčevje. Skrbite za redno stolico in izdatno hrano, a ogibajte se začimbam (poper, paprika itd.). Sprehajajte se po gozdu, kar Vam bo sigurno dobro storilo. V ostalem Vam priporočamo brom, osobito zvečer, preden ležete, eno noževo konico. — Zlatka pri Celju. Sredstev je mnogo, vendar večinoma le proti bolečinam. Zdravljenje bolezni pa je dolgotrajno in uspešno le, če se izvaja vztrajno. Po našem mnenju je za operacijo še vedno čas, zato ne kaže, da se prenaglite. Glede injekcij moremo reči le to, da imajo često jako povoljn uspeh. Poleg tega Vam zelo priporočamo železove ali arzenove preparate. Predvsem pa prosite, da Vas pošljejo za mesec ali dva v kake toplice, kar Vam bo še najbolj hasnilo. -Beli tok je le posledica Vaše bolezni, zavoljo česar ga morete zdraviti le s tem, da zdravite temeljno bolezen. Vsekakor je potrebna nega, izpiranje s kamilčnim odcedkom ali pa raztopino kalija hipermangana, najbolje menjaje. Ne polagajte važnosti na to, kaj pravijo nekateri in zopet drugi, marveč ravnajte se po zdravnikovih navodilih in to vztrajno, uspeh ne bo izostal. — L H. Ce Vam je zdravnik izjavil, da ste ozdravel, potem mu zaupajte in pustite na miru vse znance, Iti vedno vse bolje vedo, posebno če gre za neprijetne stvari. Seveda ni izključeno, da se bolezen ponovi brez lastne krivde, vendar je to redek pojav. Nikakega zadržka pa ni za poroko, nasprotno je jako pametno, če se poroči zdrav človek, kajti »človeku ni dobro samemu biti«. Da ste živčno oslabel, je le posledica, da sploh upoštevate več- £fcmanj domišljavo blebetavost dobrohotnih znancev. Kar zaupajte zdravniku in vsa stvar bo v najlepšem redu, Vi pa boste imeli mir. Nikdar pa ne pozabite, če kane človeku ▼ kelih grenka kapljica, da mu bližnji dolije še eno in to vse iz »človekoljubja«. — J. KL v B. Bradavice na roki požgete z lapisom. Vendar je treba vselej odstraniti črno skorjo, ki se napravi po uporabi. Hitreje jih odpravite z solitmo ali žvepleno kislino, pri čemur pa pazite na zdravo okolico. Najbolje je, da okolico namažete z vazelino, na bradavico pa kanete kapljico ene izmed omenjenih tekočin. Predvsem pa pazite, da se bradavic ne dotaknete, ker jih v tem prenašate na druge dele. — B. C. Predvsem je potrebna skrajna čistoča, sicer se sami vedno znova okužite. Po vsakem blatenju si temeljito umijte danko in roki, sicer prenesete nevidna jajčeca v usta. Po vsakem umivanju je najbolje, da se preoblečete v sveže perilo. Ker se jajčeca najčešče raz-mažejo po okolici danke, je priporočljivo, da si okolico namažete s sivim mazilom (umaže perilo!). Ker povzroča ta parazit srbež in postoji opasnost, da se v snu praskate in s tem zopet okužite, je priporočljivo, da spite v spodnjih hlačah. Zdravljenje samo je često dolgotrajno ter zahteva mnogo potrpežljivosti. Uporabljali ste »Hel-minal«. Prav. Ali vedeti morate, da vsa ta sredstva nič ne zaležejo, če istočasno ne jemljete odvajalnih sredstev. Recimo San-torin 3 krat dnevno, vsake pol ure zatem pa po en prašek Kalomela ali pa žlico Rici-novega olja. Vedeti je namreč treba, da ta sredstva ne ubijajo parazitov, marveč jih le DOBRNA PRI CELJU je odlično zdravilišče za srčne, živčne bi ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja ln nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1.250.— Din ln 1.450.— Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din. 1500 Din, 1600.— Din (trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zahtevo (na otoka H vara) Najlepši in najmodernejši hotel na dalmatinski plaži Udoben pension z brezplačnim kopališčem pred hotelom. Popolni pension z vsemi taksami Din 50—60 dnevno. Večkratna dnevna zveza s Splitom. 132 GUM... je znanstveno izdelan originalen ameriški izdelek in je zato ta najcenejše in najbolj zanesljivo zaščitno sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. omamijo. Zato je potrebno poleg tega še odvajalno sredstvo, ki parazite naglo odstrani, črevo naglo izprazni. Pri tem je seveda važno, da ne zaužijete preveč hrane, ki bodi predvsem tekoča; sicer je učinek mnogo manjši, včasih iluzoren. Zelo Vam priporočamo sledečo kuro: glavico česna sesekljajte ln skuhajte v litru vode. Vso tekočino precedite skozi čisto platneno krpo in gosti ostanek ožmite. S tem precedkom delajte klistire. Spustite v črevo % tekočine in zadrži te jo par minut, nakar jo spustite in porabite še drugo polovico. Videli bodete, da bo šla ogromna množina črvič-kov od Vas. Po tej proceduri si temeljito umijte danko z okolico in roki ter oblecite sveže perilo. Kožo okoli danke event. na-mažite s sivim mazilom. To delajte večkrat tedensko, dokler ni odpravljena nadloga. Opozarjamo Vas, da uporabite odcedek, ki se je ohladil, torej ne toplega. To kuro morete kombinirati s sredstvi kot Santonin in slično, kot že omenjeno. Predvsem pa skrajna čistoča. — J. K. Lj. Brom v kakrš- Selce, Hrvatska na obali blizu kopališča, sobe s tekočo vodo, terase, parketi, elektrika itd. Ves komfort. Renomirana domača in inozemska kuhinja, lastna in dalmatinska vina. Popolni pension 55 dinarjev. — Prospekti na zahtevo! Pravočasno je treba misliti, kje se bo preživelo najlepše in poceni svoj odmor in držati v evidenci t u d j HOTEL »JADRAN" (tik ob morju)v JKLS1 z mnogimi terasami, 40 sob, kopalnico, tuši, izvrstno kuhinjo, dobrim vodstvom, ki je bilo še vedno priznano v vseh ozirih Ne bo vam žal. Preskrbite si prospekte! nikoli obliki se dobi le z receptom. Dobro učinkuje tudi tinctura Stuphin. Istotako morete dobiti sredstva proti splošnemu potenju le z receptom. Kolikor nam je znano, imate na razpolago bolniško zavarovanje, kjer morete dobiti nasvet in zdravila. Nedelja 19. maja LJUBLJANA 7.30: Najnovejši podatki iz gospodarske prakse (inž. Val. Petkovšek) — 8: Kvartet na 4 pihala, jazz in plošče. — 8.30: Cas, novice. — 9.45: Versko predavanje (p. Regalat Cebulj). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Higijena kmečkih otrok (ga. Zajec-Boškovičeva). — 11.20: Kmečka godba na ploščah. — 12: Koncert po željah (plošče). — 15: Citre solo (g. Mezgoliis). — 15.45: ženska ura: Razmišljanje naše žene po volitvah (Angela Vode). — 16: Pester spored godbe in petja. — 19.30: Nacionalna ura: Iz Borbe proti tuberkulozi. — 20: Cas, poročila, spored obvestila. — 20.15: Prenos evharistične akademije Iz Uniona, vmes Radio orkester in plošče. — 22: Cas, poročila, vreme spored. — 22.30: Za ples in dobro voljo (prenos z nebotičnika). Ponedeljek 20. maja LJUBLJANA 12: Magistrov trio rta ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, vreme, obvestila. — 13.15: Magistrov trio na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Zvoki iz Ukrajine (plošče). — 18.20: Zdravniška ura (dr. B. Magajna). — 18.40: Cas, po iočila, spored obvestila. — 19: Schu-mannove pesmi poje ga. Josipina Sivec. — 19.30: Nacionalna ura: Kako negujemo tn zdravimo tuberkuloznega otroka (dr. Matija Ambrožič, iz Beograda). — 20: Prenos iz beograjske opere. V 1- odmoru: Poročilo akademske akcije za izpopolnitev univerz«, v 2. odmoru: čas, poročila, spored. anainj! nogometni spo V Ljubljani: igrišče Primorja ob 16.30: PRIMORJB—SLAVUA S. za prvenstvo r nacionalni ligi; borita se dva nasprotnika prilično enakih kakovosti ln enakih pretenzij. Predtekmi: PRIMORJE jun.—HERMES rez. ln PRIMORJB rez.—BRATSTVO. Začetek ob 13.15. Dragi razred, prvenstvene: igrišče Slovana dvojna prireditev, ob 9. SLOGA—SVOBODA, ob 10-35 SLOVAN—JADRAN, igrišče Hermesa ob 10. GRAFIKA—MLADIKA, igrišče Reke ob 10. SLAVTJA—REKA, igrišče Korotana ob 10. KORO-TAN—MARS. V Maribora: igrišče Svobode ob 10. SVOBODA-RAPED, IgrlSče Maribora ob 17. MARIBOR—CELJE, obe za podsavezno prvenstvo. V ostalih krajih: V Celju: igrišče AtletJkov ob 16.30 JUGOSLAVIJA—OLIMP. V Hrastniku: igrišče Rudarja ob 16. RUDAR—HRASTNIK. V Trbovljah: igrišče Trbovlja ob 16. DOBRNA—TRBOVLJE. V Zagorju: igrišče Svobode ob 16. SVOBODA—LITLJA. V Žalcu: prijateljska ŽALEC—RADOMLJE. V čakovcu: CSK—SLAVTJA V., pokalna. V Domžalah: igrišče Diska ob 15.30 DISK—KOROTAN, KL, prijateljska. V Radovljici: ob 15. RADOVLJICA—GORENJEC, prijateljska. Nacionalna liga: V Ljubljani: PRIMORJE—SLAVTJA S. V Osijeku: SLAVIJA O.—B3K. V Zagrebu: CONCORDIA—GRADJANSKL V Splitu: HAJDUK—JUGOSLAVIJA. V Beogradu: BASK—HAŠK. Za današnjo ligino tekmo PRIMORJE—SLAVIJA se dobijo trlbunski sedeži ln stojišča v predprodaji, in sicer od 9.—12. v posebni sobi kavarne Emona (L nadstropje). Službene objave ljubljanskega hazena-podsaveza. (Seja uprav, odbora dne 14. maja). Klubi se opozarjajo, da se vrši letošnji olimpijski dan na ozemlju bivše ljubljanske oblasti 16. junija; na ozemlju bivše mariborske oblasti pa že 2. junija. V okviru upravnega odbora se je osnoval odbor za delegiranje hazenskih sodnikov. V ta odbor so določeni: Kušar, Ruplova in Luschan Podsavezna uprava bo izvedla v kratkem času izpite za hazenske sodnike. Ako se prijavi dovolj kandidatov, bo organiziran teoretski in praktični tečaj. Prijave za izpite, kakor tudi za tečaj se pošiljajo na naslov podsaveza, kavarna Evropa. V svrho propagande hazenskega športa se sklene organizirati pokalne tekme. Propozicije za te tekme bodo v kratkem izdelane in bodo poslane vsem zainteresiranim klubom. Prihodnja prvenstvena tekma se določi na dan 26- maja, in sicer Korotan : Gorenje. Vodstvo lahkoatlet-skih treningov prevzame tehn. refer. g. Kermavner. Podsav. uprava opozarja vse klube, da se pripravlja ponovno gostova-nnje poljske hazenske reprezentance, dalje gostovanje znamenite praške slavije in nekaterih drugih klubov na našem ozemlju. Klubi, ki se interesirajo za ta gostovanja, naj javijo to nemudoma podsavezu. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije »Triglavski pododbor« v Ljubljani ima VTrr redni letni občni zbor v nedeljo 2. junija (ob priliki otvoritve Ljubljanskega velesejma). Občni zbor prične točno ob 9.30 v restavraciji »Novi Svet« na Gospo-svetški cesti. Dnevni red običajen. Iz JZSS. Za nedeljsko glavno skupščino je izdal Jugoslovenski zimsko-sportni sa- vez poročila svojih funkcionarjev v posebni brošuri. Brošura vsebuje poleg poročil tudi sezname tekmovalcev L in n. razreda, sodnikov, smuških učiteljev, klubov, smuških domov, skakalnic ter nudi precej statističnega materiala. Interesenti morejo dobiti brošuro v sa vezni pisarni od torka dalje za ceno 5 Din komad. Oni, ki naroče brošuro po pošti, naj plačajo 7 Din v znamkah. Srednješolske lahkoatletske tekme ta rokomet. Danes ob 10.30 na sokolskem telovadišču v Tivoliju prirede ljubljanski srednješolci lahkoatletski izbirni miting. Ob 15. na Stadionu rokometna tekma med ljubljanskimi in zagrebškimi srednješolci. Vstopnina k obema prireditvama je minimalna. Občinstvo vljudno vabljeno. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 13.30 naprej vršijo blagajniško službo gg. Fabjan, Jurkas, Gvido, istočasno reditelji, ki so določeni za notranjo in zunanjo službo. Juniorji naj bodo najkasneje ob 13-30 v garderobi, rezerva pa ob 14.30. ŽSK Hermes. Izredni dbčni zftor kluba v ponedeljek 20. t. m. ob 18.30 v salonu gostilne Keršič. Članstvo polnoštevilno. — (Nogometna sekcija). Rezerva igra danes ob 14. na igrišču Primorja prijateljsko tekmo. Postava pri hišniku na igrišču. Jutri po občnem zboru ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igračev pri Keršiču. SK Reka. Ob 9-30 naj bo v garderdbi L moštvo in rezerva, da se določi postava za Domžale. SK Svoboda. Danes ob 7.15 naj bo H. moštvo na igrišču Slovana, L moštvo pa ob 8.30. Igra se s Slogo. NOVI LAHKI MODEL Z ZAVORO NA PREDNJO OS! NA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA IGN. VOK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7. Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2. ŠIVALNI STROJI ŽE PREKO 75 LET LE KAKOVOST! / Resnica o južnem tečaiu teorija o antarktični celini — Samota zaslužnega raziskovalca Najpopularnejši mož Amerike je danes nedvomno admiral Byrd. Ta mož ima že toliko vsakovrstnih redov in odlikovanj, da se je predsednik Roosevelt ob njegovem povratku iz Antarktide res ženiral pokloniti mu nov red in se je odločil v imenu Unije rajši za pergamentni zavoj, na katerega je bil neki umetnik s krasnimi in preprostimi besedami zapisal vsa velika dela, ki so zvezana z imenom admirala Byrda. O uspehih njegove zadnje ekspedlcije doslej še ni bilo mnogo govora, ker on sam tn njegovi sodelavci so si naložili dolžnost molčanja, šele sedaj prihajajo na dan razne podrobnosti. Ta ekspedicija Je bOa nedvomno bolje pripravljena nego vse, ki so se mudile dotlej v polarnih deželah. Imela je poleg dveh ladij na razpolago štiri, letala, 6 traktorjev tn 150 psov, razen tega najmodernejše radtotclo- grafeke naprave in znanstvene instrumente. Moštvo je štelo 120 glav, ki so od 22. oktobra 1933, ko so ostavile Boston, do povratka v Ameriko izvršile čudeže. Z veseljem se Je odprava vrnila v Malo Ameriko, mestece med večnim snegom in ledom, ki so ga zgradili že o priliki prvega Byrdovega bivanja v Antarktidi. Tu so si bili zgradili snažne, trdne in prostorne lesene koče, v katerih je bilo življenje vse udobnejše nego v barakah, kakršne so nekoč uporabljali polarni raziskovalci. Tudi električna razsvetljava jim je bila tu na razpolago, imeli so poseben stolp za radijsko službo in celo majhen poštni urad. Seveda je ta poštni urad izpolnjeval samo srčno željo filatelistov. Od tu so razpošiljali pisma s posebnimi ekspedicijskimi znamkami. Pri tem ae Je zgodila majhna nezgoda. Barvna trak za Narodni ftmak Poljske na mrtvaškem odru Včeraj bo v kripti wavvelske katedrale položili k večnemu počitku e ostanke narodnega Junaka Poljske, maršala Pilsudskega, mimo katerega so poprej ▼ palači varšavskega »Behrederaa (slika) defilirale ogromne množice Tehnika v rokah razbojnikov Nesramne izsiljevalne metode v Ameriki Neki znani kriminalist je dejal, da soje industrijec položil na (Močeno mesto .... ......a___ J__—. : n rtUrt« rvrvi ia OWAnWrt TI fl ameriške razbojniške družbe najbolj na vdušene pristašinje tehničnega napredka. V resnici je tam povsem običajno, da delujejo zločinci s strojnicami in oklopnimi avtomobili, bombnimi letali in lastnimi brezžičnimi postajami Toda primer, ki se je dogodil v San Louisu, kaže, da znajo uporabljati že vse drugačne pripomočke, ki jih običajni tehniki danes še niti ne zmorejo. Nekoliko mesecev bo tega, ko so ma-skirani razbojniki vdrli v samotno vilo sanlouiškega veleindustrijca Cottrela, terorizirali služabništvo, nagrabili vse dragocenosti, ki so jim v naglici prišle v roke in izginili končno z 81etnim dečkom, ki so ga smatrali za Cottrelovega sina. Menili so, da bodo zanj izsilili še kakšno bogato odkupnino. 24 ur pozneje je Cottrel res dobil iz3iljevalno pismo. Po njem ta moral prinesti 10.000 dolarjev na določeno mesto, na kar bi mu otroka vrnili. Toda razbojniki so se bili zmotili, Cottrel je bil ob času napada v drugem kraju po poslih in z njim je bil tudi njegov sin, tolpa pa je bila ugrabila sinčka nekega služabnika, ki je bil brez vsakih sredstev. To sporočilo namestu denarja, obenem je apeliral na rajzbojnike, naj v imenu človečnosti ubogemu očetu vrnejo otroka. O kakšni odkupnini ni govora. _ _ Banditi so videli ▼ tem pismu ssasmAo-vanje. Ker niso na svoje drugo pismo prejeli nobenega odgovora, so se pač odločili, da služabnikovega sina vrnejo, kar se je tudi zgodilo, obenem pa so akle-nili, da se maščujejo. Nekoliko noči pozneje Je vse stanovalce Cottrelove vile vrgel iz postelje silen pok. Streha vile je bila razdejana, stropa dveh prostorov po njo sta bila zrušena in izpod ruševin so potegnili ženo in odraslo hčer industrije a, obe ranjeni. Takojšnja preiskava je pokazala, da je treščila v hišo z ekskrazitom napolnjena raketa. K sreči ni eksplodiral ves naboj, kajti v tem primeru bd ne ostal kamen na kamnu. Strokovnjaki se ne morejo načuditi, kako dovršeno je bila izdelana raketa, da je mogla na s sicer neznanega odletišča zadeti hišo tako v polno. V času, ko delajo v Ameriki in Evropi najbolj resni tehniki poskuse s precej primitivnimi raketami in brez posebnih uspehov — rabi zločincem raketa že kot orožje ... itampfljko Je minmft ta na znamkah ni odtisnil s tisto popoZoo-jrtjo, kakor bd M filatelisti želeli. 123 milj južno od Male Amerika šk. Jr Ul Byrd zgradil posebno opaaovabdeot vi je pretofl fl-tiri m e *« c • ▼ samoti, v katero more zaiti kakšen človek. Ob koncu četrtega meseca je nastalo v Mali Ameriki in po vsem svetu veliko ra^Lm>» jen je, ko so zvedeli, da Je admiral bodo bolan. Več reševalnih ekspedicij ni moglo do n jega, menili so že, da je izgubljen. Ko so končno prišli do nJega, Je omrSsvil do kosti. Pomanjkanje in bolezen sta mu začrtala globoke brazde v čelo. Toda svojo nalogo je le izpolnil. In v Mali Ameriki si je hitro opomogel. Z letali in potovanji s sanmi ter traktorji so med tem prodrli globoko ▼ antarktično deželo. Poleti po 1000 km so bili nekaj običajnega. Pri tem so ugotovili, da je stara teorija o morju, ki deli Južno celino ▼ dva dela, zmotna. Antarktična eelinaje ena sama, presekana le po globokih, zaledenelih soteskah in gorskih verigah. Natančno so preiskali in kartografirali ozemlje, ki meri 200.000 kv. milj. Preiskali so tudi njegovo živalstvo in rastlinstvo. Med drugim so ugotovili, da je zmotno tudi staro na-ziranje, po katerem v Antarktidi ni bakterij. Si H morete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete V ZNAMENITI RADENSKI in Jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce? Predsezona (maj, junij) 700.— Din, deset dni. Stanovanje, hrana (hotelska ali dije-tetična), kopeli, vse takse in zdravniški pregled. Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notranje žleze, kamenci. skleroza, nervoza. Direktno z železnico v Radence s prestopom v Ormožu in Ljutomeru, ali z brzim vlakom v Maribor in z avtobusom v Radence. Avtobus ima takoj zvezo na brzi vlak ob 4. uri popoldne in pripelje ob 6. uri v Radence, a ne vozi v nedeljo in praznik. Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in telesnih delavcev! Posmrtna maska Pilsudskega Francija ln Rusija sta sklenili pogodbo za utrditev evropskega miru. Ob sklepa pogodbe je francoski zunanji minister Laval obiskal Moskvo ter se razgovarjal trati % ruskim diktatorjem Stalinom, na katerega so zdaj francoski komunisti hudi, češ, da je izdal njih koristi. Na sliki od desne proti levi: Laval, Stalin in ruski poslanik v Parizu Potemkin Tragedije v deže žalostna usoda belih žensk v zev junaka poljskih legij in maršala poljske armade Iz Kalkute poročajo, da se tamkajšnji lastniki hotelov v novejšem času branijo nastavljati evropske sobarice. Vzrok je za evropsko pojmovanje kaj nenavaden, a vendar razumljiv. Z velikimi težavami in stroški si naročajo žensko osebje iz Evrope, a uspeh je ta, da ostajajo že po nekoliko dneh brez njega, ker dobe dekleta oboževalce, ae z njimi poroče in potem seveda ne re-flektirajo več na službo. V Indiji je mnogo belih mož, plantažnikov, trgovcev, vojakov in uradnikov, a belih žensk je malo. Zato ni čudno, da zbudi vsaka, ki se pripelje s trebuhom za kruhom tja, v tem krogu veliko pozornost, začne se pravo tekmovanje med moškimi in tako se zgodi često, da postane mlada priseljen-ka še na dan prihoda namestu hotelska sobarica — poročena žena. Tudi indijski domačini se za bele ženske precej zanimajo. Vodja največjega hotela v Kalkuti je povedal, da je prejšnjo jesen naročil iz Francije 25 deklet Dva tedna po prihodu ni bilo niti ene več v hotelu. Vse ao se omožlle. Indija je tedaj ženski paradiž? Kakor vzamemo. Kakšna je usoda vseh belih deklet, ki pridejo na ta ali oni način ▼ Indiji do moža, o tem ne govore nobene statistike. Pač pa so znani zelo številni primeri pravih tragedij. Agn, Kan, eden najbogatejših indijskih knezov, se Je pred leti poročil z mlado francosko modistko in jo dvignil v trenutku iz skromnih razmer v svet orientalskih pravljic. Vprašanje pa Je, da-li je danes kot gospodarica milijonov fie vedno srečna, kajti navzHc vsem modernim vplivom živi ženska v Indiji še vedno zelo nesvobod-no življenje. Tudi z Evropkami, ki se poroče z Indijci, Je ista. Pred nekoliko leti se je poročila neka ameriška medicinka, ki je bila znana po svojem veselju do življenja, z maharadžo Gopalom Sing - Rhalso. V treh letih zakona je postala v svoji pravljični okolici Taborjenje v železniških vozovih Nov način francoskega turizma Francoske državne železnioe so uvedle letos novo obliko turizma, ki so ga z odobravanjem sprejeli posebno mladi ljudje. Velike nove tovorne vagone so belo pre-pleskali in preuredili za stanovanje in prenočišče 8 do 10 oseb. V vsakem vagonu je majhna kuhinja, stranišče in prostor za viseče ali preproste navadne postelje. „Bela kralpca vil" V dnevih, ko so oči vsega sveta obrnjene na angleško kraljevo dvojico, ni odveč, če povemo nekoliko podrobnosti iz življenja in delovanja »bele kraljice vil«, kakor so kraljico Mary imenovali milijoni, ki so bili v dnevih jubilejnih slavnosti špalir kraljevski kočiji. V resnici ni v vsem ogromnem britskem imperiju žene, ki bi bila tako popularna in ki bi jo ljudje tako častili in ljubili kakor to redko damo. najskrbnejšo mater in gospodinje? države. Vse na njej jo izdaja za rojeno kraljico, drža, govorica in gesta, energično in strogo vedenje, njena točnost na sekundo, daljnovidnost in delavnost, s katero na-domestuje svojega moža v dnevih bolezni v vladarskih poslih. Velika ljubezen in medsebojno spoštovanje veže oba kraljeva zakonca, oba sta zmogla v tej medsebojni ljubezni in spoštovanju velike stvari. V času vojne, ko je kralj stal na fronti, je ona skrbela za ranjence in sirote V Buckinghamski palači so se racioniranja živil držali prav tako strogo kakor v vsakem drugem gospodinjstvu, karte, s katerimi so takrat hodili po živila za kraljevo družino ostanejo za vselej dokaz, kako je bila ta družina zvezana z usodo vse de žele V prejšnjih letih je Queen Mary (kraljica Marija) vsak dan sama nadzirala kuhinjo in delo služinčadi Celo najbolj ruti-nirani kuhinjski četi so se čudili stvarno sti njenih odredb, Danes se omejuje na vsakodnevno določanje in nadziranje jedi, pri slavnostnih pojedinah odreja vsa- ko podrobnost jedilnega lista, vina. aranžma, program godbe. Še vedno se zanima za vsako novost, ki se tiče gospodinjskih stvari. Njena zadevna kritika na razstavah gospodinjskih predmetov gre do podrobnosti. marsikakšno ognjišče, marsikateri pomivalnik, vodna pipa, odvod v dimnik se je že z uspehom popravil po njenih navodilih. Pred kratkim je pohvalila na neki takšni razstavi nov, zložljiv otroški voziček. Na slednjega dne je brala v časnikih o neki ženi v londonski ubožni četrti, ki ji je hišni lastnik odpovedal stanovanje, ker ni trpel, da bi hranila svoj otroški voziček v veži in je bil voziček po drugi strani pre-težak, da bi ga po ozkih stopnicah prenašala v tretje nadstropje. Tri ^re pozneje je ta žena prejela v dar zložljiv voziček z ljubeznivim pismom deželne matere. Kraljica vidi in stori vse. • Niti enega pisma, ki ga prejme, ne pusti brez odgovora in odgovarja sama. Stotine obupanih žen in bednih otrok ji pišejo in nihče ne ostane razočaran. Ljudem morda ne gre niti za odgovor, morda jim njih lastna pisma sama dajejo nekaj tolažbe, toda kraljica vzame vse z enako resnostjo Pred kratkim je umirajoča bivša bolniška strežnica pisala pol v deliriju presunljivo pismo kraljici Še isti dan je prišla ta na obisk četrt ure je sedela ob bolnici, jo držala za vročično roko in ji vlivala pogum Nekoliko tednov pozneje je kraljica isto žensko sprejela v Ruckinghamski palači v avdijenci. Besede tolažbe so jo ozdravile. Majhno dekletce je z nerodno pisavo pisalo o veliki žalosti v družini. Otroci so lačni, mati bolna, oče se v obupu nad brezposelnostjo vdaja pijači. Sto takšnih pisem leži vsak dan na kraljičini pisalni mizi. Toda še isti dan je dala kraljica po-zvedovati, kako je s to družino in dva dni pozneje je mož imel delo, ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer je ozdravela, otroke so sprejeli v zavetišče, ki mu je kraljica zaščitnica. Odkar je kralj bil bolan, se kaže le redko na javnih prireditvah. Zastopa ga v mnogih primerih kraljica in nje dnevni program je določen že za tedne naprej. A vendar ji uspe še vedno čudež, da vrine kakšen slučajni obisk, da se nekje pojavi nenadoma in napravi kakšna srca srečnejša. Otvarja bolnišnice šole cerkve, otroška zavetišča, knjižnice, razstave, izvršuje kraljevske posle od jutra do večera in še tedaj, kadar si odpočiva, je ta odpočitek poln dela Čita mnogo in šiva. Ne šiva samo ročnih del. v katerih je vešča-kinja, temveč tudi prav preproste stvari, otroške srajčke in obleke, za svoje vnučke ali za dobrodelne domove in prireditve. Svoje obleke in klobuke načrtuje sama, obleke si je včasi tudi sama šivala. Kakršna je sama. takšne so tudi njene intimne prijateljice, njene dvorne dame. Med njimi nikakor niso vse knežjesa rodu Med najljubšimi njenimi prijateljicami je n. pr. Iady Snowdenova žena bivšega za-kladnega ministra in krojačevega sina ki je kakor on. vzor brezpogojne odkritosti in polna prvobitnega temperamenta Ka kor kraljica so tudi vse njene družabnice v sredini javnega življenja in skrbijo z vsemi sredstvi za lajšanie bede in pospeševanje nadarjenih Vozovi se prepeljujejo po točno določenem voznem redu z osebnimi vlaki. Na postajah, ki so izhodišče za izlete in taborjenje, jih odklopijo za nekoliko ur ali dni. Potovalci imajo na postaji pitne vode vedno dovolj na razpolago in če jih je volja lahko potabore s svojimi šotori ob robu kakšnega gozda ali reke. Najemnina za take vozove je majhna. Vsa skupina plača na dan 18 frankov ali 110 frankov tedensko ali 400 frankov mesečno, za vso prepotovano progo pa plača vsak samo polovico voznine, ki bd jo plačal za potovanje v UL razredu. KDOR IMAŠ OTROKE, POMNI! Ne dovoli vsem mogočim ljudem, da bi tvoje otroke poljubljali, kajti nič ne veš, kdo jih lahko okuži s kakšno boleznijo. Pestunje in dojilje, naj se ne nagibajo z otrokom skozi okno — nesreča se zgodi kaj kmalu. Ne zaprite nikoli kakšnih vrat, ne da bi pogledali, da-li ni otrok za njimi. V trenutku mu lahko s svojo nepremišljenostjo zmečkate prstke. Otrokom ne dajajte nikoli fižolovih zrn, kroglic, denarja in drugih majhnih predmetov, da jim ne zdrknejo v grlo. V prostoru, kjer je ogenj, ne pustite otroka nikoli samega. Nemci se priglašajo za Abesinijo Iz Berlina poročajo, da se je javilo on-dotnemu abesinskemu generalnemu konzulu na stotine Nemcev, ki so ponudili svoje usluge abesinski državi za primer vojne z Italijo. Med ponudniki so večinoma bivši poklicni vojaki, zlasti radiotelegrafisti, zdravniki in tehniki Abesinski generalni konzul j' je izjavil, da vlada v Adis Abe-bi zaenkrat ne reflektira na pripadnike evropskih držav, ker ima za svojo vojsko pripravljeno drugačno rezervo. po poročilih ameriških listov zagrenjena, turobna ženska. Neka švedska urachiigka hči so Je poročila z nekim indskim dvornim uradnikom. Videla je moža komaj dvakrat, trikrat na leto, ostali čas je bil poklicno odsoten. V svoji osamljenosti se je čutila tako nesrečno, da si je končno vzela življenje, še bolj tragična je bila usoda hčerka nekega švicarskega, hotelirja, ki se je poročila z mohamedanskim zdravnikom i* Indije. Od njega se je naučila uživanja mamil in je tako propadala, da je bHa videti po petih letih kakor 501etna starka. Danes živi kot razvalina življenja v Kolumbu in je stala že ponovno pred sodniki, ker si išče mamila po vseh mogočih, prepovedanih potfli. Pozornost je zbudila zgodba neke italijanske hišnice, ki se je kmalu po svojem prihodu v Kalkuto poročila z nekim indskim šoferjem. Mož ji je stavil pogoj, da mora prestopiti k hinduizrmi. Pristala Je na to, a kaj kmalu so prišli duševni konflikti in se Je začela braniti, da bd izvrševala obrede, ki jih predpisuje hinduizem. Nekega dne so jo našli zastrupljeno. Prijeli so njenega moža, ki je brez nadaljnjega priznal, da jo je umoril iz verskih vzrokov. — V Kalkuti se je neka ameriška artistka poročila s trgovcem domačinom. Po krat-kem času ni mogla več vzdTŽati ob njem, pobegnil a j e od nJega, ostala je brez vseh sredstev tn pomoči, danes pa jo dobiš v eni tistih zloglasnih, temnih kalkutskih ulic, kjer ženske z vihrajočdmi pajčolani vabijo moSke k sebi... Takšne so običajno usode beEh žensk, ki Jfh zanese v Indijo, v deželo rajskih krasot in čudežev... Najlepši smeh V Parizu se je vršila dva večera, za moške in za ženske posebej, tekma za najlepši smeh. Zmagovalec oziroma zmagovalka sta prejela vsak po 2000 frankov denarja in 14 dnevno bivanje v nekem kopališču zastonj. Zmagala sta pa neka prodajalka cvetlic in neki — dimnikar, ki^ sta se znala tako prisrčno smejati, da je šlo tudi najbolj resnim članom žirije na smeh. no nudimo veliko Izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jop*, čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Erich Muhsam. socialistični vodja, j« dolgo časa tuhtal, kako bi čestital Eduardu Bernsteinu, vodji reformistov, k osemdesetletnici, ne da bi njegovi ljubi sodrugi dobili vtis. kakor da gre pri tem dejanju osebne vljudnosti in simpatije za poskus političnega približanja. Končno je našel pravo. Pisal je jubilantu: »Dragi Bern-' setin! Iz srca Vam čestitam k osemdesetletnici. Da bi za mnogo let preživeli svojo stranko!« VSAK DAN ENA »Kaj si napisal na listek, preden si ga zaprl v steklenico, ki pravkar frči v morje?« »Naročil sem še eno steklenico prav takšnega žganja, kakor sva ga pravkar posrkala-« CENE MALIM OGLASOM po 80 par sa besed«, Din 2— davka aa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S*— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Ig te Je služb. NajmanjU znesek n enkratne objave oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5.— za, Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa En tO-—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dia 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17*-—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Ju.ra« Tfc2«f 9 _ odgovor, priložite UHal J« » ▼as pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pisma obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se maflli oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi 3t»tC» I Dia, davek 2 Jin, M iilrv ali dajanje naslova 4 Najmanj« znesek 17 Dia. Teisstilna tvornica t Sloveniji. išče u tekoj-jen nastop perfektnega tiskarja (Itoieauidrucker). — Jugoslovani ali posestniki stalnega zaposlitvenega dovoljenja imajo prednost, ponudbe na oglasni oddelek i Jutra« pod »Tiskaj«. 9504-1 Tkalskega mojstra sa aaio tkalnico laso, ades* za takoj. Imeti mora tkalsko kilo in mati delata vzorce ter popolnoma junoatojno voditi celo tkalnico. Ponndbe na ogl. gddetak »Jutra« pod Šifro -Popolnoma samostojen«. 9620-4 Zastopnike M< i dobrimi priporočili a vse vrste la/raro-raaj velika domala zava- .-jriltiica. — Ponudbe n* .Lomu Oompanjr d. s o. «., Ljubljana. 97-1 Prvovrstno frizerko in vajenko stkoj aH t h junijem ,;ir«jm« salon »Vila«. Tyr-iera T, Ljubljana. M.710-1 imostojno frizerko lofcro Izurjeno, proti plači oo dogovoru sprejme ta-kcj F. Zabjek, Ljubljana, krakovski nasip štev. 36. 11720-1 "iačilno natakarico kavcije zmožno. prikuplji-v» zunanjosti. sprejmem s i. jnfijem v gostilno na ...--ometnem kraju v Skofji toki. — Anton in Marija Jurman, gostilna Ziherl. jLspucinsko predmestje "9 11679-0. Pletiljo rs.-*tr.»®sko izurjeno — ki k na veselje pomagati tudi pri gospodinjstvu, sprejmem takoj. Ponudbe na o^las. odd-c-iek »Jutra« pod »Pletilja«. lil/693-CL Občina Kostanjevica aa Krki, *r<*z krški — razpisuje pragmatično mesto občin, delovodje odnosno pripravnika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali tej enaka šola Varščina po domovom. — Pravilno kolkovane pro-in je, opremljene z listina-tr t>o SI. 7. in 8. uredbe -.bfinskih uslužbencih je < .gati do 30. runija 11935 npravo občine Kosta-ajevica. 11607-1 Prodajalke aestnmeko na-.rbražene in lurjene v pletenin, stroki sprejmem. Tozadevne ponudb« oa oglasni o&defek vJr.trac pod »Prvovrstne »oči«. 1:1700-1 Praktikantinjo a drogerijo iščesm. Pogoji: 6 razredov srednje ali -Anro nnake šole. Perfektna v slovenščini in nemščini. 7čna doba 3 leta. Hrana Sn »taaovanje v hiši. žepni dinar po pridnosti. — Po-aodb« s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro R&rogistmja 200«. M0&9-3 Gospodično iepe postave, za dvomeseč- ao popoldansko zaposlen je »prejme konfekcija Panlin, Kongr.*ni trg 5. IUjSjS-I Mlajšo šiviljo iprejmem. Jernejev* 1H802-1 Prodajalko aprejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska moč«. 117744 Kuharico in sobarico aprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinjstvo«. 11775-1 Kmečko dekle pridno, išče maločlanska družiaa r Ljubljani. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«. 11842-4 Pekovsld pomočnik dober preetpek tn mizar z nekaj kavcije se sprejme takoj, čadež, T>ekanaa, Kranj. 11770-1 Fotognfinjo ali fotografa samo strokovnjaka — za amaterska dola, sprejmeta takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«. ttffiM Mlajšega krojaškega pomočnika dobro revežbanega * v etiketa finem delu, sprejme takoj Kaltnekar Joško — Jesenice. 11777-1 Stenotipistinjo s znanjem srbohrvatake korespondence, vse perfektno, sprejme nrad. Ponndbe z navedbo izobrazbe, prakse in zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Perfektna 88«. 11808-1 Zdravo gdč. vzgojiteljico srednjih let, s perfektnim znanjem nemščine, veščo tudi šivanja ia ročnih del, sprejmem k 3 otrokoma Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava in perfektna«. 9234-1 Šiviljsko pomočnico in vajenko spremno B © r nik Angela, damski modni salon, Pra-žakova ulica 8. 1107S4, Postrežnioo mlado ta redno »prejme Skopek, Aškerčeva ulica 6 mseoj. Pošteno dekle veSčo Italijanščine, ki bi pomagala tudi v kuhinji, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zlr 90/95«. 11860-1 Navijalko ki zna šivati sprejmem. Ob Ljubljanici 27, KodelJevo. 11822-1 Koncipijenta z nekoliko prakse sprejmem v odvetniško pisarno. Nastop takoj, na-daljnl pogoji po dogovoru. Dr. Režek Josip, odvetnik v Novem mestu. 11794-1 Zanesljivo služkinjo sprejmem na deželo k obrtniku, mesečno 100 do 150 Din. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod šifro »Stalno na deželi. 11801-1 Pisarniško moč s trgovsko šolo, urno strojepisko, z dobrimi referencami, sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dobra moč«. H87S-1 Frizerko res dobro v vodni Ib le- lezni ondulaeijl, iščem za takoj ali po dogovoru. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11788-1 Fotografskega pomočnika dobro venkanega leicista in kopista sprejmem. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče — fotograf«. 118884 Pek vešč v svoji stroki, star 28 do 30 le>t, ki ima dovoljenje za Izvrševanje svoje obrti, dobi takoj mesto. Takojšnje ponudbe pod šifro »Samostojen pek« na ogl. oddelek »Jutra.«. 11786-1 Marljivega kletarja k vinski trgovini Išče tvrdka Anton Pintar, Logatec. Ponudbe s sliko poslati na ogl. odd. »Jutra«. 11922-1 Manufakturist neporočen, mlajši, zmožen, z znanjem nemškega jezika, dobi takoj stalno službo v mestu na deželi. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro mesto«. 11896-1 Kuhar ali kuharica izurjena tudi v mrzli kuhinji, dobi takoj stalno službo v LJubljani. Ponudbe pod »Dobra služba« na ogl. oddelek »Jutra«. 11889-1 G. Th. Rotman: lonec Za svtomobiicrr je vozil drug avtomobil, In še eden in še eden. Nobene možnosti ni bilo, bi še dohiteli voz. Samo toliko sva še videli kako je ravil okofi vogala In se utrnil v stransko ulico. Ali naj se vrneva domov brez cvetličnega lonca? Za iič na 'etu n^l Z debelimi solzami na obrazih sva stekli Droti ulici, kamor je Za pletenje nogavic išče d • 1 a t k « Krape« v Zagrebu, OzaJaka 100. 108074 Pošteno dekle (■ dežele imajo prednost) ki poseduje 7000 Din, dobi zaupno mesto v trafiki. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trafika«. 1O03&4 Šiviljsko pomočnico spretno, sprejme takoj salon Seljak, Miklošičeva 16 1iia98-l Poslovodjo za Celje sprejmem t trgovino s teb ničnimi predmeti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Ll&CO-l Atelje Bazanella sprejme takoj več samostojnih pomočnic m boljše delo. 1*1057-4 Fotografu s Mojstrskim tepitom, am- daa ugodno zaposlitev. — Ponudbe oa ogla«, oddelek »Jutra« pod »Foto Ljubljana«. 119604 Praktikantinjo pisarniške strok« sprejmem Ponodbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Energična«. 1*1068-1 Vzgojiteljico s perfektnta znanjem nemščine, iičem k t otrokoma Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra vzgoja«. 10036-1 Krojaškega pomočnika dobrega, za re&e komade sprejme Rožič, Celje, Prešernova 3L lil985-fl Frizerka popotnosaa izurjena \ ni in ž^lessa ondulacijt, barvanja ter lasnih delili, dobi mesto. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Prvorretna moč«. 11S8M. Zaupno mesto r trgovini dobi samostojna gospa ali go®pod. Potrebno 10—35.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spedj. stroka«. UC77-1 Gospodinjo inteligentno, sa samostojno gospodinjstvo, sprejme gospod z 2 šoloobveznima deklicama. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 300«. 11073-1 Čevljar, pomočnika sa pcprarflo Serljev sprejme takoj Zamik Alfonz, Gajeva 9. 1/197S4 Dekle z dežele zdravo, poftteno, iščem k boljši štiričlanski družini v LJubljani za vsa hišna dela. Biti mora ljubiteljica otrok in vajena pranja perila. — Ponudbe pod »Prvi maj« na ogL odd. »Jutra«. 11904-1 Šoferja-začetnika močnega, e dežele, • strokovno podlago, — sprejmem takoj za težki tovorni avto. Stanovanje v garaži. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Stalna služba« na podr. »Jutra« Maribor. 11992-* Pletiljo sprejmem po možnosti — vajena rokavic. Hrana ln stanovanje v hiši. Polzve se pri Frideriku Th&letu, mehanična delavnica, Celovška c. 50, Ljubljana VIL 11963-1 Trgovski pomočnik lz apecerijske stroke, — vsestransko verzlran. dober prodajalec, ki bi imel posebno sposobnost tudi za potovanje in ki Je zmožen poleg slovenskega tudi nemškega lezlka. sa prejme za takojšen nastop. Ponudbe Je poslati na oglasni odd. »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Zanesljiva moč«. 11987-1 Aotomatični buffet na Sušaku išče perfektnega aran- žerja ali aranžerko (mikser) za pripravljanje mrzlih Jedil za avtomatični buffet. Prednost damo tistim, ki imajo tudi prakso v' eerviranju za pultom. Konkretno ponudbo poslati na naslov: Smer-del Josip, delikatese — Sušak. 12021-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova S Din Najmanjši znesek 17 Oln Učenca zdravega in krepkega, 14 let starega, s primerne šol sko naobrazbo, sprejmem v trgovino mešanega bla ga. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Radovljica«. 9186-44 Mesar, učenca zdravega in močnega, poštenih staršev. sprejmem takoj. Ponudbe oa podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pošten«. 11644-14 Vajenka ki je dovršila mešč. šolo z odliko, išče mesta. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Najraje v Ljubljani«. 9521-44 S'1 -*»-skr obr*" se želi učiti 16 let star fant. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »st sas«. Za mehanika •a želim a&ti. Star sem 16 let. prosil bi hrano in stanovanje v biči. Lobni-kar Fran«, (tamilsko. UiGGe-M Pek. vajenca sprejme takoj Anton Gmaj-ner, Trnovo, Cerkvena ui. št. 1». 11672-44 Trgovski vajenec 15 let star, t S razr. meščanske šole, žali mesto v trgovini mešanega blaga, po možnosti v mariborskem okrožju. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 111698-44 Mesto frizerske vajenke išče Slavka Pire, Hudo 16 — Radomlje. 111826-44 Pek. vajenca c vso oskrbo v hiši sprejme takoj Cadež, pekarna, Kranj. MC09-44 Učenka poštenih staršev, s tri raz- redno meščansko šolo, išče mesto v večji trgovini. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. lil782-44 2 kovaška vajenca sprejme Brežnik Justin — Trbovije H. Učenki močno .pridno, pošteno, s primerno fioi-sko Izobrazbo, kmetsklh staršev, sprejmem v tr-ecrvtno. Ponudbe pod »Dežela 222« na oglasni odd. »Jutra«. 11790-44 Šiviljsko vajenko za boljša dela sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Za mehanika bi se rad učil za hrano ln stanovanjem v hlšL Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sirota«. 11928-44 Učenko sprejmem v specerljsiko trgovino v LJubljani. — Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11910-44 Živilsko učenko sprejme takoj Alojzija Au-gustin, Gajeva ulica št. 8 L1973-41 2 mladi učenki z dobrim glasom potrebuje potujoča damska kapela. Mesečna plača 200 Din. Ponudbe s sliko poslati na ka gre na dom po Oin dnevno. Ponndbe na iglns. oddelek »Jutra« pod šifro 11314-2 Dekle zdravo in pošteno, staro 33 let, vajeno kuhanja io šivanja, želi mesto t kn-hinji, ali kot začetnica v boljši gostilni. Gre tndi na sezono. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Boljša«. 11660-2 Kuharice, sobarice in dekleta za hišna dela, priporoča gospodinjam posredovalnica v šelenburgovi ulici 7/L Brezposelna dekleta dobe prenočišče. 116ČJ3-2 Gospodična ki na željo položi tudi kavcijo, išče stalno zaposlitev v ugledni, večji trgovski hiši, v pisarni ali prodajalni. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Nova doba«. 11709-2 Starejša moč zmožna gospodinjskih M, išče mesto pri samski osebi ali manjši družini — event. kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 117(6-3 Tkalski mojster z dolgoletno prakso, ab-aolvent tkalske šole (O. S. R.) s stalnim dovoljenjem za zaposlenje, verziran v izdelavi vseh vrst blaga, ;šče primerno mesto. Cenj. nudbe prosim na naslov t n-iiislav Zahravekj, Za-,reb, Tuškanova 25. lfl.T0B.-2 Šivilja belega perila išče mesto pomočnice. — Istočasno bi šla tudi k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. U7«fr8 Gospodična stara 34 let, čedna, poštena, varčna ic marljiva, vešča meščanske in kmečke kuhe, zmožna vsaeega dela ui samostojnega gospodinjstva, vajena tudi nekoliko' trgovine, gostilne in pekarne, prosi za službo gospodinje pri samostojnem gospodu — tudi vdovcu z enim ali dvema otrokoma. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izborna gospodinja«. 1A705-2 Plačilna natakarica stara 30 let, želi premeniti službo — samo v boljši lokal. Sla bi tudi na sezijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resna i solidna«. »NU Mladenič 38 let star. vešč vrtnarstva, z dobrim spričevalom, išče službo sluge aB temu podobno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« vrn^e Prodajalka z večleten prakso, vsestransko verzirana — želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. Pekovski pomočnik zmožen 10.000 Din kavcije, išče službo hišnika, sluge, skladiščnika ali čuvaja. — Ponudbe ns oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. iiaaea Pek. poslovodja z mojstrskim lipitom, fcs-kušen skupen delavec, želi službo. — Naslov: Kuhar Srečko, Studenci pri Maribora, Kralja Matjaža ul. št. 5. unec^t Samski mlinar srednjih let, * večletnimi dobrimi spričevali valjčnih in podeželskih mlinov — zmožen samostojno voditi Išče kjerkoli nameščenje v tej stroki proti mali plačL Nastopi lahko takoj. Dopise na podružnico Jutra v C al ju pod značko »Trezen in zanesUi-v«. 1176»« Šofer-mehanik z večletno prakso ter letnimi spričevali, želi kakršnokoli službo. — Izven vožnje bi opravljal tudi druga dela. Cenj. ponudbe oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »J. E.« H738-2 Gospod srednjih let. izboren vinogradnik in sadjerejec — sploh praktičen ekonom — trgovsko na obra žen. želi mesto na večjem posestvu kot ekonom ali oskrbnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Oskrbnik«. H1739-2 Gospodična stara 52 let. čedne zunanjosti. dobra kuharica — išče mesto gospodinje pri samostojnem (tudi starejšemu) gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra in čedna«. 11799-2 Prodajalka mešane stroke, išče mesto na Gorenjskem. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod »Takoj« 11778-3 Kuharica samostojna, želi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11776-2 Šofer-mehanik vojaščine prost, želi mesto šoferja. — Naslov Gorše Rihari. Dobrunje št. 89 — pošta Hrušica pri Ljubljani M6S1 -2 Prvovrstna kuharica z večletnimi dobrimi spričevali. žel» dobiti n~i bol>ši oblte-111 Grp r.udl ko+ eospo-■ilnla Ponudbe na o«rl. odd. »Jrtra« ood »Prvovrstna«. 113C7-2 Vse se čudi Kc akavi Baby-Browsile! Ko pa je tako lepa ta mala kamera, ki stane samo Din 75.— Snemanje dobrih ln mičmh slik s to kamero je prava Igrača. Zaradi tako nizke nabavne cene se zdaj pač lahko vsak bavi s fotosportom. Vsak fototrgovec Vam bo najpriročneje razkazal Ta elegantna kamera ima lep format slike 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Mladenič vajea mizarskih Is parko- tarskih del, iiče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe oa oglasni oddelek Jutra pod »fiplošno uporaben«. iiaio-e Gospodična mlada ia inteligentna, istt mesto ▼ slaščičarni, mlekarni ali slično. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ljubljana«. maa^a Šivilja želi riužbo kot peootatoa gospodinji — t »vrbo prt-učenja boljšo kuhe. Naslov pustiti v ekspozituri Jutra v Prešernovi ulici. 11817-8 Ločenka srednja let, vajena gostilne in vseh hišnih del, išče pri dobrosrčnem gospodu primerno zaposlitev. Ponudbe na podruž. »Jutra« t Trbovljah pod »Poštena« H7ai-a Šofer t dežele, priden, trezen, pošten ln nekadilec, vajen kovaškega dela pri konjih ter zelo spreten za raznovrstna popravila, bi nastopil takoj ali pozneje službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dober voeač«. 11864-2 Pomožni vrtnar samski, vojaščine prost, trezen in nekadilec * večletnimi spričevali, — zmožen kavcije, iščs službo Skladiščnega delavca, vrtnarja ali hišnika. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Priden vrtnar«. 11815-« Postanežnica b večletnim tejpričeva lam. ki sna lepo pospravljati, prati tn likati. išče z&T>oslenje ta ves li 17 Oln Letne nsniate čevlje z podplati, v v s e b velikostih, v beli, rjavi in črni barvi, od 26 do 30 Din par, v večji količini razprodaja Ivan Pr»šern. tovarna čevljev. Kranj. 9593-6 Otroški vozički oajcenejšl pri S Rebolj & drug Gosposvetsk* certa ŠL JS Obleke po meri najnovejšo kroje. Mi« poceni dobite pri Preakerja, Sv. Petra eeeta 14. SI Posnemalnike brzoparilnike na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni txg 25. Sprejmemo potnike 123-6 Dali je in gladijole 50% izpod mm cenika prodaja Sever & Komp., Ljubljana 10680-6 Registrir. blagajno prav poceni — tudi na obroke ali na knjižice proda Kornhauser, Ljubljana — Kralja Petra trg štev. S. 11637-6 Filter aparat za vino naprodaj ▼ Belokranjski kleti, Ljubljana, Lepodvor-ska ulica. 11748-6 Ročni vozičelc (eteo) toz zapravljivček !» tri konjske prsne opreme naprodaj v Slomškovi ulici št 6. 11734-6 Otroški voziček najnovejši, globok, naprodaj v Baragovi ulici 10 — Bežigrad. 117711-6 Za narodno nošo 2 krasna pasova in par lepih rut poceni proda Joško Ti čar, Rožna dolina —ceste IV/17, L nadstr. 1H8O0-6 Otroški voziček športni, globok, preprost, naprodaj v Kolodvorski ul. št. a 11863-6 Preprogo sa Jedilnico, pravo per-zllsfco, rabljeno, prodam. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 11832-6 1000 kom. vreč balnatih, za oglje, prodam. Polzve se pri nakupu ln prodaji vreč A. Grebene, Tyrševa cesta 36. 11847-6 Racket ia tenis toge ugodne prodam. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. 11840-6 Hladilna omara Prigidair, v dobrem stanju ug184-10 Motorno kolo 500 čem, 0. H. ▼ dobrem stanju, m&lo vožeoo^ kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisom motorja na naslov: Ivan Rekar, Kranj Sli584-10 »Ford« Bmustna 4 cfL, dobro ohranjena ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogiasai oddelek »Jutra« pod šifro »Ford«. 1E066J0 Tovorni Ford i^tonsfcL v zelo dobre« staiija prodaja radi preselitve. V Tačun vzamem ta-di dobro ofcranjeraJ motorno kolo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1171)41» Motorno kolo « ptikoileo, Scpper X TS9 in avto Wippct Oeriajid, Btirtoo-dežna Emuzina, naprodaj - Slomškovi ulici štev. 6. 1072340 gtirlsedežen avto Grnuiin«, t naibdtSeni nju, poraba bencina 10 L poceni prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. smOT-ao Avtomat Delta vodopumpo, novo, ln odprt Ford. maio vožen, v brezhibnem stanju, takoj poceni prodam. Naslov v oeL odd. »Jutra«. 11855-10 Motor dobro ohranjen, do T58 cm* s ali brez prikolice, kupim. Ponudbe ■ opisom na podružnico »Jutra« Trbovlje pod »Plačam takoj«. 11780-10 Pontiac Erorazmo prodam za 12.000 Dtn tudi na knjižice. Vprašati v pisarni Tyrševa cesta 36. 11821-10 Avto »Opel«, pol tovorni, takoj uporabni, dvoeedei-nl. prodam. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Potniški 8000«. 11797-10 Avto »Fiat« 501 zelo dobro ohranjen, z novo streho ln stranskimi deli ter tovorni avto »Chevrolet«, 2 tonski. 4 cilinder, generalno popravljen ln pre-pleskan, bi zamenjal z avtolimuzino ali Cabro-let, event. tudi poceni prodam. Pomudbe na Rudolf Dergan, Laško. 11785-10 Kupim ali zamenjam za motorno kolo BMW 750 mali — po možnosti Fiat avto z limuzino. Ponudbe na: — Pučko Alojz, mesar T Gomil RadgonL 11787-10 n: B. S. A. 250 cm3 proda Rotar, Črnuče 9L 1803540 Beseda 1 Din. davek 2 Dia ea iifro ali dajanje oa«lova j 5 Oin NajmanjSI tne«ek 17 Dtn Dieselmotor malo rabljen znamke »Ganz«. na surovo olje. 23.5 H. P. in generator 20 K. V. 220/380 voltov prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lastni pogon«. _ 1X786-10 Motorno kolo in pisalni stroj oboje starejše tipe (ZOa- dapp, Remington) toda v dobrem stanju, prodam aa 3500 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. uax»-d0 Zamenjam Tatro 6 sed., 4 eil. (zaprto) sa «ca. 14 sed. avtobus. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »V dobrem stanju« 11909-10 6 kompletnih koles za tovorni avto 19 krat 6.50 naprodaj za 5500 dinarjev. Naslov: Mali — avtoličanje. Domžale. 11979-10 ■»Bugatti« štirisedežeo skoraj nov, nadalje ekonomična limuzina ln tovorni avto ttfodao — proda žužc-K. I.jui>l>sna. Tavčarjeva 11. Oblatila Kličite telefonslm številko 2005 in takoj po$ljwnu po vaš krzneni pLaSČ, da vam čez poletje sbra nlmo in obenem izvršimo potrebna p.>prsvt!* za polovične ceno. Plačljivo šele Jeseni pri prevzemu. — Krznara»t»r L. Rot, Mesiji trg m-s V WUIW* BC. 1B» 14 NedeTja, 19. V. 1935 Beseda 1 Oin, davek 2 Oin, M Ulro «11 dajanje aaslova B Din. Najmanj« znesek 17 Din. Jelova drva Itha (odpadki mL Uge, lm dolžine, i Uoo Tesana v snope, le vagonske ko-litine oddam po izredno nizki eenL — Dobavljam lahko tudi stalno jelovo žaganje Posebno »godno za torar-»e, livarne, apnence itd. Vprašanja m naslov: Leo Paolin, Ljubljana, postni predal 302. H722-1B Beseda 1 Din, davek 2 Din. M Šifro ali dajanje naslova B Din- Najmanjši znesek P 17 Din. Cenjene goste vljudno vabim na pristno kapljico bi domačo zabavo Be priporoča Ivan Milller, fcška, Janševa IS. 11908-18 Danes vsi na zabavo H Gline« v gostilno Mahni Tržaška eesta št. 3. ™ ' 12012-18 V nedeljo vsi k Štajercu na Fužine na domačo zabavo. Za dobro pijačo ln jedačo preskrbljeno. Se prl-po-ioča Anica. 11942-18 Beseda 1 Din, davek 2 Din sa litra ali dajanje aaslova f Din- Najmanjši tne«ek 17 Oin- Gostilno m deželi vname m v najem Ali na račun. — Naslov v «aeh poslovalnicah »Jutra« ^ ^ 1111742-117 " v Celju 0idam branjarijo in trafiko i obrtjo, na dobro uvedenem mestu, radi bolezni Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11986-17 Restavracijo oddam s 1. junijem v najem. Center Ljubljane, večletna pogodba — nizka najemnina, lep ▼rt, velik promet. Pca-jetnl gostilnlčarj i-ke — (m]n prednost. Naslov » cel. odd. »Jutra«. 11931-17 Gostilno Odda v najem samski gostilničarji gostilničar vdovec pri Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod s>Dc!~ra bodočnost«. 11937-17 Besedi 1 Din, davek 2 H iifrn aH daianje naslovi, § Din. Najmanjši znesel-17 Oin Posredujem denar oa hranilne kniižh Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon J8 M' Z- pismen odgovor pnlo ttte 3 Din » t o » m k » h 161 1« Bančne vložne knjižice kupujemo le prodajamo po aajboljšem teCaju ln izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ulica 6/11 tel. in t. 38-3b. — Naročila fa pokrajine izvršujemo najbolj vestnu Vs- infor aiacije Drezplačno. 8431-16 JVložnice vseh bank p&kup. prodaja m zaiuga »seb vrst posojila kulantno in zanesljivo pFinaucier«, Zagreb, llica 9 leieiob mlerurt. 44-lfe. Ilaručua i dežele se izvi Jujejo takoj. 8530-16 25U.000 Din iščem »a prvo mesto (Ljudske posojilnice) na hišo v mestu. — Ponudbe Briščeku, Ljubljana, Gosposvetska c. it. 4. Posredovalci izključeni. 111634-16 Delnice JUnatske banke prodam 30 fcomadov. Ponudbe na ogl. eddelek »Jutra« pod šiiro •Delnice«. 11857-16 Fotograf srednjih let. sprejme družabnico. Pozneje pri obojestranskem soglasju poroka zaželjena. Cenj. ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Miren Ln resen 32«. 11772-16 Hranilno vlogo Kmetske posojilnice v LJubljani kupim do zneska 250.000 Din proti gotovini. Ponudbe pod ►Maj — Juni« na ogl. Odd. »Jutra«. 11901-16 58.000 Din posojila Lščem. Vknjižba na prvo mesto na posestvo. Vrednost 160.000 Din v industrijskem mestu na Gorenjskem. — Glede obresti ln odplačila po dogovoru. Ponudbe pod »Sigurnost« na ogl. oddelku »Jutra«. 11932-16 8000 Din posojila v gotovini, 1 i ž e m proti vrnitvi 10.000 Din ln dobrim obrestim. Sigurno jamstvo. Vrnitev po dogovora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 111967-16 Knjižico Mestne ljubljanske, z vlogo 35.000 Din, prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mestna« 11945-16 Knjižico Kmečke posojilnice Vrhnika, i vlogo 30.000 Din, kupim. Sporočite ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrhnika«. 13956-16 Konkurzne poravnave plačan Je dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov ln gotovine oa Hranilne knjižice, davi ne zadeve. bilance ln vse Iruge trgovsko-gospodarske Dosle Izvede koncesionirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani — Komenskeira ulica 3t 17. (Za pismeni odgovor 3 Din v znamkah). 12007-16 Ljublj. kred. banke vlogo prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kreditna«. 11980-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupite ali pa prodaste najugodneje: Kapital v gotovini ali hranilnih knjižicah (8 odst. obresti) piasirate najvarnejše: Vaše dolgove pri denarnih zavodih poravnate: Hranilnice rešijo svoje z mrzle naložbe pri drugih denarnih zavodih edino potom iiaiicno kom. zavoda Maribor. Strokovno in vestno poslovanje. Za odgovor 3 Din znamk. 12001-16 JPozci, ugodno naložite Vaš kapital Posojila iščem na prvo mesto na veliko trgovsko nišo s trgovino in dvema obrtoma, dobro idoca, iščem posojila 850 do 300.000 dinarjev, delno v gotovini ali knjižicah Kmetske hranilnice ali Mestne. — Vrednost nad milijon dinarjev. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurno posojilo«. 11851-16 Družabnika Ea vpeljano usnjarno z električnim pogonom z gotovino 50.000 Din se ISče. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11798-lfi Poverjenik« tz vsen kra.je*> lanovine rabimo za -ar posle Ponudbe ca poas^šulco »Jutra« ti.od »Banka«. U994-lo Vlog« Zadružne go«pooa*. Janke T Ljubljani. C" fTC.I Din prodam najbol im-oin ponu! Biku Naslov v 'Tiefc t><> Vlogo 100 do 180.000 Din enega ljubljanskih denarnih zavodov bi lastnik mogel oddati ka celotno vrednost pri polnovrednem kritju. — Ponudbe s točnimi podatki ozir. pogoji na ogl. odd. »Jutra« pod »Kratkoročno odplačevanje« 12018 16 ■Seseda I Din, davek 2 Din ■a šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Oin. Brivski lokal na prometnem prostoru velikega industrijskega kra ja oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11658-19 Trgovino s špecerijskim, kolonijainim blagom, deželnim"' pridelki m mlinskimi izdelki, takoj iddam v najem radi selitve. — Dopise na oglasn oddelek »Jutra« » Ljublja n: pod »Dobro vpeljana trgovina v industrijskem mestu Gorenjske«. 10655-19 Lokal na Bledu krasno opremljen — poleg Toplic takoj oddam. Sa Ion »Anita«. Krekov trg. 11725-19 Lokal oddam na Dolenjski cesti. Javornik, Grosuplje. 9018-19 Lokal s stanovanjem primeren za vsako obrt, v Mežici takoj oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija 22« U694-19 2 skladišči eno s pisarno, obe prostorni. takoj oddam — delavnico pa e 1. julijem Celovška cesta 50. 11712-19 Hotel, restavracijo in kavarno v Slavonskem Brodu. Kjer je mnogo industrije — s kompletno opremo oddam v zakup ali kompletno poceni prodam. — Vprašati lastnika Josipa H a n z a, Slavonski Brod. 8690-19 Prodam knjigarno s stranskim poslom, lep lokal, v večjem mestu Jugoslavije. Plačila zmožnega kupca iščem. Ponudbe pod »Gluck« na oglasni oddelek »Jutra«. 1,1737-19 Trgovino galanterije, v zvezi s trafiko, dobro vpeljano, v centru Ljubljane jrodam proti gotovini ali knjižici Mestne hranilni'e. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Onemogla tr ■lovka«. 1)1749 19 Gostilno in trgovino oddam v najem. Naslov v »seb poslovalnicah Jutra. U7oh-13 Velika ugodnost! Nudi ae mlademu. agU-aemu trgovcu a prevzemom stare vpeljane trgovine, manuiakturne stroke (a stalnimi odjemalci). Center Ljubljane, Odda se zaradi prevzema novega podjetja proti primerni garanciji tudi v najem. — Samo resne pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »čim preje«. Nizka najemnina. 11830-19 Trgovino z usnjem na naj prometne j šem kraju, v sredini mesta oddam event. odstopim lokal. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11839-1« Lokal v centru mesta oddam s 1. junijem ali pozneje. — Poizve se v Židovski ulici št. 3/IL 11924-1® Restavracijo dobro ldočo, krasni prostori oddam na račun ali se sprejme dobra natakarica, zmožna kavcije. Ugodni pogoji, zelo dober zaslužek. — Ponudbe pod »Dobra restavracija« na oglasni odd. »Jutra«. 11852-19 Gostilna z vsemi tozadevnimi stavbami Je nanrodaj v neposredni bližini Maribora. — Dobičkanosno podjetje. Resni reflek-tanti naj se obrnejo po informacije na sokolsko žuuo v Mariboru. 11866-10 Večjo klet (8 X 8) na periferiji Ljubljane iščem v industrijske svrhe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija 200«. 1,1802-19 Velik lokal primeren za vsako stroko, oddamo na prometnem kraju. Pojasnila daje uprava na Tržaški cesti št. 245.000«. 11840-19 Klepar, delavnice f.ompletno urejeno ln dobro ldočo. v večjem mestu dravske banov) ne ugodno prodam. -"prašati na ogl odde ik »Jutra« pod »Slgur ia tn trajna eksistenca« 11911-19 Hišo ali zemljišče v Ljubljani ali okolici kupi Kos. Bohoričeva ul. 5. l1753-20 Vila z veletrgovino deželnih pridelkov — na Štajerskem, blizu postaje, ob glavni cesti. 2000 m2 vrta. hlev in kolarnica. vsled izselitve ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11636-20 užinska hiša prima oprema, 12 stan. prostorov. prosta reparature in zaščite najemnikov s sad nim vrtom, poleg mestne ga parka r Gradcu na prodaj, ponudbe pod šifro »Sehr rentahe! 55.0(10/4644« na Grava. Graz. Stempfer-gasse 8. 9594-20 Hišico s trgovskim lokalom, vrtom in stanovanjem, v bližini mesta prodam. Na-luv v vseb poslovalnicah Jutra«. 9612-20 Tristanovanjska vila komfortna, rentabilna, s hipoteko, davka prosta, v centru naprodaj. — Sag-meister. Celovška cesta 48 11719-30 Nova, hiša pet ar« la *eeta Celja, aa glava! eeeti, lepa, ri ■okopntlifea, »aradi bole«-ai takoj aaprodaj. Naslov t vseta poeiovmL »Jutra«. »76d-a0 Nova hiša v Celju IS mioat «4 kolodvora, obstoječa b 2 »ob, kahl-nje, shrambe te veie, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11766-20 Dve lepi parceli v krasni legi prodam. Informacije pri »Tičku na gričku«. 11836-30 2 parceli s hišo sredi mesta naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 111837-30 Travnik kupim v okolici Ljubljane Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 11859-20 Lepe stavb, parcele blizu trnovske cerkve naprodaj. — Poizve se v gostilni Slovša, Kolezijska ulica J9. 11834-20 Parcelo 2248 m1 za škofovimi zavodi, ob cesti, z elektriko ln vodovodom, & 17 Din prodam. Blažlč, trgovec. Zelena Jama. 11853-20 Enonadstropno hišo štirlstanovanjsko, z vrtom 1260 m« ln gospodarskim poslopjem, — ugodno prodam za 380 tisoč Din. Prevzem hipoteke Mestne, ostalo gotovina. čisti donos 22.000 Din letno. Poizve se Kari j a Petra trg 8/in„ desno. 11804-20 Pozor! Pod izrednimi plačilnimi pogoji dobite dve hiši z lepim vrtom. Dvo-družinska 110.000 Din. Petdružinska 130.000 dinarjev — na periferiji v Ljubljani, čistega kapitala 30.000 Din, drugo se plača v obrokih in knjižicah. Informacije: Moste, Ciglerjeva 26/1. 11888-20 Vila enodružinska — plin, centralna, garaža, velik vrt z bazenom, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11885-20 Lopo vilo za Bežigradom rentabilno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lep vrt«. 11875-20 Hiše, vile, parcele posestva, mline, žage, gostilne, pekarne, mesnice, trgoviDe Itd. — (Kranjsko, Štajersko) prodaja ln kupuje Rea-litetna pisarna, Ljubljana, Wollova 1. 11877-20 Kupim parcelo v centru mesta, proti plačilu v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Do 80.000«. 11946-20 Novo hišo 5 minut od postaje Dom žaie prodam za 38.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5720-20 Stavbno parcelo solnčno. 7600 m2 površine, s krasnim sadovnjakom. 20 minut od postaje Litija ugodno proda Strmao Vinko. Litija. Tenetiše. 11754-20 Nova hiša v Celju naprodaj za 200.000 r»n Hipoteke lahko prevzame Din 40.000 Letno lonaSa 21.600 Din Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce lj" pod značko »Enonad otropns« M762-20 Vila enonadstropna. nova. dva moderna stanovanja s kopalnico ln vsem 'iomfortom klet vrt se poceni proda. Po-nidbe na ogl. oddelel »Jutra« pod »Moderna« 11843-20 Sredi Bleda prodam enodružinsko hiSi-co z velikim vrtom, verando, elektriko in vodovo dom. K o r n i č, Ljubljana, Prečna ulica a 11966-30 VVeekend hišica z 1100 m2 velikim ograjenim zemljiščem, ob Sori naprodaj. Poizve se v trgovini Erjavec, VVolfova ulica J2. 12017-30 Novozidana hišica dvosobna, z vrtom, na Viču naprodaj za 4,7.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za gotovino« 13010-30 Hišo ali vilo kupim v Ljubljani. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra o od »Gotovina 200.000«. 13024-30 Prodam hišico v Studencih pri Mariboru, primerno za upokojenca. — 1 soba, kuhinja, pralnica 2 drvarnici, studenec in lep vrt. — Naslov v vseh ooslovalnicah »Jutra«. 11996-30 Za upokojenca! Majhno posestvo, 3 sobe, vse pritikline, vrt, sado-nosnik, njiva, v ZavrCu nasprol. pošte oddam za 200 Din mesečno, s 1. junijem. — Troha, Hoče pri Mariboru. L1990-20 Prodam parcelo poleg mestnega kopališča na ižanski cesti. Obsega 1000 m2. V poštev pridejo tudi hranilne knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12014-30 Vogalno parcel« 1300 m> veliko, najlepfta lega, neposredna bližina LJubljane, 10 minut od kolodvora, ugodno prodam. KrošelJ, LJub-1 'nna L. poštni predal 18. 11903-20 Stavbno parcelo aa vlsokoprltllčno ali enonadstropno hišo odprt, sistema 600 m' prodam proti gotovini. Solnčna lega, pežčena tla za Bežigradom. — Vprašati v Podmllšča-kovi ulici 11. 11951-20 Lepa, nova hiša ildan paviljon, obrtni lokal. Stavbna parcela Inkluslve hipoteka. Vse ugodno poceni naprodaj. Zg. Šiška 237 pr! novi šolL 11964-20 Beseda 50 para, davek 2 Oin, ta šifro ali dajanj« naslova S Din Najmanjši tnesek 12 Oin V Sp. šišld iščem s 1. junijem oprem ljeno »olnčno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep stan«. lli653-23/a Opremljeno sobo čisto, z uporabo kopalnice, z ali brez brane, išče solidna gospodična. — Ponudbe na naslov: Kočuvan. Akademski kolegij, Kolodvorska 32. U668-23/a Bančni uradnik išče opremljeno, snažno sobo z dobro domačo hrano in popolno oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Po-oolna oskrba«. 11736-23/a Sobo strogo separirano, t vhodom t stopnic, v pritličju, iščem. Ponudbe oa ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokar«. lH844-3&a Prazno sobo večjo, čisto, z elektriko, nostrežbo in seDariranim vhodom, v visokem pritličju ali I. nadstroplu Išče solidna gospa. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« »od značko: »Samo strogi center uride v poštev«. 11848-23a Majhno sobico pri prosto opremljeno — ali kabinet išče gospodična. Ponudbe na cel. odd. »Jutra« pod »Sobica«. 11816-23a Eno do dve sobi za družtvenl lokal, v centru Iščemo. Lahko dostopno, po možnosti telefon. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lahko dostopen«. 11828-23a Prazno sobo veliko, svetlo, pritlično ali v prvem nadstropju ■za društveno pisarno Iščemo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod »1. junij«. U850-22a Drž. uslužbenka iSče pralno sobo s kabinetom kot samsko stanovanje ali enoeobno stanovanje v centru ali neposredni bližini. Ponudbe pod »Sončno ln snažno« na ogL oddelek »Jutra«. US90-23a Sobico z vhodom s stopnišča. Išče gospod. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna »li meblirana«. lJ908-28,'a Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vhodom i4čem za 1. Junij ali takoj. Cenj. ponudbe pošljite na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Zdravnik — samec«. 11915-23a Kupim posestvo proti plačilu v gotovini. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Posestvo« 1)1961-30 Trgovska hiša moderno urejena v centru Ljubljane naprodaj. V račun se vzame jo hranilne knjižice Mestne hranilnice ln Kmetske posojilnice, event. tudi enostano-vanjska vila. — Dopise pa »Redka dobra prilika« na ogl. odd. »Ju tra«. 11876-20 Trgovsko hišo prodam za en milijon dinarjev. Center Ljubljane. V hiši so: 2 trgovska lokala. 1 velika ■.estavracija, večje število stanovanj, letno lonaša 130.000 Din. -Ponudbe pod »Obresto "*nie od 2,500.000 Din«. 11982-2C Prodam posestvo v izmeri b oralov v bližini Ptuja, o os toječe lz: vinograda, sadonosni-■i'MiT' r« Beseda 1 Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje oasiova ' Oin Najmanjši znesek 17 Oin Sobo lepo opremljeno takoj iddam boljši rodbirj v maj hnem mestu na Gorenjskem Kopališče iu vrt. Ponudbe na oglasni oddelek Jutr. pod »Letovišče«. 11721 23 Solnčno sobe visokopritlično » puseb nim vhodom oarketirsnn « novi hiši. praznr, ali ^piemljeno oddam f Mil činskegs ulici 62. Ljubljana VII. -151 -33 Lepo sobo • predsobo centralna prijetna lega — ■epariraao, s hrane oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jetra«. 11831-23 Opremljeno sobo aofatčno in mirne, oddam v Bežigrada, Staničevi uL *L žOrt, desno. US3B-23 Prazno sobo takoj oddam trgu 5/L Mestnem 111856-36 Sobo lepo opremljeno, aa vsako ceno oddam gospodični ali gospodu. Oglar, Hrenova ulica 117. 1,1865-33 Sobo z 2 posteljama 8 elektriko, razgled na vrt, oddam takoj ali za 1. junij. Poljanska cesta 17, pritličje. 11871-23 Sobo 5004-500, svetlo, narko-tirano, takoj oddam — prazno ali opremljeno. Gosposka ul. 10/11. 11811-23 Opremljeno sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam solidni osebi na Rimski cesti št. 3 — pritličje. 11925-33 Lepo sobo strogo separira.no, 1 ali 2 odda Bamor. Križevniška ul. št. 6. pritličje, levo. 11933-23 V Dukičevem bloku poceni oddam sobo z vso oskrbo dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11879-23 Sobico zračno tn čisto oddam 21. maja za 100 Din. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11926-23 Lepo, solnčno sobo s kopalnico v I. nadstropju v Krajnerjevl vili poleg šišenske mitnice za gostilno »Kmet« takoj oddam. 11916-23 Pisarno 2 sobe, poleg sodišča, prazne ali pisarniško opremljene, event. z souporabo telefona oddani Naslov v ogl. odd -Ju tra«. 11939-33 Zračno sobo s kopalnico, oddam 1 ali 2 osebama takoj ali s 1. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11907-28 Lepo, svetlo sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, event. tudi z vso oskrbo takoj oddam na Gosposvetski c. št. 12/11. 11912-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v L nadstropju oddam boljšemu gospodu- Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 11969-33 Sostanovalca iščem k mirnemn gospodu Naslov v vseh poslovalnici »Jutra«. 11950-23 Dve sobi elegantno opremljeni, strogi center, z vsem komfortom, oddam boljši 06ebl ali zakonskemu paru brez otrok event. s kuhinjo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11975-23 Sobo z 2 posteljama zračno ln lepo, z zajtrkom oddam. Ogleda se lahko vsaki dan med H. in 12. uro. 2. G., Gradišče 14/1. 13080-28 Opremljeno sobo kakor tudi sobo za pisarno odda Grabrijan, Miklošičeva cesta 16. 11974-28 Sostanovalca eprejmem s pri prosto hrano ln vso os&roo za ^50 Din, z boljšo hrano pa 500 Din mesečno. — Sv. Jakoba trg š,t. 5. 11944-23 Prazno sobo center mesta, pritlično, zračno, s separiranim vnodom, takoj oddam za kakršnokoli delavnico ali skladišče. — Kos, Nunska 3. 11970-23 ■JU__ deseda t Din, davek t Om ta šiiro ali dajanj« uaslov* i Din. Najmanjši znesek 20 Dta. ' Brez vsakršnih naknadnih obveznosti dobite diskretno stotine obširnih tenitveno-mozjtveuih ponudb za 8 Din (znanLke) Pišite: »Daruvarčan«, Da-ruvar. 11736-24 Mlada gospa nesrečna v zakonu, teli dopisovati z resnim gospodom, v svrho razvedrila. — Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spomin na maj 1935«. 9501-34 Za binkoštni izlet Jadranske straže na Jadran iščem, sopotnika, v svrho družbe. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v 1'rbov-lja.li pod »Skupen izlet«. 11783-34 Radovljica Prosim za naslov gospoda, ki je potoval 15. maja z brzim vlakom Maribor — Zagreb ter pristopil v Zidanem mostu njegov brat pod šifro »Sopotnica«, podr. »Jutra«, Maribor. 11998- Beseda 2 Oin, davek 2 Dir ta šifri' ali dajanje naslova 1 Oin Naimanjši tnesek 20 Din Fant star 25 let, z 32.000 Din gotovine kmetijsko Izobražen. se želi seznaniti z gospodično, ki ima boljše posestvo ali gostilno Pouudbe pod »Srečen zakon« na ogl odd. »Jutra«. 11831-25 Gospodična s lepo doto, pridna gospodinja, iiie reenega ženina nad 4B let atarega, najraje državnega nameičeeca. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primorka«. 11796-26 Železničar star 56 let, si želi takoj poročiti z gospodično ali vdovo, staro od 35 do 55 t. nekaj premoženjem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Železničar«. 12013-25 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova "i Din. Nalmarjil tnesek 17 Din. Prodam gramofon »His masters«, omarico in 63 plošč, v popolnoma dobrem stanju. Priložnostni nakup za gostilne, kavarne ali privatne hiše! Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9584-26 Muzika - Ljubljana Miklošičeva cesta 4 prej Knafljeva ulica št. 4-Zaloga prvovrstnih klavir jev in najcenejša izposo jevalnica. Popravila, ugia Sevanja se izvršujejo stro tovnjaško ln poceni. Nizkt jene u, najmanjša obročna odplačila. i48 36 Tvornica klavirjev Ivan Kacin, Domžale dobavlja pianine za 10.000 12.000 in M.OOO. harmonije od 2500 Din. Zahtevajte cenik! Popravila in ugla-ševanje najceneje. Naročila se sprejemajo v Ljubljani na Gosposvetski cesti štev. IS, dvorišče 11727-36 Kratek klavir skoro nov, moderen, krasen glas. poceni (tudi proti hranilni knjižici) proda Dobrajc, Maribor, Tatten-bachova 31. 117o9-i6 Klavir posodim ali prodam za nizko ceno Strekljeva 3/TI 12953-36 Nov klavir svetovne znamke, angleške mehanike, zavoljo opustitve trgovine z glasbili, za lastno ceno ugodno naprodaj, tudi z odplačevanjem. Naslov v ogl .odd. »Jutra« 11947-26 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Prima štajerska perutnina pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci ;pohanci in za pečenje), pitani i mle kom v lastnem pitališču — vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. Stalni odjemalci dobe poseben popust Kmetijska družba v Ljubljani, prodajalna: Igriška ulic 3 (za dramo), telefon 21-06, odnosno 37-55. 9162-27 Psico-dojiljo rabim od 30. junija naprej — proti odškodnini. Karol Polajner, kavarnar, Ljubljana. 11734-37 Irskega seterja čistokrvnega, 1 leto starega proda Klemenčič Ivan, Karadžičeva 10. IU874-27 Mački oddani Srčna hvala za ponudbe. 11768-27 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor — g. brijači-frizeri Prodam zaradi bolezni brivsko frizersko delavnico, dobro uvedeno l frizer za dame brez konkurence) v kopališkem mestu Primorja. r-ena nizka. — Vprašati pod »Kraljeviča« na ogl. odd. »Jutra«. 11819-30 Rentabilno podjetje se zaradi preselitve takoj odda. Potrebni kapital 150.000 Din. Rizl-ko Izključen. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Siguren zaslužek«. 11841-30 Mline, posestva, hiše od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica. Maribor, Slovenska ulica 26. 11917-20 Beseda I Dla, davek 2 Din, ia šifro al) dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesen 17 Dlo Jabolčnika 10 polovnjakov ima naprodaj Alberti, Limbuš št. 33 pri Mariboru. 11687-33 Seno prodam Drenikov vrh 1. 11948-38 Pozor Trgovci, restavracije, menze. Prodam večjo količino drobtinc (pre-zlne) po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Drobtine«. 12002-33 Beseda I Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova S Oin Naj-nanjšl znesek Oin i šiva Ha stroja skoro nov, levoročni Sin gor in iste znamke na vadiu plosko prešival »tro> po aizki ceni naprodaj. — Prane Jenko, trg usnja Medvode. id657 29 Popravila umetnih tilinov in umetnih mlatilnic izvršuje točno Iv Podgoršek. mlinski mizar Breg pri Ptuju. 11976-29 Pisalni stroj male rabljen, kateri je •tal leta 1826. Du 7000, ga valed stiske prodam za 1900 Din, ali pa zamenjam za malo rabljeno moško kolo, ki bi bilo irte vrednosti. Zamenjam tudi za dirkalno kolo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodni slučaj«. 9661-2» 2 pletilna stroja št. 7 in 8 po solidni oeni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11096-29 Pletilni stroj 16. 14, za kopalne obleke, tamburirni, entlarico Ober-loh, s škarjami, proda pletarna v Mariboru. Slovenska 36. 11905-29 Ameriški stroj de Vllbls za ličarje avtomobilov, na električni tok, naprodaj. Poizve ee v ogl. odd. »Jutra«. 1195S-29 Beseda 1 Din. davek 2 Dfn. ta šifro ail dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Obvestilo Podpisana Oekoc Cecilija, ločeoia Uzimic, naananjaju občinstvu, oa sem se ločila od svojega imeža Ou-mic Frajic-a, da. sedaj nisem plačnica dolgov, ki jih je napravil ali bi jih poskušal imenovani napraviti na moj« ime. Cekon Cecilija. 1&676-31 Preklic > podpisana Tehovnik Marija iz Sare št. 17 obžalujem ln prekllcu- jem kot neosnovane žaljive govorice, katere sem širiia o gdč. Can-Kar Katici lz Sore številka 12 in se ji zahvaljujem, da Je odstopila od kazenske tožbe. — Skofja Loka, dne 15. maja 1935. — Tehovnik Marija. 11789-31 Preklic Podpisani Erajc Filip, tovarniški delavec, Jesenice, preklicujem in obžalujem, Kar sem govoril o gospodu Jeramu Juriju, strojevodju KIB na Jesenicah. dne 6. maja 1935 v gostilni Jadran — Split na Jesenicah, ker Je vse to neresnično. Tzjavljam, da o gospodu Jeramu Juriju ne morem reči ničesar nečastnega in se zahvaljujem, kei je odstopil od kazenske tožbe zoper mene. Brajc Filip s. r. 11779-31 Ebirlco BMok večjega obsega, kopta. Ponudbe n navedbo obsega ln cene na oglaeni odd. »Jutra« pod »Filatelist 37«. 11199-3» Beseda 1 Din, davek 2 D'-, c a šifro ali dajanje naslov« s Din Najmanjši tnesek 17 Din Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom ilrisforje za Lstosmerni tok, 300 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na lstosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. — Pojasnila da ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana Krekov trg; 10,TT Export v Nemčijo 23. maja potujem v Mtlnchen. Leipzig, Eer-lin - posredujem, Iščem trgovske zveze. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Export 1«. 11920-3i Otvoritev mlekarne V Mariboru Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvo-rlla na Trgu svobode št. 1 mlekarno. Na zalogi bom imela tudi najfinejšo hrvatsko čajno maslo. Za obilen obisk se priporoča Marija Kumvald. 11991-31 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali da.;anje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Gostilna Ljubljana v šibeniku aa obali. Izborna eloven ska kuhinja ob vsaki uri tople is hladne jedi, prvo vrstna vina sobe za tujce, ?se do zelo zmernih cenah Priporoma re zlasti cenj trg potnikom !n izletnikom Pranja in Andrej 2ulian. 6999-:» .'Seseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Srebrne krone staro siato io »rebro kupuje rafinerija dragib kovin v Ljubljani. Ilirska ulica Stev 36 — vbod % Vidovdanske ceste (pri go stilni M ožina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenan Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova nllca 3 vseh vrst PARCELE posestva L t d. ▼ največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Heelitetna ptsars&a JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. < nasproti opere ) Telefon int.: 33-04. Za prospekt po&lji-te 10 Din v znamk. Ca 1% Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Filatelisti! V kratkem pridem v Maribor, radi nakupa nekaj srednjih zbirk, ostankov itd. Ponudbe z opisom in ceno pod značko »Zasebni kupec« na podruž. »Jutra« v Mariboru. 11761-30 za plzsiranfe najnovejše modele, dobavlja generalno zastopstvo strojev za entlanje, ažuriranje, gumbe in šivanje. A. Giittmaim Zagreb, Martičeva 4 4492 Dobro vpeljan agilen zastopnik Išče zastopstvo tekstilne tovarne za Zagreb in okolico. Prvovrstne referenca. Ponudbe pod »40472« na Publicitas d. i, Zagreb, llica 9. 4501 Masitifaktoro v veliki izbiri nudi državnim uradnikom tudi na obroke O&iačilnica sa Slovenijo Tyrševa 29 (Hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. 4506 od Oin. rfti? od Din,- 69.- J^ 156.:, v igranju! .iiMMMx____. < ZranDz^aitz tx&ez/i£acen c/z/uA : iMEINE^HEROLD OiOZ ualtom am - HARiBOB a. 101 Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Zahvala. Ko se zahvaljujeva za sožalja, rože in spremitev pokojne Vande smatrava za posebno dolžnost Izreči polno zahvalo veliki požrtvovalnosti zdravnika g. dr. Prodana Josipa, skrbnosti g. župnika Kazimira Zakrajška, prijateljski čuječ-nosti gdč. Petkove Herme ter po-:orni negi usmiljene sestre Filipe. Bog Vam povrni! Sv. maša zadušnica bo v sredo 22. maja ob pol 8. uri pri Sv. Krištofu. Ljubljana, dne 18. maja 1935. Medica Nikolaja in Lidija. »JUTRO« SL 138 18 »odeJJa, 19. V. 1939 & U M iSASP Prigode fnmooehega ujetnika na Angleškem V zadregi se je zasmejal. »Vaši lasje se tako lepo kodrajo,« je dejal, da bi speljal pogovor drugam. »Vikontu se tudi kodrajo; in pri njem je to še lepše, zakaj gospod Powl mi je priznal, da so bili izprva po naravi trdi kakor konjska žima. Da, vikont se staral Kaj ne, da se je zelo izpremenil?« »Prav za prav ne vem dosti o njem,« sem odvrnil. »Naša rod* bma je živela zelo razcepljeno, in jaz sem skoraj že od mladih nog vojak.« »Vojak, gospod?« je zdajci z vročičnim navdušenjem vzkliknil Rowley. »Ali ste bili že kdaj ranjeni?« Mojim načelom se upira, da bi ohlajal občudovanje, ki mi ga kdo izkazuje. Molče sem si odgrnil haljo z ramen in pokazal bra« zgotino, ki sem jo bil izkupil na edinburškem gradu. Rowley jo je z globokim spoštovanjem ogledoval. »A,« je nadaljeval, »zdaj vidim, odkod je razlika! Vikont je vse svoje življenje samo pohajal dirke, igral in se zabaval. In v teh rečeh je mojster, kakopak. Le to je, da take reči nikamor ne vo= dijo, med tem ko...« Nato sva jela pregledovati moja nova oblačila. Osupnil sem, ko sem videl, da se mi prilegajo, kakor da bi mi jih bili ukrojili po meri. »Čudovito!« sem vzkliknil. »Neprekosljivo « »Da, gospod, saj sta oba enake postave,« je rekel Rowley. »Kako oba?« »Vi pa vikont« »Vraga! Mar so ml daTl obleko tega človeka?« A. Rowtay me je hitro potolažil. Rekel je da je grof ob prvi novici • mojem prihodu neutegoma poklical svojega krojača, ki je bil hkratu krojač mojega bratranca, in ker je bil gospod Romaine povedal, da sva drug drugem« zelo podobna, so bile tudi obleke zame napravljene po Alainovi meri. »Toda bodite brez skrbi, vse je narejeno nalašč za vas. Markiz ne stori nikoli ničesar na pol. Kar prvi dan so vam zakuriH sobo; pripravili so vam najlepša oblačila in določili za vašo postrežbo posebnega služabnika.« »Bogme,« sem dejal, »ogenj je dober, obleka nI napačna; a služabnika, gospod Rowley — tega pa sploh ne morem prehvaliti!« Ko je bila moja toaleta opravljena, me je čakalo novo pre* senečenje. Res je, da so bili soba, sluga in obleka prekosili vse moje pričakovanje;a večerja, od juhe pa do poslastka, md je bila še čudovitejše razodetje možnosti, ki se ponujajo človeku. Nikoli si ne bi bil mislil, da je kuharjevo veleumje zmožno ustvariti iz navadne govedine in bravine toli raznolične in slastne reči. Vino je bilo izbrano, zdravnik zelo prijeten družabnik, in pri najboljši volji se nisem mogel ubraniti misli, da bo v nedaljni prihodnosti vse to bogastvo, vse to bujno in razkošno obilje najbrže moja last. Kakšna izprememba za vojaka iz španske vojne z njegovo pločevinasto skledico, za ujetnika z njegovim pičlim obrokom, za begunca po vseh strahotah pokritega voza! 16 Listnica Komaj sva bila povečerjala, se je zdravnik že opravičil in me zapustil, češ, da mora pogledati k svojemu bolniku, in skoraj tik nato so poklicali tudi mene in me po glavnih stopnicah in po neskončnih hodnikih odvedli k postelji starega strica. Bralec naj izvoli pomisliti, da do tistega trenutka še nikoR nisem bil videl te mogočne osebnosti, ampak samo dokaze stri* čevega bogastva in njegove dobrote. Pomisfi naj, da so grof« ie od mojih najzgodnjih otroških let vpričo mene grdili in obre* kovali V družbi, ki je moj oče živel v njej, se ta izseljenec m mogel nadejati niti najmanjše dobre besedice. Pozneje so bila poročila, ki sem jih dobival o njem, zelo dvomljiva. Niti Romaine mi ga ni bil Bog si ga vedi kako mikavno opisal, in ko so me privedli v njegovo sobo, sem svojega sorodnika kaj nezaupljivo meril z očmi. Podprt z blazinami, je ležal na ozkem ležišču, ne širjem od vojaške postelje, in komaj dihal Na oko bi mu bil prisodil kakih osemdeset let, a vsa kri in vsakršna barva sta mu bili kakor izbrisani iz obraza in celd iz oči, ki jih je imel skoraj ves čas zaprte, kakor da bi ga luč slepila. Na njegovem obličju je bil neopredeljiv izraz zvitosti, tako da se nisem m nisem mogel otresti nemira. Kakor pajek, ki preži na plen, je počival s skle* njenimi rokami; njegovo govorjenje je bilo premišljeno in vljudno, a komaj glasnejše od vzdiha. »Dobro mi d osli, gospod vikont Anne,« je rekel in me čvrsto pogledal s svojimi bledimi očmi, ne da bi se zganil na blazini »Poslal sem po vas in zahvalim se vam, da ste bili tako dobri in ste se tako podvizali V svojo žalost se ne morem vzdigniti, da bi vas pozdravil. Upam, da so vas vsaj kolikor toliko spo» dobno sprejeli« »Monsieur mon oncJe,« sem z globokim priklonom odvrni, »prihitel sem na klic rodbinskega poglavarja.« »Prav! Le sedite. Veselilo bi me slišati nekaj novic — če je moči tako imenovati reči ki so že dvajset let za nami — na primer o tem, kakšnim okolnostim sem dolžnik za veselje, da vas vidim na Angleškem.« »To je kratka zgodba, monselgneur. MisBm, da mi o koncu mojih nesrečnih roditeljev ni treba poročati? Ostane torej samo povest izgubljenega psička.« £"£3 !£-\yi Siji L BAT1"N!E dobi, kdor kupuje slabe Čevlje. Zato kupujte samo dobre trpežne in elegantne čevlje znamke Odpredajamo po odstotkov znižan!!! eesasts« Prodajalne čevljev: „JARA" LJUBLJANA, Sv. Petra c. 20 MARIBOR, pri firmi Jos. Martine v Gosposki ulici ZAGREB, Ilica štev. 60. 19 3 5 PLATNO PLATNO PLATNO PLATNO P L A T N O PLATNO V KRASNI IZBERI! n^iiiis is« m Sh0 m\ ____ LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 V • m O © f ©fffff preživi človek, kadar čita napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz »Jutrove« knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo cesto le zaradi naše črnogledosti na življenje, se ob interesantnih dogodkih, zapletljajih in razvozljajih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ne-prilikami vsakdanjega življenja. , * v v * • • «f m ffflt vsakdo l Tek. Štev. Naslov knjige Broš. Vez. 1 Blagajna vel. vojvode 2 Lucifer . . . , . 3 Tigrovi zobje . » • 4 Pater Kajetan . . • 5 Zvestoba do groba . 6 Onkraj pragozda • 7 Misterija...... g Razpad carstva » » . 9 Roman treh src . • • 10 Rdeča megla . • . . 11 Hektorjev meč . . • • 12 Papežinja Fausta ... 13 Lov na ženo . . . . 14 Ugrabljeni milijoni . . 15 Milijonar brez denarja • 16 Železna cesta .... 17 Rdeča kokarda ... 18 Zlati panter..... 19 Seržant Diavolo . . . 20 Belfegor ..... 21 Možje.....• . 22 Gusar v oblakih . . . 23 V krempljih inkvizicije . 24 Do Ohrida in Bitolia 25 Gostilne v stari Ljubljani Vseh 25 knjig . • » . » « i » Din 8.— Din 14.— > 8.— > 14.— » 8.— » 14.— > 8,— » 14.— > 8.— » 14.— » 8.— > 14.— » 8.— » 14.— » 8.— > 14.— > 8.— » 14.— » 8.— » 14.— > 8,— » 14.— > 15.— > 20.— > 10.— » 15.— » 15.—f » 20.— » 8,— > 14.— » 15.— » 20.— > 15,— > 20 — > 10.— > 15 — > » 20.— > 15.— > 20.— > 15.— > 20.— » 15.— » 20.— J> 25.— > 32.— 6.— » 6.— Din 258.— Din 390.— Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2.—, za 2 knjigi 3.—, za 3 knjige 4.—, za 4 knjige 6.—. Od 5 knjig do 9 knjig Din 8.—, za 10 knjig 10.—. za 25 knjig 20.-. PRI ODJEMU VSEH KNJIG ŠE PO 10% POPUSTA. Knjige naročite pri npravništvn „Jsstra" v Ljubljani. ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki prebridke izgube našega nepozabnega sina, brata, vnuka in zaročenca, gospoda ^TAIRA ZAVUASMA sina posestnika in gostilničarja kakor za poklonjeno cvetje in vence se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Arnšku za požrtvovalno pomoč cenjeni obitelji višjega kontrolorja g. Frana Pustoslemška iz Ljubljane, za premnoge izraze prijateljske naklonjenosti, čč. duhovščini, hrastmškim in dolskim pevcem pod vodstvom učitelja g. Candra za v srce segajoče žalostinke in z učitelju Hofbauerju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da spremijo dragega ookojnika na zadnji poti, zlasti domačim gasilcem, članom Slovenskega delavskega podpornega društva, zastopnikom SK Retje ter članom moške podružnice Ciril in Metodove družbe. Vsem in za vse še enkrat najlepša hvala! V Hrastniku, dne 16. maja 1935. 4580 Žalujoči rodbini: ZAVRAŠEK in KMŠTOFIČ. Surove bombaževine, pisane tkanine in hlače vine vešči TKALSKI MOJSTER (201etna praksa), prvovrstna moč, s trajnim delovnim dovoljenjem ▼ Jugoslaviji išče nameščenja kot tkalski ali nad-mojster. Ponudbe je poslati pod »Tkalski mojster« na anončni biro Hinko Sax v Mariboru. 4503 REDITIRAMO DRŽAVNIM IN PRIVATNIM URADNIKOM MANUFAKTURNO BLAGO. Izdelujemo tudi UNIFORME za gg. oficirje ter finančne in davčne uradnike. VEČ MESEČNI KREDIT! Posetite nas ali zahtevajte vzorce. MANUFAKTURA REKORD, Ljubljana Tyrševa 15-L 138 IISVSI* Državna tkalnica za preproge in perzijske preproge v Sarajevu bo razstavila svoje izdelke na pomladanskem velesejnm v Ljubljani od L do 10. junija t. L Prodajala bo na dolgoročna odplačila. 4482 Č£¥lfa?ska industrija v dravski banovini Išče verziranega šivalnega mojstra s prakso v večjih podjetjih, ki se razume tudi v izdelovanju hišnih čevljev in obvlada samostojno stroje, kalkulacije in akordni mezdni sistem. Nastop čim prej. Ponudbe s prepisi spričeval in referenc na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Šivalni mojster«. 4491 M N83P0P0LNE3ŠR in eengŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČ« RAZPOŠIUJALNA TVRDKA, IZDELOVANJE- 00.ASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN , Violine,—od Din 71rna»zgop Kitare__- -148.- - Mandoline..« • 98.- » Harmonike ••75.- • BR-C2PJ Havajske k. tare, ki jmntične harmor.tfe.Hibei saksofoni intd. najceneje, ZRHTEVMT& "SKM&" GSNIK LEPE GRUDI lahko doseže že po 10 dneh vsaka dama, tudi v primeru, če so grudi slabo razvite, ovenele, viseče, mlahave ali preveč razvite. Samo z uporabo »LEIT de JUNO« boste zadobili ono polnost, čvrstost in zavidljivo obliko, ki vzbuja splošno zadivljenje. Izborno in preizkušeno sredstvo »Leit de Juno« vam nudi pravo življenjsko radost ter vam zanesljivo odpravi telesni nedostatek. Garnitura stane Din 65 — ^'FOLIA — ZAGREB Jurišičeva ul. 8. samevajte brezplačen ilustriran cenik! Zdravje Tvojega otroka je ogroženo zato ... NE POSKUŠAJ UNIČEVATI KOMARJEV Z NEUČINKOVITIMI SREDSTVI! Komarjev vbod zadostuje, da se pojavi mrzlica, ki je lahko življenjsko nevarna odraslemu človeku, kaj še le otroku. Tej nevarnosti izpostavljaš svojo družino, ako poskušaš ugonabljati komarje * manjvrednimi in neučinkovitimi sredstvi, ki ne škodujejo tem nevarnim prenošalcem bolezni. T^mfln tn brez koristi si tako izdal svoj denar. — Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti in učinkovitosti vedno le FLIT. — ELIT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego. — ELJT ne pt»-šča madežev. Zahtevaj ferečno FLIT v rameni konvi s sliko vojaka in črnim pasom. Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta konva. Vzemi na Izlete popotno kombinacijo: Malo konvo z razpršilcem. MOŠKI, Id trpe na seksualni nevrasteniji, ozir. impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. — Razpošiljamo diskretno. LEKARNA DELINI Beograd, Knez Milajlova štev. L Dobite jih v vsaki lekarni! Oglas registriran S. br. 38/1934. PLISE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, Šalov, oblek. FIN EN TEL. vložkov tn čipk. SPECIELNI AŽUB za žepne robce. AŽURIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. deL — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila % najfinejšo in najtrpežnejSo preje. 2EPN1 ROBCI komad 2 Din, 8 Din, SJSO Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj. SO ELEGANTNI in VARČNI gospodje si naročijo svoje obleke kar v tovarni, kjer je izbira ogromna in cene letos zopet zelo znižane: obleka iz hlačevine 210.— Din, iz meltona 270.—, iz kamgarna 310.—, trenchcoat 580.—, »Huher-tus«-plašč 300.—, gumijasti plašč 215.—, fantovski pralni kostum 50.—, kostum iz ševjota 130.—, fantovska obleka iz kamgarna Din 180.— itd. Zahtevajte veliki, novi, ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno! TPGCVSK1-D0M tonmkL 'TOVAHtA-P0IA'tl-Qatt Celje, it 20 »jtrnto« it. m> TB Nedelja, 18. V. 1939 POMARANČE sveža pošiljka najfinejših, sočnih, dospela. CENE GLOBOKO ZNIŽANE 1 SMOKVE za žganjekuho se dobe zopet po znižani ceni. 4433 M. ŠTELE ft L PTELICK trgovina a sadjem na debelo LJUBLJANA. Pogačarjev trg (Škofij. palača) ROLETE, 2ALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka Kobal Peter, Kranj dravska banovina Specialna Izdelava »PETKO« samona-vijalcev v vseh dimenzijah. ^^MSl .PKTKO- SamoimtiCK-Si Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. PRI VAŠE TRGOVC Vas čakajo NANULE Mehanična tovarna opank ln obutve PETAS M. DUMITROV, PANČEVO ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem či&čeno In čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E« Vajda, čakoves Telefon štev. 59, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! POZOR! POZOR! V E L" TOVARNA OTROŠKIH IN BOLNIŠKIH VOZIČKOV, TOVORNIH TRI-KOLIC IN KOVINO-STISKARSTVO IZDELUJE OD NAVADNIH DO VSEH NAJNOVEJŠIH MODELOV PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH TER PRODAJA IN RAZPOŠILJA NA DROBNO IN DEBELO ANTON ČADEŽ LJUBLJANA VIL, Celovška cesta 28 SfSIlTCM Dne 28. maja 1935 dopoldne ob 10. uri bo sresko sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah prodajalo v sobi štev. 10 zemljišče vL št. 76 k. o. Sv. Lenart. Zemljišče meri 6 oralov. Na tem zemljišču so zazidana stanovanjska in gospodarska poslopja ter dve enodružinski hišici. Stanovanjska poslopja so nova. V večji hiši je gostilničarska in mesarska obrt. Zemljišče s poslopji leži na najbolj prometnem kraju trga Sv. Lenart, in sicer na križišču dveh banovinskih cest. Cenilna vrednost je določena z zneskom Din 305.000._ in najmanjši ponudek pa znaša Din 203.100.—. Plačilni pogoji ugodni! 4498 OTEL „F R A N K 0 P A N" ALEKSANDROVO NA KRKU leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Inu. čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pen-sion dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 65.—. Prospekte na zahtevo. 158 RAziuiMigN immm t&o(E u kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev. Aleksandrovo na otoku Krkv mano In priljubljeno kopališče domače in Inozemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno ea otroke in nepiavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoli zaliva. Električna razsvetljava. V hotelih popolen pension vključno vse takse In postrežbo Din 50—55. Informacije daje kopališčno poverjeništvo. Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48 Vsemu potujočemu občinstvu se | priporoča na novo renomirana ♦ edina | slovenska restavracija ] ^SLAVIJA" i v centru Sušaka (Tomislavova 2) | Okusna in cenena hrana, čiste sobe, t zmerne cene. | Se toplo priporoča | Vinko Mitharčič | restavrater 4396 VRTNE SOLN6NIKE izdeluje Bela Fett-mano, Zagreb Ma-sarykova cesta 9. Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. Najprijetnejše letovišče na morja nudi HOTEL V! L A LUCIJA Aleksandrovo na otoku Krku Pension od Din 50 naprej (vse takse vštete). Sezona od L maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nao samim morjem. Hotel je last renotnt-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ah pa pri direkciji hotela. 143 jrejuje Davorin Ravijen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d, 4 kot tiskarnarja Frane Jezeršek, — Za inaexatni del ie n^gTTP^n Alojz Novak, m g itfubljanJ.