uprava „SIov. narod. gledališča11.
Ureja Antun Ivanovič-Mecger
ZRNJE
SfIV. ZS.
Mariborski kulturni vestnih.
ZB. V. NIZI.
Sphinx.
Angleški zložil Oskar li'ildc, preložil Al. Henkovič.
(Dalje.)
Ko mleko bujni vrat je bel a nežnomodra mreža žil; svileni plašč se je iskril, ko da ga kdo je iz slane vzel.
Kdo tvega vanj očesa dvig, ki vrh prestola tam sedi porfirnega, s prs mu žari divotnega smaragda mig,
kateri v pesku morskih tal, od temnega valovja krit, zelenkast, kakor lune svit, na Kolhidi je v duplu spal.
Smel Kolhec našel ga je tam. Potopil se je v mračni val, drzan ga dvignil in oddal »a pusti breg čarovnicam.
Na čelu ladje Amona je koribantov trop šel v beg, P'jan in trtni list v laseh;
'n slonov čreda je težkft
pokleknila in se majoč pred vozom spela, temnoboj za njo Nubijcev dolgi roj, v nosilih rahlo ga nesoč.
In veter pavovih pahljač hladil ga je, ko ponosit čez cestni vhajal je granit v kraljestvo svoje bog-rogač.
Prinesel z ladje steatit sidonskih mu je kupcev zbor, m kupo, preumeten stvor, mu dal je kamen hrizolit.
Iz cedrovega so lesa mu krasnih skrinj prinesli v dar, ponosen bil je vsak vladar, ko bil je gost pri njem d jma.
V	njegovem spremstvu rad bil člen iz Memfide je plemič vsak, za njim mu plašča nosil vlak, draguljev žarnih bajni sen.
Obritih glav mu tisoč vsaj	Povsod, povsod pregnan je bog;
duhovnikov služilo je,	v vejočem pesku pokopan
in tisoč mu svetilo je	le pest granitno velikan
svetiljkdoma — in zdaj — in zdaj	srdito dviga v viš nemog.
V	podrtem domu zdaj polzi	Mnog črncev potni trop se je
po mirju pisan	gadji	roj,	pred njim ustavil trepečoč
in obelisk tam	rožnih	boj	in gledal tilnika je moč,
razbit med kačami leži.	ki ne obseže ga nihče.
Skoz gozd porušenih stebrov,	In dolgobradi Beduin,
železna vrata, polna rje,	v rumenopisan }3lašč odet,
satir prežeče plazi se,	mu tipa mišice zavzet,
šakal rjove vedno vnov.	ki tebi bil je paladin.
Višnjela Hora opica	Iz blata vzemi kos na kos,
s kričanjem polni peristil,	v večerni rosi jih umij,
od smokvinega	dreva	sil	sestavi, da se obnovi
se kruši zadnja	sled stebra.	ti trupla d ra z ega kolos!
(Dalje sledi.)
Hinko .vučič. Avgusta Danilova.
(Ob priliki njenega gostovanja v Mariboru.)
Odlična slovenska dramska umetnica Avgusta Danilova, je bila pred svojim odhodom v Ameriko (leta 1914.) glavna moč damskega osobja slovenske drame v Ljubljani, kjer je delovala nad 25 let. Lani pa se je vrnila po 0 letni odsotnosti iz Amerike v domovino in je takoj zopet stopila v zvezo dramskega gledališča v Ljubljani.
Od njenega ogromnega repertoarja naj omenimo le nekajv njenih izvrstnih kreacij iz predvojne dobe: „Rosa Bernd“, „1ele“ (Ekvinocijo), „ E lizabeta u (Maria Stuart), „Teodorau (Galeotto), „Fedora“, „Toniette“ (Namišljeni bolnik). „Echeparjevau (Rdeči talar) i. t. d. Danilova je delovala dve leti tudi na tržaškem odru kot režiserka in prva igralka nad vse uspešno in si je priborila mnogo zaslug za lepo razvijajoče se tržaško gledališče, ki je za sedaj žal uničeno. Pa tudi za slovensko dramo v Ljubljani ima Danilova nevenljivih zaslug, ko je v najtežjih gledaliških krizah, ki so bile na dnevnem redu cele decenije. pogumno vztrajala in kljub vsem viharjem krepko razvijala svoj vsestranski talent in na ta način nedvomno zelo koristila slovenski gledališki stvari. V letošnji sezoni je kreirala v Ljubljani zelo pomembne vloge: „Hasanaginicow, *Wolfovkou (Bobrov kožuh), „Elgou in dr.
Uprava ^Narodnega gledališča v Mariboru* je povabila od; lično slovensko igralko Danilovo, da pokaže svojo umetnost Uidi našim prijateljem gledališča, v eni svojih najboljših ulog, kot *Jeleu v Vojnovičevi drami „Ekvinocijott.
-
VVilliam Shakespeare.
(* 1564, t )
Prinašamo sliko tega velikega svetovno znanega dramatika, kl «a ho v slovenskem prevodu Otona Župančiča izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Prvi zvezek vsebuje „Sen kresne noči“, ki je pašemu občinstvu znan iz uprizoritve v našem gledališču. Zdaj Je izšel drugi zvezek z zgodovinsko dramo „Macbeth“.
Izdaja je prvovrstna, in smo Slovenci na njo lahko ponosni.
\%
Don Josč Echegaray.
(K uprizoritvi njegovega „Galeotto“.)
•	Španska drama, ki je v dnevih Kalderona (Calderon) cvetela,
vzbujena je k novemu življenju šele od Don Jose Echč-garay-a (čitaj: Ečegaraj).
On se je rodil 1835. leta v Madridu, glavnemu mestu Španije. Bil je od 1858. profesor matematike in fizike na inžinirski strokovni šoli v svojem rojstnem mestu. Z znanstvenim delom priboril si je (1866.) katedro na „Real Academia de ciencias11 (Akademiji znanosti) in je okrog leta 1909. bil tudi minister.
Ko je 1874. nastopil z igrokazom „Žena maščevalca" imel je velikanski uspeh radi ganljivega dejanja, močnih karakterjev in plemenitega, živega govora. V domovini so ga zelo napadali, toda on je brezobzirno na vsa sovraštva, ki jih je vzbujalo njegovo ustvarjanje, podal do petdeset večinoma lepih in poetičnih dramskih del v stihu in prozi.
Močan razum v zvezi z izvanredno domišljijo (fantazijo) ustvaril je zelo pomembne pojave novejše literature.*
V	drami „Galeottou sta si moški in ženska prijatelja, njiju duši se poznate, ali se ne zbližate. Toda masa, javnost, svet nima ne veselja ne zaupanja do nenavadnega. Vpleta sc v te vezi s svojo radovednostjo, prodirja v najgloblje in najbolj skrite kotičke -vzajemnega občevanja s svojo zlobo, ogovarja, obrekuje in zasmehuje jih. Strup začne delovati, v njih dozoreva čuvstvo ljubezni. Oba se borita, spoštovanje ju deli, da si ostaneta samo prijatelja. Toda v javnosti narašča iz majhne snežne kepice velikanska lavina, ki uniči dva življenja, a njih dvoje prisili, da se objameta, ne toliko iz ljubezni, kolikor iz sotrpljenja.
Kakor je pri Danteju v njegovi „Božanstveni komediji* knjiga zvodnica med Fraticesco di Rimini in Pavlom Malatesta, tako jev Echčgarayevi drami Oaleotto zvodnik javnost t. j. živa besedn, njeno mnenje, njeni pogledi, njena sugestija. Vsakdo je nevede v človeški družbi Oaleotto, zvodnik. Psihologija mase, vpliv društva, moč javnosti vsili tudi posameznikom svoj sod
* Med ostalimi dramami sledile so: 1875. „La ultimn noche“ in „En el purto de la espada“; 1876. „0 locura o santidad"; 1878. „F.n el pilar y en 1» cru*“ in „Correr en pos de un ideal“; 1879. „En el seno de la muerte“ *n „Mar sin orilla»“; 1880. „La muerte en los labios“ ; 1881. „EI gran Oaleoto*1 in „llaraldo el Normando"; 1882. „Confliclo entre dos deberes"; 1885. »Vid* alegrc y muerte triste" ; 1887. „La realidad v el dellrio" in „Oos fanatlsmos"; J888. „Lo subllme en lo vulgar"; 1890. „Manantial que no se agota“ in ,,L°R rfgidos"; 1891. »Irene de Otranto", „Siempre en ridlculo“, „EI prologo de uti drama“ in „Un critico incipiente"; 1892. „Mariana“, „F.I hi|o de Don Jual’ in »Comedla sin desenlace"; 1893. „EI poder de la impotenci,V in »A 111 orilla del mar“; 1894. „La icncorosa"; 1895. „Mancha que litnpia", „F.I prift1^ aeto de un drama" (nastavek od „EI prologo de un drama") in „EI isligni-',‘' 1896. „La cantante callejera" in „Amor naTvaje".
in svoja čuvstva. Z neusmiljeno logiko in konsekvenco rešuje Echčgaray filozofski problem, ki se dan za dnem odigrava ludi v našem življenju, ki pa smo nanj že vajeni.
„Galeottou pa vendar ostane tipična ilustracija Michiavellije-vega reka: „Človek je človeku zver\
' //. Drugovič :
Zgodovina muzikalnih instrumentov.
(Dalje.)
2. Pihala delimo v lesena pihala in trobila. Razločujejo se pa ne samo glede snovi iz katerih so izdelana, ampak osobito glede oblike, tonove barve ter načina tehnične uporabe.
T robila so že stara in najdemo jih pri vseh narodih; tudi pri takih, ki stoje na nizki stopnji izomike. Kulturni narodi starega veka so še poznali razne oblike flavt. Trobila, brez za-vinkov, torej v podolgovati obliki, so bila običajna že istotako v stari dobi. (Izraelske pozaune pred Jeriho!) Razmeroma novejega izvora je klarineta. Oboa ima prednika v pastirski piščali.
V	kategorijo pihal štejemo orgle. Izza 4. stoletja po Kr. so nam znane slike malih, orglam podobnih instrumentov. Dolgo časa so se orgle uporabljale le kot šolski instrument pri pevskem pouku. Šele potem, ko so dosegle neko stopnjo razvoja, so našle uporabo tudi pri cerkveni liturgiji (osobito katoliški). Mehanizem se je čedalje bolj izpopolnjeval in tehnična uporaba se je olajšala. Znano je, da so imele stare orgle po več mehov in tipke so bile široke kakor dlan; morale so se udarjati s komolcem ali s pestjo. Pedal se je uporabljal najprej v Italiji in v 16. stoletju najdemo že orgle z dvema manualoma. S tehničnim razvojem se je tudi izpopolnjeval način igranja. Med tem, ko se je doslej uporabljala vzdigovalna mehanika, poznajo moderne orgle še cevno pneumatiko (na podlagi zračnega pritiska). Različna tonska barva posameznih registrov, ki naj posnemajo tonski značaj drugih orkestralnih instrumentov, se doseže z uporabo različnega materijala ter s posebno obliko piščal.
Harmonij je novejša iznajdba (izza 19. stoletja) in nado-roestuje poprej priljubljene male, prenašajoče se domače orgle.
3. Tolkala so najstarejši in najprimitivnejši instrumenti. Posebno priljubljena so pri nekulturnih narodih. Kulturni narodi starega veka so že poznali raznovrstne oblike teh instrumentov. Sem štejemo razna bila, to so instrumenti, ki so sama na sebi glaseča se telesa (triangele, lamtam i. dr.)
Moderni sinfonijski (popolni) orkester uporablja sledeče 'instrumente:	..	,
a) Godala (orkester na lok): Prva in druga vijolma, vijola, celo in kontrabas v večkratni zasedbi.
b) Lesena pihala: Flavte,obve,klarinete in fagote v raznih velikostih iu tečkratni zasedbi.
c)	Trobila: Rogi, trobente, pozavne in tube istotak« v raznih velikostih in večkratni zasedbi.
i) Tolkala: Veliki in mali boben, bobnila (panke) in bila. Razen tega se še uporabljajo kot orkestralni instrumenti harfa in orgle.
.4 n tun Ivanovič-Mccger:
Lav Nikolajevič Tolstoj kao filozof.
U životu Lava Nikolajeviča Tolstoja razvilo se več na ka-zanskom sveučilištu (1843.	1847.) nagnuče za analizu t. j. da
od pojedinosti zaključuje na opčenitost. Zaključujuči tako, pošao je u pravcu skepse (sumnje) pitajuči se: „A hoču li kome biti potreban i od koristi s univerzitetskim znanjem?u
Pod utjecajem kulturne filozofije (Rousseau) počeo je (1847,-	1851.) razumno cijeniti seljake, a živuči s kozacima i
vojnicima (1851.	1853.)	i srcem uzljubi priprosti i pošteni darod.
Tražeči od 1856. lijeka herojičkim patnjama naroda, dodje opet do skepticizma: „Je li narodu potrebno, što pišem?u
Radeči umno potkapao je stablo svojega vjerovanja. 1870.počco je dvojiti o svemu i ni je znao kako da živi, što da radi; zbunjivao se i zapadao u sjetu. U početku vračao se je prijašnjemu životu, ali poslije se ta dvojba javljala sve češče u pitanjima: *Za što?u ... „A što če biti poslije?11 ... No čim je pokušao da riješi ta pitanja, koja su mu se ponajprije činila neumjesna i bez svrhe, uvjerio se je, da ih neče moči riješiti, jer su to baš najdublja i najvažnija pitanja našega života. „Za što da odgojim djecu, zašto da se brinem za narodno blagostanje, zašto da pišem knjige, zašto da obradjujem zemlju, zašto da odgajani stoku? Kad sin odraste, narod obogati, postanem slavan i bogat što onda?“ I na sva ta pitanja nije mogao ništa, baš ništa odgovoriti. I tada posve zastade Tolstojev život. Želja da se oslobodi bezsmislena života gonila ga k samoubojstvu. Dok je imao smisla za život, zabavljala ga je ta igra komičnoga, tragičnoga, ganutljivoga, lijepoga i groznoga. Kad mu život postade bezsmislen, htjede se ubiti; jer nije mogao podnositi strpljivo užas trnine. Ali prije nego se uzicom ili tanetom oslobodi, htjede upotrebiti sve napore, da se riješi te mreže, u koju se zamrsio. Pitao je znanost i dobio mnogo nejasnih odgovora o onom, što nije pitao, ali na pitanje, što je smisao života, znanost ne može ništa odgovoriti. Pitao je filozof i ju, a Sokrat, Salamon, Budha, Schopenhftuer mu odgovoriše: „Svi, koji ljubimo istinu, želimo da se osloboditno tijela!“ Sokrat reče: „Mi se približujemo istini samo u toliko, u koliko se udaljujcmo od života11. Prema tome bi u smrti bio smisao života. Pitao je ugledne, bogate i inteligentne i našao ili neznanje ili slabost ili malodušnost ili samoubojstvo.
To ga sve nije zadovoljilo.
IU8
»Hvala nekoj čudnoj fizičkoj ljubavi prema pravomu ra činom e narodu11, piše Tolstoj, „koja mi je pomogla, da shvatim narod (e uvidim, da 011 nije tako glup, kako mi mislimo, — očutih, hoču li shvatiti smisao života, da ga ne mogu tražiti kod onih, koji su ga izgubili te se hoče ubiti, več kod onih milijarda živučih te preživjelih, koji čine i na sebi noše svoj i naš život. I ja se okrenuh na ogromno mnoštvo ljudi, koji žive oko mene..I odgovor je glasio: „Vjera je — snaga života11. „Živi po vjeri i ti češ uzvjerovati!u
Neizmjerne je duševne muke pretrpio veliki Tolstoj, dok je našao nauku, koja ga je preporodila i izmirila sa životom: „Živi jednostavno, ljubi bližnjega, ne protivi se zlu!“
Našavši ove temeljne istine svog filozofskog naziranja, koje mu je donijelo potpunu duševnu smirenost i teško zasluženi mir poslije velikih duševnih lutanja i stradanja, on je iz njih izvodio s neumoljivom logikom i druge zaključke, na pr. „Grijeh je biti vojnikonia, „Orijeh je plačati porezu, „Grijeh je sudbeno suditi“, „Ni država nema prava ubiti čovjeka“ i t. d. Zbog toga je imao neugodnosti s državnom vlašču i da nije bio čovjek svjetskoga glasa, strunuo bi negdje u Sibiriji.
Tolstoj je svojih trideset posljednjih godina proživio jednostavno, radeči doduše i dalje duševno kao najinteligentniji Rus i čovjek svoga doba, ali i tjelesno kao seljak. Dijeli svoj imetak, živi radeči na polju sa seljacima, dobavlja im gradivo za gradnje, sjeme za sijanje, popravlja im peči i pomaže podizati krovove, piše knjižice za narod. 28. oktobra (10. novembra) 1910. otišao je od svoje familije, koja je nastupala protiv njega i umre u stanu glavara postaje Astapovo (kod Dankova) 20. nov. 1910.
Evgenij Solovjev prispodablja Tolstoja Ahasveru. Tajinstveni mu glas govori: ,ldi... traži!u On ide i traži. Ide u svjetske salone i nalazi Borisa Drubeckoga, Vronskoga, Varenina; ide, i na selu nalazi RoŠtova, Nehljudova, Bolkonskoga; ide, i u narodu nalazi Polikušku, Kozake i Sevastopoljske junake. Ali tajni mu glas veli: Jdi... traži !u Umoran je, put je beskrajan, hoče da odahne, da se očajan ubije, ali ne, on mora dajje iči. Ahasver, veli-Čajna slika vječnoga, nemirnoga tražepja, dolazi — po legendi u jeruzolim u onaj čas, kad je Sila propinjala Ljubav ... On ide sa svjetinom, uspinje se na Oolgotu i mjesto onog zapovjeda-jučeg glasa: Jdi .. . tražiu, osjeti nešto novo. Osjeti stradalni pogled, pun milosrdja, sučuti i tuge. Ovaj pogled obečaje radost ■ nadu ... „1 Isukrst	položi na	Ahasvera	svoj križ ...“ Na Golgoti
se Ahasver ustavi i	po prvi	put očuti	mir u	svojoj izmučenoj i
izlomljenoj duši ...	........
To je i slika	razvitka	Tolstojeva, za	kojega Lilienbach
veli: „ ,.. u svim obrazovanim slojevima obiju polovica svijeta I olstoj je ljubljeni pisac“ i koga Pol Flobčr (Paul Flobert) uspo-redjuje sa Šekspirom (Shakespeare), a Matew Arnold smatra Najkrupnijom šilom u literaturi".
191.	urug Dne 2.	
192.	tt	H,
198.	tt	8.
194.	tt	4.
195.	n	4.
190.	H	5.
197.	It	6.
198.	M	7.
199.	n	9.
200.		10.
201.	M	10.
202.	tt	It.
203.	n	12.
204.	M	13.
206.	tt	14.
206.	»	16.
207.	It	17.
208.	tt	17.
209.	tt	18.
210 a	n	19.
210.	tt	20.
211.	))	21.
212.	tt	22.
218.	n	28.
214.	tt	24.
21f>.	tt	24.
210.	tt	26.
217.	tt	20.
218.	tt	27.
219.	tt	28.
220.	tt	30.
Nadaljevanje dosedanjih predstav:
aprila 1921: »Nebesa na zemlji*1. Izv. ab.
„	„	:	»Kristova drama". Izv. ab. (Popoldne.)
„	„	:	v Ksenija" in „Stara pesem". Ab. C-25. (Zvečer.)
„	„	:	»Knjižničar". Izv. ab. (Popoldne.)
„	„	:	„Vstajenje“. Ab. A-27. (Zvečer.)
„	„	:	»Nebesa na zemlji". Gostovanje v Ptuju.
„	„	;	»Ekvinocijo". Ab. A-2R.
„	„	:	»Kasija". Ab. C-20.
„ : Gabriel l)regely: »Dober (rak“. Ab. A-29.
„	»	:	»Jesenski manever". Izv. ab. (Popoldne.)
„	„	:	»Nebesa na zemlji". Izv. ab. (Zvečer.)
„	„	:	Engel Horst: »Pereant možje". Oostovanje v Ptuju.
»	»	:	»Dober frak". Ab B-29.
„	»	:	»Vstajenje" Ab. C-27.
»	»	:	Finžgar: »Razvalina življenja". Ab. A-80.
»	„	:	»Amaconke". Izv. ab.
„	»	:	»Ksenija" in »Stara pesem". Izv. ab. (Popoldne.)
„	„	:	»Ekvinocijo". Ab. B-H0. (Zvečer.)
»	»	:	Strauss: »Netopir". Izv. ab.
»	„	:	»Kraljevska visokost". Gostovanje v Ptuju.
„	»	:	»Razvalina življenja". Ab. B-31.
»	„	:	»Dober frak". Ab. C-28.
»	,,	:	»Produkcija dramatske šole g. M. Skrbinšeka". Izv.ab.
„	»	:	»Netopir". Ab. A-Hl.
»	»	:	Vojnovič:»SmrtmajkeJugoviča". Dii. predst. (Pop.)
»	»	:	»Kraljevska visokost". Izv. ab. (Zvečer.)
„	»	:	»Razvalina	življenja". Gostovanje v Ptuju.
„	»	:	»Netopir". Ab. B-112.
»	„	:	»Ekvinocijo". Ab. C-20.
»	„	:	, »Razvalina	življenja". Ab. C-80.
»	»	:	Šamberk:	» . . . ulica št. 15". Ab. B-88.
„Galeotto“.	*
Drama v treh dejanjih s predigro.
Spisal Jose Kchigaray. Režiser: Hinko Nučič.
Osebe:
Don Juliano Garagarza, veletržec........................Valo	Bratina k. g.
Donna Teodora, njegova soproga........................-Berta	Bukšekova
Don Severo, Julianov brat............................£do Grom
Donna Mercedes, njegova soproga .....................Stefa Drainitinovičeva
Pepito, njiju sin....................................Rudolf Mikulič
Ernesto de Acedo, pisatelj...........................Hinko Nučič
Zdravnik.............................................Ciril Velušček
Rueda, sekundant.....................................Josip Kos
Drugi sekundant......................................Evgenij Parchomenko
Geuaro, sluga pri Garagarzi..........................Ivan Gabrič
Gospodinja.......................................'.	\	Katica Petkova
Kraj dejanja: Madrid. Čas: sedanji.
Iz gledallftke pisarne: V nedeljo, dne 29. maja t. I. gostuje na našem gledališču velika dramska umetnica Narodnega gledališča v Ljubljani, ga. Avgusta Danilova kot „Jele“ v »Ekvinociju" Ive Vojnoviča.
n*ka Mukattu sv. Cirila v Mariboru