GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA - LETO XXV ŠTEVILKA 8, SEPTEMBER 1984 II 1 67466 Ocene proizvodnih možnosti 10 let obrala v Loškem potoku v Saturnusu Čas je, da se tudi v naši delovni organizaciji prične širša razprava o razvojnih možnostih in načrtih Saturnusa v naslednjem srednjeročnem obdobju. O tem je bilo govora tudi 25. septembra na seji delavskega sveta delovne organizacije in na sestanku OOZK skupnih služb. Objavljamo gradivo, ki ga je za sejo OOZK pripravil glavni direktor Jože Šlander. Osnutki srednjeročnih planov od federacije do občine temelje na kvalitetnih dejavnikih razvoja in gospodarjenja v okviru sistema, v katerem bo vpliv tržnih in ekonomskih zakonitosti večji kot doslej. Temu prilagojena bo tudi ekonomska usmeritev. Predvidevamo tudi postopno oživljanje gospodarstva z reševanjem problemov devizne zadolženosti, finančne konsolidacije gospodarstva, njegovega prestrukturiranja itd. Razvojno prednost bo imela izvozno usmerjena proizvodnja z visokim dohodkom na delavca in glede na uporablje-na sredstva. Te osnovne usmeritve v osnutkih planov so za vse družbene subjekte planiranja obvezne in tako predstavljajo tudi okvir našega načrtovanja razvoja v DO Saturnus. Naše izhodišče za načrtovanje razvoja je razmeroma ugodno, saj smo po kritičnih letih 1982 in 1983 uspeli zagotoviti naročila, devizna sredstva in repro-materiale v zadostni meri za stabilno proizvodnjo. V tem trenutku je delovna organizacija minimalno zadolžena, razpolaga s preko 60 odstotki lastnih trajnih obratnih sredstev (SFRJ le s 15 odstotki) in ne bremene nas kurzne razlike. Ocenjujemo, da prodajni trg, tuji in domači omogoča nadaljnjo rast proizvodnje, amortizacija in akumulacija pa omogočata visok lastni delež pri investiranju. Te prednosti, ki jih v tem času imamo, pa bomo morali tudi izkoristiti z intenzivnim razvojem, saj bomo v nasprotnem primeru začeli zaostajati. Vprašanje razvoja delovne organizacije kot celote z optimalnim razporejanjem in uporabo razpoložljivih virov in možnosti je temeljno strateško vprašanje, ki ga moramo obravnavati celovito, šele nato skozi očala posamičnih interesov. Razvojne ambicije imajo skupni cilj: prestrukturiranje Saturnusa v izvozno dohodkovno intenzivno proizvodnjo, ki bo zagotavljala socialno varnost zaposlenim danes in v prihodnosti uspešno rast. Na področju embalaže je osnovni cilj utrjevanje pridobljenega položaja na trgu z modernizacijo obstoječih kapacitet, ki morajo vzporedno s spreminjanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih, dosegati visoko produktivnost, doseči moramo tudi bistveno boljše izkoriščanje kapacitet, predvsem pa moramo intenzivneje in celoviteje razvijati ponudbo z izdelavo orodij, vzdrževanjem orodij in strojev, z izdelavo strojev in linij ter inženiringom za embaliranje prehrambenih proizvodov. Investirati moramo v prvi vrsti v posodobitev tiskarne in proizvodnje varjenih pločevink ter modrnizacijo, mehanizacijo in avtomatizacijo ostale proizvodnje. Razčistiti moramo perspektivo polavtomatske proizvodnje, na pod- ročju oskrbe z repromaterialom pa se bomo morali usposobiti za oskrbo z belo pločevino, da to ne bo več skrb kupcev. Pri svetlobni opremi za industrijo vozil bomo nadaljevali z izvozno usmeritvijo; predvsem bomo krepili lastni razvoj z vlaganjem v kadre in v opremo, saj razvoj predstavlja osnovo za takšne ambicije. Poglabljali bomo tudi mednarodno sodelovanje na področju razvoja na enakopravnejši osnovi. Razen Volksvvagnu bomo dobavljali svetlobno opremo več pomembnejšim proizvajalcem avtomobilov. Razvojno in proizvodno se bomo usposobili za izdelavo plastičnih žarometov kot tudi najnovejših eliptičnih tipov žarometov. Danes ocenjujemo možnosti povečanja proizvodnje do konca srednjeročnega obdobja za več kot 50 odstotkov, največ za tuji trg. Proizvodnjo bomo morali bolj specializirati, del proizvodnje manjših svetilk pa organizirati v Loškem potoku. Za posodobitev proizvodnje in osvajanje novih tehnologij so potrebna večja investicijska vlaganja. Orodjarna skupaj s strojegradnjo predstavlja enega temeljev za prestrukturiranje proizvodnje v razvojno in tehnološko zahtevnejšo smer. Takšen cilj izhaja še iz opredelitev tekočega srednjeročnega načrta Saturnusa. Danes ustvarjamo temelje za odločnejši korak v tej smeri. Tako orodjarna kot strojegradnja bosta zadovoljevali Saturnusove potrebe, obenem pa predstavljata važen del poslovne strategije Saturnusa v kompleksu embaliranja prehrambene industrije na domačem trgu, v večji meri pa bo morala biti proizvodnja usmerjena tudi na zunanje trge. Za tkšen razvoj bodo potrebna večja vlaganja, tudi sprememba lokacije, ki bo omogočila predviden razvoj. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi se proizvodnja povečala za 120 odstotkov. Poleg sredstev in potrebnih kadrov za začrtani razvoj se bomo morali za takšne koncepte še strokovno in v naslednji fazi samoupravno dogovoriti, saj bomo morali vsi v njem videti skupno in osebno perspektivo, predvsem pa bo potrebno zagotoviti dosledno izvajanje dogovorjenega, kar danes ni pogost pojav. Razvoj Saturnusa ne bo tekel v žel-jeni smeri, če ne bomo napravili odločnejših korakov pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov med TOZD, pri nagrajevanju po delu, predvsem pa pri razvoju samoupravljanja ob opredeljeni odgovornosti vsakega posameznika. Te naloge so v teku in bodočnost Saturnusa bo odvisna od kvalitete rešitev, predvsem pa od njihovega izvajanja - to pa pomeni predvsem od nas samih. 1. avgusta je minilo deset let, odkar je začel tovornjak iz Tovarne avtoopreme v Mostah dovažati polizdelke v Loški potok in odvažati sestavljene luči. Obrat je za naše pojme odmaknjen in majhen, tako da malokdaj slišimo o njem (celo na skromno proslavo ob obletnici še čaka), vendar pa tam sestavijo približno petino vseh proizvodov Tovarne avtoopreme - sprednjih, vzvratnih, pozicijskih, smernih in še drugih luči za vozila. Za odprtje novega obrata so se pred leti odločili zato, da bi del montaže, ki je zahtevala veliko delovne sile, preselili in v Mostah sprostili zmogljivosti za večjo proizvodnjo žarometov in svetilk. V prid lokaciji izven Ljubljane je govorilo predvsem pomanjkanje investicijskih sredstev in dejstvo, da je na podeželju potrebnih manj vlaganj v družbeni standard zaposlenih. Najprej so se dogovarjali v Osilnici na Notranjskem. A nekdanja gostilna, v kateri naj bi delali, ni bila primerna za ureditev proizvodnih prostorov, izgradnia novih pa bi bila predraga. Staro opuščeno šolo v vasi Hrib v Loškem potoku so - čeprav se še spominja časov Franca Jožefa - v tozdu ocenili kot boljšo rešitev. Tudi za sam Loški potok je bil nov obrat pomembna pridobitev; dotlej so_ imeli le obrata Inlesa in Predilnice Tržič, ki sama za področje s šestimi vasmi in še dvema manjšima zaselkoma nista nudila dovolj možnosti zaposlovanja. Ko je 1. avgusta 1974 v eni od učilnic 25 delavk začelo z delom v dveh izmenah, v zgradbi še niso bile urejene garderobe, sanitarije in centralno ogrevanje. Prostore so adaptirali do konca novembra istega leta, na tovorno dvigalo pa so čakali še pet let - toliko časa so delavke same nosile material in izdelke po stopnicah. Vendar se, vajene dela že doma, na kmetijah, niso pritoževale. »Vsi zaposleni so bili zelo disciplinirani in delovni/« se spominja Jure Vabšek, tedaj vodja vzdrževanja v Tovarni avtoopreme, ki je bil skupaj s tehnologom Tonetom Matjašičem zadolžen, da pripravi in vpelje proizvodnjo. »Delavke so pazile na vsako uporabno stvar, v vsem so videle dinar. Še danes se pozna, da imajo drugačen odnos do dela kot v mestu.« Danes dela v obratu, prav tako v dveh izmenah, 52 ljudi in stara šola je postala pretesna. V tozdu Avtooprema razmišljajo, da bi v prihodnosti zgradili v Loškem potoku nove proizvodne prostore in preselili tja del proizvodnje iz Most. Tako bi tam tekel celoten proizvodni proces proizvodnje luči za domače tržišče, ne le montaža, v Mostah pa bi razširili proizvodnjo žarometov. Če kje, si tega želijo najbolj v Loškem potoku. S tem bi, meni vodja obrata Karel Turk, ne rešili le »stanovanjskega« problema, temveč bi se izognili tudi zastojem zaradi nerednih dobav polizdelkov iz matične tovarne, ki so posebno pogosti, kadar se mudi z izvozom. V.C. Likvidnost TOZD embalaža POJEM IN POMEN LIKVIDNOSTI OZD Likvidnost OZD je definirana kot sposobnost, da svoje obveznosti poravnava ob rokih zapadlosti. Nelikvidnost je torej nesposobnost poravnavanja obveznosti ob rokih. Vzroki za nelikvidnost se lahko različni, kar. je pptrebno pri obravnavanju nelikvidnosti posamezne OZD upoštevati. Lahko je posledica spremembe rokov, v katerih plačujejo kupci naše proizvode. V kolikor večina kupcev začne plačevati naše proizvode v devedesetih dneh, mi pa moramo svoje obveznosti še vedno poravnavati v 30 dneh (n.pr. osebne dohodke, zakonske obveznosti), lahko pride do pomanjkanja finančnih sredstev in nelikvidnosti. Nelikvidnost je lahko posledica investiranja brez ustreznih dolgoročnih virov sredstev. Denarni prilivi od investicij se praviloma pojavijo določen čas po investiranju. Če moramo kredite odplačevati že pred tem, se lahko pojavi pomanjkanje finančnih sredstev. Nelikvidnost lahko povzroči tudi povečan obseg poslovanja. Večja proizvodnja (tudi pri enakih proizvodnih zmogljivostih) praviloma zahteva večji obseg zalog, poveča se tudi obseg naših terjatev do kupcev. Za povečan obseg poslovanja je potrebno zagotoviti finančna sredstva, sicer pride do nelikvidnosti. Nelikvidnost je lahko posledica težav na nabavnem ali prodajnem tržišču, v kolikor te težave vplivajo na povečanje obsega zalog. Lahko je tidi posledica ukrepov ekonomske politike. Zvezna vlada preko svojih institucij (Narodna banka) in z zakonodajo ureja splošno raven likvidnosti v gospodarstvu kot celoti in v posameznih dejavnostih. Količina denarja, ki ga daje v obtok Narodna banka, je dejavnik, ki bistveno vpliva na splošno raven likvidnosti gospodarstva. Usmerjanje tega denarja v določene dejavnosti pa vpliva tudi na raven likvidnosti v posameznih dejavnostih. Danes banke odobravajo kratkoročne kredite za obratna sredstva skoraj izključno samo izvoznikom, s čimer se vzpodbuja izvoz. Na raven likvidnosti vpliva tudi zagotavljanje finančne discipline, kar ureja država z zakonodajo in sodno zaščito. Zakonodaja v zadnjem času področje finančne discipline intenzivno ureja. Zakon o zavarovanju plačil, ki je bil sprejet leta 1975, je bil nekajkrat dopolnjen, poleg tega pa so bili sprejeti naslednji ukrepi: - prijave nepravočasnih plačil službi družbenega knjigovodstva in kaznovanje; - omejitev deleža kreditov v virih financiranja investicij; - omejevanje investicij glede na finančno stabilnost; - omejevanje izplačila osebnih dohodkov delavcem v nelikvidnih organizacijah združenega dela. LIKVIDNOST TOZD EMBALAŽA Pri opredelitvi likvidnosti temeljne organizacije embalaže moramo izhajati iz finančne stabilnosti, ki je rezultat razmerja med dolgoročno vezanimi sredstvi in dolgoročnimi viri sredstev. Dolgoročno vezana sredstva so: osnovna sredstva, dolgoročni plasmaji -krediti, ki smo jih odobrili drugim organizacijam za dobo nad 12 mesecev, sredstva izven uporabe in zaloge materiala, gotovih izdelkov, polproizvodov, drobnega inventarja. Dolgoročni viri sredstev pa so: poslovni sklad, prejeti dolgoročni krediti (nad 12 mesecev) in sredstva, ki jih druge organizacije združujejo v naši (za dobo nad 12 mesecev). V zadnjem času je bilo večkrat govora o likvidnostnih težavah tozda Embalaže. Tudi na sejah samoupravnih organov smo slišali, da se mora kratkoročno zadolževati, da lahko poravnava vse svoje obveznosti. Te težave, ki so se začele že v lanskem letu in se v letošnjem še poslabšujejo, so rezultat finančne nestabilnosti tozda. Glavni vzroki za padanje finančne stabilnosti pa so rastoče zakonske določene obveznosti in združevanje sredstev v druge OZD, ki jih zahtevajo od nas naši dobavitelji, poleg tega pa rast vrednosti zalog materiala zaradi visoke inflacije; akumulativnost poslovanja pa je prenizka, da bi lahko krili vse potrebe. Če imamo v določenem trenutku več dolgoročno vezanih sredstev kot virov sredstev, je koeficient finančne stabilnosti manjši od 1. To pomeni, da s kratkoročnimi viri sredstev (kratkoročni krediti itd.) financiramo dolgoročno vezana sredstva. Ker je potrebno kratkoročne obveznosti (n. pr. kredite) poravnati prej, kot se nam vrnejo sredstva, ki smo jih vezali dolgoročno, povzroči tak način poslovanja finančno nestabilnost. V kolikor ne pridobimo novega vira financiranja (n. pr. drugega kratkoročnega kredita za odplačilo prvega) se kot posledica finančne nestabilnosti pojavi nelikvidnost. Pojavi se torej pomanjkanje denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti. Tabela 1 kaže finančno stabilnost tozd Embalaža v obdobju 1979 do 1983, ugotovljeno na osnovi pregleda vezanih sredstev in virov sredstev, s katerimi jih je temeljna organizacija embalaže v letih 1979-1983 financirala (po stanju na koncu leta). Tabela 1: Finančna stabilnost tozd Embalaže Leto koeficient fin. stabilnosti po stanju na koncu leta 1979 0,92 1980 1,22 1981 1,04 1982 1,01 1983 0,8f? ‘Kot dolgoročni viri sredstev so upoštevani tudi avansi za pločevino. Videti je, da od leta 1980, ko je bila finančna stabilnost izredno visoka, le-ta iz leta v leto pada. Na koncu leta 1983 je bila finančna stabilnost TOZD Embalaža že močno pod zaželjeno ravnijo. Vzroke za padanje finančne stabilnosti lahko ugotovimo s pregledom in primerjavo posameznih oblik dolgoročno vezanih sredstev in dolgoročnih virov sredstev. Za jugoslovansko gospodarstvo je bilo dolgo časa značilno investiranje v osnv-na sredstva brez zagotovljenih dolgoročnih virov sredstev, kar je seveda bistveno vplivalo na finančno stabilnost posameznih OZD. V TOZD Embalaža na tak način niso investirali in investi-cije v osnovna sredstva niso vzrok padanja finančne stabilnosti. Strukturni delež v osnovnih sredstvih v vseh sredstvih je namreč padel od 29,3 odstotka v letu 1979 na 17,4 v letu 1983. Prav tako zaradi relativno nizke absolutne vrednosti na finančno stabilnost ne vplivajo sredstva, izločena iz uporabe. REFERENDUM V TOZDU AVTOOPREMA Za boljše informiranje in hitrejši razvoj Delavci tozda Avtooprema so se 18. septembra na referendumu odločili za pristop k Poslovni skupnosti za tehnično normativno dejavnost, statistiko in sejme proizvajalcev motornih vozil. Saturnus je bil nekoč že član predhodnika te skupnosti, Biroja proizvajalcev vozil, ki pa je bil razpuščen in zatem preoblikovan na novih osnovah po sprejetju Zakona o združenem delu leta 1974. Glavni motiv tozda Avtooprema za vključitev v Poslovno skupnost je, da bi dobival čimveč in čimbolj neposredne informacije o razvoju na področju svetlobne opreme. Poslovna skupnost je namreč članica mednarodnega Biroja proizvajalcev avtomobilov, v katerem delujejo skupine strokovnjakov za posamezna področja avtomobilske industrije, med drugim tudi za svetlobno opremo. Vse zahteve po kvaliteti in načini preizkušanja so normativno urejeni, da bi vozila ustrezala zahtevam po varnosti; pred sprejetjem predpisov pa o predlogih razpravljajo tudi strokovnjaki in predstavniki proizvajalcev, ki so člani omenjenega Biroja, in na osnovi poznavanja tehnoloških možnosti industrije lahko tudi vplivajo na odločitve. Strokovnjaki v tozdu Avtooprema menijo, da bodo imeli z aktivnim sodelovanjem v Poslovni skupnosti boljši dostop do informacij in da bodo s tem tudi sposobni hitreje reagirati na nove zahteve. Naša Tovarna avtoopreme bo sodelovala v Odboru za tehnično normativno dejavnost, v skupini za svetila in svetlobno signalizacijo. Edvin Hočevar, fizik, ki dela v svetlobnem laboratoriju, je predlagan za predsednika te skupine in tako bo sodeloval tudi na sestankih mednarodne skupine strokovnjakov za svetlobno opremo. Doma, v Jugoslaviji, pa bo sodelovanje pomembno pri oblikovanju naših predpisov, ki morajo ustrezati mednarodnim, če hočemo izvažati; Vita C. Dolgoročni plasmaji pa v zadnjih letih pridobivajo na pomenu zaradi visokih absolutnih zneskov. Pri tem se formalno ločijo dolgoročni plasmaji, ki jih predpisuje zakon (kredit skladu za nerazvite, združevanje za SIS posebnega družbenega pomena kot so SIS za elektrogospodarstvo, naftno plinsko gospodarstvo, železnice itd.) in združevanje v druge OZD, ki jih praviloma izsiljujejo naši dobavitelji. Kolikšna je rast teh plasmajev, prikazuje tabela 2. Tabela 2 Leto neto znesek v mio din 1980 11 1981 29 1982 45 1983 55 Pri tem moramo upoštevati, da v tem znesku niso zajeta tista združevanja, pri katerih smo se odločili za nevračljivo financiranje (pribl. 12 milijonov v letu 1983). Vsi ti zneski so že tako visoki, da za njihovo financiranje ne zadošča vsa akumulacija, ki je namenjena za razširjeno reprodukcijo. Zato dolgoročne plasmaje lahko označimo kot enega od vzrokov finančne nestabilnosti. Zaloge zaradi visoke inflacije postajajo v TOZD Embalaža eden od osnovnih vzrokov finančne nestabilnosti. Visoka inflacija namreč zahteva za enak fizičen obseh zalog vedno večja sredstva. Če na račun podražitve surovin in materiala povečamo cene naših izdelkov in storitev, se razlika med porabljeno vrednostjo surovin in materiala po starih cenah in med prodajno vrednostjo materiala (v obliki izdelkov in storitev) po novih cenah izkaže kot dohodek, ki ga razdelimo za osebne dohodke, obveznosti do družbe, za sklad skupne porabe, rezervni in poslovni sklad. Razlika med vrednostmi se torej razdeli kot dohodek za obnovo zalog pa je potrebna celotna razlika. Za financiranje enakega obsega zalog je torej potrebno uporabiti akumulacijo, ki pa često ne zadošča. To seveda vodi h kratkoročnemu zadolževanju in finančni nestabilnosti. V kolikor zaradi podražitve surovin materiala svojih cen ne dvignemo pravočasno, je položaj še slabši. Tabela 3: Gibanje zalog v obdobju 1979-1983 Leto vrednost v mio din neto spremembe v mio din 1979 156 1980 79 -77 1981 150 +71 1982 193 +43 1983 476 +283 (nadaljevanje na 3. stani) Pokrovčkov več, a premalo Delavke pospešeno pakirajo pokrovčke za široko potrošnjo: samo v prvi polovici septembra so pripravile 48.000 gospodinjskih kompletov. Ugotovitev: »Aha, žarometi,« ki smo jo bili vajeni slišati od znancev ob omembi Saturnusa, je v zadnjem času, posebno v sezoni vlaganja, zamenjalo vprašanje: »Imate kaj pokrovčkov?« Alupo pokrovčki postajajo v gospodinjstvih vedno bolj nepogrešljivi, proizvodnja pa, čeprav večja kot lani, rastočih potreb ne pokriva - aluminija namreč še vedno ni na pretek, prednost pri dobavah pa ima živilska industrija. Vendar pa so, pravijo v tozdu Embalaža, za široko potrošnjo letos proizvajali znatno več in bolj sistematično kot prejšnja leta. Čeprav v marcu in maju zaradi pomanjkanja kartonov niso pakirali, so do konca avgusta pripravili 269.000 gospodinjskih paketov, kar je za 36.000 več kot lani v istem obdobju. Junija so imeli na zalogi 7 milijonov pokrovčkov te vrste, zato je prodaja za dva meseca ustavila njihovo proizvodnjo in naročila večjo proizvodnjo drugih vrst; postopoma so jih prodajali industriji in trgovinam, zmanjkalo pa jih je prav na višku sezone vlaganja. V tozdu Embalaža so si pomagali tako, da so živilski industriji začasno odvzeli del pokrovov (nekaterim tovarnam so ostajali zaradi slabe letine); 10 delavk jih je konec avgusta čes soboto in nedeljo pakiralo na domu, kasneje pa so za to delo posebej izbrali 10 delavk med socialno ogroženimi. V oddelku za pakiranje delajo delavke preko rednega delovnega časa, zaposlili pa so tudi študente. Pokrovčki, Alupo in navojni, pa ne služijo samo (in niti predvsem) gospodinjam. V glavnem jih kupuje živilska industrija, ki jih na leto potrebuje okrog 150 milijonov. Spominjamo se še, kako so kupci lani bili plat zvona, ker je hrana propadala zaradi pomanjkanja pokrovčkov; proizvodnja je bila nizka zaradi pomanj- kanja aluminijeve pločevine, pločevine je manjkalo, ker so jo valjarne izvažale, Saturnus pa ni imel deviz za zahtevano devizno udeležbo. Letos takega negodovanja ni bilo slišati. Živilska industrija je' veliko bolje kot lani oskrbljena s pokrovčki, predvsem po zaslugi boljše preskrbe s pločevino. Boljše - ne pa tako dobre, kot je bilo obljubljeno v začetku leta. Impol naj bi nam letos po prvotnem dogovoru dobavil 2.500 ton pločevine, v resnici pa je od tam dobimo le 80 do 90 ton mesečno, kar zadostuje, sicer »iz rok v usta«, za dvoizmensko proizvodnjo. Narodna banka nam je junija odobrila 800.000 dolarjev za kritje zahtevane devizne udeležbe, Saturnus pa je iz lastnih deviznih sredstev krije 30 odstotkov. Hkrati pa plačujemo še dodatnih 12,5 odstotkov od vrednosti nabavljene pločevine tovarni aluminija v Kidričevem za modernizacijo proizvodnje. V zadnjem četrtletju, pravijo v nabavni službi, naj bi bilo aluminijeve pločevine dovolj tudi za vazelinke, saj je z avgustom začela dobavljati pločevino tudi valjarna v Sevojnem, poleg tega pa nam je odobrenih 200 ton aluminija iz ruskega kontingenta. Visoko avtomatizirana proizvodnja vazelink, ki je bila problematična že lani, je v letošnjih prvih osmih mesecih zaostajala še bolj; naredili so jih dober milijon, kar je le četrtina lanske količine. Občasno, za dan ali dva, zastaja sicer tudi proizvodnja pokrovčkov, včasih zaradi zamujene dobave pločevine, še večkrat pa, poudarjajo v tozdu, zaradi okvar strojev - posebno nezanesljivo je delovanje elektronske regulacije. Popravila pa niso pravočasna in tudi ne vedno učinkovita. Poleg tega jim težave povzročajo orodja, (tudi nova), ki niso prilagojena za vse avtomatske stiskalnice. Vita C. Likvidnost TOZD embalaža (nadaljevanje z 2. strani) Zaloge v obdobju 1979 - 1982 niso povzročale finančne nestabilnosti razen v letu 1979, pač pa so močno vplivale na finančno stabilnost v letu 1983, ko je bilo zabeležena izredno hitra rast delno zaradi fizičnega obsega in delno zaradi rasti cen (tabela 3). Pri virih sredstev tozd Embalaža v opazovanem obdobju ugotavljamo, da so se močno zmanjšali dolgoročni krediti kot posledica manjšega obsega investiranja v osnovna sredstva ter ekonomske politike, ki onemogoča najem dolgoročnih kreditov za splošne namene, medtem ko lastna akumulacija, usmerjena v poslovni sklad, ne zadošča za dolgoročno vezavo sredstev v prej naštete oblike Tabela 4: Del čistega dohodka, usmerjen v poslovni sklad v obdobju 1979-1983. Leto mio din 1979 11.380 1980 23.730 1981 40.025 1982 40.011 1983 40.087 Kot temeljni vzrok padanja finančne stabilnosti lahko torej ugotovimo nizko akumulativnost poslovanja, katerega rezultati ne zadoščajo za financiranje dolgoročnih plasmajev in rastoče vrednosti zalog. Posebno pozornost zasluži dogajanje v letu 1983, ko je koeficient finančne stabilnosti padel močno pod vrednost 1 in povzročil visok obsec zadolževanja pri tozd Avtooprema (glej tabelo 5). Tabela 5: Uporaba amortizacije in dela akumulacije za razširitev materialne osnove dela v letu 1983 Kategorija 000 din Del ČD za poslovni sklad 40.087 Amortizacija 105.287 Dolgoročno združena sredstva v OZD 13.984 Skupaj razpoložljiva sredstva: 159.358 Dolgoročni plasmani po predp. 40.224 Dolgoročni plasmani v druge OZD 30.750 Nabava osnovnih sredstev 9.755 Povečanje lastnih zalog 237.289 Skupaj vložena sredstva: 318.018 Gornja tabela ilustrira uporabo amortizacije in dela akumulacije za razširi-tev materialne osnove dela v letu 1983 in s tem vzroke finančne nestabilnosti, ki se je pojavila tega leta. Dolgoročno je bilo vloženih več sredstev, kot jih je bilo na razpolago. Za razliko med razpoložljivimi sredstvi v višini 159 milijonov din in vloženimi sredstvi v višini 318 milijonov din je bilo potrebno poiskati vire financiranja. Glede na to, da banke ne odobravajo dolgoročnih kreditov za obratna sredstva se je razlika financirala s kratkoročnim kreditom tozd Avtooprema v višini 100 milijonov din. Ter iz sklada skupne porabe ter rezervnega sklada tozd Embalaža v tišini 59 milijonov din. Iz tabele je razvidno, da del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela ni zadoščal niti za obvezno združevanje po predpisih. V osnovna sredstva smo vložili manj kot desetino celotne amortizacije. Vsa ostala amortizacija in dolgoročno združea sredstva naših kupcev pa so se uporabila za financiranje dolgoročnih plasmajev v surovinsko bazo in zaloge. Vendar višina preostale X Nova izvozna prizadevanja TOZD Avtooprema Pred kratkim je francoska firma PSA uvrstila Saturnus med možne proizvajalce svetlobne opreme za svoja vozila Peugeot 205. Gre za plastične žaromete, ki jih bodo v tozdu Avtooprema razvijali skupaj z italijansko Sei-mo. Pogodba med Seimo in Saturnusom, ki vključuje tudi skupe razvoj plastičnih žarometov, je bila sklenjena že februarja letos; v Seimi poznajo postopek brizganja plastike, kakršnega v proizvodnji žarometov uporablja istoimenska francoska tovarna, Saturnus pa bo izvedel konstrukcijo žarometov in vpeljal proizvodnjo. Če naj bi proizvajali za Peugeot, mora tozd Avtooprema najkasneje v enem letu predstaviti plastični žaromet, konec naslednjega leta pa že začeti s proizvodnjo. V začetku naj bi proizvajali 50.000, kasneje pa 200.000 žarometov letno. Za pridobitev proizvodnih prostorov bo potrebna manjša rekonstrukcija tovarne, manjka pa jim tudi del opreme: naprave za dvokomponentno brizganje plastike, za naparevanje aluminija in za lepljenje. To opremo se dobi le v tujini, nujno potrebna pa je, pravijo v razvoju Avto-opreme, tudi za sedanji proizvodni program. Prav zdaj pa se v tozd Avtooprema poteguje za proizvodnjo žarometov za Renault 4. Po licenci tovarne Cibie so žaromete za to vozilo pred leti že delali, pred približno 6 leti pa so proizvodnjo opustili. Nove vzorce so poleti poslali na preizkus v Cibie, na odgovor pa še čakajo, čeprav je dogovorjeni rok že potekel. ___________________________V±J amortizacije in združenih sredstev za te namene ni zadoščala, kar je pripeljalo do dodatne zadolžitve brez katere se ne bi mogla ohraniti proizvodnja v TOZD Embalaža. OCENA FINANČNE STABILNOSTI V LETU 1984 V kolikor zanemarimo prehodne težave, ki nastajajo z nakupi velikih količin materiala, ugotavljamo za leto 1984, da likvidnostnih težav praktično ni. Vendar pa finančna stabilnost temeljne organizacije Embalaža še vedno pada in zadolževanje pri temeljni organizaciji Avtooprema narašča. Vzrok je isti kot v preteklih letih, torej nizka rentabilnost. Dolgoročno nadaljevanje takega trenda bi nujno privedlo v težave ne le temeljno organizacijo Embalaža, temveč celotno delovno organizacijo. Sprejeti so že nekateri ukrepi za izboljšanje uspeha poslovanja. Od tekočega in sistematičnega dela na tem področju pa pričakujemo izboljšanje finančnega stanja TOZD EMBALAŽA. Vodja finančne službe Klepec Anton Načrtovanje ob kritični presoji preteklosti in poznavanju dolgoročne družbene vizije Ko stojimo pred izredno pomembnima nalogama - pripravo srednjeročnega plana in pripravo gospodarskega načrta za leto 1985 - nam lahko zelo koristi informacija o uresničevanju politike družbeno ekonomskega razvoja v letih 1983 in 1984 in ocena razvojnih možnosti za leto 1985 v okvirih SFRJ. Ta tematika je bila vsebina razprave na zborih republik in pokrajin skupščine SFRJ. Zbor je ugotovil, da so doseženi začetni rezultati na področju oživljanja industrijske proizvodnje in izvoza. Zmanjšan je trgovski primanjklaj. Skladnejša je poraba z ustvarjenim dohodkom, izboljšana je oskrba gospodarstva in prebivalstva. Popravlja se finančna disciplina in doseženo je ugodnejše razmerje med osebnim dohodkom in akumulacijo. Isti zbor ugotavlja žal tudi negativne pojave, med katerimi moramo omeniti visoko inflacijo, padec produktivnosti, padec realnih osebnih dohodkov, slabšanje drugih kazalcev gospodarskega uspeha, slabe možnosti za razvoj zaradi visokih obveznosti do tujine. Prav poseben problem predstavlja pretirano naraščanje cen. Niso še sprejeti vsi predvideni ukrepi za boljše gospodarjenje. V organizacijah združenega dela ne potekajo aktivnosti za zmanjševanje poslovnih stroškov. V številnih OZD najdemo prevelike zaloge. Zbor republik in pokrajin ocenjuje, da prihaja do odporov proti pozitivnim spremembam v gospodarjenju, zlasti v primerih, ko gre za omejevanje dosedanjih pravic ali že samo preverjanje dosedanjih pravic. Delegati zbora so poudarili, da niso dovolj uresničene naloge iz prve faze dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in protiinflacijskega programa. Od Zveznega izvršnega sveta zahtevajo dokončno uresničevanje opredelitev dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Zahtevajo pospešitev dejavnosti za: - sprejem zakona o temeljih planiranja, - sprejem zakona o družbeni kontroli cen, - sprejem zakona o amortizaciji osnov n ih sredstev, - sprejem družbenega dogovora o kriterijih investiranja in metodologiji za ugotavljanje družbeno ekonomske utemeljenosti nameravanih investicij, - sprejem družbenega dogovora o skupnih temeljih za samoupravno urejanje pridobivanje in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, - sprejem aktivnosti za uresničevanje prve faze dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije na področju agro-industrijskega kompleksa. Delegati tudi menijo, da ni potrebno spreminjati ciljev družbeno ekonomskega razvoja v letu 1984, ampak je treba okrepiti dejavnosti za njihovo uresničevanje. Ne uresničujejo se resolucijske naloge za zmanjšanje rasti inflacije. Odgovorni organi morajo kaznovati kršilce cenovnih usmeritev z omejitvijo kreditov ali na osnovi osebne odgovornosti. Preprečiti je treba kopičenje zalog, ki umetno povzroča pomanjkanje blaga. Pripraviti je potrebno nove programe za razbremenitev gospodarstva. Ustvarjati je potrebno pogoje za višjo proizvodnjo izvoznih organizacij in organizacij, ki proizvajajo hrano, energijo in surovine. Potrebni so ukrepi za oblikovanje trdnih vezi v reprodukcijskih verigah. Posebno pozornost je treba posvetiti oskrbi kmetijstva za večjo poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo. Zadnji čas je, da oblikujemo nujne rezerve industij-skih in kmetijskih proizvodov. Na področju ekonomskih odnosov s tujino je potrebno spodbujati izvoz proizvodov višje stopnje predelave iz domačih surovin. Ukrepati je potrebno za doseganje višjih prilivov deviz in za varčevanje deviz. Realni pogled na stanje v družbi nas pripelje do zaključka, da bomo nekaj akutnih problemov prenesli iz leta 1984 v leto 1985. Nekatera vprašanja utegnejo postati še težja: - obveznosti do tujine, - finančna situacija v OZD, - poslovanje z izgubami, - upadanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, - naraščanje stroškov, - zniževanje življenjske ravni, - povečana nezaposlenost. Lahko pričakujemo, da bodo v letu 1985 težiščne naloge naslednje: - oživljanje proizvodnje, še posebej izvozne, - smotrnejše nadomeščanje uvoza, - poravnavanje obveznosti do tujine, - usklajevanje porabe z razpoložljivimi sredstvi, - stabilizacija cen, - uveljavljanje ekonomskih meril in poglabljanje samoupravljanja, - povečanje deleža dohodka, ki pripada gospodarstvu, - preprečevanje naraščanja socialnih razlik in zaščita življenjske ravni ogroženih kategorij prebivalstva, - hitrejši razvoj nerazvitih, - krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pospešiti je potrebno oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planov. Težišče planiranja mora biti v OZD in povezavah v reprodukcijskih verigah. Osnove za planiranje v vsaki OZD so opredelitve dolgoročnega stabilizacijskega programa ali drugače, naslonitev na lastne sile in enakovredna vključitev v mednarodno delitev dela. Glasno moramo opozoriti na dejstvo, da bodo večji uspehi možni le ob večji samoupravni koncentraciji sredstev za prednostne naloge. IN PRI NAS? Ozrimo se sedaj še v lastno sredino in z nekaj izbranimi značilnostmi poslovanja osvetlimo našo uspešnost v obdobju od leta 1981 do 1983. Vrednosti so sistematizirali delavci iz planske službe. Tabela 1: Povprečna stopnja rasti fizične proizvodnje je bila: - v obratu Moste -10.6 - v obratu konzerv (Zalog) 7.9 - v obratu hobokov (Zalog) -44.1 - v obratu Zalog (skupaj) -1.3 TOZA Embalaža (skupaj) -7.0 TOZD Avtooprema 6.4 DO SATURNUS 0.9 (fizična proizvodnja orodjarne in vzdrževanja ni vključena) Omenjene vrednosti dopuščajo naslednje sklepe: a) Rast fizične proizvodnje na ravni DO je nezadovoljiva. b) K nezadovoljivi rasti največ pripomorejo slabi rezultati tozda Embalaže. c) Najbolj je upadel fizični obseg proizvodnje veder (-44.1) in vazelink (-48.8), torej v oddelkih z izrazito avtomatizirano proizvodnjo. To se odraža tudi na produktivnosti, kar bomo ugotavljali pozneje. Med pomembne razloge za relativno slabo fizično proizvodnjo v tozdu Embalaža štejemo: - težavno oskrbo s surovinami iz uvoza (bela pločevina, laki, spojke); - izvoz surovin, ki jih tudi mi potrebujemo (Al pločevina); - večjo uspešnost konkurenčnih DO (Novopak, MGK). KAJ PA IZVOZ? Področje, ki je izredno pomembno za celotno družbo in nič manj za DO Saturnus, saj je pridobivanje deviz z lastnim izvozom izredno pomembno za odvijanje proizvodnje v vseh treh tozdih, nas lahko glede na dosežene rezultate zaskrbljuje. Tabela 2 prikazuje povprečno stopnjo rasti izvoza. Tabela 2: Povprečna rast izvoza. TOZD TOZD DO Embalaža AO Saturnus Konvertibilni izvoz -49,8 -17,1 -34 Kooperacija - -10,2 -10,2 Razloge za take rezultate je iskati med drugim v veliki ponudbi proizvodov našega asortimana na konvertibilnih trgih. V plane največkrat vpišemo želje. Načrtovanje akcij, ki bi v daljšem času verjetneje rodili sadove pa zastane. Ko pregledujemo spreminjanje dohodka ugotovimo vrednosti stopnje rasti, prikazane v tabeli 3. Tabela 3: Rast dohodka. TOZD TOZD TOZD Embalaža AO Orodjarna Saturnus 20,2 24,9 34,2 24,9 Eden od pomembnih razlogov za relativno nižjo povprečno stopnjo rasti v tozdu Embalaža je prav gotovo v visoki rasti porabljenih sredstev (povprečna stopnja rasti 33.6). Omenjene in tudi neomenjene karakteristike poslovanja so dale svoj pečat tudi kazalcem uspešnosti. Oglejmo si samo nekatere (tabela 4), kljub temu, da je potrebna za globljo presojo poglobljena analiza večjega števila kazalcev. Ni težko ugotoviti, da Saturnus ni izjema v nizkih vrednostih omenjenih kazalcev ekonomske učinkovitosti. V začetku članka smo omenili, da je slaba učinkovitost gospodarstva značilna za vso SFRJ v preteklem obdobju. Če povzamemo splošno razlago, tudi mi lahko rečemo, da so razlogi v mednarodni krizi situaciji in v premajhni pozornosti, ki jo sami posvečamo učinkovitosti gospodarjenja. Učinkovitost gospodarjenja bo prav gotovo tema širših razprav ob načrtovanju bodočega dela v širši skupnosti in tudi v Saturnusovem kolektivu. Proti koncu podajanja uspešnosti s številkami si oglejmo še gibanje neto poslovnega sklada (tabela 5). To vrednost dobimo, če od dela čistega dohodka za raširitev materialne osnove dela odštejemo posojilo za nerazvite, za izgradnjo cest, PTT, itd. Te vrednosti nedvomno govore o tem, da so možnosti investiranja iz tega vira izredno slabe. To nas mora navajati na treznost, ko se lotevamo razširjanja proizvodnje in prestrukturiranja. Se posebej, ker so ta sredstva tudi lastni viri za obratna sredstva, brez katerih bo vse težje ohranjati proizvodnjo. Poizkusimo oblikovati nekaj grobih zaključkov: 1. Gospodarjenje v SFRJ zahteva veliko naporov, načrtnosti in časa, če naj se stabilizira. 2. Rezultati v Saturnusu nas ne morejo uspavati, niti ni razloga za pesimizem. 3. Številčni prikazi, ki jih je pripravila planska služba, zahtevajo vso pozornost in iskanje razlogov, ča naj negativne izboljšamo. 4. Prav gotovo veljajo za Saturnus enake zahteve, kot so postavljene pred vso družbo: večanje proizvodnje, (zlasti izvozne), več ekonomske učinkovitosti in globlje povezave z dobavitelji in kupci. 5. Da bi bilo novo planiranje boljše od predhodnega, je potrebno v javni razpravi prikazati tudi načrtovane vrednosti in ne samo dosežene. Da ne bi bila intuicija ali splošni kazalci, ki bodo dani kot usmeritev za gospodarjenje v družbi, edine osnove za naše planiranje, moramo točneje spoznati potrebe naših obstoječih in potencialnih kupcev, lastne sposobnosti in sposobnosti dobaviteljev. 6. Da bi čim pravilneje ocenili naše napore in poslovno srečo, bi bilo nujno potrebno poznati uspehe poslovanja delovnih organizacij, ki imajo enako proizvodnjo kot mi. Poznati je potrebno načrte teh organizacij in tudi oceniti možnosti za uresničitev omenjenih načrtov. Teodor Kralj Tabela 4: Povprečna stopnja rasti TOZD Embalaža TOZD Avtooprema TOZD Orodjarna Saturnus Fizična produktivnost -2,5 4,1 - 1,2 Ekonomičnost -2,9 -4 -15 -3,2 Rentabilnost -0,1 -8,9 -7,8 -5,4 Tabela 5: Povprečna stopnja rasti TOZD TOZD TOZD SATURNUS Embalaža Avtooprema Orodjarna Bruto poslovni sklad 0,1 17 11 12,2 Neto poslovni sklad 51 6 2,7 - 3,5 Stanovanja, ležišča, krediti Z zagrebškega velesejma V letošnjem letu se je na stanovanjski razpis za dodelitev stanovanjskih enot, samskih ležišč in stanovanjskih posojil prijavil 201 član kolektiva. Reševanih je bilo 184 prošenj. Od skupnega števila prijavljenih je 17 prosilcev odstopilo od reševanja ali pa si niso pravočasno uredili zahtevane dokumentacije za dodelitev kredita. (Glej tabelo Pregled prijavljenih prosilcev.) Iz plana stanovanjskega sklada za leto 1984 v letošnjem letu namenjamo 30.853.000,00 din za reševanje kreditov med prosilce, ki kupujejo, gradijo ali adaptirajo stanovanjske enote. Predlog za delitev sredstev v tej višini je bil pripravljen na podlagi potreb prijavljenih prosilcev z urejeno dokumentacijo. Potrebe so bile izoblikovane s seštevkom točk, pridobljenih ob stanovanjskih ogledih prosilcev na prioritetnih listah. Po omenjenem postopku je bil pripravljen tudi predlog delitve stanovanjskih enot in samskih ležišč. V TOZD Tovarna embalaže smo med 42 prosilcev razdelili 12.032.670,00 din, med 30 prosilcev, zaposlenih v TOZD Tovarna avtoopreme 9.564.430,00 din, v TOZD Orodjarna in vzdrževanje med 16 prosilcev 4.010.890,00 din in med 18 prosilcev iz DSSS 5.245.010,00 dinarjev. V letošnjem letu smo povišali maksimalno višino posojila . Ta se je glede na ceno kvadratnega metra razlikovala za graditelje in nakupovalce. Cena kvadratnega metra za nakup je bila 41.800,00 din, za gradnje pa 30.543,00 din. Posamezniki, ki so kupovali stanovanjske enote, so lahko prejeli naslednje zneske; glede na število družinskih članov: za eno osebo 53.000. 00 din, za dve osebi 750.000. 00 din, za tri osebe 970.000. 00 din, za štiri osebe 1170.000. 00 din in za več oseb 1.500.000. 00 fin. Maksimalna višina kredita z graditelje v zadružni gradnji je 1.040.000, din za individualno gradnjo v zasebni lasti pa 82.000,00 din. Za adaptacijo stanovanja ali hiše do 30 odstotkov predračunske vrednosti vendar največ do maksimalne višine posojila za nakupe stanovanj standardne površine. (Glej tabelo Pregled odobrenih posojil.) V letošnjem letu smo po daljšem času dodeljevali najemniška stanovanja - garsonjere in samska ležišča. Pa poglejmo, kaj smo razdelili in koliko primerov smo rešili. Razdelili smo 23 garsonjer v skupni izmeri 782 kvadratnih metrov, sproščeno manjše stanovanje v izmeri 39 kvadratnih metrov in sproščeno eno samsko ležišče v izmeri 11 kvadratnih metrov. Skupaj smo razdelili 832 kvadratnih metrov ali 25 enot. Omenimo naj še, da smo pri razdeljevanju vključili zamenjave in tao rešili več stanovanjskih problemov. (Glej tabelo Razdelitev garsonjer in sproščenih enot.) Na V. natečaj za dodelitev solidarnostnih stanovanj smo preko delovne organizacije prijavili 34 članov kolektiva, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Od tega smo prijavili eno mlado družino in 33 družin z nizkimi osebnimi dohodki. Referent za družbeni standard Branka Končan PREGLED PRIJAVLJENIH PROSILCEV ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL ZA GRADNJE, NAKUPE, ADAPTACIJE IN DODELITEV GARSONJER TER SAMSKIH LEŽIŠČ TOZD Število prosilcev za kredite Število prijav, za garsonjere in samska ležišča Skupaj Embalaža 42 40 82 Avtooprema 30 26 56 Orodjarna in vzdrževanje 16 3 19 DSSS 18 9 27 Skupaj 106 78 184 PREGLED ODOBRENIH POSOJIL GLEDE NA NAMEN KORIŠČENJA TOZD Število Število odobrenti Število odobrenih prijavljenih prosilcev posojil graditeljem posojil adapterjem in nakupovalcem Embalaža 42 27 15 Avtooprema 30 19 11 Orodjarna in vzdrževanje 16 10 6 DSSS 16 12 4 Skupaj 104 68 36 RAZDELITEV GARSONJER IN SPROŠČENIH ENOT TOZD Število prijavlje- Razdeljenih Rešenih nih prosilcev m2 prosilcev Embalaža 40 482 19 Avtooprema 26 232 11 Orodjarna in vzdrževanje 3 33 1 DSSS 9 83 4 Med množico razstavljalcev iz Jugoslavije in iz tujine na Zagrebškem velesejmu je Saturnus tudi tokrat predstavil nekatere svoje izdelke. Avtooprema se tokrat sejma ni udeležila, saj so se v tozdu odločili, da bodo poslej sodelovali predvsem na bolj specializiranih sejmih avtomobilske industrije. Na dveh razstavnih prostorih drug ob drugem pa sta v soseščini drugih tovarn, ki proizvajajo embalažo ali opremo za embaliranje, razstavljala tozd Embalaža in oddelek strojev tozda Orodjarna in vzdrževanje. V dveh steklenih vitrinah so naši embalažerji prikazali precejšen del svojega proizvodnega programa za široko potrošnjo, za živilsko in kemično industrijo. Novost so bile večnamenske pločevinke; izdelane so v treh variantah, ki se razlikujejo samo po načinu zapiranja, in so glede na to primerne za pakiranje hrane, kemijskih proizvodov ali kozmetičnih in farmacevtskih proizvodov, kasneje pa se lahko uporabljajo tudi v gospodinjstvu. Izdelujejo se lahko tako iz bele kot iz aluminijeve pločevine, njihova velika prednost pa je tudi, da so primernejše za transport kot običajne pločevinke. Zaradi konične oblike se namreč lahko zlagajo druga v drugo. Nove pločevinke so prijavili za tekmovanje na razstavi embalaže Savro-pak 84, ki bo od 2. do 5. oktobra v Beogradu. Poleg že znanih temperirnih naprav je oddelek strojev razstavil tudi nov proizvod za širše tržišče - detektor debeline pločevine. Ker ga v Jugoslaviji doslej ni nihče izdeloval, s prodajo ne bo težav. Detektor bo stal 60 do 70 tisoč din, cena vloženega materiala pa je samo 3.500 din. Detektor brez dotika (s pomočjo dveh induktivnih sond s pripadajočo elektroniko) ugotovi, ali je debelina pločevine večja od nastavljene. Montaža je zelo enostavna. Največjo uporabnost izkaže kot detektor dvojne pločevine v avtomatskih vlagalcih pločevine v kovinsko predelovalni industriji. Tozd Embalaže je že naročila 15 takih naprav, zanje pa se zanimajo tudi nekatere druge tovarne. Skupaj 78 832 NAGRAJEVANJE PO DELU Oblikovana osnovna izhodišča V Saturnusu se oblikujejo osebni dohodki na temelju Samoupravnega sporazuma o pogojih za pridobivanje dohodka in skupnih osnovah in merilih, po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD in DSSS v sestavi DO Saturnus. Samoupravni sporazum velja že od leta 1978, doživel pa je več sprememb. V sporazumu je opredeljeno tako vrednotenje zahtevnosti dela, vrednotenje osebnega prispevka, kot tudi minulega dela. Razmere in čas zahtevajo izpopolnitev celotnega sistema delitve osebnih dohodkov. Že v začetku leta je bila imenovana posebna delovna skupina, ki dela na področju vrednotenja zahtevnosti dela - v tej fazi na razvidu del in nalog. V mesecu septembru pa je bila imenovana posebna delovna skupina za delo na področju vrednotenja osebnega prispevka. Osebni prispevek merimo z merili delovne uspešnosti. Merila so lahko neposredna (norme) ali posredna (ekonom- ski normativ). Za oblikovanje meril delovne uspešnosti so bila že dogovorjena nekatera izhodišča - našteli bomo le najpomembnejše: - da usmerjajo slehernega delavca k doseganju boljših delovnih rezultatov na tistih področjih dela, kjer ima delavec največji vpliv, - da so objektivna in da jih je možno realno in tehnološko ugotoviti, - da so enostavna in razumljiva, - da stimulirajo rezultate in ne izgovorov. Že na začetku pa je bilo ugotovljeno, da mora to delo potekati kontinuirano. Zato moramo pričakovati, da bodo strokovni predlogi, ki bodo predloženi vsem delavcem v razpravo, postopni. Boljša merila pa bodo omogočila tudi višje nagrajevanje osebnega prispevka delavcev, kar pa mora biti odraz boljšega gospodarjenja v TOZD in DSSS. Končno pa moramo vedeti, da realno vrednotenje osebnega prispevka pomeni tudi večje razlike v osebnem dohodku na enakem delovnem mestu. V načelih smo napisali tudi, da se delijo osebni dohodki samo za delo, ne pa tudi za nedelo. | p Kdo je alkoholik? Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je alkoholik človek, ki trajno in čezmerno uživa alkoholne pijače in ki je tako odvisen od alkohola, da to privede do duševnih motenj, do okvare njegovega psihičnega in fizičnega zdravja, do težav v odnosih z drugimi ljudmi in do škode v socialnem in ekonomskem pogledu. Sicer pa so mnenja o tem, koliko in v kakšnem časovnem razdobju mora človek piti, da postane alkoholik, zelo različna. Nekateri skrajneži trdijo, da je alkoholik že tisti, ki dnevno popije 1 dl alkohola, večina pa se zavzema za strpnejšo varianto, ki je precej podobna definiciji Svetovne zdravstvene organizacije. Bistvo alkoholizma, kot smo že povedali, ni v pitju, temveč v spremenjenem vedenju (sebičnost, površnost, zanemarjanje dolžnosti, stagnacija na vseh področjih človeškega udejstvovanja), katerega vzrok je odvisnost od alkohola, ki se razvije skozi dve fazi: - psihična odvisnost (razna srečanja, proslavljanja, javni nastopi), - telesna odvisnost (alkoholik mora stalno piti, sicer se pojavi abstinenčni sindrom). Alkoholike ločimo po tipih (po Je-llineku) in sicer: 1. stalno vinjen alkoholik (delta tip) ne zdrži več niti dneva brez alkohola. Stalno mora »dolivati«, zjutraj pa se mu pojavijo abstinenčne težave -tresenje rok, potenje, živčnost, bruhanje itd. Zanje je značilna že takšna zasvojenost, da ne morejo več niti delati niti misliti brez alkohola. Večina jih pije tako, da niso nikoli povsem pijani in so še - čeprav vedno slabše - sposobni opravljati svoje delo. 2. občasno vinjeni alkoholik (gama tip) popiva samo občasno in lahko nekaj dni, tednov ali celo mesecev zdrži brez alkohola, ko pa spije prvo kapljico, se ne more več zadržati in se zagotovo napije do hude pijanosti. Poleg teh dveh glavnih tipov pa poznamo še veliko vmesnih tipov alkoholikov, zato naj omenimo najpogostejše: alkoholik, ki pije samo zvečer, alkoholik, ki pije samo po končani službi, alkoholik, ki pije šele po dopoldanski malici in potem doliva ves dan, alkoholik, ki pije čez vikend itd. Alkoholike pa lahko razdelimo v grobem tudi drugače in sicer na zmerne pivce, alkoholike in propadle alkoholike (alkoholiki z neozdravljivimi in nepopravljivimi motnjami). Vidimo, da je zelo veliko vrst alkoholikov in da je torej težko presoditi ali je nekdo alkoholik ali ne, saj ni jasne meje med zmernimi pivci in ostalimi alkoholiki predvsem zaradi notranjih, bioloških in drugih dejavnikov. Zato je treba prav pri vseh brez predsodkov poskušati z zdravljenjem. (se nadaljuje) Bojana Razpotnik SE/1 KES OOV/SEH Ob alkohola r -=—J Nova stružnica v »hangarju« Julija smo v obratu strojev dobili računalniško vodeno stružnico, proizvod Prvomajske iz Raše. Stružnica omogoča dva do petkrat hitrejšo obdelavo v primerjavi s klasičnim struženjem (odvisno od števila obdelovancev v seriji in od zapletenosti oblik obdelovancev), hitro menjanje vrste obdelovancev (velika prilagodljivost) in višjo stopnjo natančnosti in kvalitete površine, zaradi česar praviloma odpade brušenje po struženju. CNC tehnologija (računalniško vodeni stroji) je v tozdu Orodjarna in vzdrževanje že osvojena. Zato smo s sodelovanjem tehnološkega oddelka Orodjarne brez večjih težav uvedli stružnico v pogon in se dogovorili za racionalno delitev dela. Da bi bile zmogljivosti stružnice optimalno izkoriščene, pripravljamo tehnologijo za izdelavo vsakega novega obdelovanca po naslednjih korakih: definiranje tehnologije v programskem jeziku z opredelitvijo rezov, orodja, načina hlajenja ipd., izdelava luknjanega traku, sodelovanje tehnologa pri testiranju prvega kosa serije, pridobivanje kvalitetnega orodja. Stroj je namenjen predvsem za izdelavo oblikovno zahtevnih strojnih delov, delov zgibalnih orodij in delov zapiralnih glav. V prvi fazi bo delo potekalo v eni izmeni, kasneje načrtujemo dve. J.B. ( PRAVNI NASVETI KDO JE DEDIČ? Po Zakonu o dedovanju (UL SRS št. 15/76) se lahko deduje na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Na podlagi zakona dedujejo po umrlem njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, starši, posvojitelji in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, otroci pa so pri dedovanju enakopravni, ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Po zakonu so dediči razdeljeni v tri tako imenovane dedne rede, s tem, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in zakonec, ki dedujejo po enakih delih. Primer: če ima zapustnik dva otroka, dedujejo otroka in zakonec vsak po eno tretjino pokojnikove zapuščine. Če pokojnik ni zapustil potomcev, dedujejo njegov zakonec in starši, s tem, da starši dedujejo skupaj eno polovico zapuščine po enakih delih, zakonec pa drugo po- lovico zapuščine. Če pa pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo vso zapuščino njegovi starši po enakih delih. Bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci dedujejo, če zapustnik ni zapustil ne otrok ne zakonca, eden od staršev pa je umrl pred njim. Tako dedujejo del zapuščine, ki bi pripadel umrlemu roditelju, če bi preživel zapustnika. Dedi in babice pa dedujejo, če pokojnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca. Do dedovanja po zakonu pride, če umrli ni napravil oporoke. Opo-ročitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev, ne more pa z oporoko izključiti od dedovanja, razen v z zakonom določenih primerih, svojih potomcev, posvojencev in njihovih potomcev, svojih staršev in zakonca. Te osebe so t.i. nujni dediči in dedujejo nujni delež, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. To pomeni, da mora opo-ročitelj z oporoko zapustiti otrokom in zakoncu vsaj polovico deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu. Na primer: če bi pri dedovanju po zakonu pokojnikov zakonec dedoval polovico zapuščine, bi mu moral oporočitelj z oporoko zapustiti najmanj eno četrtino zapuščine. Nevenka Ferencek Naš najboljši na republiškem tekmovanju Prepoznate ga lahko pozimi po črnem klobuku s širokimi krajci, v vseh letnih časih pa po tem, da se rad smeji in da si od časa do časa zlomi kakšno kost (ugotovitev se sliši malo kruto, a je nekako v stilu sproščenosti, s katero govori sam o svojih zgodah in nezgodah). V zadnjem času je znan tudi po tem, da je bil naš najboljše uvrščeni na republiškem srečanju kovinarjev maja v Kamniku - zasedel je tretje mesto med strojnimi ključavničarji. Predstaviti ga dobre štiri mesece potem je sicer malo pozno, a medtem je bil zaradi preveč drzno izvedene plesne figure dolgo v bolniški. Bojan Radej iz obrata strojev že eno leto dela kot rezkalec, očitno pa tudi v svoji stroki, strojnem ključavničarstvu, še ni »iz vaje«. Letos je prvič tekmoval in kot šestouvrščeni v Ljubljani je šel v Kamnik po naključju, ker prvi trije (med njimi tudi Marjan Šuštar iz Saturnusa) niso tekmovali. »Mislil sem si: Če bom le uvrščen, bo dobro. Pa še hecali smo se, da moram biti vsaj tretji, da upravičim zaupanje.« Šala je postala resnica. Že v teoretičnem delu, kjer tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o stroki, samoupravljanju in varstvu pri delu, se je dobro odrezal, čeprav »se za tekmovanje nima smisla učiti, kar znaš, znaš.« V praktičnem delu tekmovanja pa je moral vsak tekmovalec izdelati element za tračno progo. Ocenjevali so čas in kvaliteto izdelave - pravokotnost, soosnost, mere, kvaliteto zvara in druge lastnosti. Med 22 tekmovalci so samo štirje pravilno izdelali zahtevani kos. Bojanu je do drugega mesta manjkalo samo 20 točk, kar je malenkostna razlika. V Saturnus je prišel pred dvema letom iz IMP-ja. Pravi, da je zado- voljen, dela pa da je v »hangarju« veliko; pogosto delajo tudi v nadurah. Pa tudi sicer je Bojan poln energije, ki je ne izkorišča le pri poklicnem delu. Pred leti je bil zelo aktiven kot mladinec v internatu, v šoli, v prejšnjem podjetju. Delal je na domžalski občinski konferenci mladine v komisiji za obveščanje in propagando, bil je med ustanovitelji mladinskega kluba v Domžalah, ki ga je nakaj časa tudi vodil. Mladinec je še vedno, aktiven pa ne, saj v Saturnusu mladinska organizacija praktično ne deluje. Hodi po novem v sindikalno politično šolo, kamor ga je poslal 10 konference OOZS Saturnus. »Da bi kaj vedel,« kot pravi sam. Vita C. Po 50 letih spet v Saturnusu Pred časom sta se naša sodelavca Marjan Skok in Borut Černe mudila na službeni poti, med drugim tudi v Dubrovniku v delovni organizaciji Radeljevič, da bi nabavila parkljevo olje za mazanje orodij v oddelku za plastiko. Borut je s poti prinesel v nabavno službo lep kovinski plakat (na sliki). Dal mu ga je komercialist iz te tovarne, ki mu je prav z navdušenjem govoril o Saturnusu. Plakat naj bi bil lestos star 50 let. Pred vojno smo temu podjetju dobavljali kante za olivno olje, kakršna je na plakatu, olivno olje pa so prodajali v razne države, med drugim tudi v Ameriko. Plakat z visokim tiskom ima še skoraj nepoškodovano barvno litografijo. Kot pravi tovariš Verčko, je ta plakat zagotovo še iz časov, ko je bil lastnik Saturnusa Lajovic; ta je imel za tiskanje takšnih plakatov orodje iz Holandije. Saturnus je pred vojno proizvajal veliko škatel za olivno olje, nekaj vzorcev pa je ohranjenih še danes. Kako bi zaključili? KVALITETA IN TRADICIJA OBVEZUJE. Anamarija Plesničar PLANINSKO DRUŠTVO Aktivni že skoraj 15 let Letošnje leto se že krepko nagiba v drugo polovico in jesen je že tu, toda planinci PD Saturnus še ne kažemo utrujenosti. Naša aktivnost vedno bolj narašča, kajti bliža se leto 1985, naše jubilejno leto. Petnajst let delovanja je lepa doba. V teh letih smo postali najmočnejša športna organizacija v našem kolektivu. Vsako leto imamo preko Mreža Fižolov list in uš. Velika, debela deževna kaplja. Ujeta svetloba in misel, ki kot kristal se blešči in onemogla tava, se mokra, nebogljena stiska v kotu brstenja. In uši, ki veselo živijo, se strastno pogovarjajo, delijo nasvete. Misel, življenje svetloba, ki se spreminja in uši, uši, ki ostajajo... I.l. Smirnof 200 aktivnih članov, ki hodijo z nami po planinah, pa tudi na raznih delovnih akcijah so vedno prisotni. Svoj jubilej pa bomo počastili še z večjo aktivnostjo. Ta članek je namenjen predvsem našim novim sodelavkam in sodelavcem, ki za naše društvo morda še ne vedo, so pa ljubitelji narave in naravnih lepot. Vabimo jih, da se nam pridružijo in z nami krenejo najprej na lahke, nato pa po sposobnostih tudi na težje izlete. V društvo se lahko včlanijo tudi njihovi svojci in prijatelji, ne glede na to, kje so zaposleni. Glavni cilj društva pa je vendarle ta, da prav našim sodelavkam in sodelavcem pokaže naravne lepote in zdravo življenje v naravi. Pridružite se 105-tisoč slovenskih planincev! O izletih vas obveščamo s programom, ki ga dobite ob poravnavi članarine pri našem tajniku Borisu Zakrajšku, pa tudi s plakati, ki visijo v naši planinski vitrini pri menzi v Mostah in na oglasnih deskah v vseh obratih Saturnusa. V tozdu avtoopreme se za informacije obrnite na Toneta Erlaha, v Zalogu na Janeza Ovco, v Loškem potoku pa na Karla Turka. Na koncu naj še poudarim, da gremo letos še na nekaj izletov, ki bodo tudi za začetnike prav zanimivi. To je izlet na Gorjance na Dolenjskem, ki bo 13. oktobra, nato 27. oktobra na Mrzlico nad Trbovljami in kot zadnji, najzanimivejši, 24. novembra v »Neznano«. Na našem občnem zboru pa se bomo zbrali 22. decembra. Lep planinski pozdrav Tone Krisper Satumuški planinci pod Krnom Kot vidite, ne le poljedelcem, tudi nam vreme spet ni bilo naklonjeno. Ker nam v lanskem letu ni uspelo, prav tako zaradi slabega vremena, smo letos ponovno poskusili priti na najbolj privlačen vrh Primorske. Prav Krn je s svojo prekrasno okolico zelo vabljiv. Nič čudnega ni, da smo v upanju, da se bo vreme v nedeljo po napovedi TV vremenarja Trontlja le izboljšaj navalili na izlet zelo polnoštevilno. Ze dobre pol ure prej smo se zbrali na saturnuškem dvorišču in z malo zamude smo se v polnem avtobusu odpeljali čez Vršič, najvišji gorski prelaz (1611 m), v prelepo dolino Soče in Trente, ki jo je v svojih pesmih opisal Simon Gregorčič. Med potjo smo si ogledali Rusko kapelico, ki so jo postavili v spomin na 400 ruskih ujetnikov. Ko sc gradili sedanjo cesto na Vršič, jih je zasul snežni plaz, ki je pridrvel z Mojstrovke. Ustavljali smo se na planinskih točkah, kjer so lahko tisti, ki delajo slovensko planinsko transverzalo, žigosali svoje dnevnike. Daljši postanek smo imeli na Vršiču, kjer smo si napolnili želodce in napasli oči na prelepih vrhovih Prisojnika in Mojstrovke; s pogledom smo iskali najlepšo goro Jalovec, pa ga je gosta megla ljubosumno skrivala. Pa drugič, smo si rekli, sedli na avtobus in nadaljevali s štetjem ovinkov (vseh je 50) do spomenika Juliusa Kugya, slovenskega planinca, pesnika in zbiratelja gorskega cvetja. Naredili smo še skupen posnetek in nadaljevali k izviru najlepše in najčistejše vode Soče. Čas nas je pričel priganjati, pa tudi sonce je že čudno zakrivalo svoj obraz za oblaki. Vodnika Slavko in Tone sta zaklicala zbor in naša pot se je nadaljevala ob Soči v Lepeno. Ko smo se zapeljali čez most v vas Soča, si je marsikateri planinec, ko je pogledal v kanjon, spomnil pesmi »Soči«. »Krasna si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti...« Soča je svojo pot nadalje- Gasilke iz A0 spet prve Članice Industrijskega gasilskega društva tozda Avtooprema so se spet udeležile občinskega gasilskega tekmovanja industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev, ki je bilo 23. septembra v javnih skladiščih. Tekmovalo je 32 desetin, od tega 6 ženskih. Tako kot vsako leto, odkar deluje ženska gasilska desetina, so tudi tokrat zasedle prvo mesto. Nastopile so v disciplinah »trodelni napad« in »raznoterosti.« »Trodelni napad« je hitra vaja z motorno brizgalno, odvzem vode z dvema skupinama. Vajo so opravile v 83 sekundah. »Raznoterosti« združujejo več vaj: vsa skupina se mora hitro obleči, vsak posameznik, desetar, strojnik, sel ter po dva napadalca, vodarja in cevarja, pa morajo opraviti svojo nalogo. Vajo je naša ženska desetina opravila v 43 sekundah. Tako so naše članice IGD iz Avto-opreme zopet dobile lep pokal za prvo mesto. Vsa njihova odličja so razstavljena v jedilnici tozda. Želimo jim, da bi še v bodoče tako pridno delale in žele uspehe na občinskih tekmovanjih ter morda tudi na republiških. Nastopili sta tudi dve naši moški desetini in v močni konkurenci je desetina iz tozda Embalaža zasedla 4. mesto, de- setina iz Avtoopreme pa 7. mesto. Čestitamo. Na koncu se želimo zahvaliti tudi vsem vodstvenim delavcem, ki so s svojim razumevanjem prispevali, da so popoldanske gasilske vaje potekale nemoteno v polnem sestavu. Franc Rešetar GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor Jožko Čuk (predsednik), Bojan Falež, Vojko Fa-ttori, Ivo Frbežar, Franc Levec, Slavko Mahne, Miro Miklič, Marija Pet-ranovič, Ljuba Radič in Janez Žabjek. Glavni in odgovorni urednik Vita Cajnko. Naslov uredništva Saturnus, informativna služba, 61110 Ljubljana. Ob železnici 16. telefon 444 466 int. 225. Tiskano v Saturnusu - oddelek tiska na papir. Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SR Slovenije , št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. vala po čudoviti strugi, mi pa po makedamski cesti v dežju in s preveč ovinki v Lepeno, kjer se cesta konča pri domu Klementa Juga. Tu smo si naložili nahrbtnike na ramena, pogledali na smerokaz, kjer piše 2,5 ure do koče pri Krnskih jezerih in v začetku z dežniki odšli po peš poti. Pot ni bila zahtevna, saj si je marsikateri med potjo vzel čas za nabiranje malin. V krajšem razmaku smo prišli vsi v nanovo zgrajeno planinsko kočo, srečni in zadovoljni posedli za mizo, oskrbnik pa nas je postregel s čajem in tistim, kar zraven spada. Kot v vsaki planinski koči v tem času je bilo tudi tukaj zelo veliko planincev, ki so prišli z raznih koncev gora. Vso noč je deževalo, zato smo kot vselej upali, da bo do zjutraj le zmanjkalo vode zgoraj. Pa je ni! Ne vem, kje se je ta dež jemal, a za našo turo na Krn ga je bilo preveč. Vodnika sta odločila; na vrh ne gremo. Krn nas bo počakal, morda pa ga bomo obiskali drugo leto posamezno ali skupinsko, ko bo obsijan s soncem. Drugega nam ni preostalo, kot da smo odprli dežnike (letos obvezen rekvizit v nahrbtniku), si nataknili palerine in s sklonjeno glavo odšli preko Bogatinskega sedla, še prej nekateri do jezera, mimo bivših vojaških karavel na Komno. Tu je bilo konec naših vzponov, pot se je nadaljevala samo še navzdol. To pot smo morali prehoditi 50 serpentin, na koncu pa nas je bučno pozdravil slap Savice in posijalo je tako težko pričakovano sonce. Sonce nas je razvedrilo, pozabili smo na mokre čevlje ter si rekli: še bomo šli v gore, saj ne dežuje večno. Mastika OKNO V SVET Stare pločevinke proti militarizmu Znani nemški pisatelj za otroke se pravzaprav ne spominja več, kako je prišel do pločevinaste škatle. Nenadoma je bila zamisel enostavno tukaj. Morda, ker si je optično lahko dobro predstavljal, da junakov ni vtaknil v viteške oklepe, ampak enostavno v pločevinaste škatle. Seveda naj bi škatle prinesle v to vojsko ironični element. Ustvaril je Dona pločevino, generala vojske v pločevinastih škatlah, ga povišal v plemiča in ta se želi rešiti svoje opreme. Ni samo knjiga za otroke, je tudi knjiga proti militarizmu. Lutkarjem je bilo treba le odpreti knjigo DON PLOČEVINA in seči po materialu, pa so nastale marionete na sliki. Stari Don Pločevina pa je žel toliko uspeha, da je na koncu pristal celo pred televizijsko kamero.