Sšsv. 50.
[ontn csüsnie con la oosia
^irŠ^S'n^Ž»5ri€at dne 3. decembra 1925.

laja vsak če
ilvo i 1
v. a»Ki. IJ&r0dlo
Jugosla
Carducci pošiljajo na .	—se
ne vračajo - lisk Tiskarne Edinost.
Letnik žl.
	Naročnina za celo leio: 10 Lir: za
	pol leta: 5 L : posamezna številka 20
	stot., za inozemstvo se vračuna pošt-
	nina. - Oglasi, naročnina i. i. d. naj
	se pošiljajo na naslov: „Novice“,
	Trieste, ViaS. Francesco d’Assisi 20.
Boj za dejansko enakopravnost.
Na tem mestu smo pred tedni razpravljali o raznih idejnih načrtih ter ugotovili velik prepad med dušo-člc-vekcm in materijo-človekom. Naš sodobni človek je še ves prepojen z vzgojnimi tendencami današnje dobe demokracije, ki je izrastla na principih francoske revolucije in enakopravnost, svoboda in bratstvo je bilo zapisano na rude čem praporju francoskih revolucijonarjev. Za tiste čase, ko je povsod;’vodila javno življenje izvoljena peščica visokega plemstva in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. ko ni biloi za malega človeka sploh mesta ne v državni upravi in ne nobenega ljudskega zastopstva v zakonodajnih zbornicah — te sploh niso obstojale, — ko je imel kralj vso absolutno zakonodajno in izvršitelj-sko oblast v rokah, je bil klic po ena-kopravnsti in svobodi popolnoma zadosten, da je razgibal milijone razcapanih napol beračev in jih zagnal v revolta proti obstojčemu družabnemu redu. Ljudstvo je hotelo živeti življenje pravega, soodločujočega državljana. Na drugi strani pa je bila tudi socijalna sužnost vsega naroda, izvzemši one peščice plemstva, ki je držalo v svoji lasti viso zemljo in jo dajaloi le v obdelavo za smešen zaslužek v blagu trpečemu kolonu. Zemlja, nepravična njena razdelitev, je v soeijalnem oziru pognala množice v boj za enakopravnost. V Franciji ti-stihdob kakor povsod drugje delavstvo ni še imelo take sile, da bi mnogo zaleglo, ker tistihdob ni bil indu-striializem še razvit, Doba industrije, fznajdb in vseh velikih pripomočkov tehnike je šele napočila. Sorazmerno z razvojem industrije se je množila armada delavstva, ki si je pa morala priboriti z velikimi težavami svobodo organiziranja. V tisto dobo pada začetek socijalizma, ki se je oblikoval v poznejših desetletjih v pravo politično doktrino in organiziral delavstvo v svojih strokovnih organzacijah, ki so pa postale le privesek socialističnih strank.
Tudi v sami francoski revoluciji
lahko že vidimo nekaternike, ki so
pooblaščenim uradnikom ali notarjem ko pride rok za reklamacije. Za vsa-
v pričuječnosti dveh prič. Prosilec ko pojasnilo ali' za vsako pomoč pri debi potrdilo vložene prošnje.	j prošnjah obrnite se na urade politi*
Kdor je že vpisan v imenike ene enega društva «Edinost» in Sicer v občine, a bi bil rad vpisan v imenik Trstu, ulica Sv, Frančiška Asiškega
Jean Roux in Babeuf in druge občine, kjer stanuje najmanj že 20, I. od 9. do 12. in 16. do 19, vsak pa podlegli in končali j £est mesecev ali kjer ima sedež svo- dan izvzemši nedelje, v Gorici, via
tirali idejo revolucije dalje in zahtevali obširnejših preuredb na polju so-cijalnega ustroja iz revolucije izišle družbe. Predstavniki teh idej so bili duhovnik drugi, ki so
svoje življenje pod giljotino' ali pa s';^ cbratov, mora vložiti prošnjo za' Carducci 7, I. in na urad istrskega samomorom.	j Vpis v imenike nove občine; prošnji pododbora v Trstu, via del Lavatoio
Ljudstvo se je uspavalo ob misli na | naj priloži lastnoročno potrdilo, s ka- št, 1, I. izvojevano enakopravnost, svobodo | terim se odpoveduje vpisu v imeniki Krajevne organizacije in poverje-in bratstvo. Zemlja1 je bila razdeljena, i prvotne občine.	! ništva storite pri volilcih in volilnih
pokupljena in narod jo je pričel ob- j Kdor hoče ostati vpisan v imenike upravičencih svojo dolžnost s tem, da de5oyari.	.	Une občine še nadalje, čeravno se je jih obvestite o reklamacijskem po-
Boj za zemljo in proti feudalnim; £ssejjj drugam, mora vložiti prošnjo stopku in roku. Pobrigajte se tudi, gospodarjem, pri nas poznanim ^ pod | Ra občino, kjer je vpisan in priložiti da bodo vsi oni, ki nimajo pravice biti splošnim imenom grof, je bil tudi nas! prošnji lastnoročno potrdilo, iz kate- j vpisani v volilne imenike, a so kljub slovenski in hrvatski kmet. Kdo se ne j iega je razvidno, da želi biti še na-1 temu vpisani, črtani in izbrisa-spominja tolminskih puntarjev, Krag- j dalje vpisan v imenike iste občine, j n i. Pripišite oz, spopolnite volilne Jev Gradnikov in Munihov? Kdo ni prošnje, priložene listine in razna 1 imenike in držite vsakega našega slo-cital iomana «Zadnja kmečka voj- j„r;gcvaja So kdeka proste, Žu- venskega voiüca v evidenci. Čas pre-SKa», m ai1 nismo leto« praznovali panStV0 jzda za vsako vloženo proš- izkušnje je za organizacije rok od 1.
njo potrdilo z navedbo priloženih do 15. decembra vsakega leta.
listin.	„ POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST»
Preglejte imenike, če ste vpisani!;
Ako niste, napravite takoj prošnjo,	Tajništvo.
kmet-1
352, letnico mučeniške smrti skega kralja Matije Gubca?
Pri vsem tem kratkem pogledu nazaj v zgodovinske dni ne vidimo nikjer nastopati tovarniškega delavca. Ta je šele z desetletji preteklega stoletja vstal. Postal je silen, tirjal je svoje pravice in se organiziral.
Kakor je bila doba razvijajočega se industrijalizma, početek socijalne sužnjoisti proletarca in ogromen po-rastek bogastva v rokah denarnih aristokratov socijalno krivična in izpodjedajoča, vendar je tudi ta doba doprinesla mnogo; mnogo k razvoju civilizacije in kulture. To dobo lahko imenujemo dobo svobodnega tekmovanja med posamezniki družbe. Seveda je obveljal vedno princip najprvo, umnejše nad nazadnjaškim, podjetnejšega nad nepodjetnim, a pozneje močnejšega (denarno) nad ubogim. V to dobo segajo nazaj po-četki ostrejših bojev. Ta boj svobodnega tekmovanja je prinesel polno in polno nasprotstev in začeli so nastajati dve skupini: bogataši in nema-
• v •
niči.
Tu je zastavil svoje delo proti liberalizmu sociljalizem in ta boj je naraščal v vedno hujši obliki vse do izbruha svetovne vojne, in je vsaj teoretično ponehal do izbruha ruske revolucije, Od tu naprej pa prihodnjič, Josip Gabršček.
Volilci pozor!
Reklamacijsko postopaasje od 1.—15. decembra 1925.
V smislu obstoječega volilnega zakona začne poslovati občinska volilna komisija že s 1. novembrom, da sestavi dedatne imenike ter vpiše uradno vse ene, ki dopolnijo 21. leto 31, maja 1926.
Po preteku roka za dokumentacijo novih vpisov, ki traja do prvega decembra, so volilni imeniki na vpogled vsakemu na občinskem uradu. Županstvo mora v posebnem razglasu obvestiti občane ter jih opozoriti, da čas za rekurze preteče s 15. decembrom, Če kdo ni vpisan pomotoma, ali je na katerikoli način izpuščen iz volilnih imenikov, naj nemudoma vloži prošnjo za vpis na občinsko volilno komisijo. Vpisan v volilne imenike mora biti vsak državljan, ki je, ali bo 31. maja 1926. dopolnil 21. leto in ni izgubil državljanskih pravic radi zločinov ali drugih zakonskih pre- nega bivališča v občini, naj navede, v	wlld^a^ö^vlom Tzvršd
stopkev, Ravnotako so izključeni vsi j kateri volilni sekciji želi biti vpisan,1 '	. w .,	,	, ... . ...
oni trgovci, ki so v konkurzu in sicer Oni državljani, ki niso bili rojeni v	°	“ " 70 ""	1
za celo dobo trajanja konkurza. Kot kraljevini Italiji, morajo navesti, ka!
so pridobili državljanstvo. Najbolje je, da priložijo prošnji overovljen prepis
pravice, to je, pravice izraziti s svojim glasom lastno prepričanje in na ta način sorazmerno vplivati pri u-pravi države.
Vsak razumen in značajen mož se mora zavediati lastne vrednosti in veljave, če noče biti brezpravna raja. Temvečje važnosti je volilna pravica za nas Slovenc italijanske države, ki se moramo boriti za naše najelemen-tarnejše pravice. Zato je vsak Sloven, ki po lastni nemarnosti nima volilne pravice, takorekoč izdajalec lastnih in narodovih koristi.
Novice iz vsega sveta
Tudi divjak je izprevide!
Temu je okoli osemdeset let. Ameriški rdečekoži Indijanci — takrat še pravo divje pleme — so poslali k predsedniku Združenih držav izmed sebe najodličnejše člane v j j4|;no j,; mu posebnem poslanstvu svojega Pomena, da1 ge'otroka bi ga naprosili zaščite in podpore. Voditelj tega odposlanstva, razsoden divjak, je dejal državnemu poglavarja med drugim to-le:
I mu je rodila že sina, ki je sedaj štiri leia I star. Stotnik se je rodil leta 1835. Pet m trideset let pozneje se je rodil komaj njegov tast in zopet pet in dvajset let potem pa njegova žena. Kot pet in osemdeset letni mož se je poročil s pet in dvajset letno de-bo darovala za božič že dru
«Prosimo te za pluge in druge kmetijske naprave. Prosimo te za kovače, ki jih bodo umeli popravljati. Toda oče in starejšma! rSe bo zaman, ako veliki svet 16 zveznih ognjišč (t. j. 16 zveznih držav) ne prepove, da ne sme nihče prodajati žganja ali kakr-šnekoli žganju podobne pijače tvojim div- j jim, neizobraženim rdečim bratom. Oče, j
Posebne muhe nnrsoe
prodajanje te pijače je jako škodljivo za nas. Prepovedana je sicer po vaseh, ni pa prepovedana po trgih in mestih, kjer marsikateri izmed naših lovcev za ta strup ne proda samo svojih kož, nego tudi puško in vse svoje imetje ter se gol vrne k rodbini. Oče, tvoji otroci niso leni, ali dovoz tega strupa je storil, da so obubožali. Tvoji otroci nimajo še one moči in onega. strogega reda, ki ga imate vi. Ko so vaši pradedje prišli v našo deželo, je bilo našega plemena mnogo; med nami je vladala sreča in blaginja. Ali od one ure, ko smo spoznali ta ognjeni strup, se število našega naroda neprestano manjša in — sreča nas zapušča...»
Zadel dobitek ~ln se ustrelil
Žalostna usoda je zadela v Monakovem živečega italijanskega trgovca Capuani-ja. Številka njegove srečke je bila izžrebana in trgovec je zadel dobitek v znesku 5CÜ.GC0 mark. Dan pozneje se je Capuani v svojem stanovanju ustrelil. Preiskava je dognala, da je pred dnevi trgovec v veseli družbi pri vrču piva podpisal izjavo, s katero se je zavezal, da daruje v slučaju da zadene dobitek, polovico dobitka društvu monakov-skih dimnikarjev (dimnikarji prinašajo srečo, si mišli ljudstvo), polovico pa monakov-skim pivovarnam. Ko je v resnici zadel dobitek, ga je njegova že podpisana izjava tako vznemirila, da se je ustrelil.
Krnil vlomilcem
Nemški policiji se je končno posrečilo v Monakovem prijeti takozvanega kralja vseh Od 1. do 15. decembra SO na vpo- : vlomilcev, Fritza Walda. Ta je navadno bled imeniki in istočasno je čas za bival v svoji elegantni vili v Berlinu. Vsako
prošnje. Prošnji nej.se priloži sledeče1	. «J» £ IS?XÄ
dokumente:	1, državljanski list; 2* kakem bogatinu in se zopet vrnil v Berlin
roj’stni list; 3. po možnosti kazensko domov. Po vseh nemških mestih je imel do-Spričevalo, ter ako volilec nima stal- kro plačane poizvedovalce, ki so mu da;ali -	-	situacijske načrte, poskrbeli mu ponarejene
že gori omenjeno, more vložiti prošnjo za vpis vsakdo, ki še ni vpisan,
Računa se. da je Wald v teku zadnjih šestih i i. . „	i i mesecev nakradel za najmanj en milijon
kraljevinjf Italiji, morajo navesti, kako mark blaga. V Berlinu je obiskoval le višje
a ima pravico do vpisa, ker je rok za; tozadevnega dekreta. Prošnjo mora vpogled imenikov in za vlaganje pro- j podpisati prositelj lastnoročno, ako šenj sorazmerno kratek. Vsak naj se mu to ni mogoče radi telesnih hib ali takoj s 1, decembrom prepriča ali bolezni, naj pridene prošnji notarsko je vpisan, ker državljan, ki ni vpisan, potrdilo, iz katerega je razvidna zanima tudi volilne pravice in je kot preka. Prosilci, ki ne znajo pisati,
kroge in bil zaročen s plemkinjo iz zelo stare aristokratske rodbine. Najprej je bil pek, potem natakar, trgovec in slednjič vlomilec po poklicu.
Korajžni starček
V angleškem mestu Steatham biva stotnik Warren Vivian, ki je obhajal pred
tak le državljan druge vrste. On ima lahko podajo ustmeno svojo prošnjo	lcstv^ n^re^nejšL/zakonuT'ženJ
vse dolžnosti, nima pa najvažnejše pred cbčilnskim tajnikom ali drugim ki je za šestdeset let mlajša od njega in ki
V	Carigradu se je začelo novo versko gibanje, ki spravlja turški nacijonalizem v zvezo s starimi prerokbami iz Mohamedovih časov. Povod teinu gibanju je dala novica iz Trapezunta ob Črnem morju, da se je revnemu kmetu rodil sin, ki se mu pozna na desni nogi turško nacijonalno znamenje, t. j. zvezda in luna. Po neki stari prerokbi naznanja to znamenje rojstvo verskega prenovitelja Turčije. Prepolni vlaki so na potu, da vidijo ljudje novega turškega proroka z lastnimi očmi,
tlajvlšll stolp na Nemškem
V	Königswusterhausenu pri Berlinu bo v kratkem času najvišji stolp na Nemškem dograjen, Stolp je napravljen iz kovine in bo služil kot sprejemna postaja za radio. Visok je 243 m in ima na vrhu še 40 m visok postavek iz aluminija, tako da je stolp do vrha 283 m visok, le 17 m nižji od Eiffelno-vega stolpa v Parizu. Medtem ko je ta 7000 ton težak, tehta nemški stolp le 700 ton, t. j. desetino, stroški pa znašajo le 7 od sto onih za Eiffelnov stolp. Sredi stolpa je dvigalo za osebe. Dokler ni še to v obratu, morajo delavci peš na stolp in sicer rabijo do vrha eno uro in četrt. Umljivo je, da ne ismejo biti omotični. Vprašanje je, ali gredo od dela že ob 10. uri in tri četrt, če hočejo biti'ob 12. uri na tleh, ali jim pa prinese žena kosilo na stolp seveda mrzlo, ker v eni uri se shladi tudi še tako vroča juha.
Mravlje
V svoji znameniti knjigi o žuželkah pri poveduje francoski entomolog Michelet o dejstvu, ki mu je bilo do tedaj popolnoma neznano. Potrosil je mravljam na svojem vrtu žitna zrna različne vrste in sicer pšenična, ječmenova, ovsena itd. Zrna so bila pomešana skupaj. Mravlje so ta zrna v najkrajšem času spravile v svoja skrivališča. Ko se je tako skrivališče nekoč odprlo, so bila zrna zložena in shranjena v različnih nadstropjih, tako da je bila pšenica v prvem, ječmen v tretjem nadstropju. Izbera se je izvršila točno, ne da bi prišlo le eno zrno na napačno mesto med drugovrstna zrna.
IzreKi In prešoliori o zdravju
Najprej je treba vzgojiti telo, potem šele um. (Aristotel). — Jaz ne hodim po vašem potu, vi, ki prezirate življenje. Vi mi niste most, ki drži k nadčloveku. (Nietzsche). — Zgodnje zunanje dozorevanje je samo umeten pojav. To je posledica napačnega zre-janja. (Fournier). — Ko se napiješ, že začutiš, kako strasti potresajo s svojimi verigami... in z vsako novo steklenico jih izgubljaš iz oblasti — dokler naposled ne postaneš njih suženj. (L. Tolstoj). — Danes človek, jutri črna prst, (Narodna prislovica). — Noben narod ne more ohraniti svoje moči, ako se pri onih njegovih delih, ki so telesno in duševno naprednejši. ne kaže pretežna plodovitost. (E. Person).
TEDENSKI PREGLED
TRETJI NAVAL
V ZAKONODAJI.
Glavni tajnik fašistovske stranke, poslanec Farinacci, vodja ekstremistične struje v fašistovskem taboru, ki danes popolnoma prevladuje v stranki, je pred približno tremi meseci napovedal iz Barija, kjer je imel enega izmed svojih propagandnih govorov tretji naval fašizma. Ta naval je tudi prišel v obliki zakonodajnih ukrepov, ki jih sedaj, fašistovska zbornica z navdušenjem sprejema. Ta naval je torej mirnega značaja, če ne vpoštevamo raznih incidentov, ki so se dogodili ob času pcskušanega atentata na Mussolinija in temu sledečih izgredov.
Ogledati si hočemo danes prvo izdanje teh zakonov, ki po izjavah vodilnih osebnosti fašizma gredo za tem, da pofašistijo državo in vso upravo.
Odobreni zakoni so sledeči: 1.) Zakonski načrt glede zaščite materinstva in mladine; 2.) Zakonski načrt o uvedbi poleštatov; 3.) zakonski načrt proti političnim izseljencem; 4.) zakonski načrt glede advokatov in prokuratorjev; 5.) zakonski načrt glede oblasti in funkcij prvega ministra; 6.) podelitev vojne pokojnine družinam fašistov, ki so padli tekom državnih nemirov od dne 23. i. 1919 do 1. 11. 1922.
nam oblastva mogla ničesar očitati, posebno še, ker nimamo ničesar skrivati.
* * *
Zbornica bo morala požreti še cel kup novih zakonskih načrtov. O teh bomo razpravljali pa enkrat pozneje ko bodo definitivno sprejeti.
ODMEVI LOKARNA.
V Londonu so se sestale delegacije velikih evropskih držav. Nemčije, Francije, Anglije, Italije, Belgije, Čehoslovaške in Poljske, da podpišejo varnostne pogodbe in garancijske obveze, o katerih so razgovarjali v Lokarnu v oktobru mesecu. Angleški kralj je naslo-
vil poslanico na delegacije, katero je prečital angleški zunanji minister Chamberlain, Delegacije so bile sprejete v dvoranah «Foreigu Office» angl. zunanjega ministrstva in tam so tudi podpisale po abecednem redu protokole. Kot prva je podpisala Nemčija, ker v protokolih je zapisana kot «Allemagne». Vsa ceremonija ni trajala več kot 40 minut. Sledili so razni govori, ki jih imajo ob takih priložnostih svetski diplomati. Polni medu za nas ubogo paro, ki jih poslušamo.
Francija je vendarle dobila svojo vlado po par dneh krize. Razni so bili poverjeni s sestavo novega kabineta, Herriot, Doumer, Briand in temu se je končno le posrečilo premostiti vse ovire pri sestavi kabineta.
Politiko Brianda predvsem finančno, ki je bila povod za padec raznih vlad. si bomo ogledali že ob pravem času.
DNEVNE NOVICE
prišel
učite-
zelo ostro zarezali tične uredbe,
v dosedanje demokra-
ZAKONSKI NAČRT PROTI POLITIČNIM IZSELJENCEM: Do tega je prišla sedanja vlada po navadnem zaključku. V inozemstvo so se namreč podali razni nasprotniki sedanjega režima, n. pr. Nilti, bivši ministrski predsednik, Don Sturzo, bivši voditelj po-polarske italijanske stranke, ki se sedaj nahaja v Londonu, generala Riciotti In Peppino Garibaldi v Parizu in še mnogo drugih odličnih političnih javnih delavcev, ki se ne strinjajo s lašizmom, njega koncepciji o državi, o narodni disciplini, svobodi, itd. Ti odličnjaki seveda marsikdaj nastopajo javno v tujih državah bodisi v listih ali pa z govori. Jasno, da kot nasprotniki režima ne odobravajo delovanja fašistovske vlade. To pa boli. Zato zakon, ki uvaja razne sankcije proti takim nevrednim Italijanom, kakor jih naziva minister Rocco pred zbornico v svojem poročilu k zakonu. Proti tem državljanom bodo sedaj odrejene najstrožje zakonske določitve: črtanje iz državljanske zveze, konfiskacija oz. predhoden sekvester imetja. Minister Rocco je izjavil, da ta zakon ni naperjen proti proletarcem, ki se trudijo v inozemstvu za svoj vsakodnevni zaslužek pač pa le proti političnim spekulantom.
ZAKON O POTESTATIH IN OBČINSKI | glasilo.
Spremenitev tolminskega učiteljišča v gimnazijo.
Kot da bi iz neba padel, je odlok, ki spreminja tolminsko
Nikakor niso vsi, ker jih bo predloženih '1^6 V nižjo gimnazijo. Nihče ni pro-zbornici v odobrenje še več drugih, ki bodo za to, nihče se za tO ni brigal izmed naših zainteresiranih starišev; zato zveni tem bolj čudna odredba prosvetnega ministrstva, ki spreminja učiteljišče v gimnazijo-
Gimnazija v Tolminu je seveda obsojena na smrt, ker obstojajo gimnazije tudi v Gorici in Trstu ter se zato dijaki iz tržaške in goriške okolice pač ne bodo podajali v Tolmin. Na gimnaziji v Tolminu se bode seveda poučevalo samo v italijanščini.
«Camicia Nera» v slovenščini. Tednik «Camicia Nera», izhajajoč v Vidmu ter urejevan od znanega profesorja Cavalottija, bivšega občinskega komisarja v Medani in Kobaridu, je pričel izdajati slovensko prilogo z naslovom «Camicia Nera». Tiska se pa v Gorici pri Juchu. Gostilničarji in trgovci, vpisani v fašistovske sindikate, so morali plačati naročnino za «Camicia Nera», o kateri se je obljubljalo, da bo list stanovsko
KONZULTI je bil tudi sprejet. O tem smo že poročali v našem listu, danes dodajamo samo še nekaj o občinskih konzultah.
Vidimo, da bo poteštat (občinski načelnik) imel ob svoji strani tudi sosvetovalce, katere bodo volile razne gospodarske in sin-dakalne institucije. Te konzulte bodo pa le polagoma uvedene, dokler ne bo provedena popolnoma korporacijska preuredba države. Zanimivo je tudi to, da bo poteštat lahko tudi v občinah z več kot 5000 prebivalci, če se dokaže, da niso te občine zmožne sestaviti urejenega občinskega sveta, ki bi vodil občinsko upravo.
ZAKONSKI NAČRT O FUNKCIJI IN OBLASTI PRVEGA MINISTRA: S tem zakonom je iašistovska vlada jasno hotela podati ministrskemu predsedniku zelo obširne pravice in ga izklesala v pravo iiguro odgovornega predsednika. S tem je ministrskemu predsedniku izročena vsa smer vodstva politike v roke in on sam odgovarja kralju neposredno in osebno kralju. Proti zbornici bo imel od sedaj vladin vodja večjo moč In večjo avtoriteto ter ne bo tako hudo izpostavljen raznim trikom parlamentarnega postopanja. Lahko bo vlada predložila že zavrnjen zakonski načrt zbornici v pretres po preteku treh mesecev, kar je dosedaj bilo nemogoče. Drugi odstavki tega zakona pa jamčijo za nedotakljivost, varnost in gotovost osebe min. preds. Dovoljeno je popraviti vse one institucije, ki bi se izkazale za nezadostne v svrho garancij za varnost, itd. predsednika vlade,
ZAKON O VOJNI POKOJNINI DRUŽINAM PADLIH FAŠISTOV: Tega zakona zbornica sploh ni razpravljala, ampak enostavno odobrila z 276 glasovi proti 22,
Drugih zakonskih načrtov, ki so bili odobreni v tem zasedanju do tega kratkega pre-kinjenja, ne bomo obravnavali, ker nimajo posebnega pomena za pofašistenje države. Dotakniti se hočemo le izglasovanega zakona o tajnih udruženjih in sicer v senatu. Zakon proti masonstvu je bil sprejet z 182 glasovi proti 10.
Nekateri senatorji (medtem Corbino) so izražali svoje pomisleke proti temu zakonu, češ, da bo ubil vsako društveno delovanje. Oglasil se je minister pravde on. Rocco, izjavljajoč, da se da vsaka resnica oznanjevati na solncu, hotel je reči odkrito, ter nadaljeval, da je ta zakon predznak splošnega društvenega zakona, ki ga dosedaj Italija :ii imela, a ga bo po njegovi napovedi dobila. Mi vsekakor upamo, da nam bo zakon o društvih pravičen in nas ne bo preveč tlačil v našem kulturnem razvoju.
Mi oznanjamo naše ideale odkrito, odkrito želimo mirnega sožitja z italijanskim narodom in zato mirno pričakujemo ta zakon. Na drugem mestu govorimo posebej o ukrepih, ki bodo stopili v veljavo kot posledica izglasovanega zakona proti tajnim udruženjem. Treba biti previden, da ne bodo
Ime urednika, profesorja Cavalottija, je naravnost sijajen porok, da bo list izhajal popolnoma brezuspešno za nas Slovence, Zakaj bi torej Cavalottiju ne privoščili veselja.
«Camicia Nera» in zadnji prefektov obisk po slovenskih krajih.
Italijanski dnevniki so silno navdušeno pisali o prefektovih obiskih v slovenskih krajih naše dežele.
«Camicia Nera» pa ne verjame dosti v uspešnost ter iskrenost sprejema videmskega prefekta po naših krajih ter zato med drugim piše doslovno sledeče v svoji 20. številki. Podajamo gol prevod; «Vemo prav dobro, tudi iz lastne skušnje, kako se pripravljajo in odrejujejo slične manifestacije. «Ukazuje» se postavitev slavoloka, «preskrbijo» se zastave in prapori z obveznostjo, da se razobesijo, zbira se in primerno obdela «odličnejše osebnosti» kraja; dajejo se ukazi šolski mladini, iztakne se kje kak godbeni krožek in cin, cin, bum bum. Kmalu je zvarjena skupaj slo-navdušena italijanska sve-
SPOMNIMO SE NAŠIH MALČKOV. Skoraj vsaki dan čitamo tekom tedna v «Edinosti», da bodo razna društva v mestu kakor po deželi priredila «Miklavžev večer».
Koliko nedolžne zabave na teh prireditvah za male in odrasle, Ker pa je Miklavž navadno zelo radodaren osobito napram našim malčkom, prosimo vse prireditelje teh večerov, kakor tudi udeležence, da se ob tej priliki spomnijo tudi «Šoslkega društva».
V štirih slovenskih otroških vrtcih v Trstu in okolici je vpisano preko 500 naših otrok, kateri vsaki dan nestrpno pričakujejo poldneva, da jim gospodična razdeli toplo kosilce. In kako se vam ti malčki kosajo med seboj, kdo bo prej pojedel, da bo dobil še malo. Vzdrževanje šole in otroških vrtcev stane gromno denarja. Zato prosimo vseh, prav vseh, da se prav gotovo spomnijo naših malčkov. Vsak še tako majhen dar se hvaležno spre jme. Darove sprejema urad , «Šolkega društva» vsaki dan od 9 do 13 Dolarsko nabiranje po imših krajih, in od 16 do 19 v ulici S. Francesco 2C I.
Tudi po naših krajih so nabirali pri	Zima,
gostilničarjih, trgovcih in obrtnikih Hud mraz je p0pjavil celo deželo, prispevke za dolarsko zbirko. Po en y Gorah je zapadel visok sneg. Po-dokr so podpisali tudi vsi učitelji. belilo je prav do piavij. y nekaterih Ako bi imeli slovensko državno u- 'mrzlih nočehi posebno pa jutrih, se je radmstVXD po naših kiajih, bi. poročali zn{2ala temperatura do 11 stopinj pod tudi o njih.	j ničlo.
VAŽNO ZA VSA DRUŠTVA Politična moč Slovencev v Clevelandu.
S 13. t. m. začne učinkovati novi | Dne 7 m m se jc po prežitan;.u vseh zakon ki je naperjen proti ^nepravi!- glasovnic pokazalo, da e bil pri obč. vo-nemu društvenemu delovanju, a ve- Htvah v Clevelandu izvol en Vojak John Ijaven za vsa društva m bitja in. vse L Mihelič. To je prva pomembna zmaga zavode (associazioni, enti ed istituti), Slovencev v tem mlijonskem mestu, ki so ustanovljeni ali delujejo v kra-:	Tamošn a časopisa «Enakopravnost»
Ijevini in kolonijah.	!'n «Ameriška domovina» sta .pred voh-
Kolikortolikokrat bo oblastvo jav- ^am^vzhc	st^karskemu
ne varnosti od njih^ ^ahtev&Io, mu propa«.ando ub :temu, da g. Mihelič bodo morali priobčiti:	_	_ pripada ameriški demokratični stranki,
1)	ustanovni spis (atto costitutivo), čemur se je tudi v veliki meri tudi za-
2)	pravila (statuta),	; hvaliti za uspeh.
3)	notranje pravilnike (regolamenti	jz NeWyorka.
interni),	(	j Zadnjega oktobra se je vršila sklepna
4)	imenik društvenih opravnikov in ; seja delegatov slovenskih društev iz
članov (elenco nominativo delle ca- Greater Newyorka v akciii za zgradnjo riche sociali e dei soci),	j «Slovenskega doma». Ta narodni dom
5)	katerekoli druge podatke O svo- se zgradi čimprej Troski so proračunjeni jem ustroju in delovanju (ogni altra na 75.000 dolar ev.
nctizia intorno alla loro organizzazio« Vračanje k zasebnemu gospodarstvu ne e attivita).	v Rusiji.
Zahtevi bo treba ustreči v dveh; Po časopisnih vesteh iz Moskve je so-dneh po naznanitvi. Prestopki se : vjetska v'ada izdelala zakon, ki predv;-strogo kaznijo, posebno strogo ve~!de,va razširjena pravic zasebnega kapi-doma dani krivi ali nepopolni po- tala v notran)1 m	trŠ°vini-
tala v notranji in zunanji trgovini. Po
datki, društvo pa more prefekt v ta-1 ^111^^
stvom v lasten račun. Ta ukrep se sma-
integriteto, | vesna in I čanost».
Tako dobesedno «Camicia Nera». Mi ne pripomnimo o resničnosti tega niti besedice, pač pa zamoremo lahko trditi, da je videmski prefekt sam s svojo lastno osebnostjo napravil povsod prav dober vtis na naše ljudi. Dopadla je našim ljudem njegova resnost, malobesednost, ne preveč široko obljubovanje raznih neizpolnlji-vih stvari ter tudi to, da jih ni mučil z dolgoveznimi govori.
Zato so se pa maščevali s svojim dolgim žvežkanjem nekateri organizatorji sprejema.
Ko bi videmski prefekt vedel, koliko je škodovala dobremu vtisu njegovega osebnega stika z nami prisotnost in vsiljevanje gotovih oseb v Idriji, Kobaridu in Tolminu, bi gotovo ne občeval z njimi tako zaupno; kajti dotični ljudje so s svojim surovim obnašanjem v preteklih letih izgubili vsako zaupanje našega ljudstva, Samo to kazi celoten dober vtis njegovega prihoda med naše ljudstvo,
kem primeru razpustiti,
O drugem delu zakona, ki Se tiče udeležbe javnih uslužbencev pri društvih, prihodnjič.
Za danes opozarjamo na nujno potrebo, da bodo društva od 13. t, m, naprej vedno pripravljena tako, da lahko pravočasno (v kratkih dveh dneh) ustrežejo oblastvu kadarkoli bi od njih zahtevalo gornje podatke.
Kolikor morda niso pripravljena, če so na primer iz kateregakoli razloga izgubila spise ali imenike, se društvom toplo prporeča, da jih nemudoma obnovijo,
Ker društva večinoma nimajo posebnega ustanovnega spfsa, ga oblastvo pač ne bo moglo upravičeno zahtevati, a v mnogih primerih se bo mogel za takega smatrati zapisnik o takozvanem ustanovnem občnem zboru.
Glavnem je, da društva imajo v redu, oziroma, kolikor je treba, takoj yredijo pravila in imenike.
tra kot zmaga zmernega krila komunistične stranke.
Volkovi med Rakekom in Postojno,
Te dni se je okoli 20 glav broječa čreda volkov, ki jih e oči vidno prignal mraz z Javornika v nižavo, pojavila pred železniško čuva nico št. 732 med postajama Rakek in Postojna, Volkovi so izginili poiem zopet v gozdove.
Zgodnji sneg.
V sredo 25. m. m. je centralna Evropa dobila prvi sneg, ki je precej visoko pobelil zeml o. Pravijo, da je sneg v Sv. Katarine trpežen. Upajmo, da. to ne bo res. Seveda je pritisnil tudi hud mraz V Ljubljani e bilo po poročilih 15 sto-p nj pod nič’o. Tudii v drugih mestih, Zagrebu in Beogradu je pritiskal hud mraz celo do 18 stopinj.
Gosta megla v Ljubljani.
Ljubljana je bila zadnje dni, zlasti v soboto in nedeljo zavua v izredno gosto meg’os Posebno proti večeru je bila tako gosta, da si videl komaj korak p-red seboj, Take megle ni imela L ubijana že dolgo vrsto let.
DR. BORIS FURLAN (TRST)
O občinskih užitkih
(Usi civflci)
Kaj je ureditev?	J n čnega načrta, ki ga sestavi od korai-
Vsa zemljišča, ki so bila nakazana sarja imenovani tehnični delegat, po občinam ali podobčinam iz likvidacije predhodni odobritvi ministrstva za na-občinskih užitkov na podlagi prejšnjih rodno gospodarstvo. Pri izde’avi tehn č-zakonov, potem ona, ki izvirajo iz raz- nega načrta in pri nakazanju posamez-bremenhve na podlagi priču očega za- n m kategori am pravi zakon, da e treba kona in slednjič vsa druga, ki jih pose- upoštevati toliko potrebe prebivalstva, du ejo občine, podobčine ali agrarne kakor državni jnteres na .ohranitvi na-asocijacije in na katerih se izvršujejo rodnega premoženja gozdov in pašnikov občinski užitki, se razdeli o v dve veliki za uvrstitev zemljišč v eno ali drugo kategoriji:	_	! kategorijo ne bo merodajno sedan c
a)	v zemljšča, ki se dajo pripravno stanje, temveč se bo razporedba izvr-up o rab iti kot gozd ali za tra no pašo; [šila po bolj ali manj raci onelni uporab-
b)	v zemljišča, ki se morejo pripravno Jj vosti posameznih zemljišč v eni ali
izkoristiti za poljedelstvo.	I drugi kategorij. To izvira jasno iz be-
Posamezna zemljišča nakaže komisar sedila zakona, ki pravi v italijanskem eni ali drugi kategori/i na podlagi teh-1 tekstu: «terreni convenientemente uti-
ogljikovokislim apnom, Ogljikovokislo apno je pripravljeno iz najčistejšega kredi podobnega apnenca,
_ Če se ogljikovokislo apno spravi v vino, se spoji z močnejšo vinsko ali jabolčno kislino iz katere se napravi vinskokislo apno; ■ogljikova kislina, ki je plin, pa uide iz vina.
Vinskokislo apno je nekisla (neutralna) sol ki se v vinu ne topi, ampak se iz vina izloči v obliki belega prahu. Apnenec potegne torej v vinu raztopljeno kislino nase, io naredi neraztopno in s tem vino razkisa.
Razkisanje vina z ogljikovokislim apnom se vrši takole; na 100 litrov vina vzamemo okoli 60—100 gramov tega belega praška, katerega pomešamo najprej z vinom v škafu, nato vlijemo v sod kjer zopet dobro premešamo. Vino začne vsled uhajajoče ogljikove kisline močno šumeti, vsled česar se priporoča sod le na lahko zamašiti, da ogljikova kislina lahko uhaja.
V 10—14 dneh se vino pomiri in učisti. Nato ga je treba pretočiti, da se izloči od belega prahu, ki je ostal na dnu soda.
Priporoča pa se razkisovali vino le po prvem pretakanju.
Pomoč sadnemu drevju.
Po večini naših krajev se za sadno drevje prav nič ne stori. Klatenje in obiranje je skoraj edino delo, ki ga poznamo. Treba le sedaj pred zimo zopet malo pogledati, kako izgledalo naši nasadi, da se o tem prepričamo. Drevje raste prepuščeno svoji usodi. Nihče se po takih krajih ne zmeni, ali je treba sadnemu drevju kaj pomagati ali ne, da bi bolje rodilo ali uspevalo. Drevje raste in rodi, kakor more in dokler more. Že mlado drevje se zanemarja, dasi bi potrebovalo skrbne roke. Zato ni tudi nič čudnega, da so mladi nasadi v tako žalostnem stanju. Namesto da bi drevesa veselo rastla, izgledajo zatrta in bolehava. Nobenega pravega razvoja, nobene krepke rasti! Ta pomanjkljiva rast in rodovitost traja potem vse življenje. Temu ni kriva samo sorta, kakor se rado domneva, ali pa dotična drevesnica, iz katere smo drevesa dobili, ampak temu smo krivi sami, ker mlademu drevju premalo pomagamo in ker se sploh premalo brigamo za boljše uspevanje drevja!
Žalosten je pogled na take mlade nasade, če začno že v prvi mladosti hirati in nazadovati, če se jih prijema lišaj itd. Pri nas je pred vsem mlado drevje potrebno pomoči, da pride k sebi. Potrebno pomoči pa je ravno tako vse .starejše drevje, ako naj bolje rodi in bolje uspeva in ako naj prinaša tudi lepo sadje.
Ali je prav, da sadnemu drevju jeseni sploh nič ne gnojimo? Ali je prav, da ne zavarujemo mladega drevja jeseni pred raznimi škodljivci, zlasti pred zajci? Ali je prav. da ga puščamo brez vsakega čiščenm od koreničnih izrastkov in drugih divjih poganjkov po deblu in vejah, od lišaja in »ahu od suhih in pregostih vej itd.? Ali je prav, da ne obdelavamo pri novih in mlajših nasadih zemlje okrog debla?
Vse to je potrebno“ In prav sedaj v jeseni je čas, da se brigamo za sadno drevje in mu pomagamo v enem in drugem oziru. Kakor vsaka druga rastlina je tudi sadno drevje hvaležno za vse, kar mu dobrega storimo. Poglejte rast in rodovitoist sadnega drevja po naprednih sadnih deželah, ■aa se prepričate, kake vrednosti je skrbna roka pri sadnem drevju!
Prašičereja v Jugoslaviji.
Vsi se prav dobro spominjamo, kako silno je bila razvita prašičereja pred vojno v Srbiji. Vsled vojne je prašičereja trpela silno škodo in se je šele zadnje leta število prašičev v Jugoslaviji povečalo. Tako so priredili leta 1923. 3,873.000 svinj v Jugoslaviji. Izvozili so jih od teh 140,000, to je za pol milijarde dinarjev.
Prodaja vina na drobno po 100 litrov skupaj.
Od 1. januarja 1926. se bo smele' prodajati v smislu užitnine le po 100 Mirov skupaj.
S to odredbo so jako občutno prizadeti trgovci z vinom, vinogradniki in pa odjemalci; kajti doslej je bila jako razširjena navadai prodajati vino v velikih steklenicah po 50 litrov skupaj. Odjemalec, ki ne bi hotel od sedaj naprej plačati užitnine, bo moral ktrpiti saj 100 litrov vina.
Namen te novotarije je nekolika izboljšati „finančno stanje nekaterih občin.
Kako se ohranijo nova vina zdrava?
Upoštevaj teh 6 temeljnih kletarskih resnic:
1)	Stene kleti 'naj bodo vedno skrbno čiste.
2)	Čisti tudi na zunanji strani sode vsak mesec, ali pa najmanj vsaka dva meseca. Odrgni sode s koščkom sukna, namočenega v dobrem olju.
3)	Sodi naj bodo> polni in določi zato dan v tednu, ko' boš dopolnjeval sode z zdravim vinom in če le mogoče iste kakovosti.
4)	Zapri gornjo odprtino soda z zamaškom iz porcelana ali pa trdega lesa, tako’ da se vino ne izliva in ne maže soda.
5)	Pazi, da vino prav nikjer ne cepa iz soda.
6) V kleti naj bo nizka in vedno enaka temperatura.
Srednja cena poljskih pridelkov v preteklem tednu,
Italija: Žito v Vidmu od 160 do 172 lir kvinta!.
Koruza v Vidmu od 85 do 90 lir kvintah
Živi in a v Treviso ob Pijavi: Voli od 500 do 600 lir kvintal; krave od 425 do 450 lir kvintal; teleta od 700 do' 800 lir kvintal.
Krma v Vidmu:	Seno. I. vrste
gorsko od 34 do> 41 lir kvintal; iseno iz ravnine od 32 do> 33 lir kvintah
Jugoslavija:	Srbska pšenica 230
dinarjev kvintal; koruza 170 dinarjev; ječmen 180 dinarjev.
Voli od 8,50 do 9 dinarjev kg žive i teže; krave od 8 de 9 dinarjev žive §
□ □ o
D U
a a n □ □ n D a □
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej
ulica Nuova). Skladišča : Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B.
Velika izbira porcelana, gline, stekla, emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA.
Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence. □□□□□□□□□oDaGioiaaaanaaanDanG
teže; teleta od 12 do 13 dinarjev žive teže; svinje od 15 do 16 din. žive teže.
Seno od 60 dcJ 80 dinarjev kvintah
DAROVI.
Prejeli smo:	V znak protesta proti
opustošenju naših listov in proti razpuščen u našega rodnega Dobnavelskega pevskega in bralnega druš.va darujem za tiskovni sklad «Novic» 10 L. — B. V.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Iz Doline, Prejeli smo dopis iz Doline o raznih krivičnostih gosp. komisarja Scialpija, Ljudstvo, davkoplačevalci, predvsem pa srenjski upravičenci v Eoljuncu se razburjajo radi najnoveših njegovih ukrepov. Dopis je poln tožb in grenke jeze, in ga za danes ne objavimo, ker smo prepričani, da bo komisar uvidel krivico, ki jo je napravil dobrim in pametnim Boljunčanom.
Če ne pa bomo prihodnjič vsej javnosti povedali kaj se v Dolini godi.
Dopisnika iz D o li n e i n Mačko v e 1 j, M je eden in isti, prosimo, naj se pcdp'suje s svo am pravim imenom, če pa tega ne mara naj pride v naše uredništvo. Mii prav dobro znamo, da v Dolini ni nobenega Križmanč:ča in ne št, 230 Ravno.ako nimamo Guličev v Mačkov-1 ah s n še manj št. 91, ker je na; višja številka 76. Zato roma o Vaši dopisi v koš. Je pa tudi v dopisu preveč osebnosti. Čemu blatiti eden drugega, ko imamo vendar že zadosti težav.
Izjavljamo, ker naprošerii, da avtor ,dop:sa o Vincencu Vodopivec iz Doline nn g. Jos. Barut iz Doline, št. 216.
Dopisniku iz M o v r a ž a in Sv,, Antona : Prišlo prepozno, mogoče prihodnjič.
Odgovorni urednik: JANKO RUN i'IČ.
□ n
□ a □ n □ o □ □ □ n a
D O □ D □ □
□cnnaaaaoaGanipinaaandaaaDana
«urar in zlatar
m, Mutci GORICA pr. Gosp. ui. 19
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih ur, zlatanine, srebrnine ter krstna in birmanska darila po najnizjih cenah.
Ant Koren nasl.
Geriča
Gorita, ul. Cardutti (pr. Gosp. m.)
BOGATA ZALOGA
porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin.
Na debelo.
Na drobno.
, Jll’ Aiabarda“
g TRIESTE, Via dei Giuliani 42
IVAN KRŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
§$3si3iš3is&@ in Gratis
pofre&šiine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd, ===== CENE NIZKE.
J TRST, R1AEZA S. GIOVANNI Öt. 1
I	_____
D
D £5 d D D D D D C D D D D D D D E D D : C Ü D
n
p
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Emulzija ribjega olja z hipofosfiti, pripravljena z modernim strojem Stein-bucha, posebno priporočljiv za rahitične otroke in za otroke slabotne konstitucije. - Cena Lir 9'— stekle ica.
Ferrol-železno vino proti male- in bledokrvnosti, reguliranje menstruacije (belo perilo).
Prsni sirup izvrsten proti kašlju in zanemarjenim, kroničnim bronhitam.
Balzamično mazilo „ALABARDA“ za abscese in rane sploh.
Nevroil proti glavobolu in zobobolu.
Razpolaga tudi z vsemi pripravami za zdravljenje 1 vine
P		!
s		■
1?		5
a	i	a
	i	a
ß		a
e		p
&		p
s		
*		p
		*
a		■
ß		
a		s
J?		
6=		
iti		
IS		
OSSIS® SSS iS SO® Sl I SSS® ® ssssss® s
MILAN KUTIN "
trgovina jestvin in kolonijalnoga blagu na debelo in drobno
POSTOSÜH
Prva parna pekama. — Poredan. Železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd. .SSSSESSSSSSESIISSSBSSSSSSSSS
Krojači, trgovci pozor! ■
V lepem kraju Gorenjske, Jugoslavija,! se radi bolezni prsda Elisa z trg. | in razpošiljalnico oblek, športnih čepic in perila po celi državi; trgovina z vsem inventarjem, z vzorci in odje-malskimi naslovi vred. Natančne informacije se pošlje ponudniku-kupcu. Cena je 75.000 Lir. — Ponudbe na Upravo Novic pod „Lepa bodočnost“.
□ Q □
□
□
□	priporoča svojo	^
□□opaaaoaaaaaaoaaaaatjaaa ja,, n
gSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSUg^
Zobozdravniški | § ambulatorfj v Trstu
ulica Sofia Fcmiana S
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
ifusfsk© cena,
P® POSTOJNA
Notranje bolezni in operacije.
Ul ŽARKi X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
aanaoDaanaananuoanoßoßaniaaDa
ZOBOZDRAVNIK
Specijalist in zobne
za ustne bolezni.
Ordinira
v Gasiti nn Travnika 5.1L
od 9. do 12. in od 3. do 5.
□□□□□□□QasanaQßßßDQaacinnßDCia
♦	❖ v <♦ ❖ <♦ <5« »> v * *> »j« »> •;» <•	»j» c- v *t* •> «j»	♦
❖	^ ❖
❖
❖
❖
❖
•>
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
IVAN PIVK
IDRIJA
Helika zaiošn Wan. vina na daDelo in drofino.
Se priporoča
v %• v v •J* •J® ••• I ••• I v *!•	®I® v v v *1* •••
L. DIETRICH
POSTOJNA
Ifsorä z nia l\m
na drobno in debelo
Zastopstvo Portland Cementa itd.
Točna postrežba.
l
❖
❖
❖
Z
t
£
❖
❖
❖
*
❖
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovljena leta 1894
Uraduje v lastnem poslopju vsaki dan izvzemši nedelje in praznike.
Ml\w toniineviogs na knjižico po 4°/o (isto == vloge na tekoči mn „ 4 7 i°/o „ Večje in staine vloge po dogovuru.
Đavek od vieg plaču je savod tam
Izvršuje denarna nakazila na tu- in inozemstvo. Izdaja brezplačno bančne cirkul. nakaznice in čeke, Inkaso faktur in cesije terjatev.
POSOJSLI na vknjiži)!), menično poroššvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom otvarja pasivne tekoče račune.
Lr
Poštni tek. račun št. 111592. Položnice komitentom na razpolago.
Najpopotnejše jamstvo za vloge
JOSIP KOLAKOVIC.
Ajdovščina brivec in iasuljer	Idrija
priporoča cenjenemu občinstvu
MOŠKI - SALON - DAMSKI
Prodaja vsakovrstne parfume, fina toaletna mila, raznovrstne vode proti izpadanju las. — Izdeluje kite po ceni od Lir 8’— do Lir 12‘— komad.
ga I
1
Alojzij Kobal, iärija §
§ svojo bogato zalogo priilnega □ vipavskega in istrskega
VINA
Na debelo. □
o Na drobno.
□ □
Novo pogrebno podjetje
(Ubava iHPRESA) - mi, cono u. e. m. m (pri trau Muni)
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02
tewSIarsiica F@rc@isin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TSS? - Via Giuseppe Capri» Stav. S pri Sv. -Sakeku - TRST
Kdor išče obuvalo ceaö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo !
.SBiä SS®«
in žel bo k „FORCESSINU^ ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
(sviji za Elülo
L 48*“


teviji za žEio
L 48*“
♦> ■■> v	•'“'r*1**	'i-''.* v* v»».« v»!" ■>
*
•>
BUFET PRIMC
Trst, tslica XXX Ottofcrel9, nasproti Scavarne Commereio
Vados sveže Dre*
POSTREŽBA TOČNA.
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine iid.
Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
i
K*


imam imam mmm mam «a m «imaa * ®a®imssiaim®siwi»arisi:« Efei«
Trocca
mrtvaški predmeti, fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria.
__ - . ' ' ■ '• ' '
ms&b.
ZŠEL JE: Roman v treh delih
MOC PRETEKLOSTI
Spisal V. ]. Križanovska.
Iz ruščine prevedel IVAN VOUK.
^11
ll
S\il
^ii
§&n e	1 grm 'n Pečamo po
najvišjih cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — KMET. TRGOVSKO DRUŠTVO, Trieste, via Raffineria 4
»*« ♦»*<r»***<>*t*«*»« ♦♦*♦««**>
♦♦
♦*
♦*
♦*
tl
♦*
♦♦
♦♦
*
*
♦
*
«
♦
♦
♦
Žepni koledar
VEDEŽ
sa leto 1926
se dobiva po L 4,— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o.
Trst, Via Milano 37.
V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi.
*♦
*«
tl
It
*«
**
*
*
*
♦
♦
*
*
*
rsgistrovaca zadruga z oinejenim psroISvam
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Tsrre bianca 19, L nad.
****
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in )ih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safej)
***♦
Oraöne uro za stranke od 8^ -13, M
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67.
Hnjstorejši sloven. denarni zavod
;k:
Cena L 6‘—, po pošti priporočeno L 7'40. V inozemstvo L 8’60 proti v naprej poslanem znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaja: Tiskarna ,	.
Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J.
Štoka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, SN M Narodna Knjigarna, Via Carducci 7. - Kraigher josip, Postojna. ^g
"ss mmmmmmmmmmmmsamiisiiiim im* s©« mrmusumim®®
□□□□□□□□□□□□□□□□□□GiiiGaGGGGnmaGanDGLiGn
Velika zaloga nemških in čeških !□
slamoreznic
8., 10. in 12. col z verigo in brez verige z vsemi nadomestnimi deli kakor noži in zobna kolesa. - Vedno v zalogi Šivalni stroji i» Lutzove peči.
TRGOVINA ŽELEZNINE M. KRIŽE, POSTOJNA.
Ig
□
□
□
□
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1. 1898. na OoriŠkem Tvrdka ustanovi] na 1. 1898.
Gorko, ul. Med 14 (pr. Gosposko ulico)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducc! 14 Cprej Gosposka u!.}
□□□□□□□aDGGGGDGDGGDIIGDaGOGGGGGGDGGDDaO
-------n...... 7..
ODLIKOVANA TVRDKA
IVAN TEMIL, GORICA
ul. Carducci 6, - Podružnicu: Corso G. Verdi 40
V	delavnici so nameščeni detavnici-specialisti za brusarska dela. kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmelov itd.
Prodaja tudi toaletne predmete
V	zalogi najboljši, pristni garantirani Itaisini-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA IZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz
najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči.
T
I
i;
,MUNDL0S‘ šivalni stroji
„6örkke“

dvokolesa, motorini „FlflH“ in keigiiske puški se vdobe le pri
3
*
sr
1
1
I
Josip« fCerševamJu
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
Obiščite domačo tvrdko
Andrej Mavrič
Obiščite domačo tvrdko
ulica Giosue Carducci št. 3 - GORICA - ulica Giosne Carducci št. 3
ö Bogata izbera domačega in inozemskega sukna; velika zaloga perila, cvilh za ^
||	postelje, kovtrov, odej, zaves, raznih vrst tkanin itd. itd.	§
%	MILIMA IZBERA KOŽUHOV8N.	®
^ Lastna krojačnica. - Sprejema vsako naročilo žensko in moško, katero izvršuje —
§ po najnovejšem kroju. — VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek, sukenj,
dežnih plaščev za ženske, za moške in za dečke.