Hvala vam lepa* tovariši luški delavci! Tržaški luški delavci so prispevali 5000 lir za uDelo" in 12.000 lir za II Lavoratore". Obnovljena izdaja leto II. štev. 105 DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Itiam ffloumeem qìodct m &oiič iiciio tihima ioljo, da hi hil ohidiijoii in Litijem mil pii nati in a bmtu. Là&dmStm, u piami in Marni "tlda” MIR LJUDEM NA ZEMLJI! Sesti božič praznuje ves krščanski svet, od kar je končala druga sve-‘ovna vojna. Vojna, ki je zaradi «očinske blaznosti Hitlerjeve Nem-*'je, fašistične Italije in imperialistične Japonske zahtevala nad 50 ®ilijonov človeških žrtev ter razde-J*la vso Evropo. A komaj pet božičev je poteklo “rez mednarodnih spopadov. Sesti «ožič, dan, ki ga obhaja vse krščanstvo kot praznik miru in sprave, Pa J« ponovno oblit s krvjo sto ti-sočev nedolžnih ljudi, z nepopisnim ‘fpljenjem petindvajsetmilijonskega Korejskega naroda. Američani, ki se ®ko radi nazivajo zaščitnike krščanstva in zahodne civilizacije, prav •sti Američani so iz pohlepa po tuji zemlji in bogastvih napadli svobo-001 Ju ben narod, ki si je po štiridesetletnem japonskem imperialističnem jarmu začel v svobodi graditi svojo lastno in srečnejšo bodočnost, ole eno mesto v Koreji ni bilo prihranjeno, večina jih je popolnoma , “ vsaj težko porušenih, milijoni 'Judi so brez strehe. Sto tisoče neoboroženih ljudi je pobil uničevalni predstavnikov «krščanske clvi-"zacijeii, tisoče korejskih rodoljubov » obležalo na domačih tleh, ki so “ranili pred osvojevalci. A padlo Je tudi na deset tisoče vojakov, ki J'h je kot topovsko hrano poslal ' tujo deželo zločinski imperializem ameriških monopolov. Vsi ti prav «Otovo niso branili «krščanske ci-'lizacijen, saj so v Mac Arthurjevi armadi kristjani v manjšini, dočim “Jih večji del predstavljajo konfu-lonisti, muslimani in brezverci. Kaj nam še prinašajo imperialistični «branilci» Kristusove besede *a šesti božič? Prav v tem tednu pred božičem * Predsednik ZDA Truman raz-«•asii izjemno stanje v svoji državi, 'ajemno stanje pomenja v civiliziranih državah edino le pripravo na y°Jno. In prav vojna je tisto, kar ?°čejo izsiliti ameriški finančni ter “dustrijski magnati, katerim so uroliti v mirni dobi premajhni. V resnici so uspeli, da so po svojih gentili v vladi Združenih držav več Kot potrojili državne izdatke v voj-“e namene, ki danes predstavljajo približno že tri četrtine vseh prora-Uaskih kreditov, a vedno nove mi-“Jarde dolarjev odobruje ameriški uariament v vojne namene. Obenem s° Povečali za več sto tisoč mož rmado ZDA, Truman pa ima poo-lastila, da sme na svojo pest razziti splošno mobilizacijo. Veliki "tonopoli, ki so hrbtenica, ameriškega imperializma in leglo vojnega ujskaštva, so dobili absolutno o-“last nad Združenimi državami. Tudi v Evropi so hlapčevske vla- atlantskega pakta podeseterile Koje napore za pripravo vojne. 'OJni proračuni vseh teh držav Predvidevajo od 40 do 60 odstotkov eiokupnih državnih izdatkov; Jugoslavija, Grčija, Turčija in druge Socialistični svet s Sovjetsko zvezo na čelu se odlikuje po svojih miroljubnih naporih S PONOVNO OBOROŽITVIJO NEMČIJE HOČEJO AMERIŠKI IMPERIALISTI OBUDITI NACISTIČNO NAPADALNOST S proglasitvijo «državne pripravljenosti» so se monopoli polastili vsega življenja v ZDA - Eisenhower bo ameriški guverner zahodne vropc • Oborozujejo 150.000 Nemcev ■ Nasprotja v imperialističnem taboru - ZSSR in Kitajska ne bosta prenehali z borbo za mir NEW YORK — Zahodne velesile so poslale Sovjetski zvezi odgovor na njeno noto, v kateri je protestirala proti oborožitvi Nemčije in je predlagala sestanek štirih za rešitev nemškega vprašanja. Zahodne velesile odgovarjajo, da so pripravljene na sestanek štirih na katerem naj bi se diskutirala tudi druga vprašanja. Namen imperialistov je prozoren: oni hočejo odvrniti pozornost sveta od nemške oborožitve, ki predstavlja največjo kršitev potsdamskih sklepov in hočejo pripraviti pogoje za sabotažo razgovorov. Kako «iskreno» mislijo na sestanek štirih, nam pove sestanek Adenauerja s tremi visokimi komisarji. Na tem sestanku določaj u tehnične priprave za mobilizacijo 150.000 nemških vojakov in za njihovo vključitev v enotno imperialistično vojsko pod poveljstvom a-meriškega diktatorja v Evropi Ei-senhowerja. Včeraj je Acheson poročal pred ameriško zunanjo komisijo in na padel Hooverja, ki je sedaj pristaš novega ameriškega izolacinizma. Protislovja v samih ZDA se torej poostrujeje kot posledica ljudske- * ’ ——j** ut j|*ave, ki Jim vladajo fašistični re-hmi pa izdajo v vojne namene od 0 do 85 odstotkov vseh državnih °hodkov. Ze danes dajejo navodila zatemnitvi in drugih ukrepih za ®fimer vojne. Niti leto dni po uki-•tvl živilskih nakaznic že zopet nameravajo uvesti racioniranje ži-v‘Jenjskih potrebščin. . Vse te države tekmujejo med se-®J. kako bi se čim prej in čim bolj oorožlle, da «zavarujejo mir». Iz v dan «e večajo armade ame-,skih najemnikov v Evropi. Po skleci atlantskih vlad je zopet poklica-a v življenje ona nemška vojska, jr Je pobila v zadnji vojni na dese-'"e milijonov civilnega preblvalst-*• Nemška industrija se zopet objavlja; ne zato, da bi zacelila še edno odprte rane v vseh deželah ji»rope’ temvcč zat°, da bo gradila “irtnosno orožje, tanke za uničenje naših domov, letala za bombar-fanje naših mest, pline in strupe * množično uničevanje miroljubna ljudstva. Kot s simbolom iro-r*rlaiistične «miroljubnosti» pa gro. J Truman s svojo atomsko bombo, altero je po lastnih besedah pri-?ravijen vsak čas vreči, kamor koli ' se mu zdelo «potrebno». To so letošnja voščila Imperiali- vsemu svetu. v Miroljubni ljudje vseh narodov, In političnih nazorov prav do-o vedo, da vse te priprave peljejo „'do le v vojno. Nihče ne ograža * Jugoslavije, ne Italije, ne An- a najmanj še oddaljeno Ame- Nasprotnol Prav Sovjetska zveza vso povojno dobo trudi, da bi za-v ‘ovila mir v vsem svetu. Dosledno «raja na svojih predlogih po (T*ošni razorožitvi in zahtevi za •ezpogojno prepoved atomskega ‘ožja. Toda ameriški imperialisti s svojim votivnim strojem v OZN Ps*ej še vedno preprečili vsak njen j^skus, ki bi mogel privesti do “Jnega miru. o^ludje, ki nočejo vojne in teh Je j*romna večina na svetu, se združu-Jo vsak dan tesneje v enotno mi-v"o fronto, ki se bori z vsemi proti poskusom netilcev voj-jjj’ da bi potegnili ves svet v nov STAVKA KOVINARJEV Navzlic vezanim listam bo zmagalo ljudstvo RIM — Italijanska vlada je izbrala pot vojne in zato skuša uvajati fašistične zakone, ki naj bi omejili ljudske svoboščine. Volivni zakon, ki ga je predložila parlamentu, je v svojem bistvu protiljudski in nedemokratičen. Ta zakon predvideva sistem sorodnih list, s katerim si hočejo demokristjani zagotoviti večino v občinskih in pokrajinskih svetih tudi v primeru poraza. Demokratični poslanci so ta zakon ožigosali pred javnostjo. Zagotovili so demokristjanom, da bo kljub temu večina italijanskega ljudstva izrekla nezaupnico vladi vojne, bede in narodnega razkola. V četrtek se je začela prva velika delavska akcija proti vojni politiki vlade. 600.000 kovinarjev je stavkalo od 14. do 18. ure. Delavci so prekinili delo v znak protesta proti odpustom in demobilizaciji tovarn ter proti vojni proizvodnji. Stavka je zelo dobro uspela. Po vsej Italiji se nadaljujejo protestne manifestacije proti zakonom, ki jih je odobril ministrski svet in ki predvidevajo omejitev sindikalnih in demokratičnih svoboščin. ga ogorčenja zaradi blazne Trumanove politike in različnih interesov ameriških tros tov Komisija «treh» pa je ponovno poslala Kitajski noto, v kateri pred laga po sklenitvi premirja na Koreji pogajanja glede vseh azijskih vprašanj. Vsekakor pa ta komisija še ni pokazala dobre volje da bi se čimprej mirno rešili vprašanji Koreje in Formoze, kar bi avtomatično privedlo do rešitve sporov v Aziji. Truman je v petek zvečer govoril «ameriškemu narodu» in napovedal «državno pripravljenost», ki jo je pod pisal v soboto. V imenu «svobode» je pozival ameriški narod, naj se odreče vsem gospodarskim, socialnim, političnim in kulturnim svoboščinam. S proglasitvijo «državne pripravljenosti» je vse življenje ZDA prešlo v roke predsednika, ki ima vse pravice: prepovedi stavk, znižanja plač, rekvizicij, mobl lizacije, zvišanja taks, preusmeritve gospodarskega življenja k vojni proizvodnji, dodeljevanja novih milijard vojnim potrebam itd. V svojem govoru in proglasu je torej Truman spravil ameriški narod pred izvršeno dejstvo prehoda vsega bogastva v roke trustov, ki bodo urejevali ameriško življenje, strli vsak poskus upora neodvisnih industrljcev in kopičili bajna bogastva v imenu «obrambe svobode pred komunizmom». Dejstvo je tudi, da se je med ameriškimi trusti začela neizprosna konkurenca za monopoliziranje ameriškega imperija. Trusti, katerih koristi brani republikanska stranka, so že začeli na ves glas zahtevati ostavko Achesona, ki predstavlja nasprotne monopole. V duhu «državne pripravljenosti» so sklenili dodelitev 18 milijard vojnim potrebam in zvišanje števila vojakov na preko 3 milijone mož. Izgleda, da pripravljajo v bližnji bodočnosti splošno mobilizacijo v ZDA. Toda ZDA se nočejo boriti s svojimi vojaki. Zato jim je za vojne napade potrebno evropsko topovsko meso. Acheson In Marshall sta se torej podala v Bruxelles na sejo 12 vojnih in zunanjih ministrov, da Izstlsneta od svojih lutk čimveč «vojnega materiala». Seje so se začele v ponedeljek in se zaključile v sredo z običajnim obvestilom. Atlantizirane države so morale pod pritiskom ameriških gospodarjev sprejeti Imenovanje Eisenho- werja za glavnega poveljnika enotne atlantske vojske. Eisenhower bo pravi diktator in po zaključnem poročilu bo imel pravico, vmešavati se v zadeve satelitskih držav. Poleg njega pa bodo imenovali tudi gospodarskega diktatorja, ki bo imel nalogo, da preusmeri vso evropsko proizvodnjo v vojne namene. Sklenili so, da bodo Nemci oborožili petino 55 evropskih divizij, kar nam dovolj jasno pove, da vstaja pred evropskimi narodi nova nacistična nevarnost, proti kateri se je boriti, dokler je še čas. Sklenili so tudi, da se bo povečal tempo oborožitve. Blaznost vseh teh ukrepov je jasna. Poleg tega pa nam ti ukrepi povedo, da so Amerikancl spremenili zahodno Evropo v svojo kolonijo, ki ji načelju-je guverner Eisenhower, kot se to dogaja v Aziji z Mac Arthurjem. Pred začetkom seje 12 v Bruxellesu je SZ poslala Angliji in Franciji noto, v kateri protestira proti kršitvi zavezniških pogodb, ki predvidevajo onemogočitev nemške oborožitve. Obe vladi skušata odgovoriti na nesramen in ogaben način le potom časopisja zatrjujoč, da. . . atlantski pakt ni «naperjen proti SZ». Toda kljub temu sta obe vladi zaskrbljeni zaradi množičnosti ljudskih protestov, ki dokazujejo, da bosta oborožitev Nemčije in pripravljanje vseh tehničnih podrobnosti za vojno naletela na odločen odpor narodov. V Italiji je vlada De Gasperija dokazala, da je izgubila vsako čast in se je do dna pogreznila v greznico ameriških blaznih sanj. Pod diktatom Day-tona je sprejela načrt za vojne stroške v znesku 450 milijard in sprejela poostritev nekaterih kazenskih členov proti «sabotaži», t. j. proti najosnovnejšim svoboščinam delovnih ljudi. Ce je blaznost zajela ves imperialistični svet, socialistični svet vedno bolj dokazuje, da je mirnih živcev, ker ima za seboj vse človeštvo. Parlamenti demokratične Nemčije, Romunije in CSR so sprejeli zakon proti vojni propagandi, medtem ko je tov. Višinski ob svojem odhodu iz New Yorka dejal, da zaupa v sile miru, ki bodo zmagale. Zaključilo se je jesensko zasedanje OZN. Iz New Yorka je odšla tudi kitajska delegacija. Gen Wu je dejal, da mu je žal, ker je ameriški volivni stroj odbil miroljubne predloge Kitajske. Toda zaupa, da se bodo pereča azijska vprašanja rešila. Zato je Kitajska pripravljena napraviti vse. Po drugi strani je «Ljudski dnevnik» iz Pekinga dejal, da se ameriški okupatorji morajo umakniti s Koreje in Formoze in da bodo kitajski prostovoljci pomagali korejskemu narodu, dokler ne bo poslednji ameriški vojak zapustil Korejo. V VS je tov. Malik odločno protestiral proti zločinom Amerikancev in Slgmanrijevcev na Koreji. Roparji so namreč ubili od svoje septembrske ofenzive dalje preko 15.000 ljudi. Malik je tudi razkrinkal resolucijo treh o prekinitvi sovražnosti. Dejal je, da ta resolucija ne rešuje vprašanja, ker ne postavlja konkretnih predlogov za dokončno rešitev spopada. TRŽAŠKI DEMOKRATI TOVARIŠU STALINU ob njegovem 71. rojslnem dnevu Izvršilni komite KP STO je poslal daljevali bomo in okrepili stalno raz-‘ov. Stalinu ob njegovem 71. rojst- " nem dnevu naslednji pozdrav: Slovenski, hrvaški in italijanski komunisti in demokrati anglo-ame-riske in jugoslovanske cone STO ti pošiljajo, tov. Stalin bratske in pia meneče čestitke ob tvojem rojstnem dnevu z željo, da bi še mnogo let vodil borbo sovjetskih narodov in demokratov vsega sveta v obrambo miru in socializma. Izvršilni komite naše Partije izraža ob tej priliki obljubo vseh komunistov STO, da bodo podvojili borbo za mir, delo in demokratične svoboščine v tem vojnem oporišču angio-ameriškega imperializma, titovske klike in njihovih slovenskih in italijanskih šovinističnih agentov. Zavedajoč se težkega mednarodnega položaja zaradi nevarnosti nove svetovne vojne, se zavezujemo, da bomo okrepili pokret miru, okrepili in razširili našo Partijo in jo tako pripravili na težke naloge, ki nas čakajo. Sledili bomo svetlemu vzoru miroljubne politike Sovjetske zveze. Zato si zastavljamo nalogo popularizacije socialističnih pridobitev, da pridobimo novih, širših množic prebivalstva ki živi na tem ozemlju. Na- J UGO S LO VA N S KI NARODI SE NOČEJO BORITI IN DELATI ZA AMERIŠKE INTERESE «Orožje je 17 naših rokah in ne bomo se Imelii proti IB deci armadi» LR Madžarska je v dveh letih poslala Titovi vladi 32 not, v katerih protestira proti stotinam obmejnih provokacij - Po vsej Jugoslaviji narašča odpor proti Titovi vojnohujskaški politiki Flrer jugoslovanskih fašistov je oh priliki dneva armtje izdal proglas vsem vojakom in oficirjem, v katerem jih poziva naj izpopolnjujejo svoje vojaško znanje in jaiijo vojaško pripravljenost armade. Tudi ves ostali del proglasa je izrazito vojnohujskaški. Tako naziva imperialistični blok pod vodstvom ZDA kot «sile napredka, ki se bore za mir in za mirno sodelovanje med narodi». V svojem proglasu pravi dalje, da «napadalne sile kale mednarodne odno-Saje, groze s tretjo svetovno vojno ter izzivajo ob mejah». Pri tem misli prav na one ljudske demokracije, proli katerim — kot smo te ponovno poročali — izvajajo titofašisti neprestane provokacije, incidente, uboje, špijonaže in po dobno. Nove dokaze o teh izzivanjih nam prinaša izjava tiskovnega urada madžarskega zunanjega ministrstva, ki ugotav- Titovi fašisti so na meji pri Ospu ubili tri ubežnike Truplo, nesrečnežev so zokopoli no kroju zločino - Od devetih so le trije srečno zbežoli, ronjeni sto bili dve mlodenki - Nov Qospodorski škondol v Kopru - Aretirali so Mahniča in Roka - V afero je zapleten tudi dr. Kovačič Kav ples. (.Nočemo vojne! Ta klic se že danes gd«a iz stotin milijonov grl po vseh 0ù~e*ah sveta. Ta klic je poslednji tih 'n vsem Imperialističnim zlo->nic*m, da odnehajo od svojih bla-a'“ načrtov. Naj vedo vsi ti človeški nestvori, H- tianes ne pišemo več leta 1914, ^ *939, ko so mogli fašistični samo-jv ci °a lastno pest odločati o usodi Je*a naroda. Danes ja leto 1930. Titofašistična tolpa zverinskih morilcev in krvnikov si je zopet omadeževala zločinske roke z novim in še groznejšim prelivanjem krvi nedolžnih žrtev. Dan za dnem in vedno v večjem številu bežijo nesrečni državljani lz titofašistične Jugoslavije, da se tako rešijo teroristično - škvadristlčnega režima, ki prinaša jugoslovanskemu ljudstvu vedno večje gorje, lakoto in pomanjkanje. Nešteto ljudi, ki so bili pod težo neznosnih razmer v Jugoslaviji prisiljeni zapustiti svojo rodno grudo, je srečno pribožalo na naše ozemlje. Tudi pod tukajšnjimi okupatorji jih sicer ne čaka ne lahko in ne prijetno življenje. Kljub vsemu pa je tem revežem glavna skrb, da se rešijo iz Titovega pekla. Prepogosto pa se dogaja, da se tl ilegalni prehodi jugoslovanske meje ponesrečijo, kar je za ubežnike usodno. Ojačane patrulje Rankovičevih janičarjev ne poznajo usmiljenja. Rafal iz brzostrelke je kočni in neusmiljeni obračun z nesrečnežem, ki se je drznil pobegniti čez mejo. Na tak način niso postopali z ubežniki niti ducejevi fašisti in ne Himmle-rjevi gestapovci. V noči med nedeljo in ponedeljkom je skušala skupina 9 oseb iz Jugoslavije pribežati v cono A. Toda na meji in sicer v bližini Ospa jih je zapazila patrulja Rankovičevih gestapovcev, ki je začela takoj streljati z brzostrelkami. Zverinsko početje je imelo dokaj žalostne posledice Na kraju zločina so obležali 3 nesrečni ubežniki, tri osebe, med temi dve mladinki v starosti od 17 do 19 let, ki sta bili obenem ranjeni, pa so aretirali ter jih od- In lastni narodi se bodo uprli svojim zločinskim vladam, ki bi jih hotele potisniti v vojno za koristi ameriških monopolistov. Danes bolj kot kdaj koli prej odmeva v vseh poštenih srcih: MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO DOBRE VOLJE! vedli v koprske zapore. Le trem se je posrečil beg v neznano smer. Da bi zakrili pred prebivalstvom svoj krvoločni zločin, so morilci zakopali trupla treh žrtev kar na licu mesta. Ranjenim nesrečnežem, ki so jih krvniki tirali skozi Osp pa se ni smel nihče približati. Ljudstvo pa je opazilo, da so bili povsem revno oblečeni, razcapani in bosi. To so metode beograjskega krvo-ločneža, ki z daleka presegajo nacistične in fašistične okrutnosti. Toda titofašistične zverine bodo polagale pred ljudstvom svoj obračun tudi za to grozodejstvo. Pravična ljudska kazen ne bo izostala, čeprav jih imperialisti vedno bolj zalagajo z vsakovrstnim orožjem, denarjem in živili. Z druge strani pa vidimo, da se v vrstah titofašističnih hjerarhov množijo vsakovrstne poneverbe, tatvine in tihotapstva. Očividno je, da se vedno bolj zavedajo skorajšnjega konca režima. Zaradi tega noče prav nihče izostati in vsi skušajo, da si na kateri koli način nagrabijo čim več denarja ali druge imovine, ki so jo kolektivno in pod krinko «graditve socializma» vplenili ljudstvu. Posebno v coni B so gospordarski škandali skoro na dnevnem redu. V tem tednu so namreč aretirali v Kopru dva izmed vidnejših mogotcev titovskih' gospodarskih krogov. Tokrat sta na vrsti Mahnič in Rok, voditelja takozvanega gospodarskega koordinacijskega odbora. V afero je zapleten tudi dr. Kovačič, važna osebnost in strokovnjak v gospodarskem vprašanju. Njemu so sicer le uradno zapečatili urad. Troperesna deteljica titovskih «gospodarstvenikov» je namreč sklepala razne kupčije na lastno roko in pod krinko navedenega gospodarskega odbora. tja da jugoslovanske obmejne straže načrtno nadaljujejo s provokacijami vzdolž madžarske meje. Izjava navaja da je vlada Madžarske v zadnjih dveh letih poslala beograjski te 32 protestnih not proti obmejnim inetden tnm ter zahtevala, naj prenehajo ti izpadi in kaznujejo krivci. Vendar jugo slovanske oblasti niso za to ničesar naprav tle. V noti od 29. 9. t. I. je bilo navedenih 12 primerov kršitve meje, nota od 20. 10. obravnava 9 primerov nota od 8. decembra 44 kršitev in v oni od 12. t. m. je naštetih 12 obmejnih provokacij s strani titovskih obmejnih organov. Med temi provokacijami je največ primerov streljanja na madžarske obmejne straže. Poleg tega pa je mnogo primerov špijonaže s fotografiranjem madžarskega obmejnega pasu. 28. novembra pa je jugoslovansko dvomotorno letalo preletelo madžarsko ozemlje ob meji. Nota ugotavlja, da so vsi ti incidenti z Jugoslovanske strani napravljeni namerno, ter zahteva zato, da takoj prenehajo. Po vsej Jugoslaviji se nadaljujejo ‘^Kozuani «partizanski» manevri, ki Jih Izvaja titovska Zveza borcev. Tako so bile v zadnjem času takšne vaje v okolici Trbovelj, da bi oplašili rudarje tega revirja, ki kažejo vse očitnefše sovraštvo do titofaštstov In sabotirajo na vse načine. V Tuzli (rudarsko n.e-sto v Bosni) so k podobnim manevrom mobilizirali 2400 domačinov. V Sarajevu so napravilt napad čez reko Mi-Ijacko, pri čemer so metali bombe s strupenimi plini. Ta Zveza borcev organizira tečaje za vežbanje v ostrem streljanju s pu-čko in mitraljezi ter v metanju ročnih bomb. Vrši pa se tudi pouk za padalce, specialiste za bakteriološko volvo in vežbanje «specialnih diverzantskih skupin». Te diverzantske skupine imajo nalogo, da se prebijejo na ozemlje tuje države, kjer izvajajo sabotaže, umore vojaških in civilnih funkcionarjev ter Izzivanje obmejnih incidentov iz tuje države proti Jugoslaviji. Mnogo takih skupin je bilo že poslanih v Albanijo, Bolgarijo in druge ljudske demokracije. S pospešenim tempom pa narašča tudi odpor širokih delovnih slojev proti titojašistični vojnohujskaški politiki. godbe za trajno zaposlitev 1009 rudarjev. Iz največjega bakrenega rudnika v Boru je v petih dneh odšlo 5.670 rudarjev z dela. Na železniških progah Kosova in Metohije so na dnevnem redu sabotaže proti vlakom, katerih mnogo iztiri, se pokvari lokomotiva alt sltčno. Plan setve ni dosegel niti 25 odstotkov. Avgusta je bil ubit šef UDBe za kraj Vitino, septembra pa sta iz Peči izginilo brez sledu dva udbovca. Zelo živahno je delovanje ilegalnih skupin tudi v Črni gori. Posebno aktivni so v Podgorici (ki so jo fašisti prekrstili o Titograd), kjer so ceste stalno preplavljene s protltitovskimt letaki. Velik odpor je tudi med vojaštvom in mlajšimi oficirji, ki sabotirajo vež-be, kOartjo orožje ter zahtevajo, naj jih puste domov. Na vojašnicah se pojavljajo napisi, ki jih pišejo vojaki sa- mi. Tako je u notranjosti neke kasarne bilo napisano pred časom: «Tovariši, orožje je v naših rokah in mi ga ne bomo nikdar obrnili ne prott lastnemu narodu, ne proti Rdeči armadi naši osvoboditeljici!» Nemško-poljsko prijateljstvo VARŠAVA — Predsednik Nemške demokratične republike Pieck se je podal na obisk v Varšavo. Predstavnika nemškega demokratičnega ljudstva je varšavsko prebivalstvo navdušeno sprejelo. Na nekem sestanku s poljskim predsednikom je Pieck izjavil, da se nemško in poljsko ljudstvo ne bosta nikoli borila za imperialistične interese in da bosta odločno nasprotovala oborožitvi Nemčije in ameriškim vojnim hujskačem. KOREJCI OKUŠAJO ZAHODNO "SVOBODO„ Ves svel se zgraža nad ameriškimi pokolji Nadaljujejo se boji na zadnjem ameriškem mostišču severno od 38. vzporednika. Korejska vojska je pretekli petek skupno s kitajskimi prostovoljci začela svojo ofenzivo proti, mostišču Hamhung-Hungnam. Hamhung je bila kaj kmalu osvobojena, medtem ko se še vedno nadaljujejo poulični boji za Hungnam. Do sedaj so bile osvobojene vse pokrajine severno od 38. vzporednika. Poleg tega pa tudi prvo večje mesto v Južni Koreji, Kaesong. Ko rejska vojska je v sredo začela srdil napad na 50 kilometrov široki fronti pri Cunčonu, ki leži 70 kilometrov od Seula. 3. singmanrijevski korpus je že moral zapustiti več položajev, ker ne more vzdržati korejskega pri-stiska. Medtem ko so korejske čete še - - , nadalje potisnile k morju ameriške elavci in rudarji delaio danes največ\ okupatorje na njihovem mostišču preglavic Titovim priganjačem. Na pri Hungnamu in Hrvatskem, kjer so hoteli dobiti okrog 40.000 stavbenih delavcev, so jih dobili komaj 1500. Od 1041 zaposlenih v nekem rudniku ni hotelo podpisati po- se prav kmalu perdvideva padec luke, se južno od 38. vzporednika opaža velika aktivnost ljudske vojske, ki je po osvoboditvi Kaesonga začela poleg na- Tltofašistom in demokristjanom, ki so zastavonoše slovenskega tn Italijanskega šovinizma prt nas, se je zopet ponudila lepa prilika, da zlijejo nekaJ škafov šovinistične gnojnice. Povod je dala neka sodba, s katero je bilo titovsko podjetje EST obsojeno na plačilo dodatka svojim stavcem za stavljenje v slovenskem jeziku, katerega je sodišče nazvalo kot «tuj jezik». Čeprav zna tttofaStsttčnl dnevnik tudi brez kakršnega koli povoda bruhati svoj šovinistični strup (saj to je njegova edina naloga), mu je ta sodba Prišla kot naročena. Pozornost žalostnih preostalih v titovskih vrstah je treba namreč obrniti od važnih dogodkov zadnjega časa, predvsem od Tito-vega samorazkrtnkanja in od poslednjih provokacij ameriških hujskačev proti miru. Najboljši dokaz, da titofašistlčnlm provokatorjem ni šlo morda za zaščito enakopravnosti slovenščine (katero so sami neštetokrat izdali), Je nizkotno nenačelna polemika med «Primorskim GREZNICA ŠOVINIZMA dneuftikom» in njegovim Italijanskim šovinističnim bratcem «Giornale dl Trieste». Oba sta takoj «pozabila» no predmet polemike ter se začela kosati, čigava greznica šovinizma Je neizčrp-nejša. Moramo priznati, da je sodbd zelo težka; prepričani smo, da bi se ta gonja v obeh časopisih vodila v nedogled, če ne bi zopet novi, kajpak šovinistični in vojnohujskaški argumenti spodrinili starih. Tltofašistično glasilo Je z jerlhonski-mi trombami otvorilo obstreljevanje, ki se je z odgovorom klerofašistov spremenilo v pravi bobneči ogenj šovinističnega besa. Z velikim navdušenjem je «Primorski» pozdravil ta zaželeni odgovor kot «zlata vreden kle-rofašisttčnt izbruh protislovenskega sovraštva». Gotovo je za titofašistične pisune vsak tak Izbruh zlata vreden, ker od njih je odvisna dobro plačana služblca. Brez šovinističnih argumen- tov pa bi postali tudi oni brezposelni, 'ter bi Jih stric iz Amerike prav gotovo ne plačeval, da bi pisali kaj ljudstvu koristnega. V šestih nadaljevanjih je ta nadebudni naslednik fašističnega «Il Popolo dl Trieste» izbljuval tjavendan nebroj tako strupenih kot bedastih argumentov, da neprestano prihaja sam s seboj u protislovje. Tako piše, da po krivdi fašizma Slovenci ne znajo slovenskega jezika ter da ni čudno, da jim gre italijanščina mnogo lažje kot slovenščina. Titovci bi očividno radi, da bi imeli njihovi stavci dva materina jezika, da jim ne bi bilo treba plačati nobenega poviška. Kajti kljub temu, da je med stavci EST po trditvi «Primorskega» mnogo Slovencev, vendar niso doslej še nobenemu plačali dodatka za stavljenje italijanskega teksta, čeprav je za Slovenca italijanščina nedvomno tuj, čeprav poznan jezik. Kar pa se tiče potujienih Slovencev pa imajo titovci velike zasluge. To so dokazali zlasti pred zadnjimi volitvami, pri katerih so celo vrsto svojih slovenskih kandidatov proglasili za Italijane. Čeprav mnogo krajši, zato pa prav nič matij strupen in zagrizen je šovinistični jezik klero/ašističnega glasila. Tako piše: «sono triestini, dunque italiani» in malo dalje «se sono slavi, non sono triestini se triestini, sono italiani». Njegovo šovinistično obzorje očividno ne seže dlje kot do praga njegovega uredništva , pa še tu je vsaj prevajalec po vsej verjetnosti Slovenec. Ob tej priliki kajpak tudi ni pozabil napasti slovenske šole. ki so mu od vsega slovenskega najostrejši trn v peti. Oba časopisa pa se popolnoma ujemata ne le v visoki meri šovinizma, ampak tudi v neprekosljivi demagogiji, nizki, da prostaški ravni polemike ter v želji, likvidirati tržaško vprašanje, kar bi poleg šovinizma najbolje služilo ameriškim imperialističnim interesom. padov proti 3. južnokorejskemu korpusu tudi napade proti prvi o-brambni črti Seula, 64 kilometrov severno od mesta. V teh dneh so morale celo ameriške novinarske agencije pretrgati svoj molk glede grozot ameriških in sing-manrijevih razbojnikov. United Press je morala objaviti vesti o poslednjih pokoljih, ki so se dogodili v Južni Koreji. V enem tednu so Singmanrijevci ubili v Seulu nad 800 ljudi. V ponedeljek preteklega tedna pa so ustrelili 578 jetnikov, med katerimi je bilo več žena in otrok od 8 do 13 let, v petek pa 200. Nadalje so druge ameriške a-gencije sporočile, da je «zveza mladinske obrambe», ki jo je organiziral Singman Ri za svoje pokolje, v nekaj dneh likvidirala v Seulu 900 ljudi. Amerikanci so skupno s svojimi sateliti ubili 200 ljudi v Namsi, 204 v Hakumu, 500 v Cosanu, 50 v Namsonu. Neka ameriška edinica je skupno s singmanrijevci vdrla v Onren in postrelila sorodnike 70 demokratov in zažgala njih hiše. Amerikanci so posilili vsa dekleta, jim odrezali glave, oprli trebuhe, izruvali oči in jim s kleščami strgali prša ter ušesa. Zaradi vseh teh grozot je svet obnemel. Celo angleški vojaški krogi v Koreji so morali pod pritiskom javnega mnenja zavzeti stališče proti tem zločinom, ki prekašajo vse hitlerjeve pokolje. Seznam grozot, ki smo jih navedli, je le del krvavega obračunavanja ameriških razbojnikov in njih satelitov, ki so besni zaradi svojih porazov. Da bi preprečil pronicanje teh vesti, je Mac Arthur odredil strogo vojaško cenzuro nad vsemi reportažami s Koreje. Toda tudi tako ne bo mogel preprečiti, da bi svet zvedel, kaj počenjajo na Koreji ameriški «nosilci svobode». krinkanje vsakega manevra vojnih hujskačev, vsake nepravičnosti in klevete imperialistov in titovske klike, ki so se polastili našega ozemlja s kršitvijo pravic našega prebivalstva in določb Mirovne pogodbe. Zvesti tvojim naukom, pod zastavo leninističnega intemacionalizma ti ob tvojem 71. rojstnem dnevu zagotavljamo, da se bomo vedno protivili poskusom, da bi mobilizirali naše prebivalstvo proti ZSSR, in da bomo nadaljevali kljub vsem težko-čam in oviram pot, ki vodi k zmagi socializma. IZVRŠILNI KOMITE KP STO Demonstracije v Franciji PARIZ — Danes bodo po vsej Franciji velike ljudske manifesta-cije proti oborožitvi Nemčije in hlapčevstvu Plevenove vlade, ki je prodala Trumanu in njegovim blaznim militaristom suverenost in neodvisnost dežele. Prvoborci na papirju Ali so belogardisti borci za slovenske pravice in našo narodno enakopravnost? Alt Jth sploh moremo Imenovati Slovence? Obe vprašanji sta se nam postavili, ko smo opazili, da so belčki začeli brati levite z namenom, da bi «prepričali slovenske komlnformlste o osnovni krivdi In škodljivosti komunizma». Bližajo se pač volitve tn «nadljudem» iz ul. Machiavelli 22 so se ponovno začeli omamno bleščati prežlahtnt stolčki občinskih svetov in odborov. Zato skušajo prikazati, da demokratično gibanje ne vodi borbe za slovensko enakopravnost, za kar so poklicani le «slovenski» odvetniki In doktorji, ki so zaenkrat pozabili svojo narodnostno pripadnost in so postali pristni Amerikancl, oz. pristni in zvesti podaniki Trumana. Naši nadebudni belčki se torej bijejo po prsih, da so edino le oni «prvoborci za slovenske pravice» in da so «ko-minformistl»le.. , rimski in moskovski agenti, ki jim je deveta briga slovenska narodna enakopravnost. Nam pa se vsekakor zdi, da so belogardisti imeli zelo veliko prilik, ko bt bili lahko pokazali — In niso — svojo iskrenost po vprašanju slovenskih vprašanj, ki so na STO ne le zanemarjena, marveč očitno, nesramno in be-daško zapostavljena. Koga je VV, ki jo sestavljajo predstavniki «najbolj demokratičnih držav na svetu», postavila na odgovorna šolska mesta? Belogardiste. Komu je izročila radio Trst II.? Belogardistom. Komu gre na vsak način na roko? Belogardistom (po resoluciji 1. U. tudi titovcem). Kaj pa so belogardisti napravili na odgovornih šolskih mestih, na radiu In povsod, kjer so bili postavljeni? Ali so se borili za slovensko narodnostno enakopravnost? Ne, kaj še! Ko se Je po šolah začelo kako protestno gibanje proti diskriminacijski politiki VV, jo se belogardisti vedno odtegnili in se vedno pokazali kot najbolj zakleti stavkokazi. Radio Trst II„ ni postal žarišče slovenske kulture, marveč naj-ostudnejši posnetek «glasa Amerike» tako ,da ga večina naših ljudi ne posluša več, čeprav jim Je slovenska beseda potrebna kot kruh sestradancu. Kdo Je izdal zloglasni ukaz 183? Prav ona oblast, ki bi morala predstavljati višek «demokracije» in ki jo belčkt na vse kriplje podpirajo. Kaj so napravi-belogardisti proti temu ukazu Ničesar. Le z upognjenimi hrbtenicami so se svetohlinsko obrnili na VV, ne da bi ničesar hoteli. Zakaj? Ker oni nočejo prikazati našemu ljudstvu, da je VU kriva sedanjega zapostavljanja Slovencev na STO, ker bi to za njih pomenilo razpršiti z enim samim zamahom ves stolp laži in sprevračanja dejstev o «demokraciji» ZDA tn Anglije. Kako morejo torej biti belogardisti prvoborci za slovenske pravice? Hlapci ameriškega imperializma ne morejo biti borci za najmanjšo pravico delovnega ljudstva, še najmanj pa za narodnostne pravice. Biti hlapec ameriškega imperializma pomenja odreči se vsakemu dostojanstvu, sleherni časti, podrejati vsako svojo akcijo vojnim načrtom Trumana, pomenja postati bolj Truman od samega Trumana. Ameriški imperializem je izbrisal iz svojega slovarja besedo enakopravnost, besedo neodvisnost. Saj vidimo primere v Italiji, Franciji in povsod, kjer vladajo ameriške lutke In kjer ameriški poslanec diktira svoje zapovedi. Belogardisti se ne borijo za naše slovenske pravice, marveč za pravice a-meriškega imperializma. Boriti se za slovenske pravice pomenja boriti se proti imperializmu, ki zasužnjuje narode, pomenja boriti se proti zapostavljanju narodov. V Trstu pomenja boriti se prott politiki VU, ki zapostavlja Slovence in jih noče priznati za enakovredne ljudi. Toda belogardisti se ne morejo boriti proti VU, ki predstavlja ameriške in angleške interese, ker so navadni angleški in ameriški hlapci. To je torej bistvo belogardističnih prvoborcev, ki dokazujejo svojo «visoko» načelnost s tem, da prebirajo «Mein Kampf» tn vlačijo iz njega rasistične teorije. Kdor ni za enakopravnost drugih narodov in ras, ni niti za enakopravnost svojega naroda. Zato pravimo, da belogardisti niso Slovenci, še najmanj pa borci za naše pravice. So le ljudje, ki so Iz oportunizma postali Amerikanci. sveno RIM — Vojna histerija italijanske vlade je dosegla višek. Vlada je že razposlala vsem županom in kvesturam navodila za zatemnitev in za predelavo zaklonišč. Prav tako preučuje možnosti ponovne u-vedbe živilskih nakaznic. VITTORIO VID ALI : STAVKOKAZI SOCIALIZMA c(Za zaščito interesov ZDA je potrebno ohraniti Titov režim» Titova Jugoslavija ne predstavlja izjeme v Marshallovem planu. Prav tako kakor vse druge države, ki so pristale na plan, je tudi ona pristala na to, da je kolonija, vir poljedelskih proizvodov in surovin. «Ameri-riške investicije in podpore Jugoslaviji — je pisal neki ameriški izvedenec predstavljajo odlično kupčijo. iz katere bomo mogli dobiti dva dolarja za vsak vložen dolar» Drugi dolar bo, -aravno, uspeh povečanega izkoriščanja delovne sile. ■Jugoslovanska zunanja politika — piše iz Beograda neki dopisnik Tržaške Informativne Agencije (ATI), katero vodijo in vzdržujejo titovci — Je doživela močno razbistrenje. Napetost mednarodnega položaja in možnost napada na izolirano, razo-roženo in gospodarsko revno Jugoslavijo, Je pospešila njeno pomiritev z Zahodom. Jugoslovani so poleg tega dokazali, da so se znebili one politične cokle, ki Jo Je predstavljala strastna in fanatična ljubezen do dozdevnih marksističnih načel». Danes tvori Jugoslavija v resnici del «zahodnega sveta», ker pač tako hoče klika. Njena delegacija v OZN rih Washington smatra, da bi Jih iz kakršnih koli razlogov ne mogel odkrito navezati z Beogradom». Bebler zahteva, naj bi bila Italija sprejeta v OZN. Tečejo neposredna pogajanja in beograjska vlada je znižala že za dve tretjini italijanske reparacije. Trst je središče titovskega delovanja proti Italiji, za organiziranje provokacij, razširjanje njihove literature z namenom oslabiti italijansko komunistično in demokratično gibanje. Za to delo vzdržujejo titovci aparat, ki stane nad 150 milijonov lir mesečno, katero vsoto odtegujejo sestradanemu jugoslovanskemu ljudstvu. Tako je u-stvarjena prava idila, ki naj bi dovedla do neposrednega sporazuma o tržaškem vprašanju na podlagi Oa-viesovih predlogov: priznanje s strani Italije, da je cona B že pač priključena Jugoslaviji, in kontrola Italije nad Trstom, d očim ostanejo anglo-ameriške čete še vedno v tej coni. Kar se tiče Titovih odnošajev do Združenih držav je malo kaj dodati. Po njegovih besedah so monopolisti iz Wallstreeta Miklavž Jugoslavije, so oni, ki so največ pomagali. Anglija ni zaostajala v nesebični ve- r Prostovoljci hrabre kitajske ljudske vojske, ki je osvobodila svojo domovino izpod stoletnega suženjstva so danes priskočili na pomoč bratskemu korejskemu ljudstvu, za čimprejšnje uničenje ameriških imperialističnih napadalcev. nima tekmeca v služenju ameriškemu imperializmu, posebno, kadar gre za klevetanje Sovjetske zveze ali za izvajanje sabotaže proti vsakemu sovjetskemu predlogu za mir-Tito je v svojih intervjuvih izjavil, da je politika Jugoslavije nasproti Kitajski, Koreji, Indokini Istovetna s politiko OZN, ali z drugimi besedami s politiko Združenih držav, Anglije 'tn Francije. Diplomatski in gospodarski odno-iaji « Francijo, z vlado v Bonnu, z Avstrijo so najboljši. Z De Ga-sperijem je Tito v najlepših medenih tednih In Italija mu daje milijarde brez protidajatev. «Obstaja namen — piše «Corriere della Sera» — ustvariti nekakšen trikotni sistem Washington - Rim - Beograd, v katerem naj bi Italija imela vlogo posredovalke za vse odnošaje, o kate- likodušnosti: poveličevanje laburističnega socializma s strani titovcev je bilo povrnjeno s prav tako navdušenim poveličevanjem tlitovstva s strani laburistov. « Vsaka pomoč, ki jo moramo dati Titu — piše Sam Watson, tajnik britanske laburistične stranke — je pomoč stvari demokracije in svobode Tito pričakuje samo še pomoči z Zahoda, da bi preklical omejitve v notranjem političnem življenju. Jugoslavija je ena najbolj čvrstih in dinamičnih držav na svetu in samo korist more prinesti tesnejše sodelovanje med našima dvema državama». In na dnevni red prihodnjega sestanka COMISCO je postavljeno vprašanje titovstva, glede katerega nameravajo laburisti dokazati, da ne obstoji nikakršna neskladnost med titovci in desnimi socialdemokrati ter da morata oba «socializma» združeno stopati v boj proti komunizmu. Med Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije na eni in seboj na drugi strani je ustvarilo titov-stvo globok prepad, kar potrjuje tu-dii Tito sam, pri tem pa obtožuje Sovjetsko zvezo vseh nešreč v Jugoslaviji. Preveč je banketov, veselic in orgij, ki jih prireja klika in njeni agenti: krivi so Sovjeti. Obstaja nevarnost vojne: Sovjetska zveza je ona, kii napada ter izziva kapitalistične države, da bi tako skali'a ravnotežje. «Toda te države — piše zmagoslavno «La Voce di Trieste» so dokazale ne le, da imajo živce v redu, temvfeč tudi, da znajo nevtralizirati vsak sovjetski korak ter dati in obdržati pobudo na polju mednarodne politike» Končno je izraženo v tem članku, ki ga je gotovo diktiral kak glavar iz Ljubljane ali Beograda, prepričanje, da se jutri nihče ne bo ganil v obrambo Sovjetske zveze, «če bo ZSSR hotela prikazati kot napade drugih one, ki jih sama organizira in podpira gmotno in politično». Napadi Sovjetske zveze naj bi bile po mnenju Beograda borbe kolonialnih in polkolonialnih narodov, zlasti Kitajske, Koreje, Indokine, a tudi odgovor, ki bi ga dali narodi ljudskih demokracij na napad, ki ga Titova klika pripravlja proti njim. D očim jugoslovanske agencije govore o «možnosti napa 1a proti izo-Trani, raz.oroženi in gospodarsko revni Jugoslaviji», vemo prav dobro, da se je klika oborožila do zop s «prebitki» ameriške vojske v Nemčiji in da stotine vlakov prevaža preko Avstrije v Jugoslavijo av-toblinde, topove, letalske motorje, puške in municijo. Za nikogar ni tajnost, da prihajajo tudi na Reko ladje polne orožja ter jih tam izto-varjajo, kakor tudi ni nobena tajna, da se nahajajo stotine ameriških in nemških vojaških strokovnjakov v jugoslovanski vojski. Danes stejè jugoslovanska vojska, vštevši policiste, preko enega milijona mož, to je sila, ki je 3 do 4krat večja kot za časa osvobodilne borbe ter večja kot vojaške sile Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije skupaj. Stroški za vojsko so za leto 1950. v Jugoslaviji predstavljali 50 odstotkov celotnega državnega proračuna, za leto 1951. pa je predvideni odstotek še mnogo višji. Tito ima — po Trumanovih besedah — za Sovjetsko zvezo najmočnejšo vojsko v Evropi. Namestnik državnega tajnika George Perkinl pa je, podpirajoč zadnji predsednikov predlog za naklonitev nadaljnje pomoči v znesku 38 milijonov dolarjev Titu, izjavil dobesedno: «Vzdrževanje maršala Tita na oblasti Je bistvena važnost za Interese Združenih držav in naših zaveznikov v zahodni Evropi». Je torej jasno? Titovski režim predstavlja za amerške .angleške in francoske velike monopoliste žandarja njihovih interesov v Evropi. Te «pohvale» imperialistov Titu so v resnici — kot je rekel neki tovariš — «pečat, ki ga je Judežev poljub pustil rablju Titu». Prav malo manjka še sedaj do podpisa sredozemskega pakta. Veni-zelos je izjavil, da združene sile Jugoslavije, Grčije in Turčije tvorijo 80 divizij; sila — dodaja Venizelos ki zadostuje, da «se obranimo napada». Sedaj so odnosi meti Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo več kot dobri. O odnošajih do Italije smo že povedali. Tudi demokristjani Trsta izražajo v svojem večernem glasilu svoje zadovoljstvo zaradi «zjas-nitve obzorja» in zahtevajo, naj se hitro reši tržaško vprašanje opu-stivši «trdovratnost». Dajo pa tudi razumeti, da je spričo dejstva, da Tito nuli zadostna jamstva zvestobe Zahodu, «očitno, da se splača, dokončno zagotoviti si zavezništvo ali vsaj nevtralnost njegove ramade v Evropi». S tem hočejo povedati, da bi bilo treba pristati na Daviesov predlog, to se pravi, sprejeti kot dovršeno dejstvo priključitev cone B k Jugoslaviji ter italijansko nadzorstvo nad Trstom, kjer pa bi še naprej ostale anglo-ameriške okupacijske čete. VITTORIO VIDALl (Nadaljevanje sledi) Žene In pionirji, pozorS 6. januarja 1951. bosta izšli v «Delu» ŽENSKI Dobro organizirajte raznašanje lista, ker bosta prilogi zelo zanimivi, poučni in zabavni. Program proslav odobren na zadnjem zasedanju CK KP STO 30-LETNICA USTANOVITVE tržaškega komunističnega gibanja V izvlečku objavljamo načrt proslav 30-letnice ustanovitve KPI, ki je bil odobren na sestanku Centralnega komiteja KP STO. I. 21. januarja 1951. poteka 30-letnlca ustanovitve Komunistične partije Italije in obenem tudi našega gibanja, ki je takrat bil del KPI. V oovojnlh letih prve svetovne vojne so se kljub fašističnemu terorju na podlagi izku Senj zmagovite VKP boljševikov in zmage Oktobrske revolucije, pričele dvigati demokratične sile in delavski internacionalistični pokret. To dviganje je imelo za cilj ojačiti delavski pokret in njegove organizacije s tem, da so se pričele ustanavljati Delavske ln Komunistične partije, Pod vodstvom Gramscija in tov. Togliattija je bila po principih zmagovite Oktobrske revolucije ustanovljena 21. januarja leta 1921. v gledališču Goldoni v Livornu Komunistična partija Italije. To je bil eden Izmed najvažnejših in najpomembnejših dogodkov italijanskega delavskega gibanja, a o-benem tudi takratnega slovansko-itall-janskega gibanja v naši pokrajini. Ze takrat je tržaški delavski razred dokazal svoj komunistični in internacionalistični duh. Kongresa PSI so se udeležili tudi tržaški delegati ter pripomogli k ustanovitvi KPI, ki je bila z velikim navdušenjem pozdravljena od velike večine takratnih tržaških socialistov. Ker je zgodovina KPI tesno povezana z zgodovino tukajšnjega delavskega gibanja, je naša dolžnost da skunno z italijanskimi tovariši in italijanskim ljudstvom na dostojen način proslavimo to zgodovinsko obletnico. Ob tej priliki se bomo spomnili prvih ustanoviteljev KPI, posebno Gramscija in tov. Togliattija ter takratnih slovenskih in italijanskih ustanoviteljev komunističnega gibanja v Trstu. Komunistični pokret v samem Trstu in vsej pokrajini, se je vztrajno boril proti fašizmu, proti socialnemu zatiranju in zatiranju nacionalnih pravic Slovencev in se je kljub velikim težko-čam in izgubam še bolj razširil in utrdil. Iz tega pokreta so nato izšli veliki voditelji komunističnega gibanja. V letu 1951. se bomo s proslavami 30-letnice ustanovitve KPI spomnili, poleg ostalih mučenikov ln padlih borcev kot je Gigante in mnogi drugi, tudi teh prvih voditeljev. članek gl a sil n IU komunističnih in delavskih partij Predzadnja Številka glasila I. U. je objavila članek o «osnovnih nalogah komunističnega tiska». V uvodu piše članek, da Je značilnost sedanjega položaja v svetu poostritev borbe med sllamt miru, ki vedno bolj naraščajo in se utrjujejo, ter silami vojne, ki so osamljene. U. svetovni kongres miru je pokazal moč tabora miru ter je sprejel program za nadaljnjo borbo proti vojnim hujskačem. Uspehi tabora miru so neizpodbitni. Toda vedno bolj napadalni značaj imperializma nam postavlja nalogo utrditve demokratične fronte, razširitve tabora miru, ojačitve vrst delavskega razreda in vseh demokratičnih množic. V teh pogojih postajajo mnogo važnejše vloge in naloge komunističnega tn vsega demokratičnega tiska kot kolektivni propagandist, agitator ln organizator množic, ki se borijo za mir, demokracijo in socializem. Komunistični tisk v kapitalističnih državah st je pridobil veliko zaupanje med množicami zaradi svoje dosledne borbe za delavske In demokratične svoboščine, proti reakcionarni politiki vlad. Komunistična In delavska glasila se aktivno borijo za mir tn nacionalno neodvisnost in razkrlnkujejo zločinsko vojno Amerikancev na Koreji. Borijo se proti vojnim hujskačem in proti o-krepttvi policijskega terorja. Komunistični tisk razkrinkuje laži buržoaznega tiska. Komunistični tisk v kapitalističnih deželah se bori proli padanju življenjske ravni delavskega razreda, za enot- nost delavskega razreda in vseh demokratičnih sil, popularizira uspehe pro-tlimperlalisttčne in miroljubne fronte, popularizira miroljubni značaj zunanje politike SZ in držav ljudske demokracije, Je na predstraži v borbi za izboljšanje socialnih razmer. Kot primer se more navesti «l'Unità», glasilo KPI, ki je borbeno in množično glasilo, ima eno Izmed najvišjih naklad v Italiji, se bori za združitev vseh palrlotičnih sil dežele, za obnovitveni in mirni razvoj gospodarskega načrta, mobilizira kmete v borbi za agrarno reformo. Razkrinkuje protinarodno politiko sedanje vlade, njeno vdlnjanost amerl- Čitajte širite podpirajte «D ELO» škemu Imperializmu In se bori proti poskusom za obnovitev fašistične diktature. Podčrtati je, da so nekateri komuni stični listi buržoaznih dežel, ki še nezadostno razkrlnkujejo poimensko vol-ne hujskače, ne popularizirajo dovoli socialističnih pridobitev SZ in ljudskih demokracij. Ne razvijajo v zadostni meri marksistično - leninistično propagando, ki oborožuje delavski razred za težke boje, ki mu stojijo nasproti. Tudi v «l'Unità» moremo opaziti take pomanjkljivosti. Ne popularizira na mmm ■ Uredništvo in uprava goriške izdaje «DELA»; GORICA, ulica XXIV. Maggio, štev. 18, prvo nadstropje. Telefonska štev. 666. Nacionalno vprašanje na kongresn federacije KPM Na našem delu na slovenskem polju imo često zadeli na gotove pomanjkljivosti. Včasih smo celo napravili gotove napake. Toda vse to nas je v resnici marsikaj naučilo, ln danes po vsej p, a-vici lahko rečemo, da smo imeli vidne uspehe prav na tem polju našega dela. Titovci razpolagajo s številčno močnim ustrojem aktivistov. Poleg tega razpolagajo z velikimi vsotami denarja, česar mi nimamo. Toda kljub temu sl ne morejo ponovno ustvariti takega vpliva, kot so ga imeli nekoč. Na vse načine poskušajo ohrometi zaupanje, ki go goji naše ljudstvo do Sovjetske zveze ter tesne vezi z Italijanskim demokratičnim delavskim gibanjem. Trudijo se, da bi nas Slovence osamili v skupni borbi ln da bi torej oslabili našo borbo proti skupnemu sovražniku. Toda trudijo se zaman! Naše ljudstvo Jim ne sledi, niti Jim ne verjame. Usoda slovenskega judstva u Italiji je neločtljlvo povezana z usodo italijanskega demokratičnega ljudstva. Ce bi v Italiji ponovno prišel na oblast fašizem, bi na Isti način preganjal demokratične Italijane, kot demokratične Slovence. Obojim bi uničil vse demokratične svoboščine in povojne pridobitve. Ze Iz tega vidika nastane nul na potreba pa skupnt borbi demokratičnih Slovencev In Italijanov v tej deželi. Tako skupno pa more uspešno voditi le Komunistična partija, kajti la ona se v resnici bori ne le za gospodarsko izboljšanje v deželi, temveč tudi za pridobitev ln obrambo ustavnih pravic, demokratičnih ter nacionalnih svoboščin vseh narodov. Borba za pridobitev In ohranitev nacionalnih svoboščin na Goriškem pa pomeni borbo zn pravice slovenske šole, ki Je vsekakor temeljnega pomena, borbo za ustvaritev zdravega šolskega organizma ter zdrave šolske Izobrazbe naših otrok v svojem materinskem jeziku. Slovenski Jezik je še vedno nepriznan v naši pokrajini. V uradih nočejo o njem niti sllšatt.Vse občinske uprave, tudi one ki so izključno slovenske, Izdajajo vse akte samo v Italijanščini. Zaradi tega slovensko ljudstvo čull veliko zapostavljanje tn težak pritisk, ki mu nekako onemogoča, da bi živelo v skupni človeški družbi. Na polju zapostavljanja Slovence» imajo Italijanski nacionalisti močno oporo prav v slovenskih nacionalistih in v prvi vrsti seveda v titovcih. Naše ljudstvo še vedno misli, da ima karabinjerski maršal na vasi vso oblast v rokah in da Je torej vsemogočen. Zato moramo pobijati tak občutek, popularizirati Ustavo ter prepričati ljudstvo, da živimo V legalni dobi in da so zlorabe oblasti na nezakoniti podlagi, ter da jih je treba zato že na licu mesta z vso odločnostjo pobijati. In lahko smo prepričani, da če bomo vodtli odločno borbo, bomo deležni tudi njenih sadov. Toda če hočemo voditi tako borbo, moramo Izvesti temeljno borbo proti obema naclonalizmtma. Italijanski tovariši se morajo zavedati, da vodijo častno nalogo, ko pobijajo italijanski racionalizem, kajti s tem, da se borijo proti njemu, se borijo za časi svoje domovine ln svojega naroda. Toda istotako se moramo ml Slovenci boriti proti slovenskemu nacionalizmu. Oprijeti se moramo zas'ave tnternaeto-nallzma. Podpreti moramo borbo, ki Jo tako junaško vodijo Italijanski tovariši ob naši strani. S tem bomo podprli tudi naše ljudstvo v borbi za svoje pravice. Kot se borijo italijanski komunisti v Jugoslaviji skupno z Jugoslovanskimi komunisti za osvoboditev Jugoslavije — ter se s tem borijo tudi za neodvisnost svoje domovine — tako se moramo ml slovenski komunisti v Italiji boriti združeni z italijanskimi komunisti za neodvisnost in boljšo bodočnost Italijanov ln Slovencev, ki živt skupno v tej deželi. Danes sta poleg imperialistov naša poglavitna sovražnika Tito tn De Gašper!. Oba sta prvim prodala naše lastne Interese, našo neodvisnost ter s tem zavrgla naše nacionalne pravice. Oba pripravljata z njimi novo napadalno vojno proti SZ. In prav zato smo ml komunisti edini, ki se moramo boriti proti njim, za socialne ln nacionalne pravice obeh tu živečih narodov. Ml vedno poudarjamo, da je nacionalizem največ) 1 sovražnik tn zato se mo- ramo njemu vedno tn povsod odločno doriti. Za utrditev enotnosti med Slovenci tn Italijani, ki Je bila skovana v osvobodilni borbi in ki Je ena izmed naj-večjih pridobitev sedanje dobe, je potrebno, da ustvarimo močno Partijo, da vključimo v njo številne slovenske tovariše Iz ladjedelnic in drugih tovarn, kakor tudi iz naših vasi. Slovensko ljudstvo se nam vedno bol) približuje, zato moramo storiti mi komunisti korak naprej. Z našim delom bomo približali dan naše svobode tn neodvisnosti: uresničili načrte največjth mož naše zgodovine ter najboljših borcev demokratičnega gibanja, ki so se borili pred nami za delo, svobodo in mir MIRA RIJAVEC ZMAGA tržiških DELAVCEV ladjedelnic TR2IC — Kot je znano so tržiški delavci pred časom zahtevali od vodstva ladjedelnic,, da ponovno uvede 48 urni tedenski delovni urnik. To zahtevo je vodstvu predložila Notranja tovarniška komisija. Seveda to ni bilo po volji žoltim sindikalistom, še manj pa vodstvu ladjedelnic. Na vse načine so mahi-nirali, da bi odločno borbo delavstva ohromeli ali vsaj oslabili, Notranja komisija pa je delala in agitirala zelo odločno in se ni ustrašila omenjenih mahinacij. Zadnje dni se je tudi delegacija iste napotila v Rim, kjer je od raznih ministrstev zahtevala takojšnjo rešitev že zastarelega vprašanja. Medtem, ko je bila omenjena delegacija v Rimu je poskušal mešetariti pri Notranji komisiji celo ravnatelj pokrajinskega urada za delo. Predlagal je, naj bi vsako agitacijo odložili za nekaj časa. Seveda njegovi «predlogi» niso bili upoštevani. Ko je videl, da je zadeva resna, je povedal, da je vodstvo ladjedelnic pripravljeno takoj uvesti 44urni tedenski delovni urnik za 84 odst. delavcev, v teku prihodnjega januarja pa da bo isti urnik raztegnjen na vse delavce. Torej, ko je bila zadeva dovolj jasna sta se i vodstvo ladjedelnic, i urad za delo prepričala, da ni priporočljivo nikako mešetarjenje. Da bi pa svoj poraz nekako zakrinkali se oboji izgovarjajo, češ, da je bilo tako sklenjeno že pred agitacijo delavcev Zmaga delavcev v tržiški ladjedelnici je ponoven prepričljiv dokaz, da je s pomočjo tesne kompaktnosti n enotnega nastopa delavcev mogoče marsikaj doseči. zadostno konkreten način delo odborov miru, se ne zanima u zadostni meri za vprašanje obrtnikov in malih trgovcev in se v zadostni meri ne bori za njih Interese. Ni preveč kritična, ko uporablja material buržoaznih agencij za vesti zunanje politike. V marsikaterem primeru ne gleda marksistično na kulturna vprašanja In še ni razvila v zadostni meri ideološkega dela med naprednimi intelektualci, ne izbira v zadostni meri dopisnike iz srede bralcev ln prav posebno med delavci in kmeti. V dveh odstavkih članek obravnava vprašanje vloge komunističnih in delavskih listov v deželah ljudske demokracije ln navaja kot primer «Rude Pravo», glasilo KPC, Komunistični tisk mora imeti kot osnovno nalogo popularizacijo in razlaganje važnosti zgodovinskih sklepov II. svetovnega kongresa miru, mora podpirati borbo vseh miroljubnih narodov, doprinesti k utrditvi in pomno-žitvi tabora miru, predvsem med kmeti. Baviti se mora z vprašanji odbo rov miru, razširitvijo izkušenj, s popularizacijo novih oblik borbe za mir, z borbo proti sektaštvu, podpirajoč sklepe mednarodnega vodstva pokreta miru. Komunistični tisk mora poimensko razkrinkati vojne hujskače, mora prikazati ljudstvu njihovo zverinsko bistvo in njihove divje «teorije». Mora razkrinkati politiko ZDA, ki je napadalna ln zasužnjevalna. Obsoditi mora zločinski ameriški napad na korejsko ljudstvo in ameriške pustolovščine proti Kitajski ljudski republiki, politiko spreminjanja OZN v orodje za ostvar-varjanje ameriških napadalnih načrtov. Voditi mora odločno borbo proti gospodarski, ideološki in politični ameriški ofenzivi, razkrinkati «ameriški načtn življenja» in vojne priprave pod krinko protikomunistične kampanje. Dolžan je prikazati utrjevanje tn uspehe protiimperialistične fronte tn popularizirati velike pridobitve SZ in držav ljudske demokracije na gospodarskem, socialnem, političnem in kulturnem polju. Toliko bolj bo služil taboru miru, v kolikor bo prikazal postopno oštbltev Imperialističnega tabora ,njegova notranja protislovja in zgodovinsko nujnost njegovega izginotja. Sedanji položaj nalaga dolžnost dnevnega razkrinkanja ln obsojevanja So vinizma, rasizma in propagande za nacionalni razkol, ki jih podpirajo impe-rializmi in njihovi hlapci. Za osamitev imperialističnih vojnih hujskačev j c treba voditi še odločnejšo borbo za utrditev prijateljstva med ostalimi narodi in Sovjetsko zvezo ter ljudskimi demokracijami, ter posvetiti večjo pozornost borbi kolonialnih narodov. Toda vse to je odvisno in povezano z marksistično - leninistično propagando proti buržoazni ideologiji. Im pertaltsti uporabljajo socialdemokrate za svoje vojne načrte in za poskuse zatretja demokratičnega pokreta. Zato je osnovne važnosti boriti se proti socialdemokratom, jih razkrinkati kot služabnike imperializma in obsoditi njihovo ideologijo kot navadno imperialistično ideologijo. Plemenita stvar miru zahteva, da komunistični tisk prav tako okrepi svojo borbo proti vohunom in morilcem beograjske titovske klike, ki so neposredni sokrivci in agenti anglo-ameriških vojnih hujskačev. Važna naloga je utrditev revolucionarne budnosti, vzgajanje množic v duhu neizprosnosti proti sovražnikom socializma, borba proti buržoaznemu vplivu v delavskem razredu in delovnimi množicami na vseh poljih: proizvodnje, znanosti, umetnosti, literature, v vsakodnevnem življenju itd. Kritika in samokritika je zakon razvoja komunističnih in delavskih partij: listi jo morajo pravilno uporabljati za uresničitev zadanih ciljev. V kapitalističnih deželah se bo komunistični tisk neutrudno boril za neodvisnost, proti napadom ameriškega imperializma, proti militarizmu, proti izkrcavanju orožja, proti razvoju vojne industrije na škodo delavcev, proti fa-Ststizaciji države, proti terorju in preganjanju, ki ga izvajajo proti partizanom miru, proti zadušitvi demokratičnih svoboščin tn proti padanju življenjske ravni delovnih ljudi. Ker imajo nalogo, da okrepijo komunistične partije, morajo posvetiti veliko pažnje organizacijskim in ideološkim problemom, vzgoji komunistov tn nepartijcev, v duhu marksizma-lenini-zma. Ker reakcionarji skušajo zatreti glas komunističnega tiska, se moramo zateči k preizkušenemu orožju množične mobilizacije, zbirati denarne prispevke in učinkovito razviti raznašanje tiska. Velika moč komunističnega tiska so njegova načela, njegov duh partijnostl, njegova neutrudna borba za ljudske interese, njegova tesna povezava i množicami. Brez povezave z delavci, z delovnimi množicami in naprednimi izobraženci — je dejal tov. Stalin — ne more obstajati resnični borbeni boljševiškl list. Zato si komunistični tisk prizadeva poglabljati svojo povezavo z množicami, razuija pokret baznih dopisnikov in skuša napraviti vse, da bi uresničil ljudske zahteve. Rigorozna partljnost komunističnega tiska se čuti v vsaki zadevi, bodisi na splošnem polju razkrinkovanja buržoazne Ideologije, bodisi v najmanjših člankih, najmanjši vesti, edno tn povsod od prve do zadnje vrste Imajo komunistični listi svojo fiziognomijo, popolnoma komunistično in ljudsko fiziognomijo. Odgovornost teh borbenih glasit delovnih množic Je velika. Uresničenje teh ciljev bo za veliko časa odločilo o borbenih uspehih tabora miru, demokracije in socializma. Na proslavah, ki se bodo vršile tekom vsega leta, se bo govorilo predvsem o takratnih borbah tržaškega komunističnega pokreta. S temi proslavami moramo prikazati našemu ljudstvu takratno borbo in splošno zgodovino. Prikazati in popularizirati moramo KPI in našo Partijo ter splošno komunistično gibanje in program, cilje borbe za dosego miru pravice svobode ter nacionalne neodvisnosti vsakega naroda. Vsem temu mora biti povezana borba naše Partije proti tolpi tltofašistlt-nlh špijonov in razbojnikov, katerim je uspelo vriniti se za nekaj časa v njeno vodstvo. Popularizirati moramo povojno borbo, predvsem pa borbo, ki je bila pred kratkim za obrambo našega mesta in celotnega ozemlja, borbo za mir ter borbo za dosego najosnovnejših pravic tukajšnjega slovenskega in italijanskega ljudstva. Leto 1951 naj pomeni poleg vsega ojačenje naše Partije In demokratičnega pokreta za mir. V tem letu mor* naša Partija postati še močnejša, naj si bo na političnem, organizacijskem ali ideološkem polju s tem, da bodo včlanjeni novi tisoči delavcev in meščanov, da bo Partija vedno bolj v stikih z množicami, v obrambi njih interesov ter zvesta proletarskemu M" ternacionalizmu in svari miru. Da izvedemo ob tej priliki te naloge, je Centralni komite Komunistične partije STO odobril naslednji načrt, ki naj predstavlja podlago za vse Pr0" slave: 1 Proslave 30-letnice ustanovitve KPI se bodo vršile vse leto 1931; 2 organizirana bo osrednja manifestacija, ki bo po možnosti 21. januarj* 1951; 3. III. redni kongres naše Part'ie spada tudi v vrsto proslav, akoravno bo notranjega značaja; 4. po možnosti bi se 20. januarja (ali pa na drug datum) vršile javne proslave na bazi in to po vseh krožkih v mestu in na podeželju; 5. v tem letu mora priti do izraza vzgojno delo naše Partije: a) začeti je po vseh sekcijah tečaj «Gramsci», ki naj bo v 4 lekcijah z dodatkom krajevnih vprašanj; b) Partija bo organizirala študijsk' tečaj o zgodovini tržaškega komunističnega gibanja: 6. organizirala se bodo razna roma- Uresničenje zimskega načrta CGIL bo izboljšalo kritične razmere v deželi Pokrajinska Delavska zbornica (CGIL) je že pred časom izdelala ter objavila načrt zimskih del v skladu s splošnim proglasom nacionalne solidarnosti, ki ga je izdala CGIL. Ta načrt, o katerem smo že pred 14 dnevi poročali v našem listu predvideva med drugim tudi zvišanje poizvodnje v tržiških ladjedelnicah, kar naj bi nudilo možnost zaposlitve številnih vajencev ter brezposelnih delavcev, zvišanje proizvodnje tovarne Solvay, ponovno otvoritev oljarne Luzzatti, takojšen pričetek osuševalnih del na krmin-sko-gradiščanskem polju ter del na Prevalu, ustanovitev tečajev za u-sposobljanje brezposelnih delavcev ter demokratizacijo goriške proste cone. O načrtu za zimska dela je jpo-krajinska Delavska zbornica ponovno razpravljala na svoji zadnji seji pretekli teden. O njem bodo razpravljali tudi delavci posameznih krajev in delovišč. Obenem pa bodo še nadalje zahtevali od vlade, kot pa so investicije atlantske vojske! da te načrte dejansko uresniči ter jih finančno podpre. Zato pa De lavska zbornica ponovno vabi vse delavce goriške pokrajine, naj se pridružijo enotni akciji za dosego postavljenih ciljev. Gospodarsko stanje v goriški pokrajini je skrajno kritično. Brezposelnost, beda, pomanjkanje ne poznajo več nobenih meja. Zato pa je treba podvzetl resne korake In prisiliti vlado, da uvede take ukrepe, ki bodo vsaj nekoliko izboljšali obstoječi položaj. Prisiliti jo je treba, da podpre iniciative Delavske zbornice, da nakaže primerne fonde za načrtna zimska dela. Ti fondi obstojajo, ter jih je le uporabiti v koristnejše in pametnejše namene, Novoizvoljeni komite goriške federacije KPI GORICA — Na kongresu pokrajinske federacije KPI je bil izvo- ljen nov pokrajinski komite. Sestavljajo ga naslednji tovariši: Zocchi Lino, Poletto Silvano, Marini Vincenzo, Giacometti Libero Simsig Ellgio, Batti Rodolfo, Rijavec Lina, Tomadin Marija, Trippl Manlio, Zanolla Ottone, Geromel Mario, Zorzenon Spartaco, Berga-mas Fulvio, Lorenzon Giuseppe, Selli Maria, Tomšič Anton, Pellis Erminio, Trevisan Tullio, Vižintin I vati, Komar Antonija, Braida Attilio, Cipriani Ruggero, Fontanot Gio. vanni, 'Marega Lino, Blasutti Alber to ter Clemente Alberto. Na istem kongresu so bili izvoljeni tudi trije delegati, ki se bodo udeležili kongresa KPI in sicer: Poletto Silvano, Rijavec Lina in Trevisan Tullio. V torek, 26. t. m. od 20. do 24. ure bo v vaški dvorani v Doberdobu plesna prireditev, ki jo organizira krajevna sekcija ANPI. Vse prebivalstvo Je vabljeno. TITO: Kaj gledaš?! Ali so morda vidni prijateljski odnošaji z ZDA? Na glavni razstavi so mladine1 in žene najbolje prikazale svoj6 delovanje. nja, napovedana od KPI, po razn krajih, ki so bili znani kot koncentr* cljska taborišča, zapori za komuni3 ’ kot so Castelfranco, Ponza, ClvitaV® chia, itd.; 7. na rojstnih hišah se bo P°staV|u spominsko ploščo: Frausinu, Curie ' Kolariču in se bo obefjfcj proslavi ^ na podlagi seznama, vse padle £'a Partije; a) velika manifestacija bo ob P liki spominske proslave Curielal b) posebno slovesna bo sporninSlt proslava Pinka Tomažiča; (jj c) ravno tako se bomo s pom0 Ki 5 istrskih ln tržaških komunistov, padli v Inozemstvu; 8. ob postavitvi spominske P1* Curielu, ki bo v Milanu, bo prisosf'r vala naša delegacija; „ plo5«e insK<= iteJa 9. ravno tako bo prisostvovala delegacija ob postavitvi s pom plošče na sedežu Centralnega kom KPI v spomin vsem padlim člah° Centralnega komiteja. - 10. organizirati je javne konferen^ na katerih naj se govori o borbah, godkih, obstoju in delovanju komu stičnega pokreta v Trstu; |. 11. tekom leta 1951, se bomo sPonl jtl II datumov in žrtev Jugoslovan3 komunistov v borbi proti titofašistl mu režimu; 12. pripravljena bo razstava z raz ^ materialom KPI kateri bo dodan naSi jfl» 13. organizirati je širjenje sp° piskih publikacij, ki jih bo ob tej p liki objavljala KPI; 14. zbrali se bodo in objavili v ,e šem tisku spomini starih članov Partije; 15. ob III. kongresu Partije In ■* niči KPI bo izšla posebna $tcV «Dela» in «Lavoratora». mo 16. v posebnem kotičku bo t KP STO «Il Lavoratore» tekom ” „ leta objavljalo razna vprašanj 30-letntcli ,ajje 17. v teh proslavah mora še naaC|o-priti do izraza proletarski intern . nalizem, prijateljstvo do SZ, b® viške partije in tov. Stalina. par- Na podlagi tega načrta morajo jjj tlja In vse ostale organizacije ra [ji, lastne pobude, ki spadajo v Pr0ga za odobren od Centralnega komiteJ 0. čim lepšo proslavo 30-letnice u ^ vltve komunističnega gibanja v pokrajini. Vse delo za proslave bo yl_ koordiniral Izvršilni komite K c|ja Na vseh proslavah iri z orgaI' ]oV»ia lastnih proslav bo urgdno s°~ , tudi Zveza komunistične mlad jflajvec*ji povojni porag a im e ris It ili Imperialistov 475 MILIJONOV KITAJCEV obnavlja in gradi svojo domovino Spet prišla je starka zima. Zunaj sneži Tovariš Dia En Lai, predsednik ki-llljske ljudske vlade in njen zunanji ^ntster je pred kratkim dejal, da je tajska v enem letu svojega obstoja '°t ljudska republika napredovala kot v stoletjih in stoletjih žtvlje-"J® Pod raznimi cesarji, ki zaradi pro-franosti dežele niso nikoli predstavili osrednje oblasti. Ljudska republi-1,11 Kitajska je prvič v svoji zgodovini Postala velesila na gospodarskem, poučnem, vojaškem in kulturnem polju. Ta prostrana dežela, ki šteje 475 mi-l,Jonov prebivalcev tt. j. nekaj mlltjo-manj kot vsa Evropa) in je pol-irugikrat večja od Evrope, predstavlja ’n°gočno silo v razvoju. Moči, ki so ti-lačletja ostale skrite v srcu, rokah in Ciganih 475 milijonov Kitajcev, so planile na dan z vso svojo mogočnostjo. Neupoštevanje Kitajske je ihes najbolj noroglavi poskus. Kdor iče danes zbrisati iz zemljepisa in lernl]evida to velikansko pego, ki gre Ob božičnih praznikih se spomnimo naših političnih pripornikov I Irana do Tihega oceana, od Sibirije 0 Vietnama, je blaznež, ki hoče sebi *akriti eno izmed luči nove kulture, t. socializma. Tudi s Sovjetsko zvezo so imperialist hoteli napraviti to, kar danes pokušajo s Kitajsko. Tudi sovjetsko dej-so skušali zanikati. A to sovjet-'k° dejstvo se je Imponiralo svetu, se ,e in p oniralo zgodovini, ker je začelo kfo pisati novo, napredno zgodovino. Tu tudi Kitajska Mao Ce Duha se je °skladila v blok dežel novega sveta, °ve zgodovine, nove kulture. Tudi ta eže!a 475 milijonov prebivalcev, t. j. «o a, t» petine vsega zemeljskega prebival- je prešla na stran socialističnih miroljubnih sil. Septembra je poteklo eno leto, od ar se je v komaj pred osmimi meseci Suobojenem Pekingu zbrala Politična ^svetovalna skupščina kitajskega ljud-Va: Takrat so še relativno blizu Pe-^nsa divjali težki boji proti ostanem imperialističnega plačanca Cang-Ujška, še relativno blizu se je bil u dokončno osvoboditev vse^a južne-dela Kitajske. Se so ameiiškt impedisti upali, da bodo rešili usodo svo-'e*a hlapca .rtev, najmodernejšega orožja in celo , 'deškega materiala. Toda zgodovina e obsodila na neslavni pogin impe-dlistlčni nestvor, Cangkajša, kot je sodila na skorajšen pogin ameriški u bhgiesici imperializem. Septembra 1949, so se *ihgu prerokovali mladi sovjetski državi. A iz te moke ni bilo in ne bo kruha. Ki tajska je danes napravila — kot je dejal tov. Džu En Lai — take korake naprej, da jih nihče ne more več izbrisati. Istočasno, ko se je v Pekingu sestajala Politična posvetovalna skupščina, Je bila dežela v obupnem gospodarskem stanju. Vojne, ki so se neprenehoma vile od XIX. stoletja dalje In prav posebno pa od 1930. so spravile deželo na rob prepada. Državljanska vojna, ki se je zaključevala na Jugu Je upostošila vse. Kuomintangove sile so popolnoma dezorganizirale ves u-pravni ustroj. Za njegovo reorganizacijo so se novi ljudski voditelji morali oprijeti z začetka. Leta 1949. je vladala v južni Mand turiji skoraj do Modre reke velikanska beda. Lakota je kraljevala zaradi velikih poplav, ki so uničile pridelke na površini 8 milijonov hektariev zemlje in sò spravile ob živež preko 40 milijonov ljudi. Cest ni bilo. V vojni je pač skoraj nemogoče imeti skrb za ceste. Večina železniške mreže je bila u-ničena. Deset let so se kitajski domoljubi borili proti japonskim osvajalcem. In v teh desetih letih so sistematično uničevali vse železniške proge, tako da so celo odnašali kamenje, ki ga je bilo treba pozneje dovažati iz krajev, ki so bili na stotine kilometrov oddaljeni od proge. Ko so se umikate, so čangkajškove čete uničile 90 odst. železniksih naprav: postaje, drove predore, mostove itd. Ze v relativno mirnih časih je bil kitajski železniški material nezadosten. No, in od tega materiala je bilo uničenih 18 odst. vseh parnih strojev, 40 odst. potniških, 25 odst. tovornih vagonov. Toda vse to še ni zadostovalo. Po osvobojenih pokrajinah je Canglcaj-šek pustil za seboj skoro milijon svojih agentov, ki so se klatili v času, ko je zasedal prvi svoboden kitajski parlament, po kitajskih Cestah in vaseh. Prometne zveze so bile negotove in nevarne. Nevarno je bilo hoditi po noči. Od lanskega septembra pa je kitajska 6lada z železno roko pristopila k fizični likvidaciji banditizma. Veči- vladanja je inflacija povzročila finančno razsulo Kitajske. Delavci so zapuščali tovarne, niso imeli denarja, da bi kupovali najpotrebnejša živila. In-dustrijci, ki niso bili povezani s kuo-mindangovo kliko, niso razpolagali z denarjem in niso mogli plačevati delavcev. V poletju 1949. je Cangkajško-va vlada izdala «silver dottar». Za štiri takih dolarjev si dobil ameriški dolar. V jeseni pa si moral plačati poldrugi milijon teh dolarjev, da si mogel dobiti ameriški dolar. Kmetje so bili popolnoma uničeni. Vojna, banditizem, inflacija, pomanjkanje prometnih zvez, pomanjkanje kupcev ali pa beda so spravile kmete, v obupno stanje. Na stotisoče kuomtn-dangovth funkcionarjev in uradnikov je živelo po mestih brez vsakega dela in brez sredstev za življenje. Poleg tega pa je še vedno divjala vojna, je bilo treba postaviti na novo osnovo povezavo med mestom in vasjo, je bilo treba prenoviti socialno življenje, zgraditi državo, jo postaviti na demokratične in ljudske temelje. Tovarne so prav tako delale izpod svoje sposobnosti. V livarnah Anšana, kjer Je delalo leta 1943. pod Japonci nad 130.000 delavcev, ni bilo ob osvoboditvi niti enega delavca. Razbežali so se na vse strani, da si pojščejo nekaj sredstev za življenje. Ze takrat ko je kitajski parlament zasedal v Pekingu je delalo po teh livarnah preko 40.000 delavcev. V isti dobi so v premogovnikih Mandžurije pridobivali že 50 odst. premoga v primeri z japonsko dobo. Začenjalo se je novo življenje na Kitajskem. Vse to se je že opažalo kljub temu, da je še vedno divjala vojna in kljub temu da so imperialisti pripravljali mladi oblasti nove težkoče. SVETOZAR NOVAK ne bom tožil - prijeten, prijeten Je oster hlad, zunaj sneži in drug moj edini je glad. padajo svetle snežinke tihi moj hram — drevje, zidovi, stolpovi edino so, kar imam.------- Tako mi snežijo drobne pravljice samotni noči; volna snežena zadosti bo topla, duša zaspi! SREČKO KOSOVEL KAJ JE BILA «SVETA INKVIZICIJA» OSIEIIE0P JIHIMEr Nadvojvoda Karol je po naročilu iz Vatikana ukazal sežgati Trubarjeve «Ordinge» njega in njegove učence pa preganjal in izgnal iz dežele Ivan Hus in Ivana D’Are žrtvi zloglasnega mračnjaštva (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ker se jim prva napeljavščina m posrečila in ker se je deklica še nadalje hrabro borila ter takorekoč vodila močno vojsko, so je proglasili za coprnico in krivoverko. Na posled jo je francoski dvor po za slugi mešetarjenja visoke cerkvene gosposke prodal Angležem za 10.000 zlatnikov. Nekaj za tem so cerkveni knezi pod vodstvom škofa Petra Cauchona uprizarili strahoten proces proti Živahno delovanje žena in mladine v pripravah za otroško božičnico Našim malčkom obeta veliko se veselja za božič in radosti Pod geslom «vsi in vse za otroško bo žičnico» so žene po vseh naših sekcijah, kakor tudi na podeželju s pomočjo mladine ali obratno, z vso vnemo delovale, da bi ob božičnih praznikih bili naši najmlajši res veseli In zadovoljni. Ze iz prejšnjih naših obiskov posameznih sekcij v mestu in na podeželju, smo predvidevali in se pri tem res nismo zmotili, ko smo pisali, da bo letošnja božičnica res nekaj velikega. Danes smo zadovoljni, da lahko po vsakem obisku mladinskih in ženskih sekcij, zbrali v Pe-predstavniki vse Kitajske in Jbglasili Ljudsko republiko, sestavili «do, odločali o svoji usodi, začrtali avne smernice za obnovitev domo-zn zgraditev močne industrije, za iditev obrambnih sil, za razdelitev ejnije (cmetom, za utrditev in oveko-e‘ttev bratske zveze s sovjetskimi na- 'm. lniPerialisti so se smejali, imperlali-!% so bili gotovi, dd ljudstvo, ki je l 0 tisočletja zasužnjeno in je tisoč-tja živelo v nepopisnem uboštvu, ne 9 moglo napraviti nič, da bo moralo , °hiti pred težavami In da bodo ta-r^| od 13,15 do 13,50 na val. dol. 43,»®; od 14,00 do 15,55 na val. dol. 431' od 15,00 do 15,30 na val. dol. 40' od 19,30 do 20,00 na val. dol. 43.*!’ od 20,30 do 21,00 na val. dol. 40,3- c3 P O I? t KOŠARKA NAGRADITEV ZMAGOVALK ZA «POKAL MIRU» ZATIRANJE borovega prelca Kmetijski oodročni Inšpektorat obvešča, da je zatiranje borovega prelca po zakonu z dne 20. V. 1926 In 12. 1938 - obvezno. Vsi lastniki borovih nasadov, vrtov, parkov in gozdov, nasajenih z borom, so dolžni zatirati borovega prelca svoje stroške. Obiranje in zatiranje prelčevih gnezd je začeti s 15. decembrom 1950 in mora biti končano pred 15. februarjem 1951. Obiranje izvedemo tako, da odrežemo vse veje na katerih so zapredena prelčeva gnezda. Ako pa se nahaja prelčevo gnezdo v vrhu dreva, ga moramo odstraniti ne da bi odrezali ali kakor koli poškodovali vršič. Gnezda je treba na licu mesta zažgati. Kdor do 15. februarja 1951 ne bo obral borovega prelca, bo po zakonu kaznovan, pobiranje pa bo izvršil gozdarski oddelek CPJK na račun kršitelja. Gozdarski oddelek CPJK v ul. Monte Grappa št. 3, II, tel. 3643, daje v tem pogledu vsa potrebna pojasnila 19. t. m. je tajnik tržaškega bora partizanov miru po kratit® nagovoru o pomenu in doprin0,^ športnikov v borbi za mir, nagi* ad o zmagovalne skupine turnirja k°^a,r. ke za «Pokal miru». Prvo nagr* ^ po zaključni tekmi s skupino V ES je prijela moška skupina šp°r “h zveze pri Magdaleni. Drugo nagf^, pa si je priborila ženska Pristaniščnikov. lju na žalost razpasla celo v vrste trok, ki zahajajo Se v šolo, nam d®®^ zgovorno prikazuje naslednji dog°a . Neka učenka, ki obiskuje V. faZ slovenske osnovne šole v ul. Dona je prejela te dni precej značilno Pls ki ga je spisal učenec italijanske , istem poslopju. Neimenovani m®11 sec se Jasno izraža, da sovraži sob BfuAsha. pposveici Štefauovnnje v Bolj unni Zanimiva razstava v krožku «Tomažič» V ponedeljek 25. t. m. bo ob uri otvorjena v dvorani krožka «Tomažič» razstava slik Iz španske vojne in iz borb brigade Fontanot, ki slavi prav te dni šesto obletnico urtanovitve. Razstava bo odprta ves teden. Prosvetno društvo «Prešeren» v Boljuncu bo priredilo na Stefanovo 26. t. m. z začetkom ob 15. url običajno Stefanovanje, ki se prične z obmetavanjem mladine na trgu z jabolki in pomarančami. Sledil bo v dvorani koncert pevskega zbora iz Elerjev in domačega .nevskega zbora. Sodelovali bodo tudi naši najmlajšimi z recitacijami in baletom v lepih kostumih. Pred prireditvijo samo ob 13. uri bo nogometna tekma. po prireditvi ples. BOŽIČNICA NA KONTOVELU. Na božični dan 25. t. m. ob 15. uri bo pionirska skupina prosv. društva «Ivan Vojko» priredila v dvorani prosvetnega društva na Kontovelu enodejanko «Sola na nebesnem svodu» s petjem in harmoniko. Na sporedu so- še recitacije naših najmlajših in narodni balet s petjem v le-pih kostumih. Ob koncu prireditve sledi božično odbaro-vanje vseh otrok. GOSTOVANJE V TREBČAH Na Stefanovo 26. t. m. ob 16. uri bo gostovala v Prosvetnem domu v Trebčah pionirska igralska skupina iz Pa-drlt-Gropade z rusko socialno Marša-kovo komedijo «Mucin dom», ki Je že v Padričah :ako lepo uspela. Obenem bo zapel pevski zbor «Slovan» iz Pa-drič-Gropade nekaj pesmi. Recitacije najmlajših in harmonike bodo izpopolnjevale jako zanimiv spored. Po prireditvi sledi ples. SILVESTROVANJE. V «V O M». Mestna slovenska prosvetna društva bodo .priredila v vseh prostorih «V O M» (vicolo Ospedale Militare št. 2) skupno Silvestrovanje, združeno s kulturnim in veselim sporedom in plesom. Pridite! lepo recitirali nekaj prigodnih pesmic. Sledilo je predavanje o pomenu napredne ljudske prosvete, z recitacijami tov. Košute. Pevski zbor pod vodstvom tov. Čoka ml. je lepo zapel: Potrkan ples, Igra kolo, Pod oknom, Mi gremo naprej, Jaz bi rad rudečlh rož, in druge. Bila je lepa in prisrčna prireditev. V nedeljo 24. t, m., na božtčnt predvečer bo obdarovanje otrok združeno tudi s kulturnim sporedom, igro, petjem, itd. KONCERT V LONJERJU V PRID BOŽIČNICE Pevski zbor Lonjer-Kattnara Je priredil v soboto, 16. t. m. lep prosvetni večer v prid otroške božičnice. Predsednik Cok je pozdravil prisotne ter omenil namen prireditve, nakar so mali pionirji Marija, Franko in Božica LEPA PRIREDITEV NA OPČINAH V nedeljo, 17. t. m. popoldne sta gostovali v našem prosvetnem domu na Opčinah dramski skupini s Konkonela in Iz Sv. Ivana. Prva Je uprizorila Linhartovo «Zupanovo Micko», a druga dvodejansko spevoigro tov. Morane «Venček narodnih pesmi». Obe skupi ni sta lepo pokazali svojo zmogljivost. Lepo sta se tudi ujemali obe Igri: prva iz najstarejše slovenske klasike, druga, spevoigra, sloneča na folkloru naše narodne pesmi. Bila je lepa prosvetna prireditev, ki je privabila polno dvorano občinstva. Obema skupinama prisrčno čestitamo ter Ju vabimo, na čimprejšnji zopetni obisk. šovinistična miselnost, za katero P*^ šk>* Odpraviti je treba vsak pojav šovinizi#0 Da se Je šovinizem in mržnja d® s|n-venskega življa, ki biva na tem ®z< ko, ker je ta Slovenka. Ce ne do tela postati Italijanka, za kar d® vse pogoje, ji bo pošiljal še druga P^ ma in vedno brez znamke tako, d® morala plačevati poštno globo. vset>‘n° tis* To je v glavnem bistvo in pisma, kjer se jasno odraža Ž® je še najmanj kriv neimenovani it*1^4-‘ o nosii°Jei-arši ter P ... skl učenec. Glavno krivdo tem v prvi vrsti njegovi starši t«1 r ji-vsem njegovi italijanski šolski vi‘v0je teljt, ki očividno nočejo vzgajati s,a mladine v pravem duhu spoštov do vseh narodov ter še posebno v.p, nem primeru do tu živečih SIo®enj(£i/i Osnovna dolžnost bodisi italilan nikakor tudi slovenskih šolnikov in (jo da se resno zav*a. s skih oblasti Je, da se resno za pravilno vzgojo šolske m katero je treba zatreti že v pojav nacionalnega sovraštva brzdanega šovinizma. s*> leto 1 Za božične praznike in novo ^ ganlzlra P. D. «Kraljič» dva v®lllc4 gft sa in sicer s pričetkom ob 19. d® zjutraj. jjift« Prvi ples bo drevi v dvorani ^ ob morju, kjer bo med drugi®11 z ornimi točkami izvoljena tudi na miru», „„»( V nedeljo 31. t.m. pa bo v isti “** zd- novoletni ples. Poskrbljeno in topi ■ K *, D® mladine. Davo starejših in plesni orkester «Silly». Bar ln~i je-preskrbljena z mrzlimi in t°P dili. ----------------------------- H- Odgov. urednik DUŠAN Zalolnlltvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - R1$mon Dovoljenje A. L