MCaf vsg pišefo o učUelfslvu, šoll. prosveti ln JW —1 »Kmetski list« od 27. I. razpisuje nagrado 100 din za najboljši odgovor na vprašanje, kdo je napisal oz. izrekel sledeče izreke o učiteljstvu in kje so natisnjeni: 1. »Tako bom preromal s culo in palico to lepo domovino ...« 2. »Zasadil je lopato (učitelj Vilko) v brazdo vaške kulturc, ne zavedajoč se, da učitelj ni lastnik zemljišča, ki ga obdeluje, niti najemnik ni. Ostati bi moral dninar, ki se mu delo odkazuje.« 3. »Uradništvo, ki ni z ljudstvom, je proti ljudstvu, je protidržavno. Poprej je bilo uradništvo tlačitelj ljudstva. Tak je še vedno tudi del učiteljstva. Zato ima ljudstvo pravico zahtevati, da se tako učiteljstvo odstrani.« Odgovore poslati do 15. II. uredništvu »Kmetskega lista«. V primeru, da bo več pravilnih rešitev, odloči nagrado žreb. —1 Debata v finančnem odboru. Minister prosvete je izjavil: Proračun prosvetnega ministrstva za leto 1937.-38. kaže izdatke v znesku 1.054,256.498 din, skoro 10 % od skupnih državnih izdatkov. Proti lanskemu je povečan za 2'05 %. Na ljudskošolsko in narodno prosveto odpade 537,169.671 ali 617 %, za srednje šolstvo 18 %. za vseučilišča 10'3 %. Za 22.079 razvrščenih in 6073 učiteljskih pripravnikov je določen kredit v znesku 505 milijonov 178.854 din, t. j. 12,775.469 din več kot prej. — Poslanec Prekoršek je hudo obsojal premestitve učiteljstva v Sloveniji in je izjavil, da bo iz političnih razlogov glasoval proti proračunu. — Poslanec JRZ dr. Šemrou je poudaril, da je še vedno 250 nezasedenih mest in okrog 750 učiteljskih kandidatov, ki še čakajo na namestitev. Zato pravi, da se zasedejo prazna mesta, upokojijo vsi učitelji s polnimi leti, da se po odslužitvi kadrskega roka sprejmejo učitesji nazaj in da se črtajo iz vseh javnih služb žene, ki se poroče. Odprejo naj se tudi vse zasilne šole, ki so se lani ukinile, in duhovniki na njih naj bi prejemali plačo iz državnih sredstev. Odgovarjal je tudi poslancu Prekoršku. (Po »Slovencu« od 30. I.) —1 Za brezposelne učiteljske kandidate se zavzemata v »Slovencu« od 30. I. tudi ljubljanski škof g. dr. Gr. Rožman in g. profesor dr. Stanko Gogala. —1 Brezposelnih učiteljev je pri nas nad 700. Na drugi strani pa manjka na ljudskih šolah v Sloveniji 200 učnih moči. Mnogi učitelji poučujejo 100 do 120 otrok, zaprti so razredi, zaprtc cclc šole. To jasno priča, da razmere niso normalne. (»Domoljub« 27. I.) —1 Proti zdravstvenemu fondu, ki se pobira na šolah. sc oglaša neki oče v »Slovencu« od 30. I. pod rubriko »Kaj pravite?«. —1 Podroben tabelarični pregled znižanja osebnih prejemkov aktivnih državnih uslužbencev od 1. IV. 1931. dalje prinaša »Naš glas« od 15. I. Znižanje prejemkov v tem času se vrti od 16"66 % pa do 2976 %. —1 Belgijskim uradnikom je držaVa zvi- šala plače za 5 %. (»Naš glas«, 15. I.) —1 Na Češkoslovaškem pa bodo zvišali v kratkem plačc za ca. 20 %, tako da se ustvari spet nekdanje stanje pred redukcijo. (»Naš glas«, 1. II.) —1 Glede učitelja Fakina, ki je poučeval petje na kranjski gimnaziji, traja še vedno polemika med »Pohodom« in »Gorenjcem« od 30. I. —1 Pok. tovarišu Tonetu Hrenu vzidajo 2. II. v znak hvaležnosti v Sokolskem domu spominsko 'ploščo. (»Mariborski večernik« od 29. I.) ,-f .„;. : —1 Učitelj in katehet. V Blatu na Korčuli je upravitelj meščanske šole tožil kateheta, češ da se je pregrešil proti verski strpnosti in proti narodnemu edinstvu. Ob tej priliki piše »Slovenski gospodar« od 27. I.: »Tožba tega šolskega upravitelja proti g. katehetu je dejanstven dokaz o resničnem mišljenju učiteljstva, ki je še vedno vdano JNS. Tudi v Sloveniji JNS učitelji niso nič boljši.« —1 Vzorne šole bodo ustanovljene po vseh banovinskih središčih in kasneje tudi v drugih banovinskih središčih, tako je izjavil prosvetni rninister, ki je bil zadovoljen z uspehom vzorne šole v Beogradu. (»Jutro« od 27. I.) —1 V članku »Kaj pa komunizem?« v »Domoljubu« od 27. I." stoji tudi tale odstavek: — Kako si dovoli.jo liberalni učitelji proti vladi zabavljati (saj nc rečem, da moramo nanjo v vsem prisegati), pa se jim še las ne skrivi! Zares, v bahanju in predrznosti so neprekosljivi! In to se jim večkrat obncse! Mi pa smo pohlevni, zato pa tolikokrat tepeni. (!)